vel je - iiuauiavc
D-Per
GLASILO KOLEKTIVA
■im
LETO XV., ŠT. 12 • CELJE, XII. 1979
III 19/1979
llliliRP11111 ^ COBISS
Uspešno leto 1979
Zopet .in prekmalu smo na prestopu iz starega v novo leto, zato je prav, da ocenimo Ušaj smo v preteklem letu dosegli in kaj pričakujemo od novega 1980. leta.
Z rezultati poslovanja smo glede na težavne razmere na trgu ter splošno pomanjkanje surovin in blaga lahko še kar zadovoljni saj so bile dosežene in presežene skoraj vse načrtovane nalloge. Zaostajanje je bilo opazno na področju uresničevanja razvojnih načrtov, kjer je prišlo do precejšnjega časovnega zaostajanja. Zaostajanja načrtovanih investicijskih aktivnosti je povzročilo prenizko rast ce-
lotnega dohodka, posledično pa tudi nismo formirali načrtovane amortizacije in akumulacije nasploh. Tudi število delavcev in u-čencev v gospodarstvu se je gibalo pod načrtovanim številom saj smo morali predvsem bistveno zmanjšati vpis učencev, iker niso bili dograjeni ali pravočasno v gradnji večji trgovski in gostinski objekti. V letu 1980 bomo zato morali nadoknaditi precej zamujenega, pričakujemo pa zato tudi ugodnejši trend gibanja rasti dohodka in akumulacije. Iz naslednje tabele je razvidnih nekaj pomembnejših podatkov in primerjav:
v 000
	Plan	Ocena	Ind.	Plan	Ind.
	1979	1979		1980	
Celotni dohodek	3.300.000	3.800.000	115	4.150.000	109
Dohodek	440.000	510.000	116	560.000	110
Čisti dohodek	330.000	380.000	115	420.000	111
Amortizacija	32.000	31.00	97	40.000	129
AM nad 100 %	20.000	19.000	95	25.000	132
Poslovni sklad	28.000	25.000	89	33.000	132
Osebni dohodki	240.000	12.000	126	14.000	117
Rezervni sklad	10.000	275.000	115	305.000	111
Število zaposlenih	2.620	2.613	99	2.765	106
Učenci	460	350	76	450	129
Na izvajanje investicijskih aktivnosti so močno vplivale restrek-tivne spremembe v predpisih in zaostrovanje pogojev gospodarjenja. Bistveno so se poslabšale možnosti najemanja tujih sredstev kot tudi angažiranja gradbene opera-tive za pomoč pri financiranju objektov. Splošna 'likvidnost je v nenehnem opadanju in zato primanjkuje sredstev na vseh ravneh.
Na pomanjkanje sredstev ima poseben vpliv visoka stopnja inflacije, ker povzroča tako na področju obratnih sredstev kot na področju sredstev potrebnih za pokrivanje finančne konstrukcije inve-
sticij nepredvidene potrebe sredstev. Kot rezultat takšnega stanja je mogoče z enakimi sredstvi realizirati seveda manj objektov, to pa povzroča že nakazano zaostajanje na tem področju. Ker vseh načrtovanih objektov oziroma investicij v določenih rokih ne bo mogoče realizirati, bodo v letu 1980 realizirane le tiste investicije, ki imajo poseben pomen za razvoj delovne organizacije oziroma za razvoj temeljnih organizacij. To pomeni, da se bodo tudi temeljne organizacije same morale opredeliti do nekaterih investicij ki niso najnujnejše oziroma do tistih, za katere
************************
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Vsem delavcem in upokojencem Merxa želimo
v Novem letu 1980
trdnega zdravja,
sreče in
osebnega zadovoljstva ter veliko delovnih uspehov
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
************************
nimamo posebnega ekonomskega interesa.
Kljub vsem finančnim in tehničnim težavam pa ismo uspeli zgraditi ali pa je gradnja v teku tehle objektov:
— MARKET OSTROŽNO — objekt je bil predan svojemu namenu marca letos ter razrešuje problem preskrbe kraja in okolice za dobo nekaj let. Skupna površina marketa je 750 m2. Market razpolaga z večjim številom parkirišč, kar je posebno zanimivo za kupce tudi iz drugih predelov Celja.
— MARKET OTOK Ljubljanska cesta — zaradi potreb po večji kapaciteti je bil ta market preurejen, tako da so bile pridobljene
(nadaljevanje is 1. strani)
nove prodajne površine, Kamenjana pa je bila tudi vsa oprema, kar omogoča bistveno boljšo funkcionalnost izkoriščanja kapacitet.
— BLAGOVNICA VITANJE — objekt bo imel cca 1.680 m2 koristnih površin in so se pripravljalna dela za gradnjo že pričela. Tako bo objekt lahko zgrajen in predan svojemu namenu do konca leta 1980 <s čemer bo končno izpolnjena naša obveznost in želje občanov. V blagovnici Vitanje bo mogoče ponuditi zelo širok asortiman blaga, v objektu pa bo tudi restavracija.
— BLAGOVNICA NOVA VAS — za gradnjo tega objekta je vse pripravljeno in sklenjena je tudi gradbena pogodba za oddajo del »na ključ«. Objekt bo imel cca 3.700 m2 skupnih površin, v njem pa bodo imele svoje prostore tudi Krajevna skupnost Nova vas, Ljubljanska banka, Splošna banka Celje, frizerstvo in zbiralnica za razne obrtne storitve. Gradnja bo trajala 14 mesecev in bo zaključena februarja 1981, otvoritev pa pričakujemo v mesecu marcu 1981. Zasnova objekta je takšna, da bo mogoče ponuditi celoten izbor blaga, ki ga sicer nudijo večje blagovnice, v objektu pa bo tudi restavracija.
— BLAGOVNICA RUŠE — gradnja tega objekta je v veliki časovni zamudi, saj smo razreševali problem lokacije vse do lanskega leta, medtem ko smo z gradnjo pričeli letos. Blagovnica bo imela skupne površine v izmeri cca 1.700 m2 in bo v celoti pokrivala potrebe kraja. Glede na velikost bo v svoji ponudbi zelo kompletirana. Pričakujemo da bo objekt pričel obratovati maja 1980. leta.
