172. številka.
Ljubljana.
o 31. julija.
XIV. leto, 1881
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po p nit i prejemati za a\ gtrti-ojrurske dežele /a celo k-to 1»'» «1., /.a pol letaSgL za četrt leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ta oelo !et<> 18 gUL, M «'«'trt 1» ta glđ. M kr., za en uiesec l ftUL 10 kr. Z:i poii\taq)« na doin se računa 10 ki. za mcioti, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje d e '. 11 e tolik 0 \ •'('•, kolikor p< »Aru ina ./.naša. — Za gospode učitelju na ljudskih Solati in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gkl 60 kr., po pošti prej-uian za četrr leta :> -old. — Za oznanila se plačuje od četiristopne pctit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 6 kr., če sv dvakrat, in 4 kr., če M trikrat ali večkiat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — UretlniSt v«» \v. v Ljubijat i v Franc Kolmaimvj hiši gledališka stolna". Oprav ni Stvo, na katero naj »e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ofaanila, t j. administrativne Btvari, je v rNarodnej tiskarni" v Kolinanovej hiši.
Abendrothova zadeva.
Vsem tistim voznikom kranjskim, kateri so v Hercegovini pri Abendrothu služili in se po dovršenej vožnji večjidel brez plače in z praznimi rokami vračali na dom, ter kasneje mene pooblastili, da sem se v njih imenu v tej zadevi pogajal, mi je naposled veniler le mogoče poročati o končnem uspehu mojega prizadevanja.
Uže lansko leto sem v svojem tiskanem poročilu iz državnega zbora do svojih volileev naznanil pogodbo skleneno 17. aprila 1880 leta z Abendrothom, vsled katere bi imel on kot popolno doplačilo dolžne voznine plačati poprečni znesek 25.000 gold. in sicer iz onega denarja, katerega mu je bil — po Abend-rothovej trditvi več sto tisoč goldinarjev — dolžan e. kr. vojaški erar za prevažanje blaga po Hercegovini.
Abendroth pa, kakor v vseh svojih podjetjih zelo nezanesljiv, zvijačen in sem ter tja tudi nepošten človek, je tudi tu pri tej pogodbi zelo tihotapsko postopal, ter je prej nego je z menoj sklenil pogodbo, vse one pri c. k. vojaškem eraru imajoče terjatve prepustil svojemu glavnemu upniku g. A. M. Uusso na Dunaji.
Pogodba od 17. aprila 1880 postala je potem zelo dvomljive vrednosti.
A v poletji 1880. leta, ko so vsi upniki jeli pritiskati proti Abendrothu in so vsa znamenja kazala, da bi se. mogel Abendrothov konkurz smatrati kot hudodelstvo, je on potem se vso svojo drugo imovino izročil gospodu Russu s pogojem, da se on kakor more poravna z drugimi upniki.
Kmalu potem umrje Abendroth v velikej revščini. X •: to v o, d.' nij hotel g. Russo pripoznati pogodbe sklenem1 z Abendrothom dne 17. aprila 1880, ker je bilo iz pisem, katere ini je g. Russo predložil, razvidno, da je Abendroth u?.e prej. ko je / menoj sklenil pogodbo, odstopil njemu pri C, kr- vojaškem eraru imajočo terjatev; drugo prav neznatno imenje Abendrothovo je bi!« pa uže itak drugim upnikom sodnijsko zastavljeno.
G. Russo je na dalje trdil, da je tudi on pri Abendrothu mnogo izgubil, da hoče voznikom toliko izplačati, kolikor imajo oni po spiskih v knjigah umrlega Abendrothu še dobiti. To bi znašalo, kakor sem videl v zapisku, katerega mi je Russo kazal, okolo 13.000 gld. jednako ponudbo naredi g. Russo tudi državnemu poslancu gosp. dr. Vitezicu, katerega so vozniki iz Istre v jedna kej zadevi pooblastili.
V takih okolnostih je bil najin položaj zalo težaven.   V prvo sva se vedno le držala pogodbe   od dne 17. aprila 1880 in niti jaz niti g. dr. Vitezić nijsva hotela sprejeti Rus sove ponudbe.
A za našo Mvar nij bilo veliko upanja in pomisleka vredno je bilo to, kaj učiniti, da se doseže večja plača voznikom, ali se t lepim potom zopet z Russom poravnati ali pa sodnijsko proti njemu postopati.
Zelo nevarna mi dvomljivega uspeha do zdevala da mi je pot pravde.
Potreba bi bilo vložiti blizu 400 tožeb, J katere bi bile prizadejale ogromne troske, go-jtovo najmanje 3—40O0 ^kl.
Pri vsem tem sem pa imel v rokah le nekaj  knjižic, katere  so vozniki  pri Abend-. rothu dobili,  kjer   nij bilo natanko napisano,
koliko plače so oni v Krcegovini dobili, še menj pa, koliko so si prislužili.
S temi dokazi stopiti pred sodnijo, nij bile varno in odločil nem se bil za novo poravnavo, ker se mi je primernejša in koristnejša dozdevala.
Po dol«ej mešetariji obljubil jo g. Russo plačati 15.000 gid., kojih pa jaz nijsem hotel prežeti. Poskusil sem mej tem še drugo pot. V avdijenci pri državnem vojnem ministru pokažem pogodbo, skleneno z Abendrothom in naprosim, naj se od onega denarja, katerega ima Itusso od c. kr. vojnega erara še dobiti, 25.000 gld. za našo varnost obdrži. G. minisf.i obljubi, da hoče za nas vse storiti, kar mu postava dovoljuje. Tudi višji intendant gospod pl, IJeekenzahn mi je bil zagotovil, dn nam hode kolikor mogoče pomagal, svetoval je pa ob jed nem, naj se raj še z gosp. Russom poravnam, ker bi bila pravda morda brez uspeha.
