LAS NARODA ★
Ust slovenskih .delavcev v Ameriki.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242 No. 242. — Stev. 242.
Entered — Scend Cbim ifattor September 21st, 1903 at Um Post Office At New Yerk. N. under Act of Coagnm at Match 3rd. 18».
NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 18, 1938—TOREK, 18. OKTOBRA, 1938

CITATHJE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. 8 tem nam boste mnogo prihrani]] pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo.
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
Volume XLVI. — Letnik XLVL
CHURCHILL JE NASTOPIL PROTI DIKTATORJEM
BENEŠ, BIVŠI PREDSEDNIK ČEHOSLOVAŠKE BO PREDAVAL NA UNIVERZI V CHICAGU, ILL.
Dr. Bene* bo predaval o demokratskih ustanovah. Tudi njegov prednik, Masaryk, je bil professor v Chicagu. — Churchill je pozival Združene države, naj se pridružijo AngUji, da zadrže agresivnost diktatorjev. — Sedaj je čas za skupno delovanje.
Prostovoljci zapuščajo špansko ozemlje
SPORAZUM 0 ! MUSSOLINI MADŽARSKEM i PREGANJA VPRAŠANJU! PROTIFASISTE
Nemčija in Italija ste se Več uglednih Zidov je sporazumeli glede ma- j bilo aretiranih, ker so džarske meje. — Obe baje uganjali protiži-ste nasprotni poljsko - dovsko propagando. - -
madžarski meji.	Sodil jih bo tribunal za
BERLIN Nemčija, 17~ Zkt. obrambo države.
- Iz uradnih krogov prihaja ~	Italija, 17. okt.— Da-
poročilo, da ste se Nemčija in ues je bUo izdano oficijelno po. Italija ixipoluoina sporazume- rt^il0j <la je bilo aretiranih za-
li glede »madžarskih narodnostni h zahtev na Oehoslo vaškem.
Obe državi sta nasprotni skupni inadžarsko-poljski meji. einvija zahteva, da je ma-
radi protifašistične propagande več oseb, med njimi tudi nekaj ugleduili Židov.
»Med njimi sta tudi dr. Dino Pliilipson iz Firence, bivši li lieralni član poslanske zbornice, in profesor Kuge ni o Color-ni iz Trsta-
Ofieijelno poročilo se glasi:
—	Tajna policija je izsledila nekaj proti fašističnih krož-
s kov, ki so bili aktivni v raznih *everoitalijanskih (mestih.
—	Voditelj protifašistične zarote je bil židovski profesor
nemire v namenu, da bi polj- sejo državi v 1H)m(^. iu p^j w.. ska in unadžarska armada po-,r4l
segli ivmes in se {»ola-tili cele	-1 t, . —
CHICAGO, 111., 17. oktobra. — Bivši čehoslo-vaški predsednik dr. Edvard Beneš je sprejel povabilo za profesorja na čikaškem vseučilišču. Predaval bo o demokratskih ustanovah.
Predsednik vseučilišča Robert M. Hutchins pravi, da bo dr. Beneš v nekaj tednih odpotoval iz Prage in da bo prišel naravnost v Chicago. Povabilo je dr. Benešu izročil 8. oktobra ameriški poslanik Wilbur Carr. Profesor dr. Hutchins pravi, da je dr. Beneš naj-j^
sposobnejši mož, ki bo mogel svetu razložiti po- džarsko vprašanje rešeno stremen demokracije.	'go po narodnosti, da ne pride Tudi prvi predsednik čehoslovaske republike dr !,U> kakih V(*jih »Pletljajev.
Thomas G. Masaryk je predaval na čikaškem vse- Uil^v^poln^ so4^iu ' učilišču od leta 1901 do 1903.	17.
Anghja'	0kt0bra* ~ WinSt°n	do-
Churchill, katerega je Hitler obdolžil, da priprav-'seči teritorijalno rešitev
Ija vojno proti Nemčiji, je v svojem govoru po Ta- l**edno Madžarsko. Ob istem
diju pozival Združene države, da se pridružijo An- i0as" !,a 80 mora vojaškim i...	, ,	j	i v	•	,nodn*H|ai v rusinskem mestu
gliji, predno bo prepozno, da zadrze agresivnost Mukačevo zagovarjati več ma- Coiorn.
diktatorjev.	jdžar.kih državljanov, ki <o pri- rim,Italija, 17. okt. — Pro
Churchill, ki je bil v svetovni vojni prvi lord an- \ teronziratl Rubine.	fesor Nicola Pende. ki je eden
gleške admiralitete, je ostro obsojal Anglijo, ker!^^ TSe.m't
se je vklomla total,tam,m državam ter rekel, dab.,., predali so »rzojav.
ameriški narod ne sme umiti svojih rok nad ev- 111 telefonske žice in napa- >|io inžinirsko in zdravniško
ropskimi zmešnjavami.	I'111, v!ak' in.1med	^ tudi službo. Pende pravi, da je edin
Churchill, ki je že imel vsako ministrstvo, raz Jd^r^"	" *	materinstvo in
.■t	jj-v	i \	skrb za dom. Ženske morajo
ministrskega predsedmstva in je glavni zagovor- 1 Cehoslovaška vlada vse ob roditi z,jrave otrcke, in jih do-
nik največje zračne sile za Anglijo, je pozval vse	,lolži; d,a. „v 1l>rizor1i!1 bro ugajati, da bodo, ko dom
demokratske države, da se čimprej združijo.
"Prav nič ne dvomimo, kakšno je ameriško prepričanje in kje so simpatije ameriškega naroda, toda, ali boste čakali, da svoboda in neodvisnost Anglije omaga in boste potem vi prevzeli nalogo sami, ko bo Anglija že dve tretini uničena?" je rekel Churchill. "Slišal sem, da govore v Združenih državah, da more ameriški narod umiti svoje roke nad celo stvarjo, ker Anglija in Francija niste storile svoje dolžnosti.
"To je mogoče samo bežno »mišljenje nekaterih, toda je nespametno. Ako bi ,bilo vse še mnogo slabše, potem moramo tembolj skušati obvladati
položaj.
4Priznati moramo, da so parlamentarne demo-! krači je in liberalne ter miroljubne sile povsod do- j živele poraz.
'Zato so slabe j še moralno in fizično, da se ne morejo poeta viti proti nevarnostim, ki so se zelo razpasle.
Ce je bil kdaj čas, da se možje in žene, ki z veseljem pozdravljajo ideale ustanoviteljev angleške in ameriške ustave, med seboj posvetujejo, je sedaj čas."
Churchill je omenil evropski nemir in špansko državljansko vojno, nato pa dodal:
"Japonska vojaška klika trga Kitajsko na kose. Starodavno abesinsko cesarstvo je bilo prega-ženo. Celo v južni Ameriki nacijske intrige pričenjajo izpodkopavati družbo.
"Naglo in odločno združenje vseh sil, da se postavijo ne samo proti vojaški, temveč tudi proti moralni agresivnosti, zgrnjene velikih in majhnih
OSUMLJENI PO ULICAH SO KORAKALI V NOVIH KOT ŠP1 JONI j UNIFORMAH, TODA BREZ OROŽJA
Ob Panamskem preko-' pu so aretirali tri mo-j BARCELONA, Španska, 27. oktobra. — 35. ške, ki so v družbi žen-[španska divizija se je poslovila od 15., 1 I. in 13. ske fotografirali utr- mednarodne brigade, ki so se z divizijo borile v dbe. — Vojaške obla- bojih od Brunete pa do Ebra. Med vsemi sveča-sti nočejo izdati p o - nostmi, katerih so bili tuji legjonarji deležni, je drobnosti.	včerajšnja svečanost najbolj ganila prostovoljce,
k* ^ secJaj odložili svoje orožje.
PANAlMA, 17. okt. — Ame-	J	J
riSke vojaške oblasti so zaprle ( Prostovoljci so korakali po tri moške in eno žensko, ki .o nlieah fcrez orožj^ medtem ko fotografirali utrdbe ob Panam ^ njillovi španski tovariši bi skem prekopu. Vsi štirje so l{ v pOI,aini vojni opremi. 8 nemškega rodu. Posebno sodi 'prostovoljci je korakalo več šee bo dognalo, če se bodo (Uio- ■tujih poveljnikov, ki l>odo se o-rali zagovarjati zaradi spijo- ^tali „a Španskem, in med nji-
uaze-	•	'mi tudi naslednji: Andre 'Mar-
Panamski prekop je izredne tv o^^tor, Luigi Gallo, važnosti za ameriško mornari- njegov pribočnik, polkovnik1 eo, ker predstavlja za bojne la- Hans, zadnji važnejši tuji po-dje bližnjico z Atlantskega ne velj„ik, Oamajev, ki je pove-Paeificni ocean.	Ijeval jugoslovanskemu Dimi-
Ko s« se osumljenci odpelja- trovemu bataljonu ob reki Ja-li izpred utrdbe Randolph, jih rami in -e neka^ jrugill, je vojaška patrulja aretirala. • c^U)IZ, Španska, 1/. okt. — Poti sedežem v avtomobilu so Medtem ko je v soboto odpo-našli vojaki vsepolno nerazvi- toval0 iz Španske 10,432 lta-til. fotografskih plošč.	lijanov, jih še več čaka, da se,
Dva sta rekla, da sta uslu- Vpeljejo s transportnimi la- z»Pove.l: — Lačne nasiti, žeg-ž be lica pfKlružniee neke nem- (ijamj j)rngi Šef italijanskega ue- naP°.iitl i« «age obleči. — ške parobrodne družbe v Cri- generalnega štaba polkovnik ;Koliko	hi bilo, če bi lju-
stobolu, <ločini sta se druga Zanuzzi je še ostal s svojim vi- ki P^digujejo ta nauk, za-dva izdala za izletnika.	Išjim poveljnikom generalom |res kaJ '<torili v tem oziru
Vojaške oblasti nočejo izda- Gastonom Gambaro, da urekii-1 NaclJska	i® zaplenila
ti nobenih podrobnosti, izvede- ta za 0ji10ii še drugih italijan- jže sstnostanov, kmalu bo
i -------A—	0	pa zaplenila vse.