— TRGOVSKO GOSTINSKI OBJEKT SVETINA — v tem objektu bo imela svoje prostore Krajevna skupnost, pa tudi gasilci. Skupna površina prostorov znaša nekaj manj kot 600 m2. Kapacitete tega objekta v katerem bo tudi bife, zadoščajo za daljše časovno Obdobje, pokrivale pa bodo potrebe občanov širšega območja. Gradnja zaostaja v primerjavi s časovnim planom in računamo, da bo objekt sposoben za pričetek obratovanja maja 1980. leta.
— BLAGOVNICA ŠENTJUR — z gradnjo te blagovnice se v celoti razrešuje problem preskrbe občanov Šentjurja in širše okolice saj ima površino 2:850 m2. Za predajo te blagovnice svojemu namenu, kar bo predvidoma še letos, bo mogoče opraviti širšo specializacijo trgovine v Šentjurju, kar bo omogočilo zagotovitev res dobre in široke ponudbe.
— MOTEL ŠENTJUR — Ta objekt ie zasnovan na sodobni koncepciji in ima Skupnih površin cca 1.700 m2. V motelu je večja restavracija z dvema možnima pregraditvama, snack bar z cca 90 sedeži, štiristezno avtomatsko kegljišče in nočitvene kapacitete. Z manjšo dograditvijo je mogoče na zato že pripravljenem podstrešju pridobiti še cca 30 do 40 ležišč. Objekt bo predvidoma predan namenu 21. decembra 1979.
— HOTEL RAVNE n./K. — ta hotel oziroma dosedaj Dom železarjev je bil preurejen, dograjen im obnovljen tako, da ima sedaj 94 ležišč ter cel niz restavracijskih in posebnih prostorov, velik bife ter bar z barskim programom v Skupni kapaciteti 672 sedežev. Objekt je primeren za postrežbo in nudenje prenočišča večjim skupinam, za organizacijo raznih seminarjev, poslovnih im drugih konferenc ter bo ena osrednjih točk gostinsko turistične ponudbe regije.
— INDUSTRIJSKA PEKARNA ROGAŠKA SLATINA — Gradnja objekta je v zaključni fazi in pričakujemo, da bo objekt predan v obratovanje februarja 1980. Tehnična kapaciteta pekarne v eni izmeni je 14 ton pogojnih kg oziroma v dveh izmenah cca 25 ton. V začetku kapacitete ne bodo koriščene v dveh izmenah, vendar bo prbizvodnj a zadostna da pokrije potrebe občin Šmarje in Šentjur ter da zalaga še bližnja območja na hrvaškem. V programu proizvodnje je cel niz novih .in specialnih proizvodov, tako da bo po dograditvi ponudba na trgu pestrejša.
Poleg navedenih 'objektov je bilo preurejenih in obnovljenih še več manjših enot ter zamenjano in dopolnjeno precej opreme. Nabavljenih je bilo več vozil, starejša pa odprodana. Odkupljena so bila zemljišča in plačani komunalni prispevki za Objekte ki so predvideni za gradnjo. Financirano je bilo več izvedbenih projektov, ki bodo š'li v izvajanje v letih 1980 in 1981.
Z doseženimi rezultati na področju razvoja in investicij smo kljub precejšnjemu zaostajanju lahko zadovoljni saj je le malo delovnih organizacij enakega obsega v enem letu uspelo realizirati toliko programov kot naša delovna organizacija.
Na področju priprav za reorganizacijo smo bili v letu 1979 zelo aktivni in z enako aktivnostjo stopamo tudi v leto 1980. Na tem področju je cel niz starih nerazrešenih vprašanj, ki jih bo "otrebno v zelo kratkem času razrešiti in se opredeliti do konkretnih rešitev. To bo zahtevno in dolgotrajno delo saj morajo kot rečeno rešitve biti takšne, da bodo zadovoljevale
vse v organizaciji prizadete strani. Ker gre za dej anSko kvalitetno preobrazbo celotne sestavljene organizacije, predvsem pa delavnih organizacij, ki imajo sedež v Celju, bo postopek reorganizacije dvofazen. V prvi fazi se vrši notranja reorganizacija delovnih organizacij s sedežem v Celju in formiranje novih delovnih organizacij po -branžah, kar pomeni za vse bistvene Statusne spremembe. Tudi naša delovna organizacija bo tako doživela temeljito reorganizacijo saj bo nastala iz temeljnih organizacij prodaje, TOZD Tkanina Potrošnja Zagorje, DO Center, MODA in STP Radeče nova delovna organizacija prodaje na drobno, iz temeljnih organizacij gostinstva Celje, Ravne in Radlje nova DO Gostinstvo, iz temeljne organizacije pekam in slaščičarn Celje, TOZD Pokama in slaščičarna Rogaška Slatina ter TOZD mlini DO mlinsko predelovalne industrije in iz TOZD Grosist, TOZD Tkanina — veleprodaja in TOZD Transport in obrtne storitve nova DO Blagovni center. V drugi fazi bodo reorganizirane službe sestavljene organizacije in sprejet nov samoupravni -sporazum o združevanju s katerim bodo določene nove pomembne pristojnosti na ravni sestavljene organizacije, s čemer bo ta pridobila tiste osnovne atribute, ki so pogoj za normalno funkcioniranje. Najbistvenej-ši pogoji so združevanje sredstev in programov na ravni sestavljene organizacije, formiranje posebne finančne službe, ki bo prerasla v interno banko ter skupne službe marketinga oziroma trženja. Poleg teh najbistvenejših sprememb bo seveda izvedenih še cel niz dragih vse pa v dilju, da se formira poslovno in akcijsko sposobna sestavljena organizacija ki bo jamčila za razvoj vseh članic. Naloga nas vseh bo torej v postopku reorganizacije konstruktivno sodelovati, da bi zastavljene dlje čimprej uresničili.
Vsem delavcem želim uspeha polno leto 1980 in se obenem zahvaljujem za dosedanjo dobro in plodno sodelovanje.
Generalni direktor
KAVA
KAVA
Pomen ciljev za planiranje kadrov
Planiranje kadro. obsega analizo kadrovskih tokov v preteklosti, kadrovskem področju in opredeljevanje ukrepov, s katerimi usmerjamo predvidene kadrovske tokove k s čiliji opredeljenim stanjem. Ugotavljanje družbenih ciljev je tako nujen, čeprav ne zadosten pogoj PLANIRANJA. Cilji so integralni del planov.