Stvar je bila taka do časa, ko je v začetku junija t. 1. prenehal državni zbor in ko sem se jaz vračal domov.
Preteklo je potem več tednov, ne da bi bil jaz o tej zadevi dobil kako sporočilo. Mej tem časom j«! pa Russo vender le sprevidel, da bi bilo tudi za DJ6ga prav, ako se v. menoj poravna, ker mu je bilo od strani c. kr. voj-aega miniaterstva naznanjeno, da ne bodo prej Abendrothovih denarjev prejel, dokler se s  kranjskimi vozniki ne pogodi.
Dasiravno je lltisso dobro vedel, da hi po tožbi vojno ministerstvo le prisilil, da mu izplača Abendrothove denarje, Be je vender le bal dolge pravde, bal se, da mu bode vsled tega denar še dalje 5asa ležal mrtev, in da se mu bode morebiti celo toliko zajedel   kar bi
S pota.
vi,
V Kristijan i j i. 24. julija.
Kje se bolje živi, v velikih, prvorednih, centralističnih državah, ali v manjših, drugo-in tretje-reduih, lokalno vladajočih deželah? To vprašanje se mi nehote na poti ravno tako stavi, kakor: v katerem hotelu bi se človek bolje čutil, v velikem prvorednem ali v menj bliščečem druzega reda. Pokušal sem uže sem ter tja nekaj življenja tako v velikih kakor manjših državah, tako v prvorednih kakor pri-prostejših hotelih, a ker ravno zdaj v skrom-nej deželi in sijajnem hotelu bivam, mi pride na misel nekaj o teh razmerah govoriti.
Kakor je vsakemu znano, sta v Avstriji dve veliki politični stranki, jedna centralistična, ki vse po jednem kopitu meriti in strojiti hoče, in druga avtonomistična in federalistična, ki
[pravi, da jedno kopito za vse ljudi ne velja, ker nijmajo vsi jednake rasti, jednakoga okusa in jednakih potreb, torej naj se vsakatera dežela, VSakateri narod tako vlada, kakor je do-tiČnej naravi in potrebu in najbolj primerna. Vsa katera stranka išče narodno in državno srečo v svojih načelih ter se misli v svojem nauku jedino pravo in nezmotljivo.
Nemčija je postala „Velika" po centralizaciji in zato svojo moč okolo pruskega jedra
j in centra še /mirom bolj in bolj združuje: tako argumentujejo centralisti, ki tudi jednako centralizacijo v Avstriji  okolo „nemškega jedra"
I zahtevajo.
Ker je našim centralistom Velika Nemčija podoba vse sreče in izveličanosti, spregovorim nekaj besed o tej „srečnej" državi. Spoznaval sem Nemčijo poprej, ko še nij bila centralistično združena, in zdaj, ko je skupno v prusko uniformo oblečena; ako bi me kdo vprašal, v katerej Nemčiji je bilo življenje ugodnejše, v prej Sn jej ali zdanjej, bi se pač trenutka z odgovorom ne obo-
tavljal voliti prejšnje razmere.   V malih nemških državah  se  je poprej mnogo prijetnejše, mnogo ugodnejše Bivelo: pOBebne dežele so po svojej posebnej naravi, po svojih posebnih zmožnostih in potrebah se ravnale in vladale; domači so skrbeli za domače, davki bili so maj-heni in kar se jih je oddajalo, rabili so se za 'dotični lokalni prid, za duševno in gmotno blagostanje dotičnih  davkoplačevalcev, človeška individualnost je nekaj veljala. No, zdaj? Nemški narod je postal prosti materijal za veliko i vojaško silo! Velika vojaška centraliftna Nem-jčija se ne meni več za osobne, lokalne potrebe I državljanov,  temveč  gleda le na velike „dr-' žavne" interese,   kateri .veliki" državni inte-j resi  so pa tako od .,majhenih:( državljanskih različni, kakor da bi bila ta država od držav-
I
ljanov abstrahirana ter nad narodom sama na [sebi neki cilj in konec, kakor — mu' se mi 1 dovoli za to nemško  abstrakcijo  nekaj drzni
primer — kakor je personalni Rog nad svetom ! v nebesih.   Nemški narod torej ne živi sedaj
6
verci prav piidoo jeli sklieavati zborovanja ia grajati pred zbranim občinstvom vlado in huj-skati proti njej. Osobito veliko vedo povedati, da Taaffejeva vlada v dveh letih še nič nij storila za zboljšanje obrtnije in kmetijstva, sebe pa ne vprašajo, koliko so storili oni v dvajsetih letih. Deželo za deželo so izsesali do zadnje kapljice krvi s svojim nepremišljenim gospodarstvom, a kaj jih je to brigalo, da so le vladali, da .so si le polnili žepe in zidali krasne palače. Te dni je v Štajerskej v gra-škej trgovinskej zbornici dajaje računsko poročilo govoril grof VVurmbrand in zopet Kovoril o slabem stanji kmetijstva in obrtnije. Čudni so ti gospodje reci Nihče ne trdi, da obrtnija ne peša, da je skoro uničena, to vsak pripoznava in kdo jo je uničil? Ustavoverci. — Tudi ta urof je moral nazadnje vreči nekaj fraz mpj svoje poslušalce. On je vedel povedati, da bode državni zbor razpuščen in potem je dejal, da hode prišlo novo ministerstvo, in potem bode imela „nemška-liberalna stranka jasno stališče." Naj le sanjajo tolažilne sanje!
V Ilir. 1184' flržfttv«.