Naeiji so posebno ogorčeni na kardinala Innitzerja. Njegovo ]>alačo so že vdrugič kamenjali. Da tudi Židom ne pri zanašajo je umevno. V petek so vdrli :v neko židovsko sina-
GONJA PROTI KATOLIKOM
Avstrijski katoličani se menda že kesa jo, ker so Hitlerja navdušeno pozdravili in sprejeli. Redovnike izganjajo iz samostanov.
DUNAJ, Nemčija, 17. okt. — Hitlerjevo glasilo "Voelki-scher Beobacliter" piše: —• Nemški narod izpolnuje božjo
lo se je pa, da gre v tem sluča- Lkih vojakov iz ozemlj ju najbrž za pretkano ^pijon- Jra]a pranea
a gene-
J n
sk<> družbo.
Kutenske.
KATOLIČANI ZA SPRAVO MED DELAVSTVOM
WASHINGTON, D. C., 15. okt. — Voditelji katoliških organizacij so se zavzeli za spra-
JELEN V POSTNEM URADU
i HAST AURORA, X. Y., okt. — V masto je zašel velik jelen in začel begati po ulicah. Nekega avtomobila se je tako ustrašil, da je skočil skozi zaprto okno v poštni urad ter zletel skozi zadnja vrata zopet na piano. Pri skoku se je ne-
vo med CIO in Delavsko federacijo. Nadškofi in škofi so iz- "varno obrezal, in policisti so dali proglas, v katerem pravi- našli krvavečega v bližnji jo: —'Najprej je treba doseči goščavi ter ga ustrelili. Meso industrijalni in socijalni mir je -bilo razdeljeno med revno doma. Sele potem bo mogoče prebivalstvo, uspešno delovati za mir med	1 "" "
na rodi.
Italijani v pristanišču kažejo veliko veselje, tla se morejo vrniti v svojo domovino. Mnogi nosijo odlikovanja iz abe-| vinske in španske kampanje.
! Vsi so dobili novo uniformo in	ter smrtno nevarno rani-
U>Nl>ON, Anglija, 17. okt-!me<l bučnim smehom so metali iJl dva ve™\ka- Vso natranjšči-
ANGL. KRAU BO PRIŠEL V AMERIKO
" Daily Herald" pravi, da bo 's sebe obnošene in raztrgane u- ,no razbili-sta kralj Jurij VI. in kraljica nifomne.	! V kratkem il
ibo prepovedano
NEMIRI V PALESTINI
i LEPA STAROST
| HAOKETTS COVE, N. S., J Canada, 15. okt. — V Halifax
- K	(okraju žive štirje bratje Fra-
JERUZALEM, Palestina, lik, ki imajo skupno 355 let. 16. oktobra. — Angleška arma- Najstarejši je John, ki je star da je pričela veliko ofenzivo, ^ let, George jih je ^tar 91,
da zaduši vstajo v Palestini, ko so Arabci streljali na policijo blizu "zidu pokore*' v starecn delu Jeruzalem^.
Arabci 50 na mnogih krajih
Charles 89, najmlajši je pa 1^1-hert, ki je star samo 81 let.
LINDBERGH V NEMČIJI
_ ( BERLIN, Nemčija, 17. okt. prerezali telefonske in brzojav- j— Znani ameriški letal« col.
ne žice, da ovirajo angleške oblasti. Ko so Arabci zahtevali, da odstopijo vse angleške oblasti po celi Palestini, tedaj je bilo proti updrsnikom poslanih 20,000 vojakov.
Lindbergh je danes začel oglt-d o vat i nemške tovarne za letala. Razkazali mu jih bodo najboljši nemški letalski inži-nirji. Prihodnji teden se bo vrnil v Anglijo.
cez
narodov okoli angleško govorecik narodov Li noc.o&a^ilo pot napredka in bi iz našega življenja pregnalo ves strah, ki zagrinja sončno svetlobo milijonom ljudi.**
, republikanska poročila, da j^ in kraljica Elizabeta bosta pr-j bilo fašistično prodiranje ob Pove(1aue-va angleška vladarja, ki bosta Ebru ustavljeno, zatrjujejo fa-stopila na tla Združenih držav J šrst i, da so na več milj dolgi i
Angleško poslaništvo v;fronti .napredovali. Nobena1 PVCMH C k H?DA7PIIDIin Washington« skupno z držav- j stranka pa ne naznanja, v ka- ^ U ^ Jt KAAKUKiLU nim departmentom izdeluje .tereni kraju so v teku boji. načrt za sprejem angleške kra-; Republikanska vlada tudi za-
ljeve dvojice.
jgotavlja, da je general Fran-
Po dosedanjem načrtu bosta eo, odkar je pred tremi meseci kralj in kraljica ostala tri dmjv^drl v Katalonijo, imel 80,000 in dve noči v Beli hiši, kjer |mrtvih in ranjenih, bo tudi prirejen državni ban
ket, kralj in kraljica bosta tu di .sprejeta v kongresu in kralj Jurij bo predsedniku Roosevelt u in njegovi soprogi na čast v angleškem poslaništvu priredil velik bauket.
PRSTA SI JE ODSEKAL
LOS ANGELES, CaL, 17. okt. — Goletni majner Jim Watson je prišel v tukajšnjo bolnišnico ter pokazal zdravnikom roko, kateri sta manjkala dva prsta. — Cirkularka mi je prsta skoro odrezala. Vedel sem, da se ne bosta nikdar več zacelila. Zato sem vzel dleto in sem prsta odsekal.
Zdraivniki so izjavili, da bi noben zdravnik ne mogel operacije bolje napraviti.
PRVE POČITNICE PO 40 LETIH
701etni Gerald R. Thaver, k. je že štirideset let uslužben pri zveznem sodišču, si je včeraj privoščil prve počitnice. Odpeljal se je v Califoririjo ter se bo po^dveli tednih zopet vrnil.
TAT OSOJEN NA SEDEM
LET
-^-
SAN FRA&OISCO, CaL, 15. okt. — 231etni Meyer Sopher je bil obsojen na sedem let ječe, ker je ukradel dne 2. oktobra na parniku "Monterey** za 19 tisoč dolarjev draguljev in zlatnine. Ukradene predmete 60 dobili skrite na parniku med premogom.
MAPLETON, Ga.. 15. okt. — 621etni farmer Ernest Gara ilk je dobil po pošti pismo, ki ga je strahovito razburilo. Najprej je vzel pištolo iu začel divjati po hiši. Njegova že-ua je v strahu pobegnila. Nalo je zažgal skedenj, hlev in nazadnje še hišo. Njegovo zoglenelo truplo so naši naslednjega dne med razvalinami. Skriv nostno pismo je tudi zgorelo.
NACUI ZAPIRAJO RU
SALZBURG, Nemčija, 16. oktobra. — V juliju je nacijska vlada odredila, da frančiškani izpraznijo tretje nadstropje svojega samostana, da se v njem nastanijo uradi tajne policije.
Ko so v soboto prišli tajni agenti, soj pričeli frančiškani metati na nje (mize, deske, o-mare, stole in drago pohištvo.
Štirje meniH so tuli aretira-ni
•t
»tt t VllO
V«*—
•m
* t
Tuesday, October IS, 1938
THB L^MDBST SLOVBin DAILY iff B.feft
<86
* GLAS NARODA"
«u wiwr
. Owned and Published by ■LOVttNIC rUfiLIgHINil OOMPANT (A Corporation)
J. La pah a, 8««.
ot tba corporation and addreaaea of above officers:
NEW YORK, N. \*.
45th	Year
IflSUKD BVBBT DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS	
Advertisement on Agreement	
Is oalo leto velja list aa Awertko * in Kanade .............. f&OO Sa pol leta ................$a.'X> tetrt leta ................f 1JV0	Za New York aa celo leto . . $7 00 Za pol leta ................fS.TO Za Inozemstvo aa odo leto .. «7 Za pol teta ................$3.50
Sabacriptlon	Yearly $6^-
-GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZttMdl NEDELJ tN PRAZNIKOV	
-OLA* NABODA-, tIC WEST 1Mb STREET, NEW YORK. N. I. TELEPHONE: CHeleea t—114V
r>0P18I hrea podpisa In ooebnoetl aa ne prlobtttfejo. Denar aa naročnino ***	pošiljati PO Money Order. Pri spremembi kraj. naroS-
JJf^JjJ^J^ da aa nan. tudi prejtaje blrallKe naznani, da hitreje „ajd*
CEHI SE VKLANJAJO USODI
Znaki tomeljifte (spremembe v čehoslovaški republiki se vedno bolj kaiejo. Te dni je vlada naznanila, da bo spremenila diplomatsko službo, nato pa, <da bo temeljito spremenila celi volilni sistem.