Cilji so torej integralni del planov, kar pomeni, da brez te dimenzije ne moremo govoriti v PLANU, temveč le o napovedi ali projekciji. Med njima pa so pomembne razlike.
a)	Napoved temelji na analizi preteklih dogodkov in iskanja zakonitosti preteklih gibanj pojava. Na podlagi teh ugotovitev predvideva oziroma napoveduje -tudi bodoče dogodke in gibanja. Ko gre za planiranje kadrov, ugotavljamo, kakšna so bila gibanja kadrov v preteklosti in kaj ijh je pogojevalo. Nato pa napovemo, kakšno bo gibanje kadrov v bodoče kakšna bo struktura v določenem -letu in podobno — seveda če se pogoji ne bodo menjali.
Za plan je analiza preteklih in napoved bodočih gibanj nujna. Nujna je -tudi analiza preteklih ciljev in njihove realizacije. Vendar plan poleg te analitične in prognostične -dimenzije vsebuje -tudi cilje, ki jih hočemo v bodoče realizirati. Vsebuje cilje, (ki so izraz interesov nosilcev planiranja. Ne gre le za to, -koliko in kakšne kadre predvidevamo čez pet let, ampak tudi za to, ali je predvidena kadrovska struktura ustrezna ali ne.
b)	Če -dobi napoved funkcijo plana, postane napovedano stanje hkrati tudi želeno stanje, kar pa je lahko le izjemoma. Temeljna razvojna gibanja ostanejo nespremenjena. Posebni ukrepi niso potrebni, zagotoviti je potrebno le, da se pogoji ne bodo bistevno menjali. Če torej priznamo napovedi stanja kadrov za pet let vlogo plana, pomeni, da napovedano kadrovsko strukturo ne jemljemo le -kot VERJETNO, ampak tudi kot želeno. Zagotavljati moramo le nespremenjene pogoje imigracije, vlaganja v delovno intenzivno proizvodnjo, širjenje administracije in podobno. V planu, ki ima o-predeljene cilje, se ti praviloma razlikujejo od napvedanega stanja. Zato pa je tudi potrebno predvideti posebne Ukrepe, da bi predvidena gibanja potom spreminjanja pogojev usmerjali k realizaciji ciljev.
c)	Napoved temelji na analizi dejavnikov prisotnih v preteklosti in sedanjosti, ne vključuje pa verjetnih bodočih dejavnikov. Ravno -ti pa so pogosto povezani s cilji. Če je naš cilj prehod na tehnološko zahtevno proizvodnjo in bom-o to preusmeritev tudi realizirali, bomo potrebovali zelo različno strukturo kadrov od tiste, ki jo lahko napovemo na podlagi dosedanjih gibanj. Ravno zato se varianta napovedi med sabo razlikujejo le koliičnško — večje investicije: večje potrebe po kadrih. Variante planov se razlikujejo tudi kvalitativno — planiramo na primer nove p-Oklice. Posebej se razlikujejo v pogledu ciljev. Če je naš cilij povečanje -zaposlovanja, bodo taki ukrepi kot tudi -kadrovska struktura in imigra-eijiski tokovi povsem različni kot v primeru, če težimo k zmanjševanju -zaposlovanja.
d)	Cilji, ki jih vsebujejo plani, so hkrati tudi vsebinski kriteriji realizacije planov. Napovedana stanja, ki niso »OVREDNOTENA« s -stališči ciljev so lahko le tehnični -kriterij.
KAKO PRITI DO CILJEV?
Če ciljem pripisujemo tako velik pomen za planiranje, za planiranje kadrov pa še posebej, moramo odgovoriti na vprašanje, kako priti -do ciljev v taki obliki, da bo-
do primerni za Vključitev v plan kadrov, da bodo zares integralni del plana.
1.	Cilje je potrebno najprej identificirati, kar pomeni, da moramo pr-iti do določenega števila ciljev, za katere menimo, da so primerni za kadrovsko področje. Zato imamo na razpolago vsaj štiri možnosti.
a)	Nekatere temeljne družbene cilje, ki so pomembni tudi za plane -kadrov, lahko dobimo z analizo vsebine družbenih dokumentov kot so Ustava, zakoni, resolucije družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, -splošni družbeni plani, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi.
b)	Drug način, ki prvega dopolnjuje, je analiza vsebine strokovne literature, ki se .ukvarja z vprašanji -družbenega razvoja in družbenih ciljev in posebej z vprašanji kadrov.
c)	Dodatna pomoč pri iskanju pomembnih ciljev so razgovori s strokovnimi delavci, ki se ukvarjajo s problemi družbenega in kadrovskega razvoja v skupščinah in upravnih organih, -skupnostih, planskih in raziskovalnih institucijah.
d)	Četrto, čeprav ne zadnjo možnost opredeljuje Kardelj, ko govori o dveh fazah v procesu planiranja.
(nadaljevanje na 8. strani) Mojsilovič Bogomir
Nova delovna zmaga - sodoben hotel na Ravnah na Koroškem
Dne 7. 12. 1979 je TOZD gostinstva in turizma Ravne slavil novo delovno zmago, ko je odprl rekonstruiran in -obnovljen hotel na Ravnah, ki^ je uvrščen v B kategorijo. Ob svečanosti, ki so ji -prisostvovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in Koroške regije, so se na trgu na čečovju zbrali tudi številni občani. Slavnostno vzdušje je napravila še godba na pihala Železarne Ravne.
Članica kolektiva te temeljne organizacije tov. KREUH MARIJA je. v uvodnem govoru predstavila navzočim posodobljeni hotel z njegovimi zmogljivostmi in orisala pomen turistične usmerjenosti gostinstva v Koroški regiji. Dejala je:
»Ko -predajamo namenu rekonstruiran in prenovljen hotel MERX
v Ravnah, praznujemo eno od mnogih delovnih zmag naše temeljne in delovne organizacije. Dela na tem objektu smo pričeli avgusta 1978 in so se zaradi znanih zapletenih tehničnih problemov zavlekla do 'danes. Največja težava je bila predvzem v tem, da ni bilo na razpolago gradbenih načrtov pr-votne gradnje, -kar je izredno otežilo delo projektantom, izvajalcem in nadzoru.