Ituski car odpotoval je uže v Moskvo, in tam ostane skoro gotovo do dneva, ko si bode dal na glavo krono carsko. Nemški listi hote vedeti, da je car šel v Moskvo in da dalje časa tam ostane za to, da pokaže tamoš-nem Staro-Rusom in „panslavistom" svoje simpatično mišljenje. Koliko je na tem resnice, pač ne moremo povedati; bouemo videli, kaj prinese prihodnjost.
Evtopska komisija za nadzorovanje gr-šlto-tiirdltcga odstopanja zemlje bode baje dne 3. avgusta se zopet sešla in se potem podala v Domokos in Kardica, da bode pri odstopu druge provincije navzočna.
V zadnjem času so bili listi polni sklepanj o alijancah mej Italijo, Avstrijo in Nemčijo. Na te kombinacije o zvezi mej Avstrijo in ItaBifo piše „Krezzeitung" : „Približanje Italije k Avstriji je le tedaj mogoče, če Italija rovanje „irredentovcev" popolnem umiri. V Italiji se mora anti-avstrijskemu delovanju nasproti stopiti". Mi smo naveli te besede le zaradi tega, da se vidi. da tudi drugod vedo, kako se proti Avstriji dela v Italiji; a mej avstrijskimi politiki je še vender nekaj kratkovidnežev, ki ne hote sprevideli, da od Italije nij mamo pričakovati pravega prijateljstva, Italija le hoče pod krinko prijaznosti odvzeti Avstriji nekaj dežtla.
Volitve v francosko zbornico so odločene na dan 21. avgusta. Listi zelo grajajo poslance, zakaj se nijso upirali nasvetu, da se volitve začno uže 21. avgust t, zakaj nijso zahtevali poznejšega termina, da bi se bilo moglo ljudstvo pripraviti in si izbrati sposobne kandidate. „National" se jezi nad večino, ker nij imela poguma, da bi odločno nasprotovala. „Vsakako daje (večina), pravi „National", svojim volilcem slab pojem o energiji onih, ki bodo prihodnjič zopet kot kandidatje nastopili. Volilcem dani obrok je tako kratek,  da ne
znašal zaslužek voznikov, katerega sem jaz od njega terjal.
To in drugo je Russa prisililo, da se je pričel sredi junija t. 1. vnovič pogajati z mojim pooblaščencem g. dr. Brunnerjem. Izrazil mu je željo, stvar končno dovršiti, in če bi bilo mogoče, naj se poravnave dokončajo vsaj do 20. julija, ker more on potem po nasvetu svojega zdravnika iti v toplice. Ker pa moj zastopnik nij hotel v mojej otsočnosti, brez moje vednosti v tej naglici ničesa storiti, naprosil ga je Russo, naj na njegove stroške odpotuje do mene, da potem telegrafičnim potom stvar dovršimo.
To mi g. dr. Brunner sporoči ter dostavi, da pride 17. julija k dogovoru v Postojno.
K temu dogovoru sem tja povabil tudi kakih 1<» voznikov, s katerimi smo slednjič sklenili, opustiti pot pravde in se po moči z lepa poravnati. Brzojavili smo Russu na Dunaj, da zahtevamo 25.000 gld. Ruso nam drugi dan obljubi plačati 17.000 gld. s katerimi pa nijsmo bili zadovoljni. Po večkratkem tele-grafiranji se odloči Russo vender le za 20.000 gld. ter dostavi, da niti krajcarja več ne da, in v slučaji, da bi ne hoteli priznati te svote, preneha se z nami dalje pogajati!
Ko se je po telegramu sprevidelo, da Russo v resnici neče več dati in ker mi je g. dr. Brunner tudi zagotovil, da nij upanja, kaj več dobiti in ko je g. c. kr. okrajni glavar v Postonji tudi svoj svet oddal, naj se s tem zadovoljimo, smo sprejeli Russovo ponudbo za 20.000 gld.
Tu sem torej v kratkem navedel vse dogudjaje o Abendroth Ilussovej zadevi, izpu-stivši le nekaj podrobnosti, katerih tu opisovati se mi no dozdeva potrebno, ker vem da je voznikom le bolj na tem ležeče da zvedo končni uspeh dosedanjih obravnav.
Dostaviti še moram, da bode denar kmalu izplačan in da ga nameravam po sledečem načinu razdeliti mej posamezne voznike.
Sestavil se bode komite ali odbor najmanje treh zaupnih mož, čegar nalog bode, po pregledu vseh knjižic in certifikatov in po pregledu Abendrothovih zapisnikov, kolikor le mogoče natančno sostavo računov izdelati in na tej podlagi po razmeri razdeliti onih 20.000 gld. mej posamezne voznike.
V Cerknici 27. julija 1881.
A. Obreza.
več za svoj blagor, za samega sebe, temveč za veliko vojaško silo, katere brezvoljna roba je postal.
Potnik bi menda tudi smel zdanjo Nemčijo prispodabljati z velikim prvoreduim, po vse pozlačenim hotelom, v katerem je vse polno uniformiranih lakajev, zdaj arogantnih, zdaj vse ponižnih služabnikov, kjer se ti na vsakateri migljaj, vsakateri korak, vsakatero besedo, ako bi bilo mogoče tudi na vsakatero misel pazi, kjer za plitvo, puhlo, našopirjeno pozla-čenost, za navidezno zunanjo sijajnost kar najdražje plačuješ in poleg nobene reelne zado-voljnosti nijmaš — da, pač: stanuješ v grand-hotelu!
Pustimo nemški grandhotel in podajmo se v bolj skromne drugoredne države, na Dansko in Skandinavsko. Potniku, ki iz Nemčije tja odpotuje, svetujem, naj se nikar na nemških, temveč na danskih, ali kar je najbolje, na švedskih parobrodih vozi; kdor je prijatelj dobre mize, bode tega nasveta vesel. Dobra
Politični razgled.
Notranfc dežele.
V Ljubljani 30. julija.
Naš cesar bode baje letos obiskal T i -rolsko inPredarelsko. „Politik" piše o tem cesarjevem potovanji: »Prebivalstvo Tirolske in Predarelske čakajo veseli dnevi v obisko-vanii Nj. veličanstva cesarja. Zadnjo imenovano deželo bode prvikrat doletela ta čast. Jedrnato nemško prebivalstvo te dežele, predstraže Avstrije na zapadnej meji, skoro ločene od ce sarstva, bode združeno z vrlimi Tirolci pozdravljalo cesarja, in inozemstvo bode spoznalo, da se tudi v takozvanej „slovanskeju eri prebivalstvo dveh jedrnatih nemških dežel ne da rabiti za rovanje centralistične klike, marveč nasprotno vidi blagor Avstri'e le v zadovoljenji vseh narodov". TImeje se, da tako besede ne ugajo ustavovercem; „N. Fr. Pr." se uže zaganja po svojej nemškej perfidnosti v te besede in malo da ne ščuje Tirolcev, da bi tudi oni jeli javkati o zatiranji.
O čemer pri nas v Kranjske.! nihče nič ne ve, o tem so žurnal isti tam gori na Dunaji prav dobro poučeni. Oni dobro vedo, kdo kandidira za mesto deželnega glavarja. Nu, čuditi se nij, če v halucinacijah bledejo čudne reči. „Deut. Ztg." od petka piše: „ Kakor smo zvedeli, je bila navzočnost kranjskega deželnega predsednika VVmklerja na Dunaji v zvezi z imenovanjem kranjskega deželnega glavarja. Slovenci trdno zahtevajo, da naj dr. Poki u k ar dobi to mesto. Deželni predsednik je s to kandidaturo zadovoljen, a tu so baje pokazali se uplivni glasovi za barona Apfaltrerna, uda gospodske zbornice". Tem besedam ne dodajemo nobednega komentara, ker se nečemo spuščati z žurnalisti v prepir, koliko je na tem resnice. A mesto deželnega glavarja je pri nas prazno, zasesti se bode moralo in mi gojimo nadejo, da bode visoka vlada, ki v svojem prizadevanji vsem jednake pravice izkazati želi, imenovala moža, ki ne bode oviral narodnega napredovanja in teptal slovenskih svetinj, ki bode skrbel za narod in njegov napredek.
Rovarskim dušam iistfavovcrskim se nikakor nij hotelo posrečiti navzlic vsem la-žem o zatiranji, klanji in pobijanji Nemcev omajati vlade Taaffejeve. Stisnili so glave in šepetali: Kaj pa zdaj? Kje bodemo dobili kaj kamena, da bi ga metali na vlado? „In hoc signo vinces" zavpili so vsi na jeden glas: Desetaki nam bodo pomagali, te papirnate krogle nam bodo pomagale. Stopil je vkup glavni svet, da se dogovori, kaj je začeti z desetaki, ki imajo zapisano: to platv deset zlatvh, ali naj se sprejemajo pri vseh bankah ali ne. A kaže se, da je vlada tudi v tem vprašanji trdna, pripravljena kljubovati vsem demonstracijam. Te papirnate krogle je ne bodo ubile.
V zadnjem času so ta gospoda ustavo-
miza gotovo da mnogo, ako ne največ, za življenje velja. Kako tudi ne bi. Saj je največ človeškega mišljenja in trpljenja le zavoljo mize: srečni torej ljudje, kateri za svoj trud res tudi temu primerno, to je, dobro mizo imajo. Danci, posebno pa Švedi in deloma tudi še Norvežanci so tako srečni. Po mojem mnenji za sodbo o katerem narodu v obče, kakor o katerej rodbini ali pojedinem človeku posebe nij boljših znakov, nego njegova miza in stanovanje. Pogledi le v njegovo sobo, na njegovo mizo in na njegovo postelj in — uže dobro veš, kaj o njem misliti in soditi imaš. Ti znaki so, kakor uže koli, meni v dotičnih sodbah za vodilo, a ker sem jih pri Dancih, Švedih in deloma Norvežanih dobre našel, tudi o teh narodih dobro mislim in sodim. Najboljše se živi in najlepše stanuje na Švedskem, pa tudi mnogo bolje na Danskem in deloma na Norvežkem, nego na Nemškem, torej sklepam, da se tem drugorednim skromnim državam, to je dotičnim narodom, mnogo bolje godi, nego
velikej Nemčiji, prusko uniformiranemu nemškemu narodu.
No, kaj je uzrok tej razliki, ker priznavati se mora, da nemški narod nij menj marljiv, nego je teh troje njemu sorodnih nordi-ških? impozantni grandhotel. katerega je Pru-sija Nemcem postavila, ter uniforma, v katero jih je vtaknila, premnogo stane, za ta veliko-slavni luksus Nemčija nij dovolj bogata, torej morajo otroci njeni za navidezno veličast in bliščobo stradati. V Berolinu in drugod, kjer veliko-nemški pruski mogočneži bivajo, se vidi mnogo neokusne pozlačenosti — v pravem pomenu besede — to so še osodepolni spomini na francoske milijarde, vender ta pozlačenost se sem ter tja uže lušiti in temniti začenja: kje se bodo nove milijarde zajemale, da se ta bliščoba na dolgo ohranjuje? Srečni narodi, katerim nij treba za zunanjo veličast skrbeti, katerih trud Be z domačim blagostanjem plačuje, kakor na Danskem in Skandinavskem.
Dr. Aha s veru s.
bodo imeli časa, poskušati kandidate in tako bode skoro gotovo romala zopet v palais Bour-bon večina hladnih poslancev brez določene smeri, brez programa".
Socijalni demokrati hoteli so za četkom tega meseca imeti kongres v Švici, a bil jim je prepovedan. Zbrali so se potem v rLoiHl""" h kongresu dne" 14. do 11). julija. Na tem kongresu so bili zastopani vsi narodi, govorilo se je jako revolucionarno. Ta shod pa Rusiji nij po godu in bero se huda očitanja Angliji, ker je dovolila ta kongres. „No-voje Vremja" meni: „Anglija opazuje boj proti revolucijonarnej propagandi le z egoističnega stališča in misli, dr. nič ne briga otok (Anglijo), če v sosedo vej hiti gori." — Glede francoske akcije v Tuneziji se slišijo v An-gleškej jako odločni glasovi. „Pali Mali Ga-zette" pravi: „Anglija mora svetu in Franciji jasno pokazati, da bode, če treba sama potegnila meč, ko bi katera država ali več držav hotele motiti zdanjo angleško pozicijo v krajih na Nilu. Francoska je uže v Tuneziji preblizu Egipta._
Dopisi«
Iz Trstu 26. julija. [Izviren dopis.] (Angleški in amerikanski mornarji. Podporno delavsko društvo I. in II. Blagoslovi j en j ezastave 14. avgusta.) Zadnjič je „Slov. Nar." pač napačno poročal, da bi bili angleški mornarji delali tukaj „strahovite grozovitosti". Jaz prav za nobeno ne vem. Res da so hodili po 24 ur na dan okolo (ker za toliko časa so dobivali odpusta), res da so pridno pili pivo, res da si je sem ter tja kateri kupil trobentico in prav po deško trobil po ulicah, ali si omislil ropotulico in si malo poigral — a to so pač male „nezasliša-nosti" in pri mornarjih popolnem navadne. Kdo se more spotikati nad  takimi malenko-
stim! !   Zdaj se bodo še te  izgubile,  ker je
včeraj ob štirih v jutro  priplula iz Benetek Jc bilft misel  društvu   napraviti posebno za
Te pomenljive vrstice bi rad poslovenil, ko bi znal vsaj toliko angleški kakor oni ošabni in neumni mandarini, ki so m. Pajpenu v nekem kitajskem pristanišči prodajali kaj drage pipe. A glejte, gospod urednik! človek sem suhega života in še bolj suhega, čem reči, suhoparnega duha. Kako se bi drznil sloveniti tuje verze!   Zato jih čem posloveniti le po duhu :
Ladija je naša zibel, krov naše vzglavje, Vetrovi nas ululjavajo, valovi pa zibljejo, Prijetno se zibljemo po morji, Nada je naše sidro in nebo naš voditelj.
List od IG. julija popisuje, kako so na „Trentonu" praznovali dan osvobojenja (4. julija) Zjedinjenih držav; kako je njihovo veselje v Villefranche sur mer kalil telegram o napadu predsednika Garfielda; kako jih je drug telegram uže nekoliko utolažil, tako da so se kratkočasile v sprevodu z zastavo in napisom : „Bila je tema, a sedaj je svetlo. Slava našega naroda živi." Mej razno zmesjo obsega list popis Trsta in njegovih prebivalcev in dopise amerikanske vojne ladije „Galena" v Santandru in „Nipsica" v Kodanji. Pa dosta o Ame-rikancih.
Dopisnik —a— se je zadnjič v „Slov. Nar." potezal za prvo slovensko „podporno delavsko društvo". Prav naravno. Ko bi se precej ne reklo, da sejem razpor, spregovoril bi bil užc davno o kaj koristnem „podpornem delavskem društvu". Res bi ne mogel vsega hvaliti, kot to zahtevajo njega voditelji. Gospodarstvo društvenega premoženja in njegovih dohodkov, da precej zadenem glavno stvar, se mi ne zdi primerno pravemu in jedinemu namenu društva. Ali nijsta dva v glavna troška prevelika v primeri z društvenimi dohodki ? Prav neprimerna, da ne rečem hujšega, pa
stavo. Za Boga! „Podporno delavsko društvo" in zastava ! Kaka zveza je mej njima? Podpornemu društvu po mojih mislih nij treba tacih znamenj. Koliko tekanja, koliko dražega časa, antišambriranja in izkazovanja je bilo za nameravano prazno demonstracijo. Poleg tega pa je prenagljeno početje prizadelo društvu še
m |:  u.gleška es-itl'oškov; c« bi ne bil° druSib' <iovolj j* ll*e kadra opustiti obiskovanje raznih   italijanskih on,h 40. ior.ntov, ki so jih  plačali gledališču
angleška ladija „Fa'kon" po zadnje tri ubežnike ter se popoludne zopet odpeljala. — Včeraj zjutraj ob devetih je tudi amerikanska korveta „Trenton" (tako imenovana v spomin prve Washingtonove zmage) odplula v Neapolj; drugih amerikanskih ladij pa nij bilo sem,; najbrže zaradi irancosko-afrikanske zmešnjave
pristanišč ter naravnost iz Benetek odpluti v Malto. Kak razloček mej angleškimi in ameri-kanskimi mornarji! Pri tej priliki sem se živo spominal besed, katere mi je pri nekem pogovoru posebno poudarjal slovensk rodoljub, ki se rad peča z antropologijo in etnografijo. Čudil sem se, kako šibkega života so Amerikanci, precej žilasti in kot nekako nategnene, suhe kože; obraza so bili večinoma angleškega, le kak zumorec je bil vmes. Kakor prej Angleži napravili so bili tudi Amerikanci v soboto večer koncert pri „Zlatem jelenu". Gnječa velikanska, ploskanja in vpitja pa toliko, da človek komaj veruje, da so meščanje — tako neumni! Neka posebnost amerikanske ladije bode zanimala vse čitatelje „Slov. Nar."; ta tudi z nova pričuje, kako praktični so ti premeteni Amerikanci. Na „Trentonu" imajo malo tiskarno, v katerej stavijo in tiskajo stirnajst-dnevnik, „Trenton-Herald" imenovan. Ta Čudoviti list (zadnji je tiskan v Trstu IG. julija.) pišejo, stavijo in tiskajo mornarji in ga razpošiljajo z ladije „Trenton" drugim ameriškim mornarjem na vojnih ladijah, v raznih evropskih lukah stoječih. Na čelu mu stoji sledeča kitica:
Ships our cradles, deeks our pillows, Lulled by wrinds and rocked by billows, Gainly hound we o'or tide, Hope our anehor, and lica ven our guide.
Armoniji. Glede na te opazke pa naj nikdo ne misli, da sem jaz za ustanovljenje „podpornega društva" II. .laz nikakor ne odobravam ravnanja snovateljev društva II. a tudi ne odobravam povse ravnanja zdanjih in prejšnjih načelnikov in odbornikov društva I. Z lepa so se imeli porazumeti mej soboj in vso gnjilobo izstružiti. Po zdanjem postopanji se pa le kopičijo zatožbe pri name^tništvu in nekatere so gotovo opravičene — tudi nekatere izmej onih, ki jih je „Soča" prijavljala, dokler nij modri Boštjan s pametno besedo ustavil raz prave o tej stvari. Da bi se ustanovilo drugo „delavsko društvo" s tremi upravnimi jeziki, ne verujem in najbrže ne veruje tega — nihče! Iz takih in jednakih razlogov se mi skoro prav zdi, da je svečanost 14. avgusta prepovedana; nekateri se ve da bodo sila žalostni!
Domače stvari.
— (Izlet Sokolov v Logatec.) Sokola odbor je v svojej zadnjej seji jednoglasno sklenil, da se udeleži društvo velike narodne svečanosti v Dolenjem Logatci 7. dan prihodnjega meseca avgusta. Sokol bode imel ondi tudi izvrševati jeden del programa, namreč telovadbo.
— (Poseben vlak), katerega je iz Ljubljane v Logatec za veliko narodno sveča
nost notranjsko najelo društvo „Sokol", odpeljal se bode danes teden od todi ob 1 j 2. uri popoludne. Vožnina bode znatno znižana. Več o tem povedo plakat j c.
— (Poziv.) Sokolovci, kateri danes teden pri narodnoj svečanosti v Logatci še žele* sodelovati v grupah ali telovaditi na drogu, naj blagovole gotovo oglasiti se jutri, v ponedeljek 1. avgusta, zvečer ob 8. uri v So-kolovej telovadnici.
— (Društvo veteranov) napravi danes pri ugodnem vremenu izlet v Velče; vzelo bode seboj mestno godbo.
— (Nesreča.) Hčerka tukajšnjega bankirja g. E. Maier-ja, katerega obitelj zdaj biva v vili \\ elt t-rsheim v Bledu, si je predvče-ranjim zlomila roko.
— (Gospod i n g e n i e u r Ferdo K1 e-menčiČ,) naš kandidat za mestni odbor ljubljanski, je sinoči z brzovlakom za dalje časa ostavil našo deželo, ker je od ravnateljstva državnim železničnim zgradbam imenovan grad-njlm voditeljem transverzalne železnične proge Stanislovo-IIusjatin. Ta proga je 150 kilometrov dolga in gre do rusko-podolske meje, na katerej leži mesto llusjatin. Obžalujemo, da je šel od nas izvrstni veščak, rodoljubnega očeta rodoljubni sin, pa upamo, da se povrne, kadar bode dela zanj — doma.
— (Gospod prof. K a r o 1 (i 1 a s e r) nas prosi, da popravimo poročilo o mariborske čitalnice dvajsetletnici v jednej stvari. Gospod profesor piše, da nij predsednik tržaške čitalnice, nego podpredsednik njen in da se v Mariboru nij predstavljal kot „predsednik". To želi konstatirati gospod profesor, da Trža-čanje ne bodo mislili, da „se napihuje izvan tržaškega teritorija". Če je tedaj kak „natan-Čen" Tržačan gospoda profesorja bodi si z besedo bodi si le sam pri sebi po krivem dolžil „napihovanja samega sebe", onda naj se pokori in gospoda profesorja odpuščanja prosi — na tihem l
— (Nova šolska knjiga.) Neumorno delavni naš zgodovinar g. prof. Ivan Jesenko je naše slovstvo spet obogatil z novo knjigo. Ravnokar je izšal v „Narodnoj tiskarni" prot. Jesenkove „Občne zgodovine" tretji del, obsegajoč „Novi vek" od 1492. leta do zdanjega časa. S tem tretjim delom je „Občna zgodovina" gotova. Ker je ist g. pisatelj uže davno izdal tudi občni zemljepis, nij nobene ovire, da se v slovenskih srednjih šolali predavata zemljepis in zgodovina se slovenskim učnim jezikom. Radovedni smo, kdaj bode de facto Banja uveden slovenski učni jezik! Ali nam bode gosp. baron Conrad morebiti spet izkazal svojo posebno milost, da naredi slovenščino učnim jezikom kateremu predmetu, za kateri — še nemarno šolskih knjig/!
— (Nesreča.) Včeraj, 29. julija, umrl je na Rakeku malo nad petdeset let star mož, Josip Ronač, po domače Jožefovec. Bil je priden in trden gospodar. Pred dvema dnema podrla ga je hoja v gozdu, katero je s pomagačem sekal; revež je hotel prisiliti, naj pade na gotov kraj. Bodi to v svarilo domačim ljudem, da »preveč korajže" v gozdu nij dobro, in da tisto „mora iti" in „stokrat sem tako delal in storil" človek večkrat drago poplača.
— (Treščilo je,) kakor se nam poroča od Sv. Križa pri Litiji, dno 22. t. m. v vas Gabrovko in ogenj je uničil četvero gospodarjem stanišča, gospodarska poslopja, vso krmo in vse v kozolcih zloženo žito. Samo dva pogorelca bila sta za neznatne zneske zavarovana in sicer jeden za 900 gld, pri banki
„Slaviji", drugi pa za 500 gld. pri „graškej tzajemnej zavarovalnici".
— (0 požaru v Cerkljah,) o ka terem smo kratko uže poročal, zvedeli smo nadalje Se te-le natančnosti: Vnelo se je popoludne ob dveh v poslopji neeega zanikrnega gospodarja na neznan način in ne popolnem v petih minutah stal je uže tudi nasprotni konec vasi — kamor je silni veter goreče Žarke zanesel — v plamenih. Rešiti nij bilo prav nič mogoče, tako da je v gorečih poslopjih ostalo vse premiSno blago, razen živine, ki so jo nekateri pogumni gasilci večkrat z nevarnostjo lastnega življenja odvezavali in odganjali. V velikej nevarnosti bila je tudi velika in lepa cerkev, kajti tik nje stoječa kaplanija vnela se je bila uže štirikrat in le neutrudnemu in napornemu delovanju gasilcev se je zahvaliti, da vender nij pogorela. Izmej pogorelcev bilo jih je osemnajst zavarovanih pri banki „Slaviji", trije pri „Fonciere", dva pri „dunajskem občnem zavarovalnem društvu" in šest pri „graškej vzajemne) zavarovalnici", dočim jih devet nij bilo prav nič zavarovanih.
Razne vesti.
* (Kobilice) so pokrile kavkaske dežele, turške in ruske. Ruska vlada je kav-haškemu deželnemu namestniku dovolila sto tisoč rubljev za njihovo pokončavanje. Na otoku Smirne se vsi prebivalci pečajo 8 pokopavanjem požrešnih kobilic. V Angori so morali vee prodajalnice zapreti. Prišle so baje iz Perzije.
* (Koliko more človek prebiti.) Nedavno je v blaznici v Charentonu umrl sto-intriletni tako imenovani „stekleni mož", ki se je domišljeval, da je njegovo telo iz stekla. Bil je od leta 1797 v blaznici in je teh 83 let le jedenkrat spregovoril in tobaka zahteval. Ubogi stekleni mož je tedaj v 20. letu zblaznel.
V dolžnost si štejem, da se v svojem, ka kor tudi v imenu tukajšnjih posestnikov blagim gospodom in sosedom presrčno zahvaljujem.
Županstvo v Cerkljah, dne 29. julija 1881.
Andrej Vavken,
(486) župan.
'i1 ržtie cene
v Ljubljani 80. julija t. I. Pšenica hektoliter 8 gld. 4f> kr.; — rež f> gld. 20 kr.; — ječmen iJ gld. W kr.; — oves 3 gld. J> kr.; — ajda f> gld. 20 kr.; — proso 4 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gld. 40 kr.; — krompir 100 kilogramov ii gld. 50 k r.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram —gld. 8o kr.; mast — gld. 78 kr.; — špeh frišen — gld. 08 kr.; Speh povojen — gld. 72 kr.;
— jajce po i8/8 kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram 5 ti kr.; — teletninu f>0 kr.; — svinjsko meso 60 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 96 kr.;
— slamo 1 gld. tJO kr.; — drva trda 4 kv. metrov 5 gld. «0 kr.; — mehka 4 gld. 20 kr.
Dunajska borza 30. julija.
(Izvirno telegralično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   77 gld. 95 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   78    „ 80 „
Zlata renta.........M   „ — n
1800 drž. posojilo......—    „ — „
Akcije narodne banko..... 832    „ — „
Kreditne akcije....... 365    „ 40 „
London..........117   „ 35 „
Srebro..........-    „ — „
Napol...........9    „ 31 „
C. kr. cekini........5    „ 54 n
Državno make.......57-35
i isi ni« u ur«Mliil3tvM. Gospod I). >1. v borovnici. Nij bilo mogočo za danes. „Alm." akte smo prejeli in izročili uredništvu ,,Pr.u. Gospod E. V. v Loži. Prosimo!
I*OMlll II O.
Mej temi, ki so posebno veliko pripomogli, da se nij ogenj v Cerkljah dno 05. t. m. še dalje raztegnil, omeniti mi je gospoda Petra Majdi ča ml. iz Jarš, g. Šunka rja iz Mengša (meni do/daj neznana gospoda) in vrlim sose dom iz Št. JurjL pri Kranj«, kateri so s svojimi brizgalnicami v resnici veliko storili in tako hitro na pomoč prišli.
Zalivala.
Za splošno blago sočutje ob smrti našo preljube in nepozabljivo hčere
OLGE,
potem za mnoge darovane krasne venec ter za mnogobrojno spremstvo pri njenem pogrebu dnč 29. t. m. izrekava vsem dotičnim presrčno zahvalo. (437)
V Lj ub Ij a n i, dnč 39. julija 1881. Anton in Terezija Prelesnik.
ozdravlja pismeno specijalni zdravnik dr« l i i 11 i .-^«* l • v Draždti nili (Drcsden, Sachsen). Za velike uspehe (8000) velike medalje znanst. društ. v Parizu. (430—1)
IB e rgraanovo
nijfilo %(ft|»er tleske, "W
s katerim  se pego popolnem  odpravijo;  1 kos 4f> kr. Prodaja .Iom. Svohorin, lekarnar v Ljubljani, na Pieširnovem trgu. (loV>—19)
OOO &1ČL,
lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupčevalcl.
Brošnriea tahri kaci j velja 8 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schloaser, Trat. (419—7)
J. Ciontinijeva knjigarna
v  I 4j 111 >\ ]: 111 i
priporoča (435—1) Deželni zakoni od let 1852—1879
vezani......... gld. l.<50
Občinski red za vojvodino Kranjsko „   —.60
Stavbeni „   „       „           .,' „ —.30
Nank slovenskim županom . . . „ 1.— Pajk J.: Izbrane narodne srbske
pesni......... „ —.40
Jesenko: Občna zgodovina, III. del „   —.80
Album, 12 fotografij Ljubljane . . „ — .80 Zadnja tri dela so nova.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice,
priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap; im
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.     (133—23;
Loterijsko kolekturo
in (432—2)
trafiko tabaka
v Trnovem na Notranjskem
oddaji; slavna o. kr. finančna direkcija kranjska do.
«lll4* H. ItVgllNtlt i. I.
Oboje daje po uradnem razglasu dohodka 662 gld. 87 kr. na leto.
Ker se zahteva v prvej vrsti, da ostane oboje v do zdanje m lokalu in je ta lokal prodajatl-nleu,katcra je bila prod kratkem v ^Slovenskem Narodu" in „Ed'inosti" naznanjena za oddajo v najem, opozorjeni naj bodejo vsi, ki želč prodajalnieo prevzeti, oglasiti se pred 8. avgustom v Trnovem h. št. 18, d:i jim hi ulo mogoče udeležiti se konkurza._
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če Ima človek krti v želodol, migreno, feber, ščipanje po trebuhu, zašli njen je, slabosti, čega glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zg-go. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. David in til'usu vzamejo vso slobnost lu vročino, če se zavživajn po '/B žličko vsako uro, ter varujejo nalezljiv* sti. Človeku diši zopet jed, <'-e je imel bel jezik ac poskusi /.
majheinm ter »e prepriča, bako hit,.,, pomaga to zdravili), katero prodaja lekarnar g. j, .sVoImmIu v Lju-bljani, a flaoon 80 In 60 kr. av. Vl n. (217—22)
T11I«!.
29. julija:
Pri Klonu: Tisohl z Dunaja. — Diessl iz Pole. — .Metelko iz Zagreba. Mighotti iz Gorice. - Reya iz Trsta. — Pili Iz Pešte
Pri TChII*>1    Sehmidt, Ciesenbier, IloiTman z Dunaja. — I>c\va!d i/. Trsta.
Lekarna „pri samorogu"
Jul. pl. Trak6czy-jeva
na ni€'«<nem  Itrii  v I^ul»l|aiii.
priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže frišne) vsled dolgoletnega Izkustva  kot  izvrstno uplivne priznane specijaliteti, izkušena domača in homeopatiška zdravila: (71 19)
Planinski zeliščni sirop kranjsl i.
izboren zoper k:išelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stoki. r>6 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in stropi.
Pomnili jevo (l)orseh) jetrn« olje,
bramoro, plačnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 skl. <1U kr.
Anaterinska ustna voda, g*3
pravi sinrudljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne krogljice, Ć. kr. priv., ™v"^lem
gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisočkrat sijajno osvedoeile pri Mbasauji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skažencui želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah h 21 kr.: jeden zavoj s 6. škatljami 1 gld. 6 kr. Razpošiljava so le jedon zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj.
Novejše sodbe zdravniških avtoritet o
FRANZ JOSEF' BITTERQUELLE,
(■'Vara .JoMipovre itrcsalta voda).
priznano najboljšej od vsake druge grenke vode. Prof dr. Alojzij Valenta, vodja deželnega zavoda za bolne, norišnice in porodišnice v Ljubljani:
MFran .losipova gronka voda obnoso ao, povžita od 160—200 Krtmov, kot prijatno iti no prehitro rn/piisčajočo sredstvo.   Knzon toRii inni pred <lru«inu rudninskimi
vodami,  ki ho y.u ciscpn,ji< itiivch, mi to pri<tlnoHt, tla to Hvrlio ........•  loliko in ho
bolnik ne čuti neprijetno.   V lijubljuni, t. juniju 1H80."
Prnf rln A "RnaiolnT Pro Cm • >.,,,l»" .'osipova Rrunka vodiv zavzima ITIUI. Ul. XI. lJlDlOJi.V, r/ltlgd«.   VBi0,i B|g,iri,0Hti svojega uplivanju, ako
so jo po inaloiu tudi dolgo časa použiva, odlično moato moj drugimi groiikiuii
vodami.   1'raK", 19. avgustu 1870."
Štabni nadzdravnik dr. Ferd. Haneisen, Ljubljana:
,,U*o čustokrat omonjono prednosti to vodo bo ao dobro obnosio tudi pri rabljonji v oddelkih.  0. kr. vojaška bolnica, 7. aprila 1M70."
C. kr. vodja bolnice dr. Lorinser, Dunaj: gSffStSS^SR
tom, ker ima prijotno lastnoBt, <la gotovo upliva, tudi če bo jo zauživa samo malo, lu uo dola nič nadležnostij.  Dunaj, 1S77."
C. kr. občna bolnica, Dunaj: ,,Izvrstni vspobi bo bo dosegli pri probla-
jenil v želodci in črevoBti, bolezni na pljucuh, zuprotjl, ucalusti do jedi, pri vrodi, zlatoj žili in ženskih boleznih.   Dunaj, IH7S."
Prodaje: Peter Lassnik, J. Luckmann in lekarni Viljem Mayr in (3G5—4) G. Pioooli v Liiil>lj«-iii,
ter vse lekarne in zaloge rudninskih voda.   Opise to vode itd. pošilja zastonj razpošiljevalno vodstvo v Budapešti.
Izdiitelj in urednik Makso Armič,
Lastnina in tisk „Narodne tinkarne".