Novo uradno ime Čehoslo vaške bo Zvezna država Če hoslovaške." Pri predsednikih volitvah <bo postavljen samo em kandidat, ki bo moral biti soglasno i^oijen. Vprašanje pa je, ako je mogoče v sedanji ustavi za to spremembo najti kako podlago.. Do sedaj še tudi ni bil določen edini kandidat.
Po kateri poti bo od sedaj naprej hodila Čehoslovaška. pojasnjuje v svojem članku v listu "Narodny Politika" dr! Bauer.
V svojem članku pod naslovom "Na diplomatskem razpotju" pravi dr. Bauer, da je potovanje vnanjega ministra dr. Františeka Cbvalkovskega h kanclerju Hitlerju največje važnosti, da po tem časopisje na sme razpravljati, ker bi moglo škodovati novi čehoslovaški vnanji politiki.
Kot pravi dr. Bauer, čehoslovaška ne more imeti nobenega drugega cilja, kot da samo skrbi za svoj obstoj. Nemški krogi pravijo, da bo Nemčija Čehoslovaški v vsakem oziru pomagala, ako bo lojalno sodelovala z Nemčijo.
"Vsled tega," pravi dalje dr. Bauer, "bomo imeli pa do Berlina krajšo pot, kot pa do Pariza in Londona. Prisiljeni smo sprejeti ©srednje evropsko politiko ter moramo prav posebno vstrezati željam Nemčije.
"Vsakdo mora spoznati, da bo Nemčija popolnoma gospodarila nad vsem našim življenjem in da mora naše narodno življenje najti novo obliko. Posredno ali neposredno moramo sprejeti vsa povelja.
"Naša vnanja politika -ne bo več imela is*te svobode kot doslej. Naš sistem zvez mora biti opuščen, kakor da ga nikdar ni bilo. Nikdar več pa ne bomo uvaže^vaH zapadnih držav, ki so nas izdale in zapustile."
i -i .
Delavke in starostno zavarovanje
pošiljatve
I
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
▼ IMOBLATUO
t 2.88............ Wn. W0
9 6.00 ............ Din. 200
f JJO............Din. 800
tli.« ............Din. 800
$moo............Din. 1000
888 00 ............Din. 2000
V ITALIJO
Za 8 0 88............IJr 100
8 12.2&............Lir 200
8 29-50............Lir 800
8 87.00 ............Lir 1000
811240............lir 2000
8167.80............lir 8000
OEMB SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE GBNJ6 PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
JU aH
ila v amerikkih dolarjih
M— • • Sfc— - n
* 8.18 jllE
-818.
Ml
1 WliMHA
krajo lsptaHlo r dolarjih.
..j, v, , ,
SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glki Nkto<U*

IOH. M. «.
Ženske delavke so v nekate-. strokah plačane main j kot moški, ki delajo ena'ko. Kar se pa tiče prihodnjih plačil za e*tarostno zava-rovanje, so ženske na istem kakor moški. Da-f?i so .pilačatroe manj in delajo krajši .del svojega življenja, bodo njihove mesečne pokojnine ratzsneroma večje, 'kajti načrt starostnega zavarovanja je tako uravnan, d-a imajo večjo korist oni delavci, ki zaslutijo manj.
-Miss Mary W. Dowtson, članica (Sociel Security Board-a, razlaga to stvar v poročilu, ravnokar izdatrcem za publikacijo.
"Pckojnine seveda ne nado-meistujejo -bOlijgih plač," pravi Miss Dowson.. "NKlhčie ne bi kaj takega rekel. Kar je na stvari, je to, da ženska tudi ob jaiko nizkih mezdah si more na#romaditi tak pokojninski zaklad pod zakonom; za socijal-no varnost, da jo more obvarovati pred revščino kadar bo stara.'*
Vzemimo, na primer de<kle, ki gre delat v prodajaliiico ali pisarno, čim dovrši višjo šolo, in dela, ddkler se ne poroči — recimo pet let kasneje. Predstavimo, da tekom oniih petih let je zaslužila povprečno po $15 na teden. Ako nikdar več ne zasluži niti ewetga centa, doikTe«^ živi, bo vendarle imela' pravico, dobivati od vlade mesečni ček' od $15.75, ko doseže 65. leto starosti, in to brez ozira na to, dali bo tedaj re-vna ali' premožna. Tn ako se ta mesečna1 vsota prišteje k zaislužfku, pokojnini oziroma posmrtni ni moža, bo pač nekaj izdala v štorih letih.
CVlo mezde za delnočasno ali, slučajno delo pomenjajo precej za bodoče mesečne pokojnine. Na primer, ženske, ki delajo v svojem domu za tovarnarje ali 'kontraktorje — na primer oblačila, čipke dragulje, igrače, umetne cvetlice in mnogo drugih stvari — so tudi zavarova1-ne po zafkoniu. Mwoge izmed teh delajo le toliko, da zaslužijo po $200 rta leto. Ob takem zaslužku za dobo dletih let. bodo te ženske vpravieene dobivati pokojnine po $120 na leto, v mesečnih plačilih po $10. Ako pa delajo pri takem za< shlžku celih 20 let, predno so 65 let stare, bo njihova pokojnina znašala približno $200 rta leto in mesečni čelk bo znašal | $1-5.89.
Ženske, ki delajo stalno leto za letom, od mladosti do 65 let, si seveda nakopičijo boljši dohodek Ka stare dni, raivno tako
kla»kor moški. Po delu 30 let ob povprečni1 mezdi od $15 na trden, oeiToma $780 na leto, bo njihova mesečna pokojnina po 65. letu .starosti znašala $32 in to do smrti. CKb povprečni mezdi od $25 na teden bo pokojnina po 30 letiih dela znašala $45 nla mesec. Povprečni zaslužek od $50 na teden kliče za pokojnino od $63.75.
Res je, da to zavarovanje nekaj stane. Nekoliko centov na teden — po en cent za vsak dolar zaNluižka za enlkrat in postopno več, dokler ne bo pristojbin leta 1949 znašala po tri cente na dolar, ampak ni koli več kot toliko. To je so-cijalno varnostna taksa za delavca. Delodajalec jo odbija od plače in jo predaje federalni vladi skupaj z enaikim prispevkom iz svojega lastnega žepa. Ker delodajalec plačuje pol premije, daje to zavarovanje delavcu dober dobiček za njegov d-etfar.
.Primerite pokojnino s tem, kar delavec plačuje. Dcikla, ki je zaslužila $15 na teden za dobo petiih let, začenši od 1. januarja 1937, plačala je v tej dobi Vsega skupaj $46.80 na zavarovalnih pristojbinah. Ako zaČinja dcVbivati pokojnino ob 65. letu starosti in živi nadalj-ni*h 10 let, bo dobivala po $15 .to nra mesec, vsega Skupaj torej bo do smrti dobila $1.890. To pa je več kot štirikrat toliko, 'kolikor je ona plačala na pristojbinah. Ako pa bi umrla, predno doseže •starost 65 h t, ibo njena družina dobila »enkratno odplačilo od $316.50, kar je wkoraj trikrat toliko, kolikor je ona plačala.
Ženska, ki dela vse svoje življenje, 'ho seveda dobila mnogo več. Ako je zaslužila povprečno 25 odst. za 30 let, bo njena mesečna dosmrtna pokojnina znašala $45. Kadar doseže 75 let starosti, bo njen (pokojninski dohodek že znašal $5,400. Vplačala pa bi le $975 v teku 30 let.
T j- e š i n
• #
^ če naročiti za svoje f h sorodnike ali prijate- ^ !jet to lahko stori. — j Naročnina za s t a r i p kraj stane $7. — V ^ S Italijo lista ne poši- i
Iji^^mM^ J
GEORGE C. APOSTLE, Inc.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW t lOBKL IN OKOLICI
ANTHONY SVET, (Unlicensed)
V slučaju smrti se obrnite na naš pogrebni zavod to Mr. Antbony Svet bo priSel k Vam to Vam dal navodila ln cene v Vaše popolno zadovoljstvo. NKW YORK, N. X II BROOKLYN, N. Y.
458 w. 43 St. | 219 Atlantic Ave. Uataaovnik	Circle 6-7393 . ) MAtn 4—MU
POŠILJATELJE OPOZARJAMO.

imajo velik uspeh
r
V	sporu mred Poljaki in Češkoslovaško gre za oeemlje, ki leži med rekama Olsa in Ost-ravica. To ozemlje je bilo že od nekdaj poljsko, in je iz zgodovine -znano, da ga je že v 10. stoletju branil poljsfci kralj Mieeko L 960—992 pred nemV Skimi vpadi. V poznejših stoletjih je ta dežela. še večkrat menjala svojega go-sipodarja.