Zasnova rekonstrukcije in obnove je bila, da se zagotovijo nove dodatne spalne kapacitete in -ustrezni restavracijski, bifejski in barski prostor. Nadalje zagotovitev zadostnih kuhinjskih in skladiščnih kapacitet ter nasploh boljših delovnih pogojev. Tako smo pridobili 19


Hotel Mera pred otvoritvijo
(nadaljevanje s 3. strani)
novih dvoposteljnih sob in en apartma tako, da je skupaj 94 ležišč, ter 672 sedežev. Po prostorih in namenu imamo:
—	jedilnico z 100 sedeži
—	zajtrkovalnico — 58 sedežev
—	posebno sobo ob dvorani — 48 sedežev
—	dvorano — 216 sedežev
—	posebno sobo — belo — 20 sedežev
—	sejno sobo — 20 sedežev
—	točilnico — 60 sedežev in možnih nadaljnih 60 sedežev
—	bar — 80 sedežev
—	kuhinja je opremljena tako, da lahko hkrati zagotavlja do 500 obrokov po naročilu in 5000 obrokov družbene prehrane.
Celoten objekt izpolnjuje pogoje za kategorizacijo »B«.
Že doslej priznana kuhinja našega hotela bo tudi v bodoče nudila gostom najširši izbor raznih domačih jedi in specialitet in bo sposobna hitro postreči tudi največ-jim skupinam. Pridobljeni prostori namreč tako po zasnovi kot po kapaciteti omogočajo sprejemanje večjih skupin, organiziranje raznih prireditev, seminarjev itd., kar bo bistveno pripomoglo k širši turistični usmerjenosti gostinstva na področju Raven in okolice. Posebna pridobitev je tudi bar, ki bo imel vsakodnevni nočni program in bo obratoval od 22 do 3 ure zjutraj. Gostovale bodo najbolj priznane skupine in smo prepričani da bo privabljal tudi tuje goste. Restavracijski in drugi prostori bodo v obratovanju od 6 do 22 ure ter
ob sobotah do 23 ure. V hotelu bo zaposlenih 52 delavcev in 15 učencev v gospodarstvu. To število delavcev zagotavlja, da bo postrežba solidna saj pričakujemo, da bo bistveno povečano število poslovnih obiskov, katerih strežbi bomo posvečali še posebno pozornost. Čeprav obnovljen hotel izpolnjuje pogoje za kategorijo »B«, -bomo tudi v naprej vzdrževali cene na -konkurenčnem nivoju, kar vse naj pripomore k masovne j šemu koriščenju razpoložljivih kapacitet. Za zabavo bodo skrbeli priznani ansambli -in občasni nastopi skupin, vsako soboto in nedeljo pa bo organiziran ples.
Da smo ustvarili vse navedene pogoje je bilo potrebno mnogo prizadevanj predvsem pa denarja, saj je bilo že v naprej -jasno, da bo investicija v primerj-avi -s pridobljenim lin novimi kapacitetami izredno draga, ker je bilo potrebno dobršen del sredstev nameniti ne za nove površine ampak predvsem za sanacijo starih dotrajanih prostorov -in naprav.
Predračunska vrednost navede-
nih del je znašala: gradbena dela	4,347.594,00
obrtniška dela	5,729.816,00
instalacije	4,322.590,00
zunanja ureditev	150.000,00
oprema	7,500.000,00
ostalo	1,737.400,00
obratna sredstva	1,200.000,00
energetika	1,142.000,00
dodatna dela	4,915.000,00
podražitve	1,700.000,00
SKUPAJ	32,744,400,00
VIRI FINANCIRANJA Kredit Ljubljanske banke Slovenj Gradec	13,230.000,00
Kredit dobaviteljev opreme	3,888.000,00
Kredit izvajalca del	3,000.000,00
Lastna in združena sredstva delovne organizacije	12,626.400,00
SKUPAJ	32,744.400,00
Prikupna zunanjost bo privabila goste
Skupna vrednost pa bo predvidoma višja in bo zato potrebno zagotoviti še dodatnih sredstev.
Iz virov financiranja izhaja, da je bila pomembna pomoč pri financiranju te rekonstrukcije in obnove s strani Ljubljanske banke Splošne banke Slovenje Gradec, kakor tudi s strani izvajalca del, posebej pa je še izpostaviti pomoč temeljnih organizacij »MERKA«, ti so omogočile, da se je finančna konstrukcija sploh lahko pokrila.
Za uspešen potek tako pripravljalnih kot vseh drugih del gre predvsem zahvala projektantu ing. HARTMAN IANKOTU, izvajalcu KOGRAD — TOZD STAVBENIK PREVALJE, vodju gradbišča tov. GOLOBU ter pooblaščencu za nadzor tov. URLEB MARTINU. Posebej se želimo zahvaliti Skupščini občine Ravne za vso prizadevnost in hitro razreševanje problemov, inšpekcijskim službam pa za kon-
struktivne nasvete pri razreševanju tekočih tehničnih kot tehnoloških problemov. Končno se želimo zahvaliti tudi delavcem tega hotela, ki so v času rekonstrukcije in a-daptacije delali v izredno težavnih pogojih.«
Za tem je naj starejši član kolektiva ODERLAP Ivan predal ob jekt svojemu namenu in povabil goste na ogled prostorov in na zakusko.
Kolektiv, ki bo stregel v Merx hotelu na Ravnah na Koroškem
Povezovanje v mlinsko predelovalno industrijo
1. Osnove za združevanje
V dejavnosti mlinarstva, pekarstva in slaščičarstva se je vseskozi težilo za tesnejšim medsebojnim sodelovanjem v DO »Mene«.
Po ustanovitvi TOZD v 1974. letu smo se soočali z nekaterimi organizacijskimi problemi. Mlinarstvo je bilo povezano, kot »poslovnica 2« v temeljno organizacijo GROSIST in se je šele s L 4. 1979 organiziralo v samostojno TOZD Mlin Celje. Pekarstvo in slaščičarstvo je organizirano v TOZD Pekarne in slaščičarne Celje, ter TOZD Pekarna Rogaška Slatina. V obstoječem načinu organiziranosti ni bila predvidena nobena kakršnakoli oblika koordinacije v mlinsko-predelovalni dejavnosti. Dogovarjanje je bilo na povsem lastnih poslovnih (pOdjet niških) interesih in tržnih osnovah. Navedeni razlogi so bili vzrok, da smo že v 1977. letu ob analizah stanja na področju samoupravne organiziranosti postavljali temelje novi organiziranosti. Zlasti intenziv-
no smo o tem razmišljali ob uresničevanju načel Zakona o združenem delu, ter krizi, ki jo je doživljala sestavljena organizacija »DOBRINA«. Ugotavljali smo (v DO) da je preuranjeno organizacijsko preoblikovanje samo mlinsko-pre-delovalne industrije, ker je potrebno izpeljati reorganizacijo celotne delovne organizacize »Mera«, zlasti pa organizirati SOZD po branžnem principu.
Na območju celjske regije so bile težnje po tesnejšem sodelovanju dejavnosti vedno prisotne. Nevskla-jenost oslovnih odnosov v regiji z enovitima DO ROGLA iz Slov. Konjic, ter pekama LAŠKO, ter zasebnimi proizvajalci kruha in peciva, se je pokazala v pomanjkanju izdelkov ob sobotah in pred prazniki, oziroma smo z določaneimi izdelki zasitili trg, drugih pa primanjkuje. Sedanja organizacijska oblika pa ni bila zanimiva" za nadaljno povezovanje v' branži, kar se odraža v razdrobljenosti, nevsklaje-fidsti, nezadovoljivi ravni kvalitet-
ne ponudbe in premajhni reprodukcijski sposobnosti. Takšno stanje lahko vodi k nevsklajenosti razvojnih ciljev, ki predstavlja oviro nadaljnemu razvoju, ter skupnemu nastopanju na tržišču. Zlasti je mišljen trg izven sedanjega obsega s specialnimi izdelki.
Nepovezanost branže se močno odraža tudi v neorganiziranem nastopu navzven, predvsem pa v poslovni skupnosti »ŽITNA SKUPNOST« Slovenije. Sedanje stanje na jugoslovanskem trgu s pšenico in moko, ter primerih vezane prodaje pšenice z belo moko, narekuje tesnejše sodelovanje, če želimo zagotoviti regiji zadostne količine osnovnih surovin.
Navedena problematika je glavno izhodišče za izpeljavo, oz. realizacijo Zakona o združenem delu, zlasti v delu, ki določa organiziranost združenega dela do SOZD. Zanemariti pa ne smemo istočasno razvijanje samoupravnih odnosov znotraj TOZD ih DO.

Poročilo temeljne delegacije TOZD Prodaja Celje
za leto 1979
Ko se izteka tekoče leto je pravilno, da -ocenimo delegatsko delo v naši TOZD in osvetlimo celotno problematiko uresničevanja delegatskih odnosov. Ugotavljamo, da smo kljub dosežkom v praksi še vedno obremenjeni s številnimi problemi, ki jih bomo morali delegati v bodoče uspešnejše reševati. Na volilni konferenci OO ZK TOZD prodaje Celje smo izpostavili sledeče ugotovitve:
—	Pred skupščino smo iznašali tista stališča, ki so nas živo zadevala v DO in TOZD ter soglašali s širšimi družbenimi zadevami, saj mora delegat v Skupščini odločati o širokem spletu vprašanj na gospodarskem in družbenem področju.
—	Delegacija je vedno -obravnavala letne in srednjeročne plane TOZD in v planih SIS.
—	Nadalje smo ocenjevali, kako se realizirajo letni resolucij s-ki plani v okviru TOZD, DO in ob-
čine.
—	Vključevali smo se v oblikovanj e stališč in sklepov samoupravnih organov in skupno reševali naloge TOZD in potrebe delavcev.
—	Skrbno smo proučevali periodične in letne obračune TOZD in po enotah ter sproti -skušali odpravljati slabosti pri gospodarjenju.
Ugotavljamo, d-a kljub nekaterim pozitivnim premikom delovanja temeljne delegacije, nas še vedno spremljajo slabosti.
V čem so?
—	Nemudoma je treba izdelati poslovnik o delu delegacije, saj bi ga morali že -imeti v 1. mandatni dobi.
—	Da so delegati z ozirom na svojo vlogo premalo aktivni pri stališčih in sklepih, pri čemer se odraža delegatova zavest.
—	Opažamo, -da predlagatelji gradiva IS občinske skupščine, predsedstvo občine, občinske skupščine v-strajajo pri svojih gradivih na sejah občinske
skupščine, delegati le s težavo uveljavljajo stališča svoje sredine.
v
—	Dogaja se, da se odloča in rešitve -iščejo mimo delegatov in se vrši pritisk na upravne in strokovne službe občine, to moramo presekati, saj bi nasprotno bilo delo delegatov razvrednoteno.
—	Pri obveščanju bi morali večjo vlogo odigrati INDOK Centri.
—	Vez moramo najti do samoupravnih delovnih skupin z obliko obveščanja pred skupščino in po seji skupščine.
—	Nekateri so funkcije prevzeli, opravljajo jo z nezadostno odgovornostjo in niso opravičili izkazanega zaupanja.
Naj zaključim z mislimi, da nekaj se je premaknilo v delegatskem sistemu, še več je pomanjkljivosti, uspešno -jih bomo rešili skupno s sodelavci v TOZD.
Aleksander Gričnik
Program predzakonskega svetovanja
ZA OBDOBJE OD 1. 1. 1980 DO 30. 6. 1980
Spodaj navedeni program -objavljajo strokovne službe občinskih skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah, -Šentjur pri Celju, Slovenske Konjice, Laško, Žalec, Mozirje, Velenje ter Zakonska svetovalnica pri Centru za socialno delo Celje.
Predzakonsko -svetovanje za o-sebe, k-i so se odločile skleniti zakonsko zvezo, je -pomembna novost slovenske družinske zakonodaje.
iNaimen predzakonskega svetovanja je posredovanje informacij bodočim zakoncem o skupnem življenju ženske in moškega, o značilnostih zakonskega in družinskega življenja kot pomoč k uresničitvi njihovih želja, da ustvarijo ubrano skupnost, dosežejo v zakonu osebno srečo in zadovoljstvo in da svojim otrokom omogočijo srečno o-trošttvo.
Z dnem 1. 1. 1980 začne veljati
določilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih -razmerjih, da morata osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, pred sklenitvijo zakonske zveze obiskati zakonsko svetovalnico ter ob prijavi name-
ravane sklenitve zakonske zveze predložiti matičarju potrdilo, da sta obiskala zakonsko svetovalnico.
Občani se predzakonskega svetovanja praviloma udeležijo v občini, kjer imajo stalno prebivališče, če pa želijo, se ga lahko udeležijo tudi v dragi občini.
Program predzakonskega svetovanja se -bo izvajal:
v občini Šmarje pri Jelšah:
—	vsako sredo od 8. do 16. ure v
prostorih strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah št. 4 (v sobi št. 2) ter
—	vsak prvi petek v mesecu ob 15.
uri v sejni soihi -skupnih služb SIS v Šmarju pri Jelšah št. 4 (II. nadstropje)
v občini Šentjur pri Celju:
—	vsako sredo od 8. do 16. ure v
prostorih strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Šentjur, ul. Leona Do-brotinška št. 2 (nad tehnično trgovino Mene) ter
—	vsak drugi petek v mesecu ob
15. uri v prostorih nove zgradbe družbenopolitičnih organizacij in SIS v Šentjurju, ulica Dušana
Kvedra (v II. nadstropju, sejna soba št. 1)
v občini Slovenske Konjice:
—	vsako sredo od 8. do 16. ure v
prostorih Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenske Konjice (soba št. 2), Partizanska 17 -(stara občina) ter
—	vsak tretji petek v mesecu ob
15. uri v -sejni sobi skupščine občine Slovenske Konjice, Partizanska 17
v občini Laško:
—	vsako sredo od 8. do 16. ure v
prostorih Občinske skupnosti socialnega skrbstva Laško, Valvazorjev trg št. 6 (stari vrtec) v sobi št. 8, ter
—	vsak četrti petek v mesecu ob
15. uri v sejni sobi SIS Laško, Valvazorjev trg št. 6 (stari vrtec)
v občini Žalec:
—	vsako sredo od 8. do 16. ure ter
—	vsak drugi ponedeljek v mesecu
ob 15. uri v prostorih Skupne službe SIS Mozirje
v občini Velenje:
—	vsako sredo od 8. do 16. ure ter
(nadaljevanje s 6. strani)
—	vsak četrti ponedeljek v mesecu
ob 15. uri v prostorih strokovne Službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje, Kidričeva 23
v občini Celje:
—	vsako sredo od 8. do 16. ure v
prostorih Zakonske svetovalnice pri Centru za socialno delo Ce-
Zasluženi pokoj
Ti, gora, kljubavaš starosti stoletni, na tebi ne pozna se časa ost
Težko je v nekaj besedah izraziti vse tisto, kar čutiš do zvestega sodelavca in prijatelja kot ije KOVAČEV Lojze. S 15. novembrom se je namreč updkdjil. Delovno nalogo obratovonje pekarne in slaščičarne v HRASTNIKU, je prepustil drugemu. Slovo od sodelavca je toliko težje, ker je z njim tesno povezano tudi moje prvo trdo srečanje s prakso. Združeno sva postavljala temelje novi tehnologiji v takrat novozgrajeni hrastniški pekarni. Bogata lastna spoznanja in izkušnje v pekarstvu je prenašal na ostale. Zvest je ostal dejavnosti od 1933. leta, ko se je pričel učiti za pekovski poklic, v Hrastniku pri »ROŠU«. Prekinil je samo zaradi služenja vojaškega roka, ter udeležbe v partizanih (pomočnik adjutanta v bataljonu za vezo v 31. diviziji — je tudi kapetan I. Mase, o vsem tem je zelo skromen z izjavami). Tudi to, da je prejel: or-den zaslug za narod II. stopnje, medaljo zaslug za narod, cel niz drugih priznanj lovske in planinske organizacije, je zamolčal. Trda pot pekovskega delavca se je pričela že v učni dobi in kasneje, ko je kot pomočnik po 16 urnem delovniku oprtal koš in prodajal kruh in pecivo v okolici. Sicer pa se njegova delovna pot ne razlikuje od ostalih starejših pekovskih delavcev.
Lojze je ogromno prsipeval k uveljavitvi obrata v Hrastniku, h kvalitetni proizvodnji, dvigu pro-
lje, Gregorčičeva 6 (II. nadstropje, soba št. 2) ter
— vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu ob 15. uri v dvorani
Obrtnega združenja Celje, Gregorčičeva 6 (pritličje)
V vseh občinah pričenjo z izvajanjem predzakonskega svetovanja zadnjo sredo v mesecu decembru 1979 (od 8. do 16. ure).
Lojze Kovač
duktivnosti in uveljavitvi samoupravnih odnosov v obratu in temeljni organizaciji. Njegove tehtne in premišljene besede in misli so bile vedno upoštevane v sMepih in stališčih. Radi smo ga volili in imenovali v samoupravne organe in komisije, ker je bil celovit in dorečen.
Kot predan lovec, zlasti v zadnjih letih se je posvetil fotolov-u, je čestokrat prišel v službo z lovske opazovalnice. Tudi njegov odnos do planin je nekaj svojstnega. Trikrat je že prehodil slovensko planinsko transverzalo, to turo o-pravlja že četrtič. Vedno se je udeležil vseh planinskih Metov Iv Mer-xu. Obljubil ‘je, da se jih še bo — to naj bo tudi vabilo pa ne samo na turo, ampak tudi za obisk sodelavcev.
Strog, pravičen in dosleden obralo vod ja je bil do sodelavcev v pekarni, ti so ga imeli radi, kar so dokazali ob slovesu, ko je predal ključe od pekarne.
Jubilej v pekarni Zagorje
Dne 17. 11. 1979 smo v pekami Zagorje obeležili 20-Ietnico tibrato-vanja. Inicijator in organizator jubileja je bila 00 ZS pekarne Zagorje. Jubilej pekarne Zagorje je ob enem jubilej več naših delavcev, ki delajo v lem obratu že od samega začetka obratovanja in ravno ti delavci tvorijo tretino našega kolektiva. Ravno ti delavci so priča določenih gibanj in sprememb v podobi pekarne o veliko večji produktivnosti v primerjavi na že pretekla leta. Doživeli smo tudi druge organizacijske in reorganizacij ske spremembe. V tem obdobju, ki je tako hitro minil v zelo slabih pogojih dela, zlasti leta oazalj, delavci živijo v upanju, da se bo tudi na tem področju nekaj uredilo glede zmanjšanja nočnih ur in iz dneva v dan delamo z mislijo, da bo tudi pekovski delavec nekoč imel nekaj od življenja, da se bodo izboljšali pogoji dela in da se bomo izognili stalnega nočnega dela. Nekatere investicije narekujejo izboljšavo glede ravno teh nočnih ur kakor tudi povečanja produktivnosti naslednje leto, ki je zajeto v planu TOZD-a pekarn in slaščičarn.
V okviru jubileja je 00 ZS pekarne priredila prvenstvo obrata v namiznem tenisu -in šahu. V namiznem tenisu je prvo mesto zasedel Slokan Silvester, drugo Florjančič Mladen in tretje Lavrač Marjan. V šahu je prvo mesto zasedel Cvetko Janko, drugo Potočnik Anton in tretje Friškovec Edi. Navdušje je bilo izredno, kako pa ,ne bi ob 20 let pekarne in ob številnih jubilantih istega leta.
Alimanovič Dževad
Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. soc. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana URATARIC Breda, dipl. ing. VODIŠEK Tone
Odgovorni ureoniK:
CMER Ladislav, dipl. mr.
Izhaja mesečno Tisk:
TOZD Papirkonfekcija Krško Naklada 2800 izvodov
—nik
STRAN 8

(nadaljevanje s 3. strani)
Pomen ciljev za planiranje kadrov
V prvi se oblikuje samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor o osnovah plana, kjer gre za •nrehodni sporazum o ciljih, o pri čakovanih ekonomskih rezultatih, o sredstvih in medsebojnih obveznostih, kar je izključno Stvar nosilcev planiranja; v drugi pa gre za sprejemanje planov samih, ki morajo med drugim vsebovat tudi strokovmio obdelavo ciljev, nalog in obveznosti iz plana, kakor tudi u-krepov in sredstev za njegovo realizacijo.
Isto najbrž velja za planiranje kadrov. Cilje oblikujejo nosilci planiranja v sporazumih in dogovorih o osnovah plana. Vendar pa je treba tako oblikovane cilje poistovetiti, da bi jih lahko v drugi fazi strokovno obdelali. Poleg tega me-
nimo, da prve tri možnosti dopolnjujejo četrto, ker dostikrat med sprejemom osnov plana in plana samega ne bo veliko časa za vse faze njegove strokovne obdelave, še bolj pa zato, ker bi z vnaprejšnjo identifikacijo in analizo tiiljev, s katerimi bi seznanili 'tudi nosilce planiranja, te spodbudili k boljši pripravi in sprejetju osnov plana tudi v pogledu ciljev.
2.	Ob identifikaciji ciljev bomo verjetno ugotovili, da so ti precej splošni, pa tudi nejasni. Zato moramo v naslednji fazi cilje konkretizirati. To pomena, da moramo dobljene cilje bodisi razčleniti, bodisi predstaviti, tako da bodo zveze med njimi in drugimi elementi plana kadrov jasne. Vedeti^ moramo, ali se določeni cilj nanaša na ponudbo ah na povpraševanje po kadrih ali pa na oboje hkrati. Nekateri cilji so lahko identični ostalim elementom plana kadrov, na primer: polna zaposlenost — povečevanje zaposlovanja. Prav talko pa bi morali tudi predvideti, kdaj spreminjanje vrednosti posameznih elementov plana pomeni približevanje in kdaj oddaljevanje o v planu postavljenih diljev.
3.	Identificiranih in konkretiziranih ciljev še ne moremo neposredno postaviti v plan, saj so _ v teh postopkih lahko precej menjali obliko glede na tisto, ki so jo imeli v 'splošnih normativnih _ aktih ali v osnovah plana. Nekateri med njimi pa niti niso bili širše družbeno verificirani. Zato moramo v naslednji fazi te cilje jv sodelovanju z nosilci planiranja in odločanja o kadrih dopolniti, jih verificirati in rangirati glede na njihov pomen.
Postavljanje ciljev v plan naj bi tako olajšalo nosilcem planiranja presoditi, kaj vse bi morali spremeniti ali žrtvovati, da bi dosegli določene cilje, katere cilje lažje dosežejo 'in katere teže, ali napovedana gibanja ponudbe in povpraševanja po kadrih pomenijo približevanje ali oddaljevanje od njihovih ciljev, katere cilje je mogoče doseči kratkoročno in katere dolgoročno, katere pa je potrebno opustiti ali zamenjati, ker so nerealni.
Bogomir Mojsilovič
Obvestilo vsem ljubiteljem smučanja
Smučarska zveza Slovenije izdaja vsako leto štiri vrste izkaznic, toda za vas je najpomembnejša članska izkaznica (nad 15 let), ki stane 150,00 din. Vsako leto je število ljubiteljev bele opojnosti večje, zato tudi prizadevanja za čimbolj šo organiziranost smučarstva in pridobivanje članstva ne zaostajajo za tem.
In kakšne ugodnosti imamo ob predložitvi smučarske izkaznice?
a)	10% popust pri nabavi smučarske opreme (smuči, čevlji, 2 kompleta spodnje smučarsko perilo, kapa, smučarski pulover, smučarske vezi »Nevada«, smučarske hlače — elastične, ogrevalne hlače, vetrovka, smučarski
kombinezon, trenerke, tekaški dres, 1 par smučarskih palic, 1 komplet anorak),
b)	10 % na slovenskih žičnicah,
c)	10% skozi celo leto ne glede na število dni bivanja (razen od 9. 7. do 20. 8.) v šterminih __hotelih, campih, kopališčih in športnih objektih.
Točen seznam objektov lahko dobite na SZS, klubih, društvih. Če še niste imetnik smučarske izkaznice in si nameravate kupiti opremo, ne pozabite, da si lahko precej pocenite nakup opreme z izkaznico SZS.
Prijavo (priimek in ime, letnico rojstva, stalno bivališče, delovna enota, TOZD) pošljite na delovno
skupnost skupnih služb Mera Celje, Kocenova 2a, Celje — referentu za šport in rekreacijo. Ne pozabite poslati tud 150,00 din.
Mitja Cmer
OBVESTILO
Vse športne referente po TOZD in vodje panog obveščamo, da pripravljamo sestanek v drugi polovici decembra 1979, zato se naj nanj dobro pripravijo s konkretnimi predlogi in kritičnimi pripombami.
Točen datum in kraj bomo pravočasno javili.
Srečanje z našimi upokojenci
Kot vsako leto, tako smo tudi letos organizirali srečanje z upokojenci, tokrat na Ravnah na Koroškem.
Odzvali so se skoraj vsi, razen tisti, ki so se vsled bolezni opravičili. Upokojence je v imenu Meraa pozdravil 'tov. Gračnar Jože, direktor DSSS, ki je dejal:
S posebnim zadovoljstvom vas danes pozdravljam v imenu vseh zaposlenih v delovni organizaciji MERX, v tem lepem, komaj pred nekaj dnevi odprtem hotelu v Ravnah. Vsi v delovni organizaciji Mera in mi, ki smo danes tukaj z vami, smo vam želeli oziroma vam želimo podariti in preživeti z vami lepo popoldne. Danes smo se zbrali skupaj iz vseh TOZD DO Mera. Veseli smo, da smo uspeli obdržati vsakoletno tradicionalno srečanje z vami, obujati spomine ter na vaših spoznanjih graditi prihodnost.
Takih delovnih zmag bo letos, čeprav se leto bliža kraju še nekaj. Čez nekaj dni bo otvoritev motela v Šentjurju, za novo leto pa blagovnica v Šentjurju, takoj po novem letu pa otvoritev industrijske pekarne v Rogaški Slatini. Z otvoritvijo teh objektov se 'kljub težkemu gospodarskemu položaju pričenja živahna, dolgo načrtovana investicijska izgradnja gostinskih, trgovskih in proizvodnih objektov. Verjetno vas bo zanimalo tudi to, da se želimo v letu 1980 organizirati po dejavnostih. To pomeni, v delovno organizacijo prodaje na drobno, v blagovni center (to je delovna organizacija grosistična dejavnost), v delovno organizacijo mlinsko predelovalne industrije ter v delovno organizacijo gostinstva. S tem želimo vskladiti poslovanje v vseh dejavnostih. Poseben uspeh pa menimo, da je v tem, da smo tako uspeli združiti celjsko trgovino, razen Kovinotehne. Seveda bodo vse nove delovne organizacije združene v SOZD Dobrina. Vsi v delovni organizaciji Mera mislimo, da bomo s tem dosegli velik uspeh v organiziranosti. Vemo tudi, da nas čaka še mnogo težav. Verjetno se jih sami tudi zelo dobro spominjate, saj ste ustvarjali v delovni organizaciji, ki je bila v nenehnem gibanju in integracijah, saj je v 20. letih z začetno združitvijo 'dveh majhnih trgovskih podjetij v Celju nastal današnji Mera, ki razširja svoje poslovanje na 22. občinah in skupaj z učenci v gospodarstvu šteje skoraj 3.000 članov kolektiva.
Ne mislim vam več naštevati uspehov, ker bi potem verjetno mo-
ral priznati kakšen neuspeh, zato se bom skupaj z vami -raje poveselil ob uspehu, da smo vas uspeli ob zaključku leta 1979 v takšnem številu organizirano pripeljati v ta prijeten kotiček naše Slovenije in še v prijetnejši ambient te dvorane.
Iz srca vam želim v imenu vseh delavcev delovne organizacije Mera, posebej pa še v imenu ivas, ki smo danes tukaj poleg vas, da bi kar naj lepše preživeli to popoldne in da bi bil -v letu 1980 vsak dan izpolnjen z novimi, lepimi doživetja, naše srečanje v naslednjem letu pa še lepše ,in prijetnejše.
Ob srečanju upokojencev na Ravnah na Koroškem se je v imenu upokojencev zahvalil za veličasten sprejem -in izkazano pozornost kolektiva Mera tov. Branče Ignac z besedami:
Spoštovane upokojenke, spoštovani upokojenci, drage prijateljice in prijatelji!
Dovolite mi, da se v svojem ime-
POVEZOVANJE V MLINSKO PREDELOVALNO INDUSTRIJO 2. Temeljni cilji razvoja in združevanja v DO
(nadaljevanje s 5. strani)
Ob analizah stanja v sedanji organizacijski obliki ugotavljamo, da se moramo za doseganje hitrejšega razvoja in zadovoljevanja potrošnikov organizirati tako, da bomo v reprodukcijski celoti na osnovi samoupravnega	sporazumevanj a
dosegli tudi večje stopnje dohodka glede na vložena sredstva in delo. Večanje standarda in socialne varnosti vseh delavcev v DO ter že navedene osnovne naloge in cilje, bomo uresničevali delavci v delovni organizaciji mlinsko-predelovalne industrije:
—	z usklajevanjem koncepta razvoja in tehnologije mlinarstva, pekarstva in slaščičarstva,
—	z dohodkovno povezavo znotraj DO, proizvajalci žit ter trgovino,
—	z utrjevanjem pololžaja delavca ter vsiklajevanjem dohodka in osebnimi dohodki znotraj DO, ter delavci v mlinsko predelovalni dejavnosti v Sloveniji,
—	z enotnim in vsklajenim nastopom v poslovni skupnosti,
cesi v dejavnosti v regiji,
—	z nadaljnimi integracijskimi pro-
—	s skupno planirano proizvodnjo in prodajo za lažje obvladovanje tržne stihije,
—	s Stabilizacijo pogojev gospodarjenja in tudi poenoteno in
nu in imenu -vseh ostalih zahvalim vsem tistim tovarišem, ki so nam pripravili to nepozabno srečanje. Pozdravljam generalnega direktorja, direktorja skupnih služb, vse direktorje temeljnih organizacij združenega dela, tajnika DPO, predsednika konference sindikata ter predsednika aktiva ZSMS. Zahvala naj velja za svečan pozdravni govor in sprejem. Ko smo prejeli pismo s priloženo dopisnico in ga prebrali, se je marsikomu izmed nas orosilo oko, da se aktivni člani Meraa tako lepo spomnijo nas upokojencev, da so nas pripeljali v lepo sončno Koroško in nas razvedrili.
Zahvaljujem se kolektivu TOZD Gostinstva in turizma Ravne za tako solidno postrežbo. Hvala kolektivu Meraa in njegovim samoupravnim organom za denarno obdaritev. