Ptuj, 11. maja 1956 Letnik ix. Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure- juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovič — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 dinarjev Driiftal plan okraja Pfui za L1956 Dne 28. aprila je okrajni od- bor SZDL razpravljal o osnov- nih značilnostih predloga letoš- njega družbenega plana za okraj Ptuj. Odboru je poročal predsednik OLO tov. Tramšek Jože. Zaradi izrednega pomena, ki ga ima letošnji zvezni družbe- ni plan, s katerim morajo biti vsklajeni vsi republiški, okraj- ni in občinski plani, za nadalj- nji razvoj celotnega jugoslo- vanskega gospodarstva, objav- ljamo v izvlečku glavne misli iz referata tov. Tramška. Stabilizacija gospodarstva je glavni smoter Poglavitni smoter jugoslovan- ske gospodarske politike v letu 1956 je stabilizacija gospodar- stva, dvig delovne storilnosti ter postopno in skladno dviga- nje življenjske ravni vsega de- lovnega ljudstva, zato je po- vsem razumljivo, da morajo tudi družbeni plani našega o- kraja in občin, katere jih letos prvič sprejemajo, z vso dosled- nostjo podpreti ta stremljenja. Vredncst družbenega pro- izvoda ba presegla pet mi- lijard v primerjavi z lanskim le- tom se bo družbeni proizvod v našem okraju povečal za pet odstotkov in bo s tem dosegel pet milijard "trideset milijonov dinarjev. Torej bo naš družbeni proizvod predstavljal le 2,5% družbenega proizvoda Sloveni- je. Vzrok tako slabega razmer- ja je v relativno nizki razvito- sti proizvajalnih sil v našem okraju ki izvira iz strukture gospodarstva, v katerem je še vedno v pretežni meri zasto- pano kmetijstvo, čeprav ima tudi pri nas glavni delež pri ustvarjanju dohodka industrija, kar prav dobro razvidimo iz udeležbe posameznih občin: Bori 3,19%, Cirkovce 2,820/0 Desternik 3,12^'o, Gorišnica 3,58 odst., Juršinci 3 99%, Lešje 13,44 odst., Ormož tO,48«/o, Ptuj 53,8%=, Videm 4,23 %• in Središče 2,35"/o. Družbeni proizvod bo naj- bolj povečala industrija Od vseh gospodarskih panog bo družbeni proizvod najbolj povečala industrija, in sicer za ^/n. To povečanje bi bilo še večje, če ne bi bilo v tovarni aluminija v Kidričevem v pr- vem četrtletju takega zastoja zaradi izrednega položaja pri preskrbi z električno energijo. Industrija bo povečala pred- vsem proizvodnjo blaga za ši- roko potrošnjo, ker ima, razen proizvodnje aluminija, skoro v celoti tudi tak značaj. Najbolj se bo povečala proizvodnja pre- moga, in sicer za 84''/o, ter bo dala široki potrošnji okrog 850 vagonov premoga. Proizvodnja zidne opeke in strešnikov se bo povečala za 13"/n, tekstilnega blaga in konfekcije za 4%, pri čemer pa bo proizvodnja vol- nenih tkanin ostala v glavnem na ravni lanskega leta, ker je odvisna od uvoza surovin. Pri lanskoletni proizvodnji bo osta- la tudi lesno predelovalna in- dustrija, to pa zaradi kontin- gentirancga poseka lesa. Živil- ska proizvodnja bo znatno tudi dvignila predelavo mleka. Na novo se vključila v proizvodnjo »Industrija kovinskih izdelkov« v Ptuju in Ptujska tiskarna. Industrijsko kapacitete ne bodo v celcti izkoriščene Kljub takemu povečanju pro- izvodnje pa bodo industrijske kapacitete v tem letu izkori- ščene le 82-odstotno, iz česar sledi, da bo naša industrija v prihodnjih letih, ko se bo iz- boljšala preskrba s surovinami in električno energijo, pred- vsem pa ko bodo izvršene po- trebne rekonstrukcije, kot taka prispevala mnogo več k okraj- nemu družbenemu proizvodu. Potrebne preureditve bodo pod- jetja lahko izvršila z lastnimi sredstvi, saj bodo znašala amor- tizacijska sredstva in skladi za samostojno razpolaganje v le- tošnjem letu okoli 913 milijo- nov dinarjev. Tu seveda ne gre samo za finančna sredstva, temveč za vrsto ukrepov, ki bo- do vplivali na dvig delovne storilnosti. 2e v preteklem letu je novi plačilni sistem nagra- jevanja po učinku pokazal tudi znatne prednosti. Tako je bilo na primer v »Tekstilni tovarni« Ptuj leta 1954 na eno delovno uro izdelanih povprečno 11,89 kv. metra bombažnih tkanin, v letu 1955 pa 12,62 kv. metra, ali 5, 34*/o več. Ce upoštevamo še to, da je bila povprečna go- stota tkanin v letu 1955 za okrog 12,5*'o večja, se je dejan- sko povprečje izdelanih tkanin na eno delovno uro dvignilo za 18,53%. Na tem področju bodo morala industrijska podjetja še mnogo storiti, saj so imela v februarju letošnjega leta le 11,2"/« normiranih del. Tudi uvedba premiranja še vedno stoji na mrtvi točki, čemur je vzrok v prvi vrsti pomanjklji- va organizacija dela in slaba evidenca. Družbeni proizvod v kmetij- stvu bo ostal v letošnjem letu v glavnem na isti višini kot la- ni, pač pa se bo sorazmerno s skupnim družbenim proizvo- dom delež iz kmetijstva zmanj- šal od lanskoletnega 32,5''/o na 30% (zaradi porasta v industri- ji). O problematiki kmetijske proizvodnje je okrajni odbor SZDL že obširno razpravljal na eni izmed svojih zadnjih sej in je naš list v celoti objavil refe- rat predsednika tovariša Volj- ča, zato ob tej priložnosti izpu- ščamo tisti del poročila, ki je v zvezi s kmetijstvom. Potrebno pa je omeniti, da z letošnjim družbenim planom odpadejo ugodnosti pri plačevanju zem- Ijarine tudi za tista kmetijska gospodarstva socialističnega sek- torja, ki jim je bilo v lanskem letu priznano poskusno obrato- vanje. Kme-ijska gospodarstva bodo morala opustiti kmečki na!in reševanja proizvodnih nalog z ozirom na vlogo, ki jo mo- rajo imeti ta gospodarstva v našem kmetijstvu in v zvezi s težkimi finančnimi obveznost- mi do družbe — kmetijska go- spodarstva bodo morala v le- tošnjem letu odvesti družbi 65 odstotkov čistega katastrskega dohodka (vključno s prispev- kom socialno zavarovanje), medtem ko plačujejo kmetje povprečno le 26 odstotkov davka na čisti katastrski dohodek — bodo morala v proizvodnji pokazati znat- no boljše rezultate od privat- nih kmetovalcev, to se pravi, morali bodo dosledno opustiti tradicionalni — kmečki način reševanja proizvodnih nalog in se usmeriti v širokopotezno najmodernejšo kmetijsko pro- izvodnjo, Upoštevaje prakso in izkušnje naše nove industrije bodo morala že v bližnji bodoč- nosti dokazati, da je velik kme- tijski obrat sposoben doseči ne le nekoliko boljše, temveč tudi znatno boljše rezultate kot pa drobna privatna kmetijska go- spodarstva. To seveda ni samo naloga kmetijskih gospodarstev- samih, temveč prav tako okra- ja in občin. Irgovina je napravila 7 milijard din blagovnega prometa Važna gospodarska panoga v našem okraju je tudi trgovina, saj ustvarja S"')! skupnega druž- benega proizvoda in opravi let- no okrog 7 milijard dinarjev blagovnega prometa. Na pod- ročju blagovnega prometa seje v lanskem letu močno pokazala neskladnost med kupnimi in blagovnimi fondi, ki je prišla posebno do izraza pri cenah kmetijskih pridelkov, katere so se v lanskem letu v primerjavi z letom 1954 povprečno pove- čale za 13«/o. Ukrepi, ki so bili uveljavljeni med letom, so pa učinkovito delovali na pomiri- tev tržišča, kar je bilo posebno opaziti od meseca decemlMra naprej. Blagovni promet se tudi v letu 1956 prav gotovo ne bo zmanjšal, saj zato ni nobenih objektivnih razlogov, kljub te- mu pa je večina trgovskih pod- jetij neutemeljeno planirala manjši promet, tako n. pr. »Pa- nonija« kar za 200 milij(Miov din manj, »Merkur« za ISP/o manj itd. Prav ti dve podjetji pa sta v četrtletju letošnjega leta izvršili več prometa kot v istem obdobju lanskega leta. Tako neodgovorno planiranje kaže tendence, da se neupravi- čeno izsili višji odstotek za plače. Ostale panoge gospodarstva, kot je promet, obrt in gostin- stvo, bodo povečale družbeni proizvod povprečno za 9"/i>, ob- seg gradbene dejavnosti pa bo ostal na višini lanskega leta. Enotna merila za investi- cijsko in proračunske finansiranje Letošnji družbeni plan pred- videva nekatere bistvene spre- membe v mehanizmu razdelje- vanja dohodkov gospodarskih organizacij, kakor tudi okrajev in občin. Te spremembe se rva- jajo z namenom, da se čim bol] odpravijo neskladnosti na trgu in se nanašajo predvsem na razdelitev dobička med okra- jem in občinami, oziroma na razdelitev in uporabo sredstev, s katerimi bodo razpolagali za finansiranje investicij in pro- računsko finansiranje. Ta me- rila so določena za vso državo enotno, vendar ne tako togo, da bi onemogočala spodbude za čim boljše gospodarjenje, saj je obseg investicijske dejavnosti kot tudi proračunskega finan- siranja odvisen od čim večjega učinka pri čim manjši uporabi sredstev. Tu gre torej za neka- tere omejitve s čisto določeni- mi cilji, kar pa še ne pomeni, da se v letu 1956 v okraju in občinah ne bi mogla uveljaviti okrajna oziroma občinska go- spodarska politika. V okrajih in občinah je tudi v teh pogo- jih mogoče razvijati široko ini- ciativo na gospodarskem pod- ročju, seveda pod pogojem, če bomo razumeli, da mora biti naša gospodarska politika jugo- slovanska, ne pa lokalistična ter da je treba sredstva trositi za razvoj tistih gospodarskih dejavnosti in za rekonstrukcijo tiste industrije, kjer smo v zadnjih letih najbolj zaostali. Iz navedenih razlogov so sredstva za letošnje proračune omejena na višino lansko leto porabljenih sredstev, kar bo zneslo v našem okraju približ- no 534 milijonov dinarjev ter gospodarski skladi občin in okraja 416 milijonov dinarjev. Namenski skladi so važen instrument družbenega plana Gospodarske organizacije bo- do razpolagale z okrog 180 mi- lijonov dinarjev sredstev za sa- mostojno razpolaganje. Investi- cijski sklad okraja bo znašal 123 milijonov, občinski investi- cijski skladi pa 93 milijonov. Dalje bo okrajni kmetijski sklad razpolagal z okrog 27 milijonov, sklad za gozdarstvo z 26 milijoni in cestni sklad z 23 milijoni. Stanovanjski skla- di občin bodo dosegli okrog 123 milijonov. Kot vidimo iz navedene po- razdelitve so skoraj vsa sred- stva vključena v namenske skladbe in se smejo trositi sa- mo v določene namene, iz če- sar sledi, da so pristojnosti okrajnega in občinskih ljudskih odborov glede instrumentov družbenega plana precej ome- jene. Kljub temu pa je pred Ijudskini odbori težka in od- govorna naloga, kako svoje pristojnosti prilagoditi splošni gospodarski politiki. Naloge okraja in občin so težke in odgovorne Okrajni in občinski ljudski odbori bodo morali v svojih družbenih planih urediti pred- vsem naslednje zadeve: Vsem kmetijskim gospodar- stvom socialističnega sektorja morajo določiti stopnjo, po ka- teri bodo plačevala zemljarino in to od 13 do 47*/o. Smotrno in pravilno bi bilo, da okrajni ljudski odbor določi mlajšim in še neurejenim posestvom naj- nižjo stopnjo, ostalim pa po sposobnosti do 20*'/e. Določiti bo treba odstotek do- bička, ki naj ostane podjetjem, in to v razponu od 30 do 40^/o. Verjetno bo najpravilneje, če se podjetjem pusti najvišji od- stotek, toda s pogojem, da bo- do obveščala ljudske odbore o trošenju teh sredstev tako, da bi bili čimbol] vsklajeni inte- resi podjetja in komunalne skupnosti Mnogo skrbi bo tre- ba posvetiti trgovini, ki bo v tem letu ustvarila manj sred- stev za samostojno razpolaga- nje, ker bo morala polovico odvajati v občinske investicij- ske sklade, zato bodo morale občine poskrbeti za ureditev hitrejšega in kulturne j šega na- čina preskrbovanja, . Okraj mora predpisati in- strumente za razdelitev prora- čunskih dohodkov med okra- jem in občinami. Ti dohodki bodo morali biti vsekakor tako razdeljeni, da bodo imele obči- ne čim več spodbude za do- sledno predpisovanje zakonitih davščin in da jih bodo tudi pravočasno izterjale. Okrajni ljudski odbor ima pravico s svojirn družbenim pla- nom povečati stopnjo občinske doklade posameznim občinam, in to od najnižje 3 "/o do 15 "/0. Ta pristojnost okraja je izredne važnosti, ker se bo na ta način odpravilo oziroma omililo ne- sorazmerje med dejansko ustvarjenimi dohodki zasebnih kmečkh gospcdarstev in kata- strskim dohodkom. Ta nesoraz- merja obstojajo nasploh, kakor tudi med posameznimi obči- nami. Občine smejo zahtevati od kmetijskih zadrug do 25 "/o ustvarjenega dobička. Dobičiki kmetijskih zadrug bodo znašali okrog 35 milj. dinarjev, kar bo omogočilo vsaki posamezni za. drugi, da se bo močneje uvelja- vila v svojem področju, seveda če bo znala ta sredstva pravil- no uporabiti. Prav gotovo tiste občine, ki bodo videle pri 2a- drugah na svojem področju na- predna in poziti\ma stremljenja, tega deleža dobička ne bodo zahtevale. Občine imajo v zvezi s sestav- ljanjem svojih družbenih pla- nov še celo vrsto drugih pri- stojnosti, zato bo potrebno, da bodo organizacije socialistične zveze pokrenle še pred spreje- manjem teh planov široko jav- no diskusijo. Tu gre za take vikrepe, kot so: določitev plač- nega sklada trgovskim podjet- jem. Določitev stopnje za pla- čevanje obresti od osnovnih sredstev obrtnim, go-stinskim in komunalnim podjetjem, pa tu- di kmetijskim zadrugam. Isto velja tudi za amortizacijsko stopnjo. Dalje smejo občinski odbori predpisati prometni da- vek na blago v drobni prodaji. Pavšalizirati davčne obveznosti za manjše obrtne delavnice, go- stišča in komunalno obrt. Odcjovorne so tudi oroani- zacije in vsi državljani Taka bo v grobih obrisih po- doba okrajnega in občinskih družbenih planov v letu 1956, Naloge, ki jih imajo v pripra- vah za sprejetje teh planov okraj, občine, organi družbene- ga upravljanja. SZDL in vsi državljani, so seveda mnogo odgovornejše in težje kot je" to mc^oče oceniti Iz take splošne obrazložitve osnovnih načel. Te- ga se morajo zavedati vsi tisti, ki bodo v teh di«Vii<;ijah in pri- pravah sodelovali. Okrajna konferenca SZDL je med drugim ugotovila, da je trenutno stanje članstva SZDL v našem okraju tako, da ne od- govarja resničnemu politične- mu razpoloženju naših delovnih ljudi. Ob tej ugotovitvi je bil na konferenci sprejet sklep, da bodo organizacije pripravile si- stematično akcijo za vključeva- nje novih članov. Na zadnji seji predsednikov in sekretarjev obč, odborov SZDL so o tem problemu po- drobno razpravljali. Ugotovili so, da je evidenca članstva še vedno nepopolna in da se še vedno dogaja, da posamezne osnovne organizacije oziroma člani njihovih odborov samo- voljno črtajo iz članstva tiste- ga, ki ni v rednem roku po- ravnal članarme. Ko pa je naknadno članarino plačal, so ga ponovno vzeli v evidenco (n, pr, Lešje). Pri tem mora bi- ti vsem osnovnim organizaci- jam jasno sledeče načelo, člana SZDL lahko izključi po pred- hodnem razpi-avijanju ■ o tem odbor osnovne organizacije na svoji seji in to vnese v zapi- snik. Posamezni član odbora ta- ke pravice nima. Na prvem masovnem sestanku članov SZDL pa mora vaški odbor po- ročati članstvu, da je na svoji seji sklenil izključiti tega ali tega zaradi teh in teh vzrokov. Le taka izključitev je veljavna. Prav tako mora odbor sklepati na svoji seji o tem, če neki član da izjavo da noče biti več član. Tudi to mora biti pisano v 2^pisnik in obravnavano na prvem masovnem sestanku. Da bi povečali število članov, je bilo na konferenci sklenjeno izvršiti široko sistematično pri- pravljeno akcijo. Te dni vsi občinski odbori SZDL že vršijo izpise iz volilnih imenikov ta- ko, da bodo dobili jasen in to- čen pregled volivcev svojega področja. Ko bo to delo konča- no ^mora biti do 20. maja), bo- do vaški odbori na svojilt sejah ugotovili, kdo izmed volivcev je član in kdo ni. Na to si bodo razdelili teren tako, da bosta po dva in dva skupaj obiskala določeno število hiš na svojem področju. Obiskali bodo vse hi- še, tam kjer so že člani SZDL in tiste hiše, kjer jih še sedaj ni. Pri nas imamo mnogo go- spodarstev, kjer je član SZDL samo poglavar, ostali člani dru- žine, predvsem polnoletni otro- ci, pa niso člani. Pri onih hišah, kjer ni sedaj nobenega člana SZDL, bodo člani vaškega od- bora izpolnili anketo, v katero bodo vnesli izjave, zakaj dotič- ni noče postati član SZDL. Te izjave, ki jih bodo člani odbora podpisali, bodo služile za anali- zo političnega stanja v posa- mezni vasi ter istočasno poka- zalo, kam je treba usmeriti po- litično delo, in kje bo treba nu- diti vaškim odborom pomoč pri tem delu. Anketa bo ostala kot dokumentarni material v arhi- vu občinskega odbora. Na ta način bodo obiskani vsi volivci v našem okraju in se ne bo nihče več mogel izgovarjati ob vprašanju, zakaj ni član SZDL, z izgovorom, da se nihče ni pri njem oglasil. Na ta način bomo popravili tudi napake prejšnjih vaških odborov, ki so zaradi svoje nedelavnosti črtali iz članstva mnogo ljudi (n. pr. vaški o^dbor Paradiž, kjer je bi- lo včasih včlanjenih blizu 90%. danes pa jih je po malomarno- sti vaškega odbora samo 13%). Marsikje izjavljajo posame- zniki, da nočejo biti člani SZDL, ker od tega nič nimajo. Tak iz- govor je seveda popolnoma ja- lov. Ti ljudje naj veuo, da je nosilec politike socialistične iz- gradnje v Jugoslaviji SZDL z ZK kot avantgarao. In prav ta SZDL je vodila taico poiitiiio, da so bili v celoti črtani vsi kmečki dolgovi (v stari Jugo- slaviji je bilo zadolženih 60% kmetov), vodi tako politiko, da ima danes zdravstveno oskrbo za nekatere bolezni vse prebi- valstvo Jugoslavije, da je vse šolanje brezplačno, da je raz- širjena mreža brezplačne vete- rinarske službe, da daje družba ogromna sredstva za pospeše- vanje kmetijstva, da so se ob- čutno izboljšale življenjske razmere vsem delovnim lju- dem, da je večina našega okra- ja s pomočjo sredstev družbe prišla do elektrike in da danes naši delovni ljudje preko ra- znih oblik družbenega uprav- ljanja aktivno in neposredno sodelujejo pri reševanju vseh bistvenih vprašanj našega živ- ljenja. Kdo lahko trdi da po vsem tem o SZDL nima nič? To lahko trdijo samo bivši izkori- ščevalci in špekulanti, ki jim je politika SZDL dejansko one- mogočila izkoriščanje in živ- ljenje na račun drugih. Poleg vsega tega. pa je SZDL eden največjih pobudnikov za mir na svetu in bratstvo med naro- di. In kdo si danes ne želi mi- ru? Prepričani smo, da bo akcija, ki jo sedaj vršijo osnovne or- ganizacije SZDL, uspela tam, kjer se je bodo lotili organizi- rano, sistematično in z dovolj občutka odgovornosti. Seveda pa bodo morale osnovne orga- nizacije, predvsem pa občinski odbori povečati tudi svojo ak- tivnost ter večkrat sklicevati sestanke članov in z njimi raz- pravljati o vsem, kar članstvo zanima in mu pojasnjevati vse tisto, kar je za njega važno. B. M. Letošnja štafeta — enajsta po redu — bo zopet razgibala ves naš okraj in bo tako postala najbolj množična manifestacija telesne vzgoje Vsi kraji, skozi katere bodo hiteli naši tekači s čestitkami k maršalu Titu, mo- rajo dobiti čim slavnostnejši izgled, a udeležba na sprejemih naj bo zopet čim številnejša. Za sprejeme in pozdrave so zadolžene vse množične organi- zacije v naših občinah in vaseh, za organizacijo štafet pa vse šole in organizacije, ki sc pri- javile udeležbo in ki morajo prevzeti tudi rediteljsko službo na svojih progah. Tretjo republiško štafeto Že- lezne d veri — Ptuj — Mar-bor — Ljubljana organizirajo partizan- ska društva Ivanjkovci, Ormož, Gorišnica in Ptuj na črti Zero- vinci—Miklavž pri Mariboru. Prispela bo v Ptuj 18. maja ob 11.53 in jo bodo spremljale vse šole in gasilska društva ob pro- gi, od Ptuja dalje pa tudi za- stopniki JLA Glavni sprejemi bodo v Ptu- ju na Trgu mladinskih brigad že od 10 30 dalje, kamor bodo do prihoda republiške štafete prihajali tekači iz Cirkovc, Cir- kulan. Gruškovja. Koga. Le- skovca, Makol. Miklavža, Nara- pelj, Polenšaka Rodnega vrha, Starš. Staperc. Šikol. Tomaža, Trnovske vasi. Vitomarc. Vur- berka, Zavrča in Zetal — torej iz 19 različnih obmejnih pre- delov našega okraja. 2- PTUJ, 11. MAJA 1956 m^m področnega logaria? Ptujski okraj zajema skoraj 30.000 ha gozdnih površin. Če- prav ti gozdovi ne predstavlja- jo zadostnega vira surovin, ki bi omogočile razvoj močne lesno predelovalne industrije, zavze- majo važno mesto v kmrčkem in vinogradniškem gospodar- stvu okraja. Itakor tudi v pre- skrbi mestnega prebivalstva s kurjavo. Zato skupnosti ne mo- re biti vseeno, kako se s temi gozdovi gospodari in v kakšnem stanju so. To velja tako za gozdove, ki so last SLP. kakor tudi za privatne gozdove, ka- terih je največ. S sedanjim .sta- njem naših gozdov pa niso zii- dovolini niti gozdarski strokov- njaki, še manj pa so lahko za- dovoljni gozdni posestniki, ker so pri tem najbolj prizadeti in oškodovani. Ena glavnih nalog današnje upravne gozdarske službe je v tem, da prepreči poslabševanje stanja gozdov in da podvzema vse ukrepe za izboljšanje gozd- nega gospodarstva. Temu na*-^ menu je tudi prilagojena orga- nizacija gozdarske službe. Upra- va za gozdarstvo pri Okrajnem ljudskem odboru Ptuj upravlja vse gozdove v ptujskem okra- ju. Zaradi boljšega in lažjega poslovanja ter zaradi boljše po- vezave z gozdnim' posestniki je Uprava za gozdarstvo razdelila celotno področje okraja na 4 Revirne uprave ki imajo svoje sedeže v Ptuju, Veliki - Nedelji, Podlehniku in v Lešju. Na teh Revirnih upravah se nahajajo revimi gozdarji, ki povezujejo in usklajajo delo logarjev, kajti vsaka Revima uprava obsega področje več logarskih okoli- šev. V vseh zadevah, katerih ne more rešiti področni logar, posreduje revirni gozdar. Zaradi vsakodnevnega stika z gozdnimi posestniki in zaradi natančnega poznavanja svojega področja, morajo logarji opra- viti najvažnejšo nalogo pri iz- boljševanju gozdov. S svojim strokovnim znanjem in izku- stvom bi oni lahko najbolje po- magali gozdovom in gozdnim posestnikom.. Lojgai; mora a)*cr-^ beti ža to, da-'se;::fta njcgdVei^?'^^ področju izvajajo zakonska do- ločila o gospodarjenju z gozdo- vi, kar je danes še njegova po- glavitna naloga Toda poleg te- ga mora biti on tudi gozdar, ki bo našel način in čss, da kme- tu gozdnemu posestniku svetuje, kako in kaj naj dela v gozdu, da mu bo le-ta lahko nudil to, kar pd.sestnik od ^ožda zahteva In upravičeno prlPaku- je. Kot strokovni svetovalec gozdnega posestnika pa je logar danes premalo upoštevan. Se- veda obstajajo za to določeni razlogi, da logar ne more biti strokovni svetovalec, tudi Cc bi gozdni po.sestniki to Želeli, ker logarji zaradi prevez: obsežne- ga delovnega področja ih pre- zaposlenosti pM opravljanju upfavhlh poslov zanemarjajo strokovno vzgojno nalogo. Ne- kateri logarji pa ne morejo svetovati tudi zaradi pomanj- kljive strokovne izobrazbe. Za- to vsi lo,i^arjl obiskujejo stro- kovna predavanja, kjer si pri- dobivajo in izpopolnjujejo svoje strokovno znanje, da bi svoje delo laliko pravilno opravljali. Nepravilna in krivična so pojmovanja, da so logarji le .»gozdni policaji'«. Prav Zaradi takih pojmovanj morajo logarji prenašati razne očitke, ki mu še ot.ežkočajo že itak težko, na- porno in odgovorno delo, Mho- go je logarjev, ki si bolj želijo, da bi imeli na svojem ^področju lepo gozdove, polne in dobro ohranjene, kot pa sam gozdni posestnik. Zato pri teh svojih naporih pričakujejo pomoči in sodelovanja In razumevanja od vsakega gozdnega po.sestnika, kajti le tako se bo kmalu po- kazal uspeh strokovnega dela. Mnogi zaključki, do katerih da- nes prihajajo nepoučeni gozdni posestniki zaradi ukrepov dr- žavne uprave in gozdarskih strokovnih organov In ki zade- vajo gozdno gospodarstvo, so popol. brez osnove. Prav taki zaključki pa prinašajo največ škode samo gozdu in gozdnemu posestniku, ki zaradi tega ne sprejema in ne priznava stro- kovnih navodil, ki bi mu lahko samo koristila pri njegovem gospodarjenju. Prav zaradi te- ga tudi ne dela po tistih nače- lih in spoznanjih, do katerih je sam prišel v toku dolgoletnega gospodarjenja. Od vsakega logarja, ki je tu- di dober gozdar, lahko - gozdni posestnik pričakuje pameten strokovni nasvet. Zato se obra- čajte na vašega področnega lo- garja, ki vam bo znal svetovati in ki vam želi pomagati pri va- ših naprednih stremljenjih. Po- magajte tudi vi njemu in mu olajšajte njegovo težko službo, tako boste lahko zahtevali od njega več strokovne pomoči. LuB Kmetijska zadruga Mure* tinci med najboljšimi v okraju Kmetijska zadruga Murctinci spada med najboljše KZ v ptuj- skem okraju glede na število članstva, delovanje njenih od- sekov, dosežene uspehe in tudi perspektive. Lanskoletni gospo- darski uspeh (2,400.000 dinarjev dobička) je pokazal, da se od- vija gospodarstvo njenega pod- roč.ja p>otom nje in da si lahko Muretinci in okolica od njenega razvoja veliko obetajo. Na občnem zboru, 24 aprila, se je zbralo skoraj vse članstvo in lepo število gostov, pred- stavniki oblasti in zastopniki sosednih kmetijskih zadrug. Članstvo je odobrilo dosedanje delovanje KZ z vsemi odseki ter dalo vrsto napotkov in po- bud za letošnje zadružno priza- devanje v tem delu okraja. Na- vzoči republiški poslanec, pred- sednik občine Bori in vaščan Muretinc tov. Franc Belšak je izrekel celotnemu upravnemu in nadzornemu odboru s pred- sednikom KZ tov. Petrom Hor- vatom na čelu vse priznanje In razumljivo je. da jc bil tovari.š Peter Horvat in večina doseda- njih odbornikov ponovno izvo- ljenih v odbor KZ. V letošnjem letu si bo priza- devala KZ okrepiti vse svoje odseke in storiti čimveč za na- predek kmetijstva, saj .11 to tu- di omogočajo zbrana sredstva in krediti K. S. Prometna nesreča s smrtnim izidom v ponedeljek, 7. maja 1.1.. se je pripetila v Majsperku v bli- žini šole prometna nesreča, ki je zahtevala mlado življenje dveinpolletnega Bogdana 2iOL- GERJA. Otrok je pritekel na cesto v trenutku, ko je privo- zil mimo tovorni avto Tovernc usnja Lenart v Slovenskih go- ricah ter padel tako neftrečno pod zadnje kolo. da mu je to zdrobilo lobanjo Krivec za to nesrečo ni šofer, pač pa nesrečen primer, ali bolje rečeno pomanjkljivo nad- zorstvo nad otrokom v bližini prometne ceste. Uabi uns ietniiiice ,Diiiii m ilnsuinti' pri iliiliolah Xa notranji strani gradu — pri vhodu — krasi zgradbo bar«««« atika z baročnimi arkadami Obiščite letovišče »Dom ob Dravinji« v bivšem gradu Sta- tenberg pri Makolah, oddaljeno od Slovenske Bistrice 13 km. od Poljčan 9 km, od Makol 2 km, od Maribora 40 km in od Ptuja 23 km. od koder si lahko ogledate med drugimi zanimivostmi prijetne haloške okolice, ostanke nekdanjega prostornega žta- tenberške.ga gradu blizu Anine cerkve, kjer so še ohranjene kleti nekdanjega gradu. Tudi sedanji štatenberški grad, ki je bil zgrajen med leti 1720 in 1740, ima polno zgodovinskih za- nimivosti. Prvotni posestniki štatenberškega gradu in morda tudi usrta- novitelji so bili vitezi Štatenberški, ki jih omenja zgodovina med leti 1220 in 1277. Po letu 1347 je grad večkrat menjal posestnike. Leta 1556 je priisel v roke Fr. Tahiju, ki je 7Xian kot povzročitelj velikega kmečkega upora leta 1573. Pozneje so bili gospodarji gradu Tattcnbachi. dokler ni bil Erazem Tattenbach zaradi soudeležbe v zrlnjsko-frankopanski zaroti leta 1671 obglavljen v Gradcu. Pozneje •so gospodarili v gradu grofje Atemsi, ki so zgradili novi grad Leta 1910 je del gradu pogorel. V vestibulu so občudovanja vredne treske. Do okoli leta 1850 so bili v gradu državni uradi Sedaj jc jjfrad lepo urejen in moderniziran ter prav prijolefi za letoviščarje. ki se radi vračajo vanj in v njegovo krasno okolico. Uprava in osebje letovišča si nadvse prizadevata zadovol)tti svoje goste in oblsko\'alce. Pridite, poglejte in radi Se bosrte vračali v ta lepi, zeleni, sedaj cvetoči haloskl kraj! N«romo- sti. Zadnja leta so bila zelo sla- ba za naše čebelarstvo. Ajda, katera Je bila vir za zimsko za- logo, Je odpovedala popolnoma, ker se Je izrodila. Dolžnost OLZ in CD ter vseh naprednih gospodarjev je, da si izmenjajo semensko ajdo ter da sejejo le čisto ajdo, saj je tudi v prehrani mnogo tx>ljša. Z drugo ajdo bomo izboljšali .sam njen donos, mnogo pa bo- mo koristili našemu č©l>elar- stvu, ki rapidno pefia ter nam namesto dohodkov daje izgubo! Tudi trn-akacija Je veliko vredna v našem čebelarstvu. Zato pridno segajmo po akacl- jevih sadikah, saj nam akacije dajejo dober industrijski les. Rast akacije je zelo hitra, zato je tem bolje, da jo sadimo, saj nam lesa itak primanjkuje. Pomagajmo našemu čebelar- stvu, ki ima staro tradicijo ko* dobra gospodarska panoga! P. S. Zdrava in higiensko priprav- ljena prehrana veča storilnost in daljša življenje. Velik požar v Š i kol ah v nedeljo, 6. maja U1.. zve- čer ob 20.30. Je v gospodarskem poslopju .Štefana Trreka v Si- kolah štev. 3 izbruhnil požar, ki je v kratkem času popolno- ma upepelil skoraj novo ma- .sivno grajeno gospodarsko po- slopje ter povzročil samo pri tem posestniku škodo v višini nad 2.200.000 dinarjev. Ogenj je nato prejMcočil na ga^tpodarsko poslopje sosed« Štefana Medveda v Sikolah .štev. 2 ter ga prav tako uničil. Tu znaša škoda najmanj mili- jon 800 tisoč dinarjev, istočasno pa je izbruhnil še požar pri tretjem sosedu Ludviku Med- vedu, kjer je povzročil 1,200,000 dinarjev škode Po dosedanjih ugotovitvah je požar povzročil za sedaj še ne- znani stn'-^'^-^ PrP'?kava je v teku. Teden Rdečega križa Po sklepu Centralnega odbo ra Jugoslovanskega Rdečega kriza je Teden Rdečega križa prvi teden v mesecu maju, in sicer tako, da zajame tudi 8. maj — Mednarodni dan Rdeče- ga križa. Letos Je ta teden od 6. do 13 maja. Posveten Je vsestranski skrbi za izboljšanje higienskih razmer; osebni higieni, higieni stanovanj, dvorišč, vasi in mest, pri nas v Sloveniji pa še pose- bej izboljšanju kakovosti živil. Geslo Tedna Rdečega križa je: »SODELUJMO VSI V BORBI ZA HIGIENSKO KAKOVOST ZIVIL = 8. maj — Mednarodni dan Rdečega križa je posvečen vlo- gi Rdečega križa v elementar- nih nesrečah. En dan v tednu je posvečen Podmladku Rdečega križa. V tem času Podmladkarji po vseh osnovnih šolah in gimnazijah pišejo naloge o higienskem na- činu življenja, higienski aktivi pa posvetijo še več pozornosti osebni higieni, higieni razredov in Šole oziroma dvorišč. Po občinskih odborih Rdeče- ga križa in osnovnih organiza- cijah posebne komisije pregle- dujejo trgovine, gostilne in vse ostale javne lokale, kjer ugo- tavljajo in odpravljajo higien- ske nedostatke. Pripravljajo akademije, predavanja in film- ske predstave, da bi ljudstvu čim bolj približaU higienski na- čin življenja, ki je zdravemu, delovnemu in doraščajočemu človeku neobhodno potreben. Poleg velikega poudarka na vsebino tedna ne smemo poza- biti, da ima teden namen zbm- ti čim več finančnih sredstev ta razne dejavnosti zdravstve- ne in socialne vsebine. V zve- znem merilu je uveden prispe- vek na pošti, železnici in avto- busih, v okrajnem pa na bloke po trgovinah, gostinskih obra- tih, v kinematografih in na na- biralne pole po sindikalnih po- družnicah in osnovnih organi- zacijah. Namen Tedna Rdečega križa je, da se prične sistematična borba za izboljšanje kakovosti živil in higienskega dviga na- šega ljudstva, vasi, naselij In mest ob pomoči ljudske oblasti in vseh množičnih organizacij. Na stotine je nehigiensko ure- jenih naprav, ki stalno ogroža- jo zdravje prebivalstva. To Je naš družbeno-zdravstveni pro- blem in Rdeči križ je poklican, da stopi na čelo organiziranih akcij za napredek naših krajev. Brez transfuzije krvi ni so- dobnega zdravljenja. Mnogo hudih bolezni, ki so bile do ne- davna še neozdravljive, danes uspešno zdravimo s transfuzijo krvi. Rdeči križ vabi vse, ki so pripravljeni pomagati sočlove- ku s krvjo. Kje bo rastel kruh? Večine malih kmetov in kmetičev v okolici Zetal in sploh vseh na strmih bregovih in hribih gornjih Haloz se po- lašča malodušje. Vzrok temu so slabe letine, ki se vrste dru- ga za drugo, vremenske neprl- like, davki, takse na vozove in samorodnice ter vedno večje potrebe družine. Doraščajoči otroci nočejo več hoditi v sla- bih oblekah, kakor je bilo to še pred leti, ako mu ne ugodiš, odide zdoma iskat službe in boljšega kruha, doma se i>a stari in izgaran človek muči še naprej sam. Prejšnja leta je nekako šlo, ko se je dalo še pošteno izkorišča- ti gozdove, sedaj pa so ti že močno izčrpani in tudi poostre- na je kontrola nad sečnjo. Iz- hoda iz tega stanja ne vidijo. Svoje življenjske zahteve so pa skrčili na minimum, izpod ravni najslabše plačanega delavca. Ta skromnost se marsikje izmali- čuje naravnost v surovo sko- post, vsakega dinarja je škoda, ni Jim mar nobeno življenjsko udobje, ne vidiš ne knjig in ne časopisov, samo, da se prihrani denar za najnujnejše življenj- ske potrebščine. Mnogim je od- več že osnovna šolska izobraz- ba, samo da lahko svoje otroke čimprej zaprežejo v delo na posestvu, o nadaljnji izobrazbi ni niti govora. Kljub temu ga- ranju od šoloobveznega otroka do na pol onemoglega starca, ni nobenega napredka, temveč Je iz leta v leto še slabše. Krivdo za vse to valijo na višje od se- be, zato zabavljajo čez boga in hudiča. Kje Je torej izhod? Edino v preusmeritvi kmetij- stva na gojenje rentabilnejših kulturi Temu pa se z vsemi štirimi upira stoletna tradicija in glo- boko zakorenmjeni konservati- vizem. Za živinorejo in sadjarstvo so še nekako dovzetni, vendar sa- mo ti dve panogi spričo obsto- ječe prenaseljenosti ne moreta preživljati celotnega prebival- stva, posebno, ker je še treba mnogo napraviti, da bosta ti dve panogi na zadovoljivi viši- ni. Treba .se bo odločiti še za nekatere druge kulture, ki bo- do vir dohodkov. Toda katere? Žitarice, katerim sedaj posve- čajo največ dela in skrbi, se ne bodo izplačale, prav tako je z vinogradništvom, saj je le ma- lo res ugodnih leg za žlahtno trto. V lanskem letu in letos je Plctarska zadruga v Ptuju na prevzetem zemljišču od KZ 2e- tale v Dobrini zasadila več ha z žlahtno vrbo in organizirala pletarsko delavnico. »Kje bo rastel kruh, ko se na tako lepih njivah sadi grmovje?'< Name- sto kruha bomo jedli vrbovje« — so padale In .še padajo opaz- ke. Tega, da daje vrbov na.sad 4-krat večji dohodek na ha kot p.šenica, pa ne morejo razumeti. Ni dvoma, da bodo nekateri sčasoma to dojeli in sami za- čeli gojiti vrbo. ker je marsikje zemlja za to primerne. Dobra tretjina vinogradni- ških površin je zasajena tudi s šmarnico, ki razvnema kri. ako se Je napiješ Ali se ne bi dalo te površine zasaditi s korist- nejšo in donosnejšo kalturo? Z«lo j^iniefae kulture bi n. pr. bile: rdeče maline in črni ri- bez. Kmetijska zadruga v 2eta- lah je v letu 1955 odkupila pre- ko 7000 kg rdečih malin, katere so predvsem otroci in ženske hodili nabirat v gozdove po 3 ure daleč. Čeprav so imeli sit- nosti z logarji, ker Gozdna uprava brani nabiranje malin na novo pogozdenih parcelah. Nikomur ne pride niti na mi- sel, da bi za poskus vsaj kje za plotom posadil par teh sadik. Ce komu to poveš, se ti v obraz zasmeje: »Kaj, trnje, da bi go- jil?« Dejstva pa govore, da je dobil marsikdo za maline v preteklem letu po 100 do 120 din za kg, za vinski mošt pa le od 40 do 50 din za liter. Ravno tako hvaležna kultura je Cnri ribez, ki je v tem kraju sicer manj poznan. Ne smemo poza- biti, da je za navedenim Jago- dičevjem za tovarne sadnih so- kov veliko povpraševanje ob garantirani stabilni ceni, kar pri vinu in drugih kulturah ne moremo trditi, V času pred košnjo sena vi- diš po naših travnikih vnete nabiralce samorastne kumine, ki na jezo lastnika in koscev pošteno steptajo travo. Komu pa je še prišlo na misel, da bi na svojem koščku njivice, kjer se ubada z gojitvijo žitaric zase- jal kumjno, ki bi mu lahko da- la do 10-krat večji dohodek kot žitarice? Ravno tako bi dala načrtno gojena zdravilna bli- šča lep vir dohodkov. O vsem tem bi morale raz- mišljati predvsem kmetijske zadruge na tem področju, ki bi naj organizirale poskusne par- cele in bi za gojitev navedenih ter sličnih kultur pridobivale naprednejše kmetovalce. Zra- ven živinoreje in sadjarstva kot .plovnih kmetijskih panog n'\ področju bo nujno tre- ba preiti na gojitev Jagodi- Čevja in nekaterih zdravilnih zelišč. Edino s tem se bo lahko v ivratkem času močno povečal dohodek prebivalstva in se bo kraj kot celota lahko dvignil iz sedanje skrajne zaostalosti in revščine. Franc Fideršek iz Žetal Letošnja muhasta zima je pri nas in verjetno tudi drugje skoraj popolnoma uničila ore- hova drevesa. Toplo vreme v januarju je povzročilo, da so posebno orehi začeli močno od- ganjati. Potem je pritisnil iz- redno oster mraz; sokovi, ki so že krožili po drevesu, so zmr- 2uiili. Večina dreves Je popol- noma suhih, ne kaže nobenega znaka življenja ter jih bo treba precej izsekati. Letošnja pozeba Je mnogo težjega značaja. Nje- ne posledice se bodo poznale le dolga leta. Da je za naše pode- želje to velik udarec, priča sa- mo tO, da je v letu 1955, ko so orehi srednje obrodili, kmetij- ska zadruga odkupila preko 14.000 kg plodov in zanje izpla- čala preko milijon in pol di- narjev. Letos in naslednja leta pa tega dohodka ne bo. F. Odstranimo vinotoče iz ob- močja tovarn, rudnikov in de- lovišč. Nadomeščajmo krčmo in bifeje z brezalkoholnimi re- stavracijami. PTUJ. 11. MAJA 1955 5 PREDSEDNIK T/TO NA OBISKU V FRANCIJI Predsednik Tito je v teh dneh na uradnem obisku v prijatelj- ski Franciji. Prejšnji obiski predsednika Tita Veliki Britaniji, Turčiji, Grčiji, Indiji, Burmi, Etiopiji in Egiptu so bili opravljeni v tei- nji za pomiritev v svetu, za od- stranitev ostankov hladne voj- ne in za svobodni razvoj ena- kopravnih narodov v svetu. In vsi ti obiski so tudi dejansko imeli za posledico pcepuščanjc mednarodne napetosti in vse Mrše sprejemanje načel aktiv- ne koeksistence. Gotovo je, da bo tudi sedanji obvsk predsed- nika Tita prijateljski Franciji doprinesel svoje, kakor so do- prinesli svoje prejšnji obiski. Naš predsednik je tokrat v državi, s katero nas veže glo- boko prijateljstvo in zavezni- štvo, ki se je prekalilo v voj- nah za ohranitev nacionalne svobode proti skupnemu so- vražniku. V nedarmi zgodovini je bila ponovno dokazana pri- pravljenost obeh narodov, da si priskočita na pomoč, če bi ji- ma bila potrebna. Obstaja glO' boko prepričanje, da bo ta obisk pomenil z ene strani po- živitev starih prijateljskih od- nosov in poživitev sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem polju, kakor na dru- gi strani zbliževanje pobud obeh držav pri reševanju med- 'narodruh vprašanj, v prvi vrsti seveda evropskih. V zadnjem času smo opazili vse večjo aktivnost Francije pri reševanju vprašanj, ki ta- rejo Evropo in ki so se pojavila kot posledica dveh svetovnih vojn. Francoska pobuxia v tem pogledu je naletela v Jugosla- viji na široko odobravanje, ker v veliki meri ustreza pobudam jugoslovanske politike. Na podlagi tega so široke možnosti sodelovanja obeh držav. Za to pa obstajajo tudi vsi pogoji, ker med našima državama ne obstajajo nobena takšTM vpra- šanja, ki bi lahko ovirala med- sebojno pomoč v tem pogledu med njima. Francija je stara kulturna de- žela, ki je vedno uživala v sve- tu velik ugled. Njeni najvišji predstavniki so imeli kaj pove- dati našemu predsedniku Titu, prav tako pa tudi on njim. Če- prav predstavnik manjše drža- ve, je naš predsednik po svojih idejah velikan v borbi za takš- no ureditev mednarodnih od- nosov, kjer bi vsak narod, pa celo vsak posameznik zavzel svoje pravo mesto. Hammarskjbldova misija je uspela Hammarskjoeld, generalni taj- nik Organizacije združenih na- rodov se je pred dnevi vrnil s svojega skoraj mesec dni traja- jočega potovanja po deželah Bližnjega in Srednjega vzhoda. Temu potovanju so v medna- rodnih krogih pripisovali velik pomen in generalni tajnik je, kakor poročajo iz sedeža OZN in dežel Bližnjega in Srednjega t^zhoda, svoje potovanje onro- ma nalogo, ki jo je dobU za to potovanje, v celoti rešil. Hammarskjoeld je odpotoval v to področje po naročilu Var- nostnega sveta, da bi proučil vse možnosti za pomirjenje okrog palestinskih meja. To področje je nemirno že ves čas od sklenitve premirja med Izraelom in Egiptom, ki je sle- dilo vojaškim operacijam med obema državama. Vendar se, kakor v>emo, določil premirja niso držali niti Izraelci niti Egipčajii in tako je Varnostni svet neprestano prejemal pri- tožbe, zdaj s te, zdaj z druge strani, češ da nasprotna stran ne spoštuje premirja. Napadi z obeh strani so se v resnici tiLdi dogajali in krivi zanje sta bili nedvomno obe strani. Stvar bi se brez posebnih komplikacij sicer lahko še nadaljevala, da v lanskem letu ni prišlo do več- jih dobav težjega orožja s stra- ni Češkoslovaške in ZSSR Egip- tu, s čimer je bilo porušeno »ravnotežje^< sil, ker so prej obema državama dobavljali orožje izključno iz zahodnih držav. Situacija se je s tem torej znatno zaostrila, ker je grozila, da bi se v primeru večjega spopada lahko razvila zopet praim vojna, ta pa po vsej ver- jetnosti ne bi ostalo izolirano dogajanje na mejah obeh držav Varnostni svet seveda do ta- ke situacije ni mogel ostati ravnodušen, ter je generalnemu taj7iiku OZN naročil, da na kra- ju samem in v neposrednem stiku z vodilnimi ljudmi Egipta kakor Izraela prouči, kako bi z združenim naporom in v okvi- ru Organizacije združenih m- rodov našli način za odstrani- tev spornih vprašanj in ustva- rili vsaj znosno situacijo, takš- no, da ne bi grozila neposredna nevarnost ponovnega spopada. Hammarskjoeld je obiskal najprej obe državi in ti sta brezpogojno priznali svojo ob- veznost nasproti OZN, da bo- sta spoštovali določbe pogodbe o premirju. Obvezali pa sta se tudi, da bosta v bodoče te do- ločbe izpolnjevali bolj učinko- vito in bolj zadovoljivo. Ta uspeh bo torej nedvomno okre- pil vlogo Organizacije združe- nih narodov kot najimžnejšega činitelja miru v svetu. NOVE MOŽNOSTI PO LONDONSKIH RAZGOVORIH Obstaja splošno prepričanje, da so londonski razgovori po- novno blctreno okrepili ženev- ski duh. ki je po drugi ženev- ski konferenci pretekle jeseni in zaradi nekih drugih težav bil nekoVko potisnjen v ozadje. Londonski razgovori so pokaza- li, da je bil ta duh vedno pri- soten in da je sestanek britan- skih in sovjetskih državnikov še ena manifestacija tega duha, ki pomeni sporazumevanje, po- stopno zbliževanje ali vsaj spoznavanje gledišč in krepitev prepričanja, da se tudi veliki sporni problemi dajo rešiti na miroljuben način. Ko je bila lansko leto za- ključena prva ženevska konfe- renca — tako imenovani sesta- nek na najvišjem nivoju — opazovalci so ugot&vUi, da ni- so bili doseženi nikakšni kon- kretni rezultati, da ni odstra- njen nobeden velikih sporov, ki razdvajajo velike sUe, kot so na primer razorožitev, ev- ropska varnost, združitev Nem- čije. Vendar, vse sile so dajale optimistične izjave, ker je bil vz-postavljen kontakt med Vzho- dom in Zahodom ter soočena in precizirana stališča vse strani, pri čemer se je lahko ugotovi- lo, da bi s potrpežljivim napo- rom lahko nekatera stališča zbližali. To je bil »ženevski duhcs, bolje rečeno duh novega optimizma v odnosih med veli- kimi silami. Ugotovitvi, da je vnesena ru/va atmosfera v mednarodne odnose so se upi- rali samo tisti, ki so pričako- vali od ženevske konference določene rezultate v svojo ko- rist ali pa so ob pomanjkanju takšnih rezultatov hoteli doka- zati pravilnost politike hladne vojne. Takšna je predvsem bi- la v tistem trenutku zahodno- nemška vlada. Ona je opozar- jala, da se ni nič ukrenilo za združitev Nemčije, kar je »osnovni predpogoj« za na- dalnje sporazumevanje med Vzhodom in Zahodom. Kaže pa, da so velike siie prišle do zaključka, da je treba zamotane probleme, kakor je spor okrog Nemčije, ki jih ni mogoče reše%>ati brez anketira- nja velikega števila drugih držav, pustiti ob strani, če se hoče v mednarodnih odnosih kreniti naprej. Da pa je to po- trebno, je jasno vsem, ne samo zaradi možnosti atomske voj- ne, temveč tudi zaradi velikih sprememb v odnosu med sve- tovnimi silami, posebno v Aziji in Afriki. Tako so v Ženevi, čeprav velike sile v konkretnih vprašanjih niso soglašale, male biti načelne, to je, davskla- jajo svoje interese z interesi ohranitve miru v svetu. Toda samo nekaj mesecev kasneje so se sestali v Ženevi ministri za zu'nanje zadeve in Po splošnem prepričanju, po- kvarili to splošno optimistično atmosfero, ker so se, tako re- koč preko noči, vrnili k starim metodam v reševanju medna- rodnih sporov: njih konkreti- zaciji in medsebojnnemu po- gojnemu povezovanju. Čeprav je bilo jasno, da se brez kon- kretizacije navsezadnje r*e mo- re zboljšati situacija in povsem, odstraniti napetost v mednarod- nih odnosih, k tej konkretiza- ciji ne bi smeli pristopiti ta- krat, ker so bile takrat med velikimi kilami vzpostavljene zveze še popolnoma sveže. Ce se je zato ugotovilo, da je bila druga ženevska konferenca ko- rak nazaj, to je, da je samo potrdila, da so ostala vpraša- nja še dalje odprta, potem se to ni zgodilo samo zaradi »oko- relosti« posameznih stališč, temveč tudi zaradi nepravilno uporabljene metode, ali bolje rečeno, prehitrega konkretizi- ranja. Iztnenjava pisem med Eiser^.- howerjem in Bulganinom glede razorožitve, kakor tudi london- ski razgovori med Edenom, Bulganinom in Hruščevom so nas ponovno vrnili v sfero ti- 'stega širšega soočevanja stališč med velikimi silami^ v katerem t so se vršili ženevski razgovori. V Londonu je opravljen pre- gled mednarodne situacije in tistih skupnih točk, ki in jih bilo treba naprej obdelovati i« 'iDa katere bi se bilo treba v bodoče nasloniti. Veruiar lon- donskih razgovorov ne bi rno- gli ocenjevati kot korak na- prej, če se res ne b-i zgodilo niČ novega, če bi oni pomenili sa- mo povratek v atmosfero prve Ženeve. S stališča splošnih odnosov v svetu so londonski razgovori zammifi, ker pomenijo poleg gotove aktivizacije odnosov ned dvema velikima silama tndi poskw. konkretizacije ne- katerih točk sporazuma. Dej- stvo je, da sta obe strani, go- voreč o Bližnjem in Srednjem vzhodu pokazali na mehanizem OZN kot glavno sredstvo za re- ševanje tega spora, kar je, vmj n strani Velike Britanije prizna- nje, da so druge metode, ki se uporabljajo na tem področju eno;:;transke, če ne napačne. Londonski razgovori pomeni- jo torej določeno ohrabritev za vse tiste, ki iščejo novih mož- nosti ga zbliževanje stališč med Vzhodom in Zahodom. (Jugopres) Dnevni spored za nedeljo, dne 13. nkaia 195« NEDELJA, 13. MAJA 6,00—7,00 Vesek Ln posikočne za pT'- jetno nedelis^ko jtilro — Troes ob 6,03 —6,10 Poročila in -erentenska napov«d. 7,00 .Napoved «!Asa, poioeiia. VTeroen-ska napove<) ta objava dnevn«:«* spo- reda. 7,15 Reklame. 7.30 Radijsin ko- ledar ni prtieJitve dneva. 7.35 Igrajo v«hl[l saba^i orkestri, 8,00 O arom kulture). Abonma in izven. — Predprodaja vstopnic pri bla- gajni kina. Nedelja, 13. maja, ob 15. uri: Dragutin Dobričanii>: »SKUP- NO STANOVANJE«, kome- dija v treh dejanjih. Sedmič. Izvesi. Torek, 15. maja, ob 20. uri: Ivan Potrč: »KREFLI«, dra- ma v treh dejanjih. Šestnaj- stič. Gostovanje t.- OmiOKU {I>>m »Partizana«). Abonma in izven. Predprodaja vstop- nic pri trg. p>odjetju i-Vzor«, OtTiIOŽ. Četrtek, 17. mtovanja po Italiji« (z barvnim filmom). Predaval bo tov. Dobčnik iz Celja, Ne samo esperantistom, temveč za širšo javnost je pripravljeno to predavanje. Ivan Cankar (Za 80-letnico rojstva — 10. maja 1876) ^Moje delo je slutnja zarje v.^;aka moja beseda in vse moj- življenje. Ze ^išim dleto, ki kleše že granitni temelj novi zgradbi... Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo. očistil jo bo ter jo sliranil s hvaležnim spoštovanjem za spo- min na grenko preteklost. Na enem tistih tenkih l)elih listi- čev bo napisano moje ime,« (Ivan Cankar: Bela krizantema.) So ljudje, Ici jim je usojeno dolgo življenje, pa njihova ime- na po smrti kmalu utonejo v pozabo. So pa spet drugi, ki jim je bila odmerjena kratka živ- ljenjska doba, žal prekratka za njih same, za njihove svojce in prijatelje, za narod, za člove štvo, iz katerega so izšli in ka- teremu so zvesto služili do svo- je človešlce .smrti, a so še da- nes živi, morda bolj kakor za svojega življenja, živi po svo- jem delu, po svojem velikem poslanstvu. Eden takih — in ne najmanjši med največjimi — je bil tudi Ivan Cankar. Ce ga ne bi tragičen dogodek iztrgal iz življenja, bi v teh dneh učakal svojo osemdeset- letnico. Izšel je iz obubožane družine na Klancu, domu siro- makov, in prehodil trdo pot slovenskega razumnika, umet- nika — proletarca, postal pa je knez slovenske besede in glas^ nik najplemenitejših teženj de- lovnega človeka. Njegovo življenje in delo je časovno zajeto v štiri desetletja pred prvo svetovno vojno, v čas, ko se je vedno bolj raz- krajal stari svet in se v trplje- nju, bol.ečinah in borbi porajal novi, ki ga je tako jasno, s preroško besedo v svojih delih napovedoval Ivan Cankar, a mu je učakal komaj prve ja- snejše oblike ob koncu prve svetovne vojne. Ce se danes oziramo na prehojeno pot in tudi usmerjamo svoje korake trdno v bodočnost, nas neprestano preseneča, kako so se že do.slej v veliki meri uresničile njego- ve misli in kako je p>ot, ki smo si jo izbrali mi in po kateri je krenilo delovno ljudstvo vsega sveta, njegova pot. »Ti, ki si delal — tvoje je plačilo: to je postava!« je zapi- sal v »Hlapcu Jerneju«. In v »Hlapcih« pravi učitelj Jerman kovaču KalandrU: ko gleda nje- govo roko: »Ta roka bo kovala sv^et... Vi, ki imate v srcu mla- dost in v pesti moč, vi glejte! Ob vaših plečih bo slonelo živ- ljenje!!! Pa v predavanju »Oči- ščenje in pKDmlajenje« besede: »To se pravi: temeljna načela socializma in zadnji cilji nje- govi so last vseh narodov; to- da pota, ki vodijo do teh ciljev, si more začrtati le vsak narod zase, -po svoji osebnosti, po svo- jih domačih gospodarskih, poli- tičnih in kulturnih razmerah.« In še njegova izjava v predava- nju »Slovenci in Jugoslovani-<, za tisti čas poguma, revolucio- narna zamisel, danes pa v usta- vi uzakonjena stvarnost: r.Ako pride kdaj do političnega zdru- ženja jugoslovanskih narodov — in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega zdru- ženja res pride — tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enakovredni narodi.« Res, lepše, "loblje, jasneje ni o teh vpra- ^njih nihče govoril in pisal. Cankarjevo literarno delo je izredno bogato in obsežno. 20 zvezkov obsega predvojna - iz- daja njegovih zbranih spisov (pred kratkim je izšel še eden., dodatni). Med njimi so pesmi in proza, romani, novele, po\'e- sti, črtice, so tehtna dramatska dela, politični in satirični spisi ter predavanja; nekatera dela so pisana v realističnem slogu; v mnogih z živo umetniško be- sedo obravnava žgoča sodobna socifilna vprašanja, v drugih pa se s toplim čustvom spominja svoje mladosti, svoje matere, sanja in hrepeni po svetu čiste lepote. Toliko je v vseh teh de- lih miselne teže in izrazne le- pote, da za vsakogar in ob vsa- kem času vsa niti niso. Za vse pa veljajo besede, ki jih je na- pisal sam: »Moje delo je knjiga ljube- zni — odpri jo, domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin! Dal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo — Bog je delil, Bog razsodi. Dal sem ti svoje srce in razum, svojo fantazijo in svojo bese- do, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti že dal?c^ I. A. Gledališke uprizoritve v Ptuju DVOJNO ^SKUPNO STANOVANJEvc Dobričaninova veseloigra '■-Skupno stanovanje« skuša bi- čati stanovanjsko stisko, Id je tako značilna za današnji čas. Osredotočena je na hišo, kate- ro šele gradijo, pa vendar se med gole zidove vselijo prvi stanovalci. Nekateri pridejo rednim potom, drugi skozi olc- no, kot lastovke priletijo tudi podnajemniki in zaplet, je tu. Po stari navadi se med seboj ne razumejo tudi ljubezenske zgodbice ne manjka, ali razplet veseloigre je dokaj velikopote- zen: .stanovalci sklenejo usta- noviti skupno gospodinjstvo In se poročijo vsevprek. V kon^ae- diji je premalo duhovitosti za dobro satiro in premalo klov- novščine za dobro burko, skra- tka, delo je povprečna komedi- ja. Vendar smo v Ptuju doži- veli uprizoritev j^Skupnega sta- novanja* kar z dveh strani. V MESTNEM GLEDALiSCU . .. V soboto, 28. maja, so igrali '"Skupno stanovanje^< v Mest- nem gledališču, pod režiserskim vodstvom Hinka Košaka. Pre- miera je bila slabo obiskana, ker je mnogo ljudi, ki imajo premierski abonma, odpotovalo zaradi prvomajskega praznika. Morebiti zato ni bilo opaziti, da igralski kolektiv igra s priza- devnostjo, katere smo že vaje- ni, čeprav je omeniti nekaj prav uspelih kreacij: Daniel Sugman je bil v vlogi deda Bo- gota izviren in je dobro oiavla- dal komično igro. Prav tako je Berta Ukmarjeva kot tetka Po- la upodobila zelo posrečen lik prepirljive in jezične stanoval- ke. Tudi ni prezreti igre Vere Videčnikove, Adolfa Anderla in drugih, katerih vloge pač niso pisane z uspešno roko, so pa v komediji nujno potrebne. Gle- dalec pa se vendar ni mogel iz- nebiti občutka da večini nasto- pajočih igra ne gre od srca. Pri komediji, kakršna je »Skupno stanovanje_ii.Vi ^*^*^.^*v^^l^.«4iifcn#fc.^o bil^ mtrašen^^ ^^fa^imftrtt" bora je množici spregovoril to- variš Ivan Kranjčič, sekr^r občinskega komiteja Z^^^'^^!' menu m zgodovini' pt-vohi^s^^ ga t)raznovanja. \Pes«čas ■•'•m#d govoct)m tovisrriša Ktanj^icst^'$o švigale v nebo raznobarvne ra- kete. Po govoru je bil prečitan od?ok o odlikovanju' neksfierih za'Slulhih ffrMvljaTt'o\^ na'kar je na* "^toptrtšf?!!' ob^s<*ga; ljud- skega, odboia zapel mešani pev- ski zbor »Svobode« Ptuj nekaj borli^iJi pesiffl. Š tem je ifild prosJiiva na Vrrn mladinskih . delovnih br i ' iučena ilt Ptojčani slf : . v 'pov6i<- ko, na katfero coio: je^ korakali j ibdb'^; Prižgale so se številne .' plai - ' • 'f- prihodu povorke in ob ognju so^se ljudje veselili P^no v mM. "^oil^d na rafe\Feftjeff p"fej slft^grad' ift falftt^ ki "šo veOT^ rnfer dvigale nad mestom, je bil z drtfgfe>sti^H?«f)itive*n5f»VnO^ ve«*&sfe*P?A'DTt ^nočr pfJ-ffttJ^skih-^licah^Sflfiflib ^ ve«efct* V *' •? , , P3S(7orpajs|co"^utro' je*MfeetaIa lep' dstti''in ze zgodfj zjutraj sd ljudje odšli v naravo ter se udeležili več izletov, katere so priredili delovni, kolektivi in društva. V,,gtuju ^pal^^8m so na špor^Jn^em-... stedipnu »vetapo otvorili novo kegljišče^ ki je izredno okusno in sodobrto^lire''"'' jeno ter je lahko v ponos lju- biteljem" kegljaškega športa, ki so se za ureditev tega kegljišča zelo ,?av2j^^. ^l«oiatvi. ^ bile tekme v Kegljanju. Avto- moto d;i^Yštv9 je priredil9 izlet z r»Qitorj^ jtwt Pc^horje. Tudi f^. slednji dan ni manjkalo j^et-" nikov jn veselih družb v pko- lici RtUja, Ta^o so I%ijč^iye- drq. ft} dQstpjno prdslavili^, di^- laVSla prdžnik, kakbr so ga vili^pp^šfed v iwši ^^mlji. S.-lulija se bD4Q ,na Borlu zbrali' bi¥Ši inteniranci Ct}^^ BoH J^^ bij^ y če^su ok}!;, tjucije najprej zbirno taborišče, od koder so pošiljali naše ljudi v ^rbijo, Bogpo ih na ^krvatskU,, po2»ieje pa ie bil koncentracij- sko taft)orišče, kamor so zapirali scKlelavce OF. Občinski odbor ZB NOV ob- čine Bori je' sklenil, da v sko- min na te dogodke vzid^ na notranjem dvorišču Botrla spo- minsko ploščo, ki naj vse obi- skoraJce gpozarj^ na ,,dogodke iz narodnoosvobodilne vojne. Plošča bo odkrita 8. julija in bo- ob tej- priložnosti organiziran tudi zbor vseh bivših interrii- rancev. Posebna komisija zbira p&daftke o tetft, Kdo 5*^-bll ^lia Bolrlu ztaprt, tako da tx> lahko sestavila spomm^o knjigo- -in naredil*- V^felik zemljevidi ki naj ^okaže,^ iz"'katerih (krajev Slovenije so bili bivM liufiBrni- raaci in aapoivniki i« karjk»,vsti. so "bi-od tod .poslani. i:>Qdaiifi«li o itf^u^ijuuir. cihf *Tv«novani.. zej»ljevid io drugi '»^poiaini na-Ai&ios, dobo. Da bonao \o febko »ajrecUli, po« zibamo*'vse. ki- sojaili »a B«fiu zaiprtsi^i-fda-.pseAj^oisiiia Ufečinski odbor ZB Bori, pošta-fcirkulane sledeče podatke: . priimek in ime, datum in kraj rojstva, se- danje bivališ*e, čas,* kdaj je bil , interniran na Borlu, kje je bil naj^pf^Tf^jd t6 podatke ttim tiste, ki so bili pozneje*1tot tal- ci' «ajnega " ljudskega odbera Ptuj/. t«p žlan--pjunih svetovat predsednij^ Obpteie zbor- nice za okraj Ptuji Okrajne ga-^ sil^slte * zveze---Ptuj^ Mestne: hra- nilnice *4n CMtira j ne g«sp(xMrske raz^st&ve* Ptuj ter* član ratnoži^« nih oFganizEferj in dlrtšt^. ^ Poslovil *e>-je'»'€^ nas- ravno^ za dan tf mafavnarpražiiik de- lovnega ljudstva, kateremu je , bil tako vdan in je z njim ; prenašal težave pred in «ied vojnof«^'"boril mjeigove pra-. vi^ in Vdljno sprejeraeai na iSvo- ja tamerra poVojne skrbi in na- . loge kot politič^ aktivist in kot ► gwsp««^E^rstvenfae|. M j««iBM*ft) bo* '. lehnosti in šestdesetim* letom t starosti zgledno izvr^val vse . naloge in odg'ovomosti' ter bil še drugim v pomoč. Ob prazni- ku delovnega -'ljudstva in..jajemu IV sl6v»..so plapolal*., nerodne^ t in delavskei^.zasta^^reuv PtuJ-its Vsi smo ,fiiaac-S(i 'oCi; -'^O' , se jo Mn^k Kog plačati <*ra dvor*i# 3000 din. Posebno družina Si- mdnit od ^Miklavža sf*4asti ne- kak monopol-pfl režirari^u Iger in kaj nerada vidi, če pride kdo gtŠStoVat, pa naj bo t6*š Koga, VirtoigradntSkeža' gd^iodafStVa ^jaže Ker^iCi alfdil 1^ god. -'^ ^ ■■■■ Shiattemd, da bi Mlo pr3!^, da "bi sos^nja «ot*&žeVarfffa društva sodelovala in medse- bojno tekmovala v kvaliteti prirediti^v^Hh da jih pri tem he bi vodil samo materialni efekt ampak itesemtr^'neW'9Sr''fl^ bražev«rtje^- in-«lndtttrai "tflrtg' kmečkega Mridjivalstvieu ___ v 'MarkoviEih ■ r \i>66, sta šolski 0{3,bor in uč teljstvo izvedla masovni rodi- . teljski sestaneK« Ravnatelj šole i je opozoji^l sijprše sjj^j^šjijij konec šolskega leta. P»zval "jih, je, da nudijo ^vojirn otroke^" čim več časa za učenje in s ^ tem »omogočijo marsikateremu učencu-dijaku, da si^ popravi i izboljša' učno--vzgetni uspeh, Pionirji osnovne šole in nižje gimnazije za stapše-^uprizo- rili ioftlai^insko - igsisco-^F^neeta J Bevlia^«,TC^CgK<«. Igro^je reži- rala - tov. Žlahtič Pavla, učite- ljica. Dejanje se dogaja na Pri- morskem. Vsebina, igre nas po- pelje v čas italijdhsk^ga faši- stičnega režima nasilja, ko so hoteli prisilno poitalijančiti naše zavedno slovensko Ijud- stv<5? 1'gftilci ^o^^br^ispfiksteali - posamezna «lejanj«'. Zelo dobro so se vživeli v svoje vloge in jih prav življenjsko **re^ra«/aS.i,' tako da so imeli gledalci ured seboj resnično življenje naše mlacSne na vasi. Z nepričSko^^a^' udeležbo staršev -«a' šeStaitUu;*- s^rfT^*t)fla prosvetna dvorana polna, so starši pokazali pravo-''^f9Ktwn' vanje za delo in t»ud "S^r otrcdc-igralcev in jim»^ tfeHi**d*;- li največje plačilo in priznanje, ki so ga sploh, mogii dati. Psi-- poročljivo bi bilo,'da "se še žt^-' ši'"tudi ▼ bodft*» oiizoveJS po- zi^^tnl^dlhe" fn'sei še J#Jt«ap«^ udeležujejo njihovih prireditev v tako velikem številu. igrice so starši in razredniki razvili prav živahen medseboj- ni razgovor, ki se je zavlekel daleč v - dopoldanski čas. II nedelgE9 bo u Sreccih komemorciciji! ••^ v nedeljo, 13. maja t. L, po- poldne ob 14. uri bo v Srečah pri Makolah žalna slovesnost pri Sagadinovi zidanici, kjer je |bila*v časuN®^ jtnehodna par- 'tizanska bolnica, ki so jo faši- st^ v noei m#d f2. in'fŠ. apri- ^Idhv. h2S^a«8i.'«i ►»b^K'*'*« kjer* so v ognju tragično kon- čala življenja Ludvika in Ma- rije Sagadin in dr. Mileta La- vickega, v kleti pa življenja dr. Vojka in dr. Rožice, očeta in sina Mirana. Organizacij ZB NOV takole ^4,?> Lešje ter. Ptv^ se skupno s' svojqi paqlir\ Sa^adinovj^ pri spoHiernJu*,;;^, Sčecah • .hvlaka. leto - poklonijo njii^piTlU ,§eQaiir>jj^.,v», v:^. . * Notranjost gradu na Borlu ^l(vQ33^»nda -juftos]^ vojnega, le- talstva j# r^pisala,,4»Jc)o.spre- je*»ala ,,:lig1,©s,.. septen^ra,. šole rQ#;erviiih oficirjev-pilotov in v šole rezervnih oficirjev zrako- pLovnotehnične sj.užt)^ .d^čke kongana.,,nižjo., ^iijjnajijo, ali. ifcrol^vro. šolo^.^^st#£Qsti ?fi srednje tehničjao. šolo ali teh- nično lakulteto starosti, do 27 let.Sfcudij, v obeh šoiah.bo^ra-, jal. ,12 n>(?s^Y^. P.P kot^gani. šoli. 4obya abS'olventi teh šol pilot- sko diplomo in čin rezervnega podporočnilifi oziroma rezefvn^gi^ ga poročnika zrakoplovaoteh- nične s^^užbe. Vse informacije dajejo občin- ski vvojaški referenti »in vojni odsek v Ptuju. Za vojaške š-ole in akademij«-' se^^je-'rd»s}«y pi*ija-vikK-nad*> -20. mladincev iz vseh predelov okra:ta.'ki*so -bili že zdravttišfko I««eg4«da«t*in'^potrjem- kot spo- 9ohn\ ml vojaške iole in...ife.,.odzasOB4l, župnik se je preoblekel, pogreb- ci so se napotili- Vvk.rčm«. -Sedli F>o ža dolgoi mIzeiiJiJri Stržinaitj«, vsi črno oblečeni, resni in za- mišljeni, žens;ke objofcame; hla- pec Je^ej, doig, sffcoP>« siv, «w- kor -je*bii. je dhdiitl na -feteip-pod oknom; otrl si je čelo z rde- čim* ro!5?feni in je zav^tShnil/ »Vsi pojdemio; jaiz, - inislim, bom prvi stopil na ^^'Jegbvo gaz!« P§. je*rekel mladi Sitar:- ■ Jernej, ti pa sediš'*'temi širc^rf iti ogabno. kah!or ^sptv- da»^ Kdff' je' dedoval, fi aR .taz? PK-o besedo Si zinil; prvi"-iiišl!« Jep5f j ^se je veselo nasmehnil in*" j^ veselb pogledal! * - - »Zmerom si bil norčav in po- reden, pa ta:^ostar^,'"'Rm^' Meni^ pa se prav iji dobfo zdi, da' te. 'iu 'Sbt^a ^j-iokdst^^-T- .mo- škim ^ino, solze bab^n\l(f ^ t Iri je točil in je vzdignilko- zarec?', toda nihoe ga ni Vzdig- nil njim. ' ^ ^ I ■Jimej je postavil kozarec M' mizo, še preden se ga je do^feik-! nii'z ustnicami. Gledal Jje psu-' pef gospodarja in.' družino'ye'' vič^ei same čemerne obraze. • ' »No, kaj?«_ " ' L,aii., z iblaj-' tarji. ki isn.ujejo,kej^o bi me, Sitar pa, JO. Eefcel*. »Nd zmerjaj nas, hlapec; K meietarji, cigani 4ft ^ablafjtarjil Se.p^eden..si ga posisusil, si pi- jan!« . „. ^.. ' Trikrat s© je ozrl .Jernej po družini, od crtjra*a'-čto obraza; 'nato ^e ptriše* iK)fz»Tm>''ih j^ te- lil vino v isteklenico; fiočasi in ' dolgb j^ izlhrsrt. k#"W irm rrfka tresla. Nato vstsif.*^ od»a»«*«fr je-^ir-le-^tžal 130Wlc ' z obarirtdkamaf TWg'lft u^f!%- njen-^^bit kd'.ffe*S*Sl zA ?flftib: kakor Je 1*13 U^agfii^T, se* j^* s sivo glavo *^dtb dofltel "^Šči'- nelega trama na aftroipu; stal je ..i, licg^ zjji;lj>ljena(, ^a^u^l^ »Ni lepo od tebe, goispodar, tudihod-vas-«« --lepsp dmši««,- lj*i^ bi moji, da «*• 4ie '^ri^noSči^e kaplje vina na pogrebšitini! Bog vam- bM@cw!j|Slilt- oijitlno, kar bo- ste jedli in p^ niisesm vam za- viden! Ce. ste.^are^li novo po- sta\^. ubogal^o bom: mladim kruha, starjjem kamen; zdrafvim ribo. ^olnajn kai6d: iapoŠitim jaj- ce., trudnim škorpijona! Ne so^ hlapcu.-- da bi razdiral, -kar je ustanoviJ gospodar!«^ Mladi Sitar, nagel člov^ je "TlSflf^^^lLa i^Ai/^frr' fiftffig'. JeT¥«*H ^e ti vino ne diši, Bog s ttftof?^'- • " • ' »Ošaben gir'5i^*%.i.'gc»s?*^s^ jev gospodari« je rekla Sitarica. »IfSro^fe hiša. kjer sedi hlapec na z.apečku in briše škornje ob gospg&at^^ hrtoe*;« je reiklf taSfea. ; . \ ..'""'V C ^Narcbe vok^. ^ ^ vieče/go,-^ spodasr. hlapec pa drži vajeti!« je rekel svak. ^ ^.NaTOibe kmptiia, i^ea^^^^Jjf^ gospoctear, ko se nfeipec v ser^Jk ščeipi^l« je rekel sosed.^ In ko' so i^eSUi,',ise'Je''^erTit,' še i^ usahel fiibiT v belem _pc?šiteu. Vroč In lih ro; vše Je mol^čaio na 1<^, na polju, zamtja? se j bala n^fegode irf foi^ n^^tipaM (SiftŽ^ ^ * Ifb je u^ie^al 'Jeri^ej '(dfd ^leč,* tam pod klancem, belo hišo z' zelenimi okni, in hlev in ske- d^4n kašče, se ptiul« storilo, težfc^ pri srcu. Tam ni bilo nel, za^^t ijr^i, ng„l^t^ bi ne, b^^gBOznal^ '''^'4^4, .^J%<^'vjiv-'.^<^», njegovega"" .četla pot Živi človek" v,hiši^l(pto dj;ii,,4j^.,^a^^ in^ (štirideset let — in glejte, ljudje^ božji,.hiš^:mu Je pod,afc>4;\% ka,, kor brat btatu, in ljubezen je, med njima. Ip. ,kadar pojde v. daljne kraje po nemilem ukazu,, bor-iokal po^hiši bolj kakor po.- bratu **n-«.boišf"kafcoiF je nekoo. jMtefl. po. materi. « ^<*meju se ^ ziefede^o, da ga tista zelena okna ne pozdrav- Ijtfjo več tako prijazno, kakor .sid ga possdravljala zmerom; in d^ jje na hiši, na •^sem'- belem domu, kaiior tiha bridkost vd^e. ^ ^ Bridkost pa je podobna zrnu, ki rodi tisočeren sad. Komaj vsajeno v srce, se razraste bo- hotno. tak<5 5a tolažta ni več n^b prsti rt^* ^ka. Jn fioma5""Uža- ljeffl^"-!e bil» srt?rJematil^oj- vse obteženo in močno žalostno..' »Kaj si sCorii," gosipoSar, š hu-, do besedo, kaj si storil meni, starcu? Zakaj_^9i naiE©dil. da je^ osramočen" in potrt. *na zimo, ki ni poznal bridkosti ne v daljni in 'OS: "Solso Po-* '^nef nT^S^l ^^liRfeo,* ftldl na' polje ni pogledal; šel je V mev in je legel na steljo. Tam ^ mislil tatke misli. kakrSnifif ^Scoli poprej. — Štirideset let bo, tako Je ip^šlil, štirideset in nič manj, ko sejin prestopil ta prag. Bajta j^ bjila takrat, čemerna in ubožaia' d^, je bilo gospodarja sram in hišpca. Pa je tekel pot v po-* tujkih, pa smo postaviU dom, da- ja^., ženskam veselje, moškim, črni. Kdo ga je poeitavil? Vsi so^ Pttmrli, trudni; ostal sem sam, posledmjl gospodar. Na prostra- no, blagoslovljeno polje gleda naš dom. Kdo je obdelal to pro- strano polje, kdo ga je rar-širil?, W,^-TiiiK«nfii. vostal jseo^,j»aač pride"' — in ppavi: nini pi*vd! Ter ga spodi v h(Ie\-, sara p» sede-na zapet^k in sdbaše (Dalje prihodnjič) PTUJ 11, MAJA _5 skega muzeja bo ^.^fmsva v okviru Etnografske zbirke Mestnega muzeja v Ptuju, predstavlja del ljudske duhovne in materialne kulture vražje- verstvo s svojimi različnimi predmeti, ki so večinoma iz cerkvene zbirke s Ptujske gore. Ob pogledu nanje marsikdo ne ve, da sega njihovo poreklo prav v pogansko pradavnino in kako je cerkev spretno odela preko njih krščansko preoble- ko, da je slepila lahkoverno preprosto ljudstvo. Človek si v pretekli dobi, ko je bila njegova zavest še na zelo nizki stopnji, ni znal raz- lagati mnoge prirodne pojave, ker ni vedel, da imajo vsi svoj izvor in poreklo v naravnih za- konih. Ni si znal raztolmačiti pojava bli.5ka in groma, nasta- nek toče. menjaye dneva in noči ter letnih časov. Te pojave je pripisoval različnim nadna- ravnim silam in raznim božan- stvom. Pred njimi se je čutil popolnoma brez moči in ne- znatnega, zato se je hotel iz- ogniti njihovi jezi in ji zado- stiti z različnimi daritvami. Ljudska domišljija je ustva- Porodniška, steklenička rila tudi vero v temne sile — demone, ki so lahko človeku stalno škodovali. Ti demoni so bili povzročitelji različnih bo- lezni, vplivali pa so celo na rodnost žene. Iz človeškega telesa so jih hoteli pregnati na mnoge načine, n, pr. s kaje- njem, kričanjem, pokanjem z biči ali s podobnimi dejanji, ki so se ohranila v ljudskih običa- jih, posebno pti primitivnih ljudstvih pa tudi pri kulturnih narodih vse do polpretekle do- be. Obvarovati pa se je hotel f-lovek škodljivih demonskih vplivov tudi s čarobnimi pred- meti — amuleti ali naborki, ki jih je nosil obešene na telesu, največkrat okrog vratu in rok K bogovom pa se je primitiv- ni človek zatekal tudi po po- moč v nezgodah, posebno v bo- leznih. V zahvalo za ozdravlje- nje jim je prinašal za izpolnje- no zaobljubo darove, ki so jih predstavljali v majhni obliki ozdraveli ud. Prvotno so jih prinašali v zahvalo za izpolnje- no zaobljubo, posvečeno različ- nim bogovom — priprošnjikom. Pozneje je ta način darovanja prevzelo od poganov tudi kr- ščanstvo. Tedaj so prinašali te predmete kot posvetilo in v znak dane zaobljube svetnikom — priprošnjikom. Tako vidimo, da so ti predmeti iz voska: ro- ka, noga, podoba žene, moža in otroka starejši, kot katoliška cerkev in da sega njihovo po- reklo v pogansko dobo Poznali pa so tudi votive, kot imenuje- mo zaobljubne darove, doma- čih živali, ki so jih darovali po- sebnim bogovom, v krščanski dobi pa različnim svetnikom — priprošnjikom v pc^vetilo za zdravje pri živini. Med votivi pa imamo tudi podobo žabe, ki predstavlja za- obljubno daritev, ki so jo pri- našale žene. ki so si želele po- tomcev ali pa porodnice za sre- čen porod. Votivna žaba pa je bila tudi simbol ozdravljenja raznih ženskih bolezni. Zakaj je ljudska domišljija prevzela Naborki pri tem verovanju ravno žabo? Po ljudskem verovanju je bila žaba — krastača tajno vilinsko bitje, ki je moglo škodovati in vplivati celo na rodovitnost ali nerodovitnost žene. Zato so iz- delovali amulete in votive v obliki žabe, da bi se žene obva- rovale škodljivih sil. Cerkev je te votive prisvojila posameznim svetnikom, kar vidimo na voti- vu žabe, na katerem so kfižl In Predmeti iz voska razni drugi krščanski znaki. Podoben votivni predmet je tudi porodniška steklenička, ki so jo v preteklosti obešali po- rodnicam na roke, in sicer na desno roko, če so si želeli dek- lico, na levo pa dečka, ker so verovali, da morejo tajne til- vidljive sile vplivati na spol novorojenca. ML Cerkev-muzej na Ptujski gori Amer kd ie bila odkrita ie pred KoSumbom Sedanje švedsko in norveško ozemlje so v starih časih nase- ljevali Vikingi, o katerih juna- štvu in potovanjih nam pripo- vedujejo številne »sage« — pri- povedke. Po teh sagah skušajo strokovnjaki rekonstruirati nji- hova potovanja, pri čemer jim zlasti služijo tudi razni pred- meti po muzejih v teh deželah. Tako hranijo v nekem muze- ju blizu Osla vikinške ladje, ki so jih izkopali iz zemlje, kjer so ležale najmanj tisoč let. Te ladje so zelo podobne današ- njim ribiškim čolnom in ob- iskovalci še danes občudujejo njihovo mojstrsko izdelavo. Imele so štirioglato jadro in šest parov vesel. S takimi lad- jami so Vikingi že najmanj 500 let pred Kolumbom prepluli Atlantski ocean in tako kot pr- vi belci stopili na severnoame- riška tla. Vikingi so bili torej odlični vidi svoje sorodnike. Dan pred mornarji, V zgodnjem srednjem veku so ogrožali vso severno evropsko obalo, vdrli so na britansko otočje, v severni Franciji pa so ustanovili kolo- nijo, ki je dobila po njih ime Normandija, V letu 574 so za- vzeli Island ter tam ustanovili republiko s parlamentom, ki slovi še danes kot najstarejši. Ena severnjaških sag govori o Rdečem Emeriku, ki je odkril Cronland. Njegov sin je moral nekoč domov na sedanjo Nor- veško, pa ga je morski vihar Zanesel daleč na Zapad, kjer je nekega dno zagledal dolgo rav- no, z gozdovi obraslo obalo. Ko ''e je vrnil, se je novica o novi deželi hitro zvedela med Vikjn- & in spomladi leta 1004 se je neki trgovec z bogato naloženi- n^i ladjami napotil proti nezna- ni deželi. Na teh ladjah se je odpeljalo tudi nekaj drugih ljudi — in to so bili prvi iz- seljenci iz Evrope v Ameriki. Prišli so na severno obalo La- bradorja, kjer so prezimili, spo- mladi pa so se napotili dalje proti jugu. Tam so srečali prve domačine, temnorjave ljudi grde zunanjosti z velikimi očmi in širokimi čelnimi kostmi. Cez nekaj časa so začeli s temi domačini Vikingi trgovati, končno pa je prišlo seveda tudi do prepira in boja. Potem so še dolgo trgovali z domačini, dokler ni njihova naselbina na Novem svetu propadla. Cez kakšnih 400 let pa je prišel v Ameriko Kolumb, da bi jo »uradno« odkriL apamenlli na Knruuankah Ne mine leto, da ne bi kakš- na skupina Francozov obiskala zanimivega spomenika, ki stoji visoko v Karavanlcah. Spome- nik stoji v bližini vhoda v Lju- beljski predor in ga tvori pet visokih soh, ki obdajajo žrtve- nik z napisom »J'accuse!« Kipar Boris Kobe, tvorec spomenika, je postavil na žrtvenik člove- ški skelet iz železa, da bi zgo- vorno povedal vsakemu obisko- valcu, kaj se je v letih vojne odigravalo v tem kraju. Vendar mogoče še zgovorneje od tega spomenika, postavlje- nega leta 1945, govore o doga- janju v tem kraju ostanki iz vojnega časa — temelji tabo- riščnih barak in v njihovi bli- žini jama z železnim sodom, po- krita z železno rešetko. To je ostanek krematorija, v katerem so sežigali stanovalce tega kon- centracijskega taborišča, v ko- likor se gestapovci niso odločili jih skupno s kupi kamenja, ki so jih pripeljali iz nastajajoče- ga predora, zasipati v kakšen prepad. Nekoč bodo na spomenik tu- di vklesana imena teh nesreč- nih žrtev, imena Slovencev, Francozov, Poljakov in Cehov. Tedaj se bodo preživeli inter- nirancL ko bodo obiskovali kraj svojih muk, spomnili mnogih svojih tovarišev, od katerih je ostalo samo ime na plošči. Vse so privlekli iz Mauthausena, da bi prebili predor pod Karavan- kami, ki bi naj služil boljši zvezi hitlerjeve vojske z njeni- mi armadami na Balkanu in v Italiji. Toda spomenik na Ljubelju ni samo spomin na tragične dni taboriščnega življenja in umi- ranja v tej mauthausenski po- družnici, temveč tudi spomin na jugoslovansko-francosko pri- jateljstvo, skovano v vojnih časih. Takoj po ustanovitvi tabori- šča na Ljubelju v začetku leta 1943, so pripeljali iz Mauthau- sena skupino interniranih Fran- cozov. Prebivalstvo bližnjega Tržiča je takoj pokazalo svoje simpatije do internirancev: da- jalo jim je kruh in cigarete kljub gestapoVskemu divjanju. V taborišču so se Francozi kma- lu sprijateljili z interniranimi Slovenci in nekaterimi delavci, ki so bili prisiljeni delati v pre- doru iz okolice. V predoru, ki so ga kopali z južne in severne strani, so se kmalu začele izmenjavati misli in pisma in Francozom je kma- lu uspelo dobiti zvezo s svoji- mi družinami. Na severni strani Karavank je bilo drugo taborišče, v kate- rem je prav tako bila skupina Francozov. Kot je bilo pozneje na podlagi najdenih dokumen- tov ugotovljeno, je bilo v juž- nem taborišču 626 interniran- cev, v severnem 326, v skupini, ki je kopala vodovod pa 25. Skupno torej 977 ljudi. V času od 17. oktobra 19«:3 do 5. junija 1944 je bilo samo iz južnega ta- t>orišča oddanih 220 priporoče- nih pisem in tisoče dopisnic za Francijo, medtem ko je na na- slove tamošnjih Slovencev pri- spelo preko 300 priporočenih pi- sem in veliko število paketov, ki so jih potem pretihotapili v taborišče. Ce ne bi bilo teh zvez in pomoči slovenskega pre- bivalstva, bi bilo število žrtev v tem, po slabem znanem ta- borišču nedvomno še mnogo večje. V taborišču in okolici so bili na straži močni nemški oddel- ki, medlem ko so bili med sa- mini internirane! pomešani — kot nadzorniki — navadni kri- minalci — ubijalci in tatovi. Internirance so streljali zaradi najmanjših prekrškov. Nekate- re žrtve so sežgali v krematori- ju, druge pa so skupno s ka- menjem metali v prepade. Če- prav je bila vzpostavljena zve- za s slovenskimi partizani, na- črt rešitve ujetnikov ni supel zaradi izdajstva. Neposreden napad na taborišče pa bi lahko spravil v nevarnost življenja vseh internirancev. Tako so ljubeljske interni- rance osvobodili komaj 5. maja 1945, ko so jih hoteli prepeljati v Avstrijo. To se je zgodilo v neki dolini severno od Kara- vank; osvobodili so jih jugoslo- vanski partizani, do katerih je uspelo nekaterim Francozom že prej priti. Osvobojeni Francozi, 109 jih je bilo, so takoj osnovali lastno brigado pod imenom »Brigade Liberte«, ki se je v sklopu Ju- goslovanske armade borila pro- ti skupnemu sovražniku Ko- mandant brigade je bil Maurice Golin, komisar pa Louis Gar- nier. Vodja odpora v samem taborišču pa je bil Granger, Brigada Liberte se je borila na Koroškem v okolici Sv, Ja- koba, Podroščice in Bistrice vse do končnega poraza zadnjih SS čet, ki so se umaknile na Koro- ško. Slovensko prebivalstvo teh krajev je povsod prisrčno pri- čakalo francosko brigado, ki se je po sklenitvi premirja umak- nila v Radovljico. Tu je bila v začetku junija razformirana, njeni pripadniki pa .so preko Trsta odšli v Francijo. Toda ta brigada ni bila edini primer francosko-jugoslovan- skega sodelovanja v borbi pro- ti nacizmu. Partizanske enote, ki so operirale v Sloveniji, so sprejemale begunce iz raznih taborišč v Avstriji in jih po- šiljale preko partizanske baze v Bariju nazaj v njihove enote. Po teh kanalih je uspelo vrniti v njihove enote mnoge franco- ske letalce, ki so morali poska- kati iz letal na tem področju. Nekateri med njimi so ostali v jugoslovanskih partizanskih e- notah vse do ustanovitve bri- gade. (Jugopres) :d 300 let star hostanj Urša Peter iz Grajcnščaka je prodala pred kratkim KZ Ptuj nad 300 let stari kostanj pre- mera 2,5 m, ki je dal nad 20 m"'' taninskega lesa Tovarni strojil v Majšperku. Podirala sta ga poldrug dan Jože Očišnik in Jože Erjavec. Delo se jima je vsekakor izplačalo, saj bosta imela od panja in neobičajno debelega korenja več m' kuri- va. S tem je padel v Grajen- ščaku redek »starček«, ki je par sto let kljuboval vsem vre- menskim razmeram in so ga gospodarji kljub priličnim go- spodarskim stiskam vse doslej puščali pri življenju. iu. iiiHj v Dsmavi Plapolajoče zastave, kres, slav- nositne salve, praznično razpolo- ženje, poedtnec, ki je morda po. zabil, da je prvi maj tudi nje- go praznik. Akademija, ki je pov&zala vse člene delovne enotnosti tukajš- nje vasi. Tako so povedali dcibani- prvenčki: Prvi maj je praznik vaš, prvi maj je praznik naš, tudi mi smo se trudili, pridno smo se vsi učili, da velB?o bomo znali, z znanjem k d rt i še poma.gali vam in dragi domiovini... Gkjvor — klene besede za prvi maj. Pestro nanizanje pev- sikih. rajalnih in recitacijskih točk. ki so jih izvajali: cicibani, pionirji, člani Gasilskega dru- štva. Partizana, Prosvetnega društva, LMS, ženski zbor sin- dikalne podiružnice »Doma za d. d. o.krr .Ob tabornem ognju«, ki so ga izva- jali mladinci in je bil nagrajen s posebnim apla\'zoim. In še nekaj: dekleta. kS so uspešno oblsikovala tečaj RK in se izkazala kot izredno de- lo\ma. so nrejela potrdila o do- vršenem dvoletnem tečaju, ve- čina z odličnim uspetiom. Prvi maj. praznik delovnih ljudi, naj bi v teh dekletih z/.asti vsidral misel, da bodo pridobi leno zna- nje daiale s polnimi prgišči tu. di drtigim. En sam za vse. za enega mi vsi. tssodo kujmo si srečnejših dnil« Kapaciteta jugcsio ^ volne industrije Te dni smo proslavljali pet- najstletnico Jugoslovanske ljud- ske armade Prva regularna enota Armade — Prva prole- tarska brigada — je bila formi- rana 22. decembra 1942 v bo- senskem mestecu Rudo. V tem času je štela vojska narodno- osvobodilnega gibanja okoli 150 tisoč borcev. Na dan osvoboje- nja, 15. maja 1943, pa je bilo v sestavi JLA okrog 800.000 voja- kov. V teku vojne so bile vojašni- ce In drugi vojaški objekti po- polnoma uničeni. Armada je uporabljala po končani vojni trofejno orožje, zalog In vojne industrije pa ni bilo. Vendar so enote JLA h'tro dosegle nivo modernih in dobro opremljenih armad. Do konca leta 1955 je izdala Jugoslavija okrog 886 milijard dinarjev za potrebe svojih oboroženih sil. Ti izdatki so predstavljali za jugoslovansko gospodarstvo ve- liko breme in so znašali okrog četrtino narodnega dohodka. Ob koncu vojne je bila vred- nost vojne Industrije zelo nizka in je znašala 2300 milijonov di- narjev. Zato je bila gradnja domače vojne industrije važen faktor pri krepitvi obrambnih sil države Posebno mnogo sredstev je bilo vloženih po letu 1948. Hi- ter industrijski razvoj in veli- ka bogastva v strateških suro- vinah so omogočila, da je n. pr. 1950. leta 90% vojni industriji potrebnih surovin bilo domače- ga izvora. V času med 1949. in 1955. le- tom je bilo zgrajenih nekaj de- setin tovarn in vojna industri- ja je dala leta 1952 sedem in polkrat več proizvodov kakor leta 1947. Proizvodnja v letu 1953 je presegla ono iz leta 1952 za 28%. Danes oskrbuje jugoslovan- ska vojna industrija Armado z vso osnovno oborožitvijo in z opremo. Proizvaja vse vrste pe- hotnega orožja; puške, strojni- ce, brzostrelke, minometalce, reaktivne metalce, topove ra- znih kalibrov, munieijo vseh vrst, eksplozive in drugo voja- ško opremo. Vzporedno s tem »e gradijo objekti za proizvod- njo težke oborožitve, tankov in težkih topov Za proizvode naše vojne in- dustrije se zanima tudi ino- zemstvo. 2e dalj časa jugoslo- vanske tovarne municije do- bavljajo svoje izdelke na podla- Sti off-8hore naročil Jugoslovanska vojna indu- strija se lahko vsak čas pre- usmeri na izdelovanje predme- tov za široko potrošnjo. V ča- su od 1948. do 1952, leta je iz- ročila vojna industrija notra- njemu tržišču proizvode v vred- nosti 10 milijard dinarjev. V preteklem letu je bilo 26% skupne proizvodnje namenjeno notranjemu tržišču in izvozu, tega leta pa bo znašal ta odsto- tek 50%, Prod vojno leta 1941 je raz- polagala Jugoslavija z 265 boj- nimi letali, danes pa izdeluje letalska industrija nekoliko ti- pov letal. Kapacitete jugoslovanskih ladjedelnic so povečane v pri- meri z letom 1941 za okrog 600%. V njih je bilo zgrajenih v petih povojnih letih devet- krat več ladij kakor v dvajse- tih letih pred vojno. Ladjedel- niška industrija gradi hitre tor- pedne čolne, minolovce, pod- mornice, patrolne ladje, rušilce itd. Do konca leta 1955 je bilo zgrajenih več sto takšnih ob- jektov. . (Jugopres) Delavci KG Etomova iz Bres- nice so skupaj z SZDL Bresni- ca priredili na čast 1. maja ve. lik kres. Ob njem se je zbralo okrog 120 vaščanov. Čeprav so 1. maj proslavljali enako tudi prejšnja leta, ven- dar tako prazničnega razpolo- žen .ja kot letos, ne pomn'jo. Vse je bilo veselo, staro in mlado, delavci iz vasi, kmetje in de- lavci iz mest. V noč se je raz- legala pesem, vriskanje in seve. da tudi streljanje iz možnar- jev. Šele. ko je droban dež spodil muzikante pod kap, so se tud' ostali napotili za zvoki harmonike in kitare. Tu se je razvilo pravo ljudsko rajanje pozno v noč, čeprav je bilo za toliko ljudi malo pretesno. Vedno se nam ob takih pri- meri^h, ko bi radi skupaj praz- novali ali se zbrali na sestanek v večjem številu, postavi na- proti vprašanje prostora. Zato ne bo odveč, 6e v tem dopisu omenim, da so vaščani Bresni- ce hvaležni svojemu Prost, ga- silskemu društvu, ki s* je po- stavilo nalogo, da ta problem v bližnji bodočnosti reši. Seveda bo to terjalo precej materialnih sredstev in je zato zaželeno s strani gasilcev, da b' naleteli pri slehernemu vaščanu na pol- no razumevanje, ko bodo potr- kali na njihova vrata. Ce bo šlo po sreči, bodo med- narodni praznik dela 1. maj, ki se je že popolnoma uveljavil tudi na vasi — praznovali čez dve let' v Bresnici pod streho novega gasilskega doma. Vso srečo! -n-a. Velika Nedelja Praznik dela je tudi pri nas glasno odjeknil. 2e v nedeljo zvečer so naši delovni ijudje do zadnjega kotička napolnili prostoren Zadružni dom in pazljivo sledili izbranemu prvo- majskemu sporedu. Predsednik SZDL je v zgoščenih besedah orisal pomen praznovanja in osvetlil zasluge našega delov- nega človeka, ki jih pridobiva za napredek in boljšo bodoč- nost. Njegova izvajanja je do- ločno podčrtaval napis »Delu čast in oblasti«, ki je blestel z odrskega ozadja. Mešani pevski zbor se je s štirimi primernimi pesmimi prav lepo predstavil in mu želimo, da bi uspešno nadaljeval. Praznovanje je trajalo v po- nedeljek zvečer pri kresovanju in prvomajsko jutro je predra- mil glasen pok. kateremu je sledila budnica. ki je vse pre- .senetila. Praznično pokanje je močno odmevalo od obronkov zelenečih bregov in praznova- nje je dihalo iz vseh naših do- mov. Prvi maj je resnično naš praznik. Živeli vsi napredni delovni ljudje sirom po svetu! 6_ PTUJ, 11. MAJA 195, Nastop učencev Glasbene šole v bolnici Prvega maja je povsod vese- lo. Povsod se razlegata pesem, smeh, povsod veselje! Ulice se komaj vidijo iz plapolajočih zastav; okna pa so okrašena z zelenjem. Vsi vemo, kako velik praznik je Prvi maj in vsi se veselimo da ga lahko danes svobodno praznujemo. Nekaj dni pred praznikom pa smo zvedeli, da bomo igrali v bolnišnici ljudem, ki se ne mo- rejo sami udeležiti veselja in radosti ob Prvem maju Bili smo polni pričakovanja in ne- mira in obenem smo se vese- lili, da bomo mogli igrati bolni- kom in jih z našim programom vsaj malo razveseliti. Zbrali smo se pred bolnišni- co; nato pa smo skupno odšli v dvorano, kjer so že čakali bol- niki Tov. Vcgrinec Franc je v svojih uvodnih besedah pove- dal, kako pomemben je delav- ski praznik Prvi maj; spomnil pa se je tudi 27. aprila, ki je važen datum v naši zgodovini, saj je bila takrat ustanovljena Narodnoosvobodilna fronta Naš program je bil sestavljen iz devetih točk. Nastopili so učenci klavirskega in violin- skega oddelka, tudi klarinet, trobenta in violončelo so pripo- mogli k temu, da je Irfl pro- gram bolj pester Ob koncu je zapel Mladinski pevski zbor glasbene šole nekaj pesmic pod vodstvom tov. prof. Petka. Za nas je bilo to veliko doži- vetje in bolniki so nas nagra- dili z aplavzom. Toda kakšno presenečenje! Ob koncu so nas še lepo pogostili, da se je osta- lim lepim spominom pridružil še ta. Veseli bomo, če bomo še kdaj lahko igrali bolnikom in jim tako vsaj po naših močeh skrajšali ure bolezni. Boža Sepec Pomladanski tek cez drn in strn Pomladanski kros, ki so ga dolžna izvesti do 20. maja vsa partizanska društva, sta opravi- li doslej društvi Miklavž pri Or- možu z 248 in Videm s 67 pri- padniki. VABILO Telovadno društvo Partizan priredi v petek, 11. maja 1956, ob 20. uri v Mestnem gledali- šču svojo redno letno TELOVADNO AKADEMIJO s kratkim prikazom svojega dela. Na akademiji bodo sodelova- li vsi oddelki od cicibanov do članov. Starši in ljubitelji telesne vzgoje vljudno vabljeni! Ptufski rokometaši in nfihove tekme 30. aprila je moška eldpa igrala tekmo s Celjem, katere pa ni znala izkoristiti. V prvem polčasu so fantje celo povedli, vendar se niso mogli upreti su- rovosti Celjanov, sodnik Koman pa, ki ni dozorel nekaterim si- tuacijam na igrišču je sodil v škodo Drave. Celjani so izkori- stili sodnikovo kazen pri iz- ključitvi dveh igralcev Drave in zmagali z rezultatom 15:7. Ženska ekipa je s tekmo pro- ti Proletarcu iz Zagorja konča- la prvenstvo velikega rokometa in se plasirala na 3. mesto. Eki- pa Proletarca je povedla v prvem polčasu z 1:0. to je bil iudi edini gol, Id so ga dosegle. Ptujčanke so preko Murkove dosegle 4 gole in zmagale z re- zultatom 4:1. Sodil je dobro Nemcev. Istega dne so fantje igrali s Krimom (Ljubljana) in izgubili z rezultatom 9:5. Zadnja tekma moške ekipe je Ptujčane veselo presenetila, saj so zaigrali kot še nikoli po- prej. Tekmo so odločili v svojo korist proti naso 5 to6k itd. VldLemi R o d i 1 e so: Emenšič, roj. Kozel, roj. 1922 iz Gradišča št. 3 — Slavico; Matilda Emeršič roj. Vidovič, roj. 1930 iz Belavseka št. 44 — Janka; Ana Arnuš roj. Bračič. roj. 1926 iz Gruškovja št. 126 — Milana: ET.izabeta Kmetec roj. Vidov^^č, roj. 1917 iz Trdobojc št. 38 — Stanislava; Ivana Koren roj. Sedlašek. roj. 1928 iz Vel. Vamice št. 88 — Julijano; Marija Kmetec. roj. 1935 iz Strmca št. 42 — Milana. Poročili So se: Janez Drevenšek, roj. 1923 iz Gru- škovja 171 — Marija Kozel, roi. 1930 'z Skorišnjaka št. 42; Ciril Brusar, roj. 1928 iz Sp. Leskov- ca št. 12 — Jera Bigec, roj. 1934 iz Gruškovja št. 19. Umrla je: Marija Petrovič roj. Dre-.'enšek, roj. 1880 iz .Strmca št. 34, umrla 22. aprila 1956. Ustanovni občni zbcr Partizana DTV v Gorišnici v nedeljo 6. maja, so se tudi Gorišničani odločili, da vstopijo v krog partizanskih društev v našem okraju Pripravljalni od- bor je izvedel vse priprave in zbral na občnem zboru veliko mladine in odraslih z zast'^pni- ki vseh množičnih organizacij in predsednikom občine Duša- nom Coklom na čelu. Občni zbor ie vodil tov. Bran- ko Turkuš pojasnil naloge Par- tizana in pravila, ki so jih na- vzoči soglasno odobrili. Novo društvo bo delovalo složno z vsemi krajevnimi organizacija- mi in bo našlo gostoljubno stre- ho v domačem zadružnem domu. Začrtalo si je tudi žt delovni na- črt in hoče sodelovati v Titovi štafeti, v pomladanskem krosu in pionirjem mnogoboju, v avgustu pa namerava prirediti plavalni tečaj, septembra pa tekme v atletiki. Potrebno atl t- sko orodje ji bo podelila OZ Partizan Ptuj. Izvoljeni odbor si je porazde- lil delo takole: preds. Janez Fric, podnreds. Angela Lozinšek. taj- nik Pierina Marim. nač. Branko Turkuš, načelnica Hedvika Fric, blagajnik Stane Bračič, propa- gandnik Zmaga Mladovan, go- spodar Stane Godec ter člana Franc Sisinger in Alojz Vese- njak. Nadzorni odbor tvorijo: Franc D^maj, Janko Znidarič in Franc Nasko. Razsodišče pa: Stane Stanič. Dušan Cokl in Franc Holc. Pionirsko delo t)odo opravili marljivi člani šolskega aktiva, poslcrbeli pa bodo tudi, da si bodo čimprej vzgojili potreben kader iz vrst delavske in kmet- ske mladine. [slva,pcrolie fn smrti na področfu mesta Ptui od 27. aprila do 8. maja 1956 Rodile so: Neža Janžeko- vič. Sobe tinci 6 — Stanislava; Marija Kajzovar, Breg 35 — Vladimira; Marija Ficko, Bre- brovnik — Jožefa; Rozina Mla- kar, Zakl 8 — Stanislava; Šte- fanija Rudolf, Sp. Hajdina 41 — Romana; Ana Rojko, Krčevina št. 83 — Majdo; Kristina Maj- cen, Kidričevo 39 — Stanislava; Marija Gašparič. Mestni vrh št. 121 — Janka; Angela Ceh, Domava 68 — Angelo; Marija Mlakar, Ptuj — Slavka; Neža Simek, Pobrežje 7 — Vinka; Marija Hrenko. Nova vas 5 — Miro; Marija Viher, Ločaves 23 — Ivana; Ana Cerček, Zerovin- d 41 — Milana; Frančiška Cartl, Zg. Hajdina 74 — Slav- ka; Marija Satler, Gor. Velo- vLak 17 — Stanislava; Štefka Matjašič, Ptuj. Mariborska 17 — Majdo; Marija Debevec, To- maž 29 — Mileno; Ana Krajnc, Kicar 141 — Dragico; Marija Zajšek, Podlože 47 — Stanisla- va; Frančiška Malek, Sp. Haj- dina 50 — Angelo; Marija Bru- men. Levanjci 35 — Franca; Marija Trlep, Ptuj — Dragico; Mira Šegula, Kidričevo 60 — Dušana; Marjeta Korže. Podlo- že lt)2 — Edvarda; Ana Pe- trovič. Kidričevo — Dragico; Elizabeta Potrč, Krčevina 5 — Elizabeto; Julijana Jurgec, Pe- stike 10 — Dragico; Katarina Med\^ed, Pobrežje 24 — Anto. na; Marija Pa j, Pongerce 4 — Franca; Justina Voda. Placar 31 — Angelo; Gizela Vidovič. Sp- Hajdina 107 — Zlatko; Neža Strgar, Krčevina 82 — Marijo; Marjeta Mohorič. Starše 51 — Majdo; Ana 2^1enQc, Stojnci 59 — Miroslava. Umrli so: Marija Juis. Si- tež 20,' roj. 1913. umrla 25. 4. 1956: Marija Bohi, Vintarovci št. 65, roj. 1955, umrla 28. 4. 1956; Marija Fras, Desternik33, roj. 1929. umrla 30. 4. 1956; Gregor Kitak. Jelovec 38. roj. 1955, umrl 29. 4. 1956; Mirko Ogorelec. Ptuj. roj. 1896, umrl 27. 4. 1956; Jožefa Zunkovič, Ptuj, Na tratah, roj. 1872, vanv- la 4. 5. 1956. Poročili So se: Viktor Krajnc. Kolodvorska 6, Mari- bor — Siliva Nežmah iz Ptuja; Štefan Malek. Krčevina 66 — Terezija Ribič, Krčevina št. 42; Stanislav Vesenjak, Ptuj — Sil- va Kozel, Ptuj; Martin Beziak, Šoštanj — Ana Mikolič, Ptuj; Bontt Zupanči^č. Šoštanj — Zla- ta Skrhinšek. Hajdina 90; Sta- nislav Spaniger. Slovenska Bi- strica — Alojziia Krajnc. Oreš- je 16: Aleksander Zec, Ptuj — Djurdja Puljko, Ptuj; Feliks Rojko. Krčevina 89 — Angela Nadlsberger. Ptuj. Iz Sobetinc SZDL Sobetinci je v zadnjem času pridobil novih 38 članov organizacije, kar je za tako malo vas pomembna številka. ★ Sobetinška gasilska četa pri- pravlja za letošnji 6. junij ga- silsko prireditev. Sploh bi bilo delo med gasilci uspešnejše, če bi imelo društvo svoje prostore. Tako pa se mora stiskati v pri- vatnih prostorih. Mogoče bi ob- čina lahko kaj pomagala v tem pogledu? ★ V Sobetincih so razkrinkali pisca anonimnih obrekovalnih pisem, ki je povzročil med mnogimi prebivalci vasi veliko zmede. Krivca in krivdo bo ob- ravnavalo sodišče. Zanimivosti SPOMENIK POREDNEZU Na vrtu neke šole v Angliji so pred kratkim postavili spo- menik »najbolj porednemu deč- ku, kar jih je kdajkoli obisko- valo to šolo.« Ta deček je bil učenec te šole pred sedemdese- timi leti in se je imenoval Winston Churchill. TRPEZNEJSE OD JEKLA Ameriške tovarne avtomobil- skih gum so pričele izdelovati avtoplašče iz nygena, neke vr- ste nylonskih vlaken. Nygen je bolj odporen od vsakega ko- vinskega vlakna. Proces izdela- ve nič ne zmanjša njegove od- pornosti. PREBIVALCI PTUJSKEGA OKRAJA! Udeležite se vsi TOMBOLE ki ,jo priredi Okrajni odbor F^očitniške z\-eze Ptuj v nede- lja, dne 20. maja 1956, ob 14. uri na Titovem trgu v Ptuju. Glavni dobitki so: 1. šivalni stroj, 2. kuhinjska oprema. 3. radio. 4. žensko kolo, 5. moško kolo, 6. blago za obleko, 7. moški plašč, 8. blago za suknjič, 9. zaboj jajc, 10. 1 prm drv. Poleg tega .je še 1000 drugih do. bitkov. Nabavite si pravočai<5no tombolske karte pri članih PZ, Jugoslovanski loteriji ali v tra. fiki nasproti v-eleblagovnice »Merkur«-. Oglejte si izložbo veleblagov- nice »Merkur« z razsftavlienimi dobitki in videli bo^.e k=!i \'^e lahko dobite samo za 50 din. . Družba daje milijonske vsote za štipendije Svet za kulturo ui prusveto LRS v Ljubljani je lani štipen- diral 1047 štipendistov z nrcseč- oim zneskom 3,261 000 din. Le- tos je prevzel štipendiranje 231 študentov z mesečnim zneskom 1,189.550 din. Štipendije 6(>6 šti- pendistom bode prispevali OLO in podjktja nerešenih in 'elo perečih je še 210 primen v, ki niso zajeti niti med prvimi niti med slednjimi in jim je z apri- lom ukinjena štipendija S'eta za kulturo in prosveto Ll-is Iz ptujskega okrajp je še 10 rere- šenih problemov kdo bo priza- detim študentom dajal do kon- ca študija primerne štipendijo. O tem bo še razpravljal Svet za kulturo in prosveto OLO in zadevnih občin MESTNI KINO PTLJ predvaja v dneh od 11. do 14. maja ameriški barvni film »MON- GAMBO««; v dneh od 15 do 17. maja madžarski film »SE ŽIVIJO«. VABILU na VII. REDNI LETNI OBCNI ZBOR Stanovan.iske zadruge »Gradi dom« v Ptuju, ki bo v nedeVjo, dne 13. maja 1956. ob 9. uri dopoldne v dvorani Gradbenega podjetja »Drava« Ptuj. Dnevni red na vabilih. VPISOVANJE OTROK Na osnovni šoli v I*tuju bo vpisovanje otrok, ki so rojeni leta 1949. dne 13. maja 19,56, od 8. do 12. ure. Otroke naj pri- peljejo starši in prinesejo s se- boj izpisek iz ro,istne knjige. UpraviteliStvo asno\Tie šole v Ptuju REZERVNI OFICIRJI: V četrtek, dne 17. maja 1956, bo ob 15.30 predavanje za re- zervne oficirje v dvorani OK ZKS. Tema predavanja: Izkrca- vanje zaveznikov v Normandiji. Predava prof Bračič. Obvestite še druge člane. Udeležite se predavanja polnoštevilno. Občinski odbor UROJ Ptuj OBVESTILO V okviru Tedna Rdečega kri- ža priredi Občinski odbor Rde- čega križa Ptuj dne 11. maja 1956, ob 20. uri v dvorani ko- miteja predavanje: NACELA ZDRAVE PREHRANE spremljano z dia.filmi. Vse vljudno vabinoo k polno- številni udeležbi. — Sodelujmo vsi v borbi az higiensko kako- vost živil! v'iTskl odbor Rdečega križa Ptuj PREKLIC Podpisani preklicujem žaljiv- ke, ki sem jih izrekel proti ko- mandirju postaje LM I*tuj ter se mu zahvaljujem, da je od- stopil od nadaljnjega postopka. Ptuj, 8. maja 1956. Janžekovič Martin, sodar, Ptuj. SOBO IN KUHINJO v Prešer- novi ulici menjam za enako v bližini Ptuja. — Naslov v upravi. RAZPIS Komisija za imenovanje di- rektorjev pri ObčLO Ptuj raz- pisTuje po 10. čl. Zakona o pri- stojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ 34'55) sledeča mesta: MESTO DIREKTORJA trg. podjetja »Izbira« Ptuj. Pogoj: trgovski poslovodja z 10 prakse; MESTO DIREKTORJA Ptujske tiskarne v Ptuju. Pogoj: \'i.c;oko kvalificiran de- lavec grafične stroke ali kvali- ficiran delavec grafične stroke z 10-letno prakso; MESTO POSLOVODJE trgovine »Jelen« Ptuj. Pogoj: trgovski poslovodja s 5-letno prakso. MESTO POSLOVODJE trgovine »Hrana« Ptuj. Pogoj: trgovski poslovodja s 5-letno prakso. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe do 21. maja 1956 na ObčLO F*tuj. Ponudbam je po- trebno priložiti sledeče do-lcu- mente: kratek življenjepis, do- kazilo o strokovni usposoblje- nosti in praksi in izpisek iz ka- zenske evidence. Kcmisija za imeno(van.Te direktorjev pri ObčLO Ptuj IZUrENA UPOKOJENA KU- HARICA išče zaposlitve, gre tudi za go-iTXKiinisko P'T-moč- nico k družini brez otrok. — Naslov v upravi lista. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znaniem kuhe. tudi za 8 ur dne\'T!o, sprejm«^ Nn^jr,v v uf^avi. KOZO MLEKARICO z mladi- čem prodam. Naslov v upra- vi lista. DVOSTANOVANJSKO HISO z dvema lokaloma ugodno pro- dam. Ni v skupnosti. Lovec Ruška 81, Maribor. GOSPODARSKO POSLOPJE v Mestnem vrhu prodam. Na- slov v upravi lista. PRODAM kompletno napravo za studenec na črpanje! — Dr. Brumen, Na tratah št. 9. DVOSTANOVANJSKO HiSO z gospodarskim posilopjem in dva ha zemlie (njive, travnik in gozd) prodam. Vseljivo ta- koj. Pobrežje 9. Videm pri Ptuju. ENOSTANOVANJSKO HiSO v Ptuju predam. Vseljiva v kratkem. Naslov v upravi li- sta. LEPO OTROSKO POSTELJO kunim. Naslov v upravi lista. SENO prodam. Nasilov v upra- vi lista. D^TE NOVI DVODELNI OKNI (kompletni) predam. Naslov v upravi lista. Sn DRAVA DA V NAJEM KOŠNJO za leto 1956 na sta- dionu. Interesenti naj se oglasijo v soboto. 12. maja ob 15. uri pri gospodarju. 64 AROV TRAVNIKA blizu grada Tumišče prodam. — Vprašajte pri Mihi Zivič, Po- brežje — Videm. 13 NOVIH, v platno vezanih Shakespearovih knjig ugodno prodam. Vprašajte v upravi. ŠIVALNI STROJ — ženski, okrogli čolniček, ugodno pro- dam. Naslov v upravi. TRAVNIK 45 arov na Spodnjem Bregu s trikratno koi^n^o dam v najem. Naslov v upra.i. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega moža in očeta Mrka Ogoielca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu bili naklonjeni v ča- su njegove bolezni. F»rav po- sebno zahvalo smo dolžni tx>v. dr. Pavličevi, dr. Neudauerju, dr. Mrgoletu in vsemu strežne- mu osebju ptujske bolnice, po- sebno pa za veliko skrb in nego sestri Mcdesti. Nadalje iskrena hvala krvodajalki sestri Hani- ki. Za zdravljenje na domu pa prav iskrena hvala tov. dr. Pir- cu. Za osebne in pismene izraze sožalja za sočustvovanje in po- moč, za številne vence, cvetje, za udeležbo v sprevcdii, godbo, petje in poslovilne govore v Ptuju in odprtem grobu v Cir. kulanah se zahvaljujemo vsem znancem, zastopnikom ljudske oblasti, kolektivom podjetij, za- vodov in ustanov, društev in množičnih organizacij. Posebno zahvalo dolgujemo Okrajnemu ljudskemu odboru, Okr. komiteju, OO SZDL. Obč. LO, Okrajni obrtni zbornici Ptuj, vsem gasilcem rtuiskega okraja in kolektivu »Pletame« in »Vrl>e« za vpo pozornost, ki So jo izkazali na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Angela in hčer!