V	drugi polovici 15. stoletja se je s-por med Čehi in Poljaki za ta del Šlezije ipolegel, ker'je poljski knez Ladislav iz rodo-vine J>age<lonov za«edel čdski in »madžarski prestol. Ko je njegov -sin Ludvik umrl leta 1525 breiz potomcev, je češka krona in ž njo tudi Slezija pripadla Habsburžanom, ki so o-stali njeni gospodarji do konca svetovne vojne, to je do leta 1918. Avstrijske oblasti so v gteivnom domači živci j" pustile v mini, d as i so pdkrajino po-
i /su,le z nemškim1 uradništ-vom Ko sta v le«tu 1918 Češkoslovaška in Poljaka postali samostojni državi, st-a se dogovorili za pravično razdelitev t ješ i nekega; ozemlja. V maju 1918, torej še pred zlomom Avstrije, so se poljski in češki poslanici v avstrijrskemj parlamentu domenili, da bodo Poljaki dob H i o>d Pol.iaikov naseljeni <lel Slezije Češkoslovaška pa bo dobila ozemlje, našel jemo od < 1eiliov. Uisoido jezikovno mešanega ozemlja pa bo odločila komisija, ki bo sestavljena iz pe-tili Poljakov in petih Čehov. Dne 5. novemlbra 1918 je polj-^ko-šlti^ki narodni odbor sklenil is češkim ZemSkim na rodnim odborom pogodibo, po kateri dobe Poljaki okrožje Tješpit in večino Okrožja Frvštata, Čehi pa okrožje Frydek i'n. osta-ndk frvštatskega okrožja. Ta dogovor je bil od poljske in češke vlade brzojavno potrjen in .sprejet.
Medtem pa je prišla poljsko-*ovjetska vojna in so bili Poljaki prisiljeni vreči vse razpoložljive ■arle proti prodirajoči Sovjetski armadi. V tem mo-mentiu pa izjavil tedanji zunanji minister Češkoslovaške Beneš. da -dogovor orl 5. novembra za vl<a»do ni obvezen, ker je in^el le lcflkalen pom^n. Koncem januarja je češkoslovaška armada s celo divizijo zasctfl'a sporno ozemlje, pri čemer so bili precej hudi boji z malimi poljskimi posadkami, zlasti 30. januarja pri Skoliovu. Medtem pa se je med Benešem in pe^ibfeim narodnim odborom v Parizu dosegel sporazum, -ki je Tješin in .laiblonkov prisodil Poljalkom. Karvino in premo-gokopn^ rudnike pa Čehom.
Toda tudi ta dogovor je^ o-stal le na papirju. Spor se je nadaljeval, dokler je vanj posegla komisija Velike antante. Komisija je predlagala, naj Čehi odstopijo Poljakom Bohu-min in Karvino, (kar pa so Čehi odklonili. Na to so Poljaki predlagali pldbilscit, kar je
sprejela tudi komisija 10. sept. 1919. Ta plebiscit se pa ni vršil, kajti (konferenca veleposlanikov je 28. julffja 1920 prisodila celo tješinsko ozemlje Češkoslovaški. Ta pa zaradi tega, ker so tedaj .stale sovjetske armade pred Varšavo in je zapa*d-na Evropa bila prepričana, da ibo Poljska propadla. V tem primeru se je Angliji in Franciji zdelo primerneje, da to o-zemlje dobi Češkoslovaška, kakor da bi eventuelno pripadlo zmagoviti Rusiji. Ta odločitev pa je med Poljsko in Češkoslovaško izkopala prepad, ki je bil vzrok neprestanega trenja in sovraštva' med obema državama.
Zgaga
STAROST — DREVES,
2IVALI IN LJUDI.
Pred nekaj časa je neki ang-leš/ki zdravni'k izjavil, da hoče svojfiga triletnega Sinčka vzrediti talko, da bo živel najmamj dve sto let. Zdravnik je zagotavljal, da se ne šali, temveč da misli re^no. Doslej se seveda nikomur ni posrečilo, da bi človeško življenje podaljšat nr> taksen način. Često beremo o deželah, kjer stoletnikov tako rekoč mrgoli — toda počasnega razpadanja organizma in staranja mi mogoče zadržati. Najdaljše življenje imajo drevesa. V 'kalifornijskem naravnem parku ra^ejo znamenite sekvojo, izmed katerih je ena dokazano 4500 let stara. Cela vrsta' drugih dreves je dosegla že 4000 let življenja. Podobno starost so ugotovili tudi med baobabi. Xc«ko drevo te vrste v portugalski Vzhodni Afriki je staro najmanj 3000 let. Tudi nekatere redke vrUte kaktej so silno stare. Vse te rastline ra>ejo zelo, zelo počasi, zato tiudi počasi razpadajo.
Med živalim doseže najvišjo starost menda krokodil. O mnogih 'krokodilih vedo, da ištejejo več nego 200 let. V Fgiamii je poginila taksna žival, ki je bila istara 300 let.
Med ostalimi živimi bitji je omeniti papige, želve, in slone kot živalce Metuzaleme. LeV živi. v najboljšem primeru 50 let. Orangutaai an mc'ki močeradi toidi ne žive dalj časa. Veliblodi dosežejo povprečno starost 40 let, orel pogine s 30. letom, konj med 25. in 30. letom. Pes, ki šteje 20 Jet, je že silno star.
Najkrajša življenje imajo žuželke. Metulj ise veseli življenja na primer samo dva meseca. Mnoge žužellke pa se danes rode, jutri so že mrtve.
l,l>Mli!lfl,ll"kMii!l|ll,1'|rl|i.!*',,lil*H|lt.l«lll*ni ....................................................
ADVERT ISE JL "GLAS NARODA'
Važno za potovanje
Kfer je —nuj— potovat! v atari kraj mil MM kap *tf tui^Je Piht8>n» 4» Je mmtoa v vteh stvareh. Valed nate M««-fetae rikwimp Vmm imifaii teti nmjboijis pajMnll« ta to4l vm »raskrbeti. da Je patavaaja ndabna in hitra. ^ m a»-n ua n Tn pajaanlla.	(
Ml praahrfctia vm, badlal prateje sa povratna inoUenJ«. Pftal liste. Tfttja In sploh m. kar Je sa. potavaoje jnlnha« v aajhitrejtea <amm, ip kar Je Ktame, sa najasaajte Ml
Nedriarijaai aaj še edlaiaje de šadpjefa tr«mtka.ke* pntoe •e daM Is Waahtaptea* porratao dovoljeni«, RI KNT8Y PERMIT,
Ptttt« torej takoj aa breaplafoa paralllp In lapotoTlJaaaa Vta, da kaete paeeai la adohno potoratL
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
V bližini mesta Ruston v Louisiani so nedavno linčali mladega zamorca, ki je bil o-sumljen, da je nekega belega moškega umoril in neko belo žensko posilil.
Drhal ga je vzela v svojo sredo in ga odvedla. Šerif je rotil divjake, naj izroče dozdevnega zločinca roki pravice.
Mati posiljenega dekleta jih je prosila, naj ga ne.usmrte in naj ga izroče sodišču. Toda vse skupaj ni nič pomagalo.
Iznenada se je nekdo spomnil, da so na zamorčevem avtomobilu odtisi morilčevih prstov. S temi odtisi bi se dalo j ugotoviti, če je zamorec res |morilec ali ne. Pa se jim je preveč mudilo. Zamorca so o-besili, oddali v njegovo truplo nad petdeset strelov in slednjič zakurili pod njkn. Potem je bilo seveda prepozno, kajti zogleneli prsti nimajo več tistih značilnih vzboklin in vti-skov, po katerih je mogoče u-gotoviti storilca.
Možak, ki so ga za tri me»e-!ee zašili, je vzdihoval, ko se je vrnil z Žabjeka:
—	Biti tri mesece zaprt, ni malenkost. Ja, saj pravim, to so sodniki. č'e bi mi pustil sod nik le malo priseči, ste"'*", da j bi bil prost.
Ko je Henrik IV. dajal nekemu pl«miču red svetega Duha, ;je plemič po takratnem običaju izgovoril evangelijske besede:
—	Gospod nisem vreden...
j — Vem, da nisi, — je odgo-Ivoril kralj, — toda tvoj stric 'me je prosil. . .
! ^
t Pesimisti primerjajo letošnje leto z letom 1914. Zanimiva je tudi primerjava z letom 1918. |ko je bil sklenjen mir.
Kaj so počeli pred 20 leti možje, stoječi zdaj v središču svetovnega zanimanja?
Neville Chamberlain je bil ininister ljudske prehrane. Stanoval je v londonskem hotelu, toda ljudje so bili zelo nezadovoljni z njim in gotovo ni (mislil, da bo kdaj ministrski predsednik.
Podčastnik 16. bavarskega pešpolka Adolf Hitler je dežal •v bolnih, zastrupljen s plinom. Čim je okreval, je nadaljeval svojo politično borbo, toda takrat še ni imel mnogo uspehov.
Na boljšem je bil bersaglier-ski Ipodčastnik Benito Mussolini, ki je bil pobegnil iz bolnice v Milanu in je objavljal v "Popolu d' Italia" članke, s katerimi je skušal ustanoviti prve "fasci di combattimen-to'^
Sedanji angleški vojni »minister in obnovitelj angleške vojaške moči Hore Belisha je bil mlad energičen maijor Inteligence Service.
Med mlado gardo Wilsono-vih politikov se je odlikoval kot šef oddelka Franklin D. Roosevelt.
Major Francisco Franco je bil najmlajši častnik španske armade in poveljeval je 3. peš-polku v Oviedu.
Mustafa Kemal se je nerad vrnil kot poveljnik v Palestino, ko se je bil spri v Carigradu z Nemci v vprašanju, kako bi se dalo najuspešneje kljubovati prodirajocemu generalu Allenbvu.
20-letni kapitan Anthony Eden je poveljeval polku King's Rifles
na francoskem bojišču in zdelo se je, da ima malo izgledov na rešitev.
V Rusiji je bil oar mrtev in oblast je bila v rokah Lenina.
Nemški cesar Viljem L je bil še cesar iiv. mndiT se * je večinoma v belgijskem Spa.

Tuesday, October 18, 1938
KD LABGBOT SLDYBWi DAILY BTU. ft ft
fc ' i 'i -	i — ■■■■..... .. _u W-.i i ' " V"-"
H. R.:
SLOVENEC, DIPLOMAT V ZADNJI INDIJI
Nad eno leto sem preživel v neznosnih razmerah tajske legije. V meni je dozorel sklep, da na vsak način in za vsako ceno pobegnem, dasi sem vedel, da s tem tvegam življenje. Vse fivoje prihranlke sem vnovčil v priprave za fbeg.
Svojega poveljnika sem pro sil za 24 urni dopust. Dobil sem ga. Zaradi mojega odlič nega vedenja »ni sumil ničesar. V Hanoiju sem si nafoavil in oblekel belo civilno obleko, se gladko obril in si nataknil modre naočnike. V »bližnji garaži sem najel avto, ki naj bi me odpeljal do .sosednje, 100 km oddaljene iprovince Anam. Kmalu sem z vso brzino drvel po slabo zgrajeni cesti, bree zanimanja za okolico, z vsemi milimi osredotočen samo na beg in na možnost rešitve.
Že zvečer sem dosegel mestece Vi km na meji med provincama Anam in Ton-king. V hotelu aim <e vpisal kot Pierre MorcahT "ktfgenieur". Prepozno sem se spomnil, da je to nevarno. ker bi vtsak že iz moje govorice mogel *»poznati, da nisem Francoz. Zato sem ponovno menjal obleko in se odpeljal « "Pou—pous" vozičkom v kavarno. Sodim že kake pol ure pri hladilni pijači, ko pride voznik, ki me je vozil v kavarno, vrh teč v roki nekaj k zavojček. 44Sir. nič nisem vzel; to sem našel v vozu, ko ste iz-stopili.** To reksi mi izroči zavoj « 1000 pija«rtri. Seže ni v 7jj) in — o groza — ves svoj denar sem bil ifgubii. Kako, bi si mogel pomagati v tujini in »e na begnt Ves ve«el dam poltenemu Anamitu 100 pijast-rov nagrade. Da bi ga videli, kako je ves blažen pricul poskakovati! V letu dni bi s svojim v oz rč kom komaj toliko mogel -zfMshiziti.
Drujr dam sem se odpeljal v Hue. glavno imetsto province Anama, ki je že nad 1000 let prestolnica vladarjev'. .
tak najlaže prepotoval Zadnjo Indijo brecE listin. Na avtomobil, ki sem si ga bil najel za 7 dni s šoferjem vred proti plačilni 400 pijastrov — s-m pritrdil švicarsko zafcrtavico. O "švicarskem diplomatu" ki se mudi v mestu, se je kmalu zvedelo. Že popoldne me je obiskal šef kabineta francoskega za-stcpst\^a in mi iz znano francosko vljudnostjo dal na razpolago svoje ljudi. V spremstvu francoskega prefekta sem obiskal mladega, komaj 18-letnega anamskega cesarjta Bao-Dava. Polt g velikega razkošja sem si ogledal tudi njegove krasne slone. Razkazal i-so mi tudi grobnico — veliko palačo, ki so v njej pokopani amami^ki vladarji Lz poslednjega tisočletja. Tu se nam je pridružil še mandarin Doven-Tao, upravnik cesarskega dvora. Povpraševal me je po razmerah v Švici, in jsz sem mu pripovedoval, kolikor sem vedel in -znal. Povabil sem ga, da me obišče na domu v Baselu, kadar pride v Švico.
Mestni poglavar Robin me je pova'bil i«a večerjo. Navzoč je bil šef kalbineta s soprogo, mandarin, poveljnik mesta in nekaj gospodov diplomatskega zbora. Mora'1 sennl biti previden, da nisem vtzhtudil suTiia. Ko bi bili vedeli, da je "diplomat", ki sedi z njimi za mizo, navaden de-zerter iz. legije! Šele pozno' zvečer smo se raafcli. Naslednjega dne sem se odpeljal proti Saiigonu, kamor sem dopoto-val ob dveh popoi Ime. Predstavil sem se guvernerju Witel-hausenu. ki mi je dali >na razpolago avtomobil, s katerim sem se hitro odpeljal proti glavne-mu mestu Kamlbodže.
Bili so že obveščeni o prihodu 4 4 diplomata." Povabljen sem''bil na dvor'kralja Siwowa-ta, ki je priredil tw*ti večer v(v liiko slavnost z veselico.
Samo 300 /kilometrov sem še imel do siamske meje, kjer bi
V hotelu sem se vpisal koti'bil -rešen. Toda hočefc-nočeš, Harrv Davidson, tfajnik Švicar- povabilo sem moral sprejeti, *kega poslaništva* v Siamu. [saj sem bil "diplomat." Bil sem mnenja, da bom koti Točno ob 18. sem se odpeljal
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poteg naslova Je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prra I te ril ka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto- Da. nam prihranite nepotrebnega dela in atrofikov, Vas prosimo, da skužate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte naSemu aastopnlkn v Vafiem kraju ali pa kateremu iamed sastopnikov, kojlh imena so tNkaqa a rtmlhpl črkami« ker so upravičeni obiskati tU'«; droge naselbine, kjer Je kaj. nagih rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam liroCU potrdilo aa plaCano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, COLORADO:
Pueblo, Peter Culig. A. BaftU Wslaeuburg, ML J.
INDIANA:
Indiana polla, Fr.
ILLINOIS:
Chicago, J. Bevaw Cicero. J. WmkUm (
la Illinois)
jroiiet, J La Sail* SpeMcJi llaaooatak. Trank North Chicago la
MARYLAND:
KltaaUUsr, Vodoplvae
MICHIGAN:
Detroit, I* fbilai
MINNMOTA: ... Chlabolm. Frank ■By. Jjom. J.
J. UoM
.Gilbert* Looia Vc«*l Hibbing, John PovSa Virginia. Prank Hrratkft
MONTANA:
OHIO:
Barberton,
Cleveland. Anton Bobek. linger, Jacob Result, Jot« Uiapnik
Girard, Anton Narode
Lorain, Looia Balant. John Yonagstown, Anton Klkalj OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Bronghton. Anton ^pavao Conemaugh. J. Dratf ec CoverOalt la okoU^a, Ura. I
Export. LwSi jhepPI, Farrell, Jerry Qkora
rocest City, Mstti IT »Slip
XV. BU>dnlkar , Qrcejuburg, Frank J^orak Homer XUtj, - -Johnstown,.
Krayn. Ant_______
Loneme, Frank Ballocb .„ Mid*ny; Ju^d Sost Pittsburgh in okolica, PhOfe Steelton, A. Hn» Turtle ttwk, Fr. HiMftM West Newton, Joseph Jor^n M M .. WISCONSIN. _ , Milwaukee. We* Ania, Fr. 8M
WYOMING
Olwa^vUle. Joa£oifc* Vsak
Angleži bodo dvignili zaklad
Inkov—-
na dvor. S tesnobnim občutkom sem vstopil v krasno pozlačeno sprejemu ico.
Vsa ta ogromna poslopja so sestavljena iz peterih palač, od katerih ima visakia svoj naziv. Ka primer: Dvor somca, Dvor prestola. Harem in drugo. Vse so pozlačene, luksuzno opremljene itj.obdane z močnim dvojnim zidom in s stražami.
Na stopnicah je minister dvora sprejemal mnogoštevilne povabljence. Odvedli iso me nfa moje mesto v glavno dvorano, v kateri je na sredi kraljevski prestol, na obeh straneh pa so sedeži za povabljence; na vsakem je bilo .označeno ime gosta. Šef presbiroja me je po redufpredtsfcavi'l navzoonim udeležencem. Med njimi je bil tudi šef tajne državne policije. Neprijeten občutek me je cb-5el,'ko sem mu bil predstavljen. 44&vicarski diplomat'* mu oči-vidno ni nič'kaj preveč ugajal.
Tedaj je zadonel gong in velika vrata v. obliki zlatega son-ca in obložena z dragimi kamni «o -se odprla.
Vstopil je kralj Riwowat, vodeč za roke svojega 8-letnega sinčka. Vsi smo vstali i in godba je zaigrala kraljevsko himno. Ogledal sem si kralja. Nosil ,je modro suknjo in pRimpa-rice z rdečimi okraski. Stopil je k vsakemu gostu posebej, mu podal roko in ž njim spregovori'! nekaj besed. Dejal mi je: 44Oh, ste še mfladi. Gotovo boste napravili dobro kariero.** Povedal sem mu, da je tudi moj oče v diplomatski službi, zd-aj poslanik na Kitajskem. Tak je bil moj prvi razgovor s kraljem. Nato je sedel na prestol, njegov dvorrni minister pa kar n'a tla pred njim. Ta je zaploskal z rokami; Na vsaki strani dvorane so se odprla vrata, skozi katera so se v dvorano vaule krasne, pol gole plesalke in pričele plesati obredni ples. Spremljal«' jih je nevidna goclba s čudno razburljivimi in pritajenimi melodijami.
Med gosti so krožili služabniki z zlatimi pladmji na rokah in ponujali fina jedila, šampanjec in cigarete.
Slavno s t je trajala do desete ure zvečer. Ob zaključku je kralj pri izhodu stoječ podal vsafeerrm odhajajočemu gostu roko.
Odpeljal sem se v hotel in se pripravil za pot. Po kratkem počitku sem na vse zgodaj sedel v avto in oddrvel proti siairt&i meji.
Ko sam bil 15 km pred mejo, sem poslal šoferja nazaj, nameraval sam peš prekoračiti mejo.
■Nisem vedel, da so si že tedaj policijske postaje izmenjavale (brzojavna poročila z osebnim popisom lejgioroarja.
Ker sem nameraval prekoračiti mejo ponoči, sem si že podnevi ogledal teren, ki se mi je aide! za prehod najpriprav-nejši. Meja je šla tun 4kozi pragozd, ki je bil nevaren radi slonov, tigrov in kač. Tam, kjer ije bil prehod še najlažji, je tekla mala reka. Na mestu pa, kjer je pot'sekala mejo, je stala granioaimka postaja.
Ko taiko ogledujem teren in StudiTam »emljeprijgno karto, se mi prtibliža tneapažefto neznan, crvihip oblečen mož in me vpraša, čemu se mudim na meji. tmel sem' toliko prisotnosti, da sem se mta prepričevalno zlagal, d® sem inženir iz Švice; vlada.me je poslala na to mesto s projektom za novo želeonrkso, imam nalogo, da si ogledam kraj. I Hvala Bogu! Verjel mi je in odseL Jaz pa (3em str-vrnil -vLisophon.
V prihoidnjih tednih se bo odpravila angleška ekspediedja na otok Kokos v Tihem oceana, odkoder se meni povrniti z milijonskim bogastvom zlata in draguljev.
Kc kosov otok je že dolgo I kra j. ki je po njem kopalo že j mnogo iskalcev zakladov. O-tok pripada Cost a Rici v Tihem oceanu: prej je 'bil lasrt morski'li ropar.>ev in ondi je bi^a tudi kazenska kolonij.a Otok obsega 30 kvadratnih midj. Zdaj se v Angliji pripravlja več pustolovcev na ekspedicijo, ki bo 44brez dvoma" uspešna — vsaj po besedah iskalcev zaklada.
Kako da to mdislrjo? Ker imajo star, že porumenel zemljevid, ki jim ga je zapustil neki nedavno untrli irski pomorščak. S itega izomtl jevida je baje razvidno, da teo bile vse dosedanje ekspedicije 'n»a napačni poti. Hodile so na mepra-vi otok, kjer ni nobenih zakla-
dov. Še nikomur ni prišlo na um, da bi bil preiskal 4 4 pravi otok" kar bo storila nova eks-peidicija, ki bo adaj odpotovala-iz Anglije.
Ta lahkovernost ima pa še dni'gac'en vzrok. Je tudi propagandno sredstvo za to potovanje ki s-eveda nima trdne podlage za uspeli. Dva bivša kapitana in neki major vodijo e-ki^petficijo. Ti pa nočejo iz lastnega žepa kriti stroškov.
Vsi ljudje v Angliji, ki hočejo verjeti iskaflCu zakladov, naj sodelujejo z denarnimi prispevki. Kupijo naj si srečko, ki ne st*ane (nič več ko 5 šilingov.
Če se bo elkgpediknja obinetsla, se bo 70 tondka ladja, ki ima na krovu 8 raziskovalcev in 4 pomorščake posadke, bogato nar lnžena vrnila v Anglijo. Tisti, ki bodo imeli srečko, bodo zadeli 'kar .množico zlata, saj bo sleherni lastnik take delnice
hikrati soudeležen z bogatim' dobi rento od sina. Staika dobičkom.	j je napol slepa in hudo bolna
Ta obljirf^a je izvabila mnogo |na sroa. Zato so se sorodniKi ljudi, da so kuspili eno srečko'bali, da 'bi ne mogla prenesti ali več. 44Ekspedicija bo n'a, vesti o smrti svojega sina. vsak način uspešna," venomer.Ker se je bil dal sin že pred zagotavdjajo iskalci zaktladov. več leti zavarovati v prid svo-Stfj, čeprav bi se izkazalo, da je matere, dobiva mati vsak 44pravi" Kokosov otok ni pra- mesec rento iz te zavarovalni vi, pa bo ladja krenila v Peru, ne. Sorodnikom je prišlo na
da ondi iz jezera Gustavita dvignse neizmerne zaklade. V to jezero so baje Inki, ko »so jih Spanci v Južni Anveriki v 16. stoletju napadli, pogreznili velik del svojega zlata, srebra in fVojth idraguljev. Elcspedicija bo tudi preiskala grez in ilovico in spravila zaklade na dan.
VSAK TEDEN DOBI PISMO OD MRTVEGA SINA.
Pred štirimi leti je umrl a-nierrški filmski igralec in dirigent Russ Colombo n'a evropski \ turneji. Njegova mati, ki ji je 74 let in k«i živi v Hollywoodu, pa vendar vsak -teden prejme od njega pismo; sleherni mesec
misel, da bi pustili mater v zavesti, da je njen šin še zmeraj živ, a da 'biva zaradi svojih iigralis>kih turnej zdaj tu zdaj tam po svetu.
Starka že tako slabo vidi, da ne more nič več sama brati in tudi ne razloči več pisave, zato jo lahko premotijo. Sorodniki pošljejo materi vsak teden drugo pismo., češ da je od sina. Že dve sto takih pisem ima starka .-»hranjertfli in ta pisma so njen največji zaklad, saj še zmnraj upa, da ■si lx> njen sin nekoga dne le vzel toliko časa, da se bo pripeljal k njej.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA'
Spisi Josip Jurčiča:
I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar"- — Domen.
—	Dva prijatelja.
H. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Goliaa.
HI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
vn. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pipa tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravf? med bratoma.
Vm..ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja.
—	Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — »spomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
Ivan Pregelj: Izbran
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani.
V Štefanu Golji nam podaja Pregelj edinstveno sliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Golje, ki da v pravem pomenu besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujejo med drugim tudi originalni, že splošno zasloveli pridiki "Pustina pridiga," in 14 Pni ver nnd Blei" ter biser naSe ncrrelistike:
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer Mac Alan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAiana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani... $1.20
7
"Gospoda Matije zadnji gost."
Cena $1.50
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W. 18th STREET NEW YORK. N. Y.
Bogovec
Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko ae je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo» trebna pojasnila.
Cena $1.50
__
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanapreškega. 269 strani.
V tem HL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu delu trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, nas njegovem gradu Lanšprežp, kjer jnu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovehska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti In iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
mmtm


•VE
OBI"«iitM
Tuesday, October 18, 1938
LUOEST SUPFVEMfl DAILY IN V. W. A
Dežela sudetskik Nemcev
ROMAR IZ 2IVUEUA
ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL:
-
I.H.
Ozemlje, ki ga mora Češkoslovaška po zaslugi svojih i'zaveznikov" odstopiti Nemčiji, ni takšno, da bi ?e moglo njegovo prebivalstvo preživljati od poljskih pridelkov. Skala in gozd obvladujeta deželo. — Nekaj časa joka je kleči pred njim. Nato hoče vstati in: Edino hmelj v okolici Žatca iu poklicati 6vojo bčer. Tedaj pa zagledia na tleh pismo Rudol-1Asa, sladkorna pesa v dolinah fa Strasserja. Kakšno je bilo to pismo? Pismo je mo-'Labe jn Qde, krompir in lan ralo posti iz njegovih rok; najibrže je prišlo z jutranjo pošto.|v gorskih krajih dajejo podla-AH je to pismo tako razburilo njenega moža, da je pri branju g0 za mogočne industrije. Z iadihnil svoje življeai jet	j agrarno reformo so 1. 1919.
O, Dio rnlio, kaj more to pismo ^teebovti, si misli in se boji, veleposest razdelili in gozdove da bo dobila (kako slabo vest. Obriše si solze, prefoere pismo'obmej^h gorovij deloma po-in pri tem se pokaže na njej nenavadna izprememba. Oči drža vili. Ti dobro negovani go-se ji jezno bliskajo. Njena žalost ni tako veiika, da bi jo'zd0vji sestoje po dveh tretji-sedaj premagala. Tukaj igre za mnogo — za	lnah iz igiaVcev, ki dajejo iz-
Dagmar je bila pdklicana domov? Dagmar je bila pri- Vedno Številnim žagam preobi-znana? Ne »— ne — to ne sme biti, to mora za vsako ceno jj^ materiala prikriti. In sedaj — sedaj se ji njen mož ne more več po-| posebno bogata pa je sudet-staviti med njo in nj«ie naklepe, sedaj je bila pot prosta za'ska dežela 2 zemeljskimi za-Eleno - in z Eleno tudi za njo. S trdimi rokama po- ^^ Nekoč so tu pridobivali tisne p«no v izrezek svoje obleke. Plah pogled se oplazi tud- dragocene kovi a leži_ mrliča, nato pa se obrne od njega. Najprej n*>ra dobiti ca« g6a ro se sk • popo,noilia iz_ za prtm-uslek, vse mora dovolj pnmiriiti. Prepogosto se je črpala. Pa6 Ja je železne na
vkvarjala z načrtom glede premeiribe vlog, sedaj je prišel cas, otek. Tovarne za železne
da ga izvede. Vse 3e bilo sedaj na kocki. Njen moz je naj- predmete	in vozila do
brze Rudolfu Strasserju pnsaJ, da mu je Dagmar podobna, i - '	.
Sedaj - Elena mu je bila tudi podobna, Elena je imda plava J""*	m° mop*»e
lase in rjave oči - vse se bo Mot kot sama želi in nifedo je	^K adn"'
^edaj ne more več odvrniti od tega, da si pitati Dagmarino V P1™JU',	.C.ho^nto
dedščino	,vu, Moravski Ostravi in Freu-
Dagmar tega pisma ne sme videti, ne sme vedeti, da jo je den*halu-	<?obUi tukaj
oče poklical k sebi. da v njegovih očeh ni več bastard. E, srebra< svmca' e!n,ka in T"' kaj — taki stari ljudje so čudaiki in jih je mogoče prevariti. nasprotno pa so bila zapadno-Dagmar mora ostati v veri, da je otndk sramote, da je br«z	leziKt'a	Premoga,
blago. Spet majhna ilustracija: Od 3.6 milijona vreten za bom-baževino in 1*20 tisoč tkalnili strojev, s katerimi je razpolagala Češkoslovaška, jih je bilo tri četrtine v rokah sudetskiii Nemcev. To priznavajo Nemei safmi. Veliki industrijski obrati so se razvijali še vedno večinoma iz domačih delavnic, ki jih je posebno dosti še vedno v obrobnih gorovijh, kjer je dosti lesa in vode. V teh domačiii delavnicah izdelujejo poleg raznih tekstilij in čipk zlasti še glasbila, rokavice, gumbe, kai-tonažne izdelke, igrače itd.
Nekoč je v češkem severovzhodu igrala glavno ulogo industrija platna, ki se je pa morala v zadnjih desetletjih če dalje bolj umikati bombažni industriji. Liherec je središče te industrije, kakor tudi industrije volne. Po vsej severni Češki naletimo tudi na industrijo svile, konoplje, in jute. Jablo-nee živi od lispa, ki ga izdelujejo iz vseh mogočih tvoriv, zlasti pa iz stekla. Steklarska industrija je tod tako važna, da so govorili o "stekleni aneji".
vtsake pravice, da je zavržena in pregnana. Potem bo vse gladko "slo. Samo čats si mora vzeti.
Se enkrat pogleda mrtvega moža. Ali je ne gleda preteče skozi zaprte oči ? Kot bi jo kdo podil, beži iz sobe, vrata pusti za seboj odpr+a in glasno stoka rn joka. Elena ji pri-hiti nasproti.
"Kaj pa se je zgodilo, mama?"
"O, Elena, moja Elena, tvoj oče, tvoj ubogi oče je njrtev!" i kovanje oib*ih privabi Maric t to. Pride k odprtim vratom in pogleda v sobo, v kateri leži Egon Strasser mrtev v naslonjaču. Stella in kuharica pričnete po Bvoji južni navadi vpiti, (riuse.pjK- pa steče, da napreže kočijo, da pripelje Z'lravnika iz vasi.
Ko čez nekaj časa pride Dagmar iz parka, najde jokajoče ženske pred odprtimi vrati sobe. Prestrašena o'bstane in vidi strica Egona mrtvega sedeti v natelonjfaeu in leto Katarino na kolenih pred njegovimi nogami.
Gsupnjena (gleda v Medi mrtvtagki (ibraz in se ne upa stopiti bližje, ker jo je teta Katarina pogledovala s sovražnimi očimi. Tiho jeclja:
"Kaj se je zgodiloV9
Samo Stella ji pove, da so ravnokar našli signora mrtvega.
Dagmar pritisne roke na p»rce in delbele solze * v tihi, pa odkriti bolečini teko po 'liciih.
"Pojdi v svojo soibo, ker si bmzveistno odšla, tako da je moral naš ljubi oče sam umreti; tukaj te ne morem videti, brez potrebe si," jo zmerja signora Katarina.
Navzlic tenr|u, da je Dugiikar ta očitek za»|dl (krivično, vendra ničesar ne odgovori, samo še enkrat dolgo in žalostno pogleda mrtvega (strica. Ubogi Egon, sam je bil ko ga je prehitela **mrt. Oh — zakaj je šla od njega? Toda očitek tete Katarine je ni zadel — ni šla Ibrezvvstno od njega, tem-
pred vsem pri Plznju in Žatou, ter ležišča rjavega premoga velikega pomena za vse Češkoslovaško gospodarstvo in zlasti še za gospodarstvo nemške Češke. Revir okrog Duchova in Mo>ta je najvažnejši. Dragoceni radij pridobivajo v Jachi-movu, češki les daje grafit, pri Karlovih Varih in Kadnju ter ob Lahi je zemlja prebogata s koaliiiom, najvažnejšo sirovino za porcelan. Od Karlovih Va-rov skoraj do Plznja se vrstijo porcelanske tovarne druga za drugo. Združene so v velike koncerne in so po 90 odstotkih v rokah sudetskih Nemcev.
Ta številka je obenem majhna ilustracija k zlagani trditvi, da je češkoslovaška država sistematično odrivala su-detske Nemce od gospodarskega življenja. A' bližini premogovnikov so se naselile zlasti težke industrije, ob Labi pa kemična industrija, ki je imela svoje sedeže Zlasti v Ustih in Teplicah-tŠanovu.
Vsa ta dežela bi že samo po navedenih industrijah lahko veljala za eno najbolj delavnih
več, ker ji je rekel, da hoč* počivati. Sedaj je načel mir, za v Evropi, toda tu so imele se-vovlno. Oh, zafloaj žaluje za njim? Talko mirno se morajdež se neštete druge indu^:
in žalosti. Skoro mu zavida ta mir. I je. Tekstilno blago je spa V njem je izgubila edintgia prijatelja,(n. pr. med najvažnejše izv Tn v strahu ji je tudi takoj jasno, da
ozno
x j i t • v ,	— morajdež se neštete druge industri-
MNlaj odpocitl od S^rbj m žalosti. Skoro mu zavida ta mir. I je. Tekstilno blago ic spadalo
Nekaj pa ve gotovo —	~	----..... I	. ~ ' 1
ki ga je imela v hiši.
Ho po stričevi smrti tudi za njo prišla veflika izpren^mba. s«daj sele čuti, bako bo popolnoma brez donia. Toda ne sluti, kaj ji je Še ibilo določeno, kaj ste teta Katarina in Elena O njej odločili.
31. POOIAVJE.
Prišel je zdravnik in je dognal .smrt Egona Strasserja ter je napisi mrtvaški list. Vdovi je poveda'1, da je bila .*mrt nagla in brez bolečin in da je taiko naglo ni pričakoval, temveč da je bilo kako razburjenje krivo njegove nagle smrti.
Signora Katarina je, kot navadno, zdravnika sprejela sama in mu pravi, da ste njena hči in nečaikinja potrte vteled smrti in da z nikomur ne morete 'govoriti, kar .se je zdravniku zdelo mnogo bolj razburljivo, kot pa miran zlbranost vdove.
Egon Straeser je 'bil pokopan v grobnici martkijev Consis-tellijev. Nikdo ga ni spremili (k zadnjemu počitku, kot njegova vdova, hči in nečakinja, usluižfbenci in 'najemnik. Signora Katarina je sla med Eleno in Da@mar v grolbnico in Dagmar se čudi v e^vojem srcu, da se je signora Kaitarina težko TiBslanjala na njeno roko, medtem ko je šla Blena poleg nje. Tafltoj po pogrelbu skgnora Katarina pošlje Dagmar v nje iio so4k>. Nato še z
izracu svqje sojalje, in signora Radarina pravi, ikažeč Dagratar:
ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
IGRE
Eddft, drama
4. dej.........
r Richmond o, 4.
Marta, Semenj
dejanja -T ,-..,.
Prepeluh, narodna pravljica
.60
••30
v 6.
dejanjih ......................
Tončkove tajne na MJklaviev ve-
ier. Mladinska igra s petjem ▼
8. dejanjih ____________________
B. U. B. Drama v 8 dejanjih ■
predigro, (Čapek). »ea. ___________„45
Revizor, 5. dejan), troa venna___75
Vrtfnee, drama v 3 dejanjih .........45
Natojse z duhovnikom govori nekaj besed, ki" ji ^a^ih	i<roU< ^
Ljndald oder:
5. av. Po 12 letih. 4. dejanja .
na
"Moje hčere ni mogoče potolažiti vsled smrti a; bojim »e, da bo še z ljubi velečaatitemu roko."
Zadnje besede pravi Eleni, ki s^toji poleg nje. Signora Katarina se epotrtni, da bi mogel duhovnik Dagmar spoznati, ker je njo in Eleno pripravil asi binmo. Toda k sreči za njene navnere je 'bil duhovnik pred kratkim poklican v Rim in njegovi mladi naslednik ni poenal miti Dagmar, niti Elene. Zato me mu ne more zdeti nič "čudnega, če je signora Katarina Eleno predstavila z* svojo nečakinjo.
Ko duhovnik odide, prime signora Katarina Eleno za roko in stopi k najemnini, ki je ravno hotel oditi. Z nenavadno prijaznostjo ogovori starega moža.
(Balis nrihodnjič.)
njenega
očeta; bojim »e, da bo še zbolela. Pridi, draiga Dagmar, po-
Zapravljivee..............«0
»v. Skopuh ................. 60
ZMrka ljudskih i^er: 8. snopič. Mlin Hd a«iK Sv. Neža. Sanje -------------------m
13.	snopič. Vestatka, Smrt Marije Device. Marijin otrok____________JO
14.	snopič. Sr. BoAtjan. Janaika deklica. Materin blagoslov _______ 30
15.	snopič. Turki Pahjola hi Neia
20. snopič. Sv.
..JO
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 ST., NEW YOjfcK
KMETJE RAZBILI AVTO, KI JE POVOZIL KMETA.
V	Vrdniku blizu Burne v Srenm, so 29. septembra vašča-ni pili in veseljačili. Med ve seljačenjem pa je 17 let stari Pavle Kovačeviič zunaj na dvorišču počakal pijanega krojaškega mojstra Paivla Da vi d o viča ter ga tako udaril po glavi, da je pijani krojač postal takoj nezavesten od udarca .in ves kfvav. Ko so pivski bratje v gostilni pogrešili David o viča so ga šli iskat, ter ga vrnjenega našli na dvorišču. Treba ga je bilo takoj prepeljati v bolni-šnico.
V	sVojo nesrečo pa je bil na veseljačonju tudi krojaški mojster Janoš Teleska, ki je hnel s seboj celo svoj avto. Ta je takoj naložil ranjeneg«! tovariša ter ga odpeljal v bo4menico, kjer ga je res izročil. Počakal je še, da se je zdanilo, nakar se je odpeljal domov v Vrduik. Med potjo pa je blizu vasi Ja*ska srečal kmeta in ikimetico. Da jal jima je znak, naj se umakneta. Ženska ise je umaknila na desno, mož pa na levo. Ženska je klicala moža, naj pride >na desno stran. Mož je ubogal, ko je bil avto že čisto blizu. Ko je kmet «ako čil čez cesto k ženi, ga je zgrabil avto m ga podrl. Krojač je brž planil iz avto in šel pogledat moža, da bi ga ockpeljal v 1'olni^nico. Z grozo pa je videl, da je moz mrtev. Njegov avto je ubil.
Blizu tam je stal drug: kmet, ki je gledal, kaj se godi. Ko je ta videl, dw je njegov so-vaščam mrtev, je z motiko v roki pflanil na krojača, kateri je moral pes pobegniti, da ga razjarjeni krnet ni ubil. V tem so prihiteli od vseli strani še drugi kmetje, ki so s poljskim oro-
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ
I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
f •
VSE PARN1KE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence za stopa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. IStb St., New York, N. Y.
216 W. I 8th Street
New York
Občine dajejo rajše delo kot podporo
Adiieridke obehie »hI obali do obali rajse pomagajo nezaposlenim osebam s tem, da jim dajejo delo, kot direktno pod-
poro.
Dii je temu tako, je ugotovila rndavna vsenarodna ocena federalnega Works Programa, izvedena od enajstorisee vsena-rodnili orgiainiKacij, ki se interesna jo za soeijalno in meščansko napredovanje, kakršne so American Association of Planning Official«, American Public Welfare Association ki United States Conference of Mayors.
Prejele so podrobna poročila iz več. kot 8000 občin v 42. državah. Na vprašanje "Ali je pripomožno delo (work relief) boljše kot direktna podpora," osdgovoril-o se '^Dai** iz vseli držav.
V splošnem jjoročilu iz držav poudarjajo, da treba* dajati prednost, delu, prvič z oziromi na nezaposlence, ker ohranja j njihovo izfurjenoR-t in ^"Tidržnje njihov poaios, in dmgie oziro
djem navalili na osameli avt«> ter ga vsega razbili. Krojač je moral »pes prrbežati nazaj v Vrdnik, kjer je orožnikom povedal, kako in kaj se je zgodilo. Tak je bil konec prekroika ne noči dveh krojačev.
ma ua	>iuiie, ker direkt-
na po« I pora. ne prinaša nikako k» rrst, i ločim program del-a ima za posledico stalne Izboljšave in izdatne postrežbe v zameno za potrošeni dim ar. Večji del občin ne bi bil mogel za mnogo 1« t uživati takih izboljšav in postrežb brez federalne jkmiio-či. Xekatere občine so poročale, «la jim je "work |>ro-gram" prinesel dobrote, kakiv-nih ne bi si bile mogle privoščiti za prihodnjih dvajset ali tri-d<iset let.
IdaJio daje v svojem |x>ro-čilu prav tipičen odgovor: 'Odločno dajemo prednost delu kot •načinu reliefa pred po<lj)oro.'
<><lgov«>r iz Calif orni je 11a oof 11 i lni odbor odseva se I »olj splosno stališče napram t«nnu velevažne4iiu vprašanju. *'<) 11 i-kaki dniiii strani nezaposle m»stnega 'problema*' trdi cali-
forni^ko poročilu, *'se. morija tiiko izrecno ne strinjajo kot o relativni vrednosti obeli na«w*i-nov oskrbovanja revnih n«<za-p osi en cev, pri pomožnega del-a-oziroma direktne podpore. V pretežni večini ol>čin je iflkivv-nja zadnjih petih let, kakor izvira iz občinskih poi-očil, dokazala odločno superior 11 ost pri pomožne ga dela toliko za občine kolikor za nezaposlenem
''Splošno odobravanje fede-
KRETAJNJE
PARNIKOV
SHIPPING NEW?
19.	oktobra :
Quifu Mar j v Cberbourg
20.	oktobra : Kur«»]i» v Uremeti
'S2. oktobra :
Cbawphiiu r Havre Coll te tli Savoia v Ueuoa
oktobra : Aguitauia v Cherbourg
'JK. oktobru :
lie ile France v Havre
2!». oktobru:
Bremen v Bremen Kes v (ienoa Veeuilum v Boulo^ue
ralnega «lelovn» ga programa s strani zastopnikov olxvn in counties sevtrne Oaliloinije4' poročilo dodaje "je posebno pomembno, kajti obelodanja soglasno stališče napram neza-poslenostncmu v|>rašanjn brez ozira na stn.'.ikine in krajevne intt rese."
To pa je mnenje onih. kat«* rili j>oložaj je najbližji delu, ki ga nezaposleni opravljajo pod Wm'ks Pj-ognss Adini'ni>tra-
ei jo.
Poročila o su/j>erijornosti priptunožnega dela kot sredstva. da se ohrani sposobnost nezapo;U»ncev za zo^^ini pt>-vratok v privatne zaposlitve, so prinesla na »lan Še drugo nadaljno dejstvo. Mnoga so pon •la rja la. da na oc< njevatelje WPA dela je napravila globok vtis • ktdščina. «la isto ni le <!•'-lo delavcem priložnost za v|>«»-i*i>bo one izurjwosti, ki so jo
1 že imeli, marveč da je WPA
j delo v mnogih slučajih poveč«i-lo njihovo iznirjeiifist, jiin dalo novo izurjenost "111 jih na tak način spravilo na pot k holj-sini službam, ki jih poprej ne hi l»ili moorli opravljati.
Velika večina onih. ki so bili lia delu occne, jo poročala, da kakovost rokodelstva na WPA pi-ojektih je presenetljivo dobra pod tlanimi okolnostnv. Poročila poudarjajo, da v nm«;-gih slučajih dovršeni projekti po bili enako dobri kot slično dek>, izvršeno pod kontraktom
a'li po privatni industriji.
V splošnem >0 bila mveiaja edina, da je WPA delo ohranil^ sposobno 7mI zaposlitev veliko zalogo «lela\"nih moči, iz katere industrija more črpati in črpa od dne do dne.
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
#i.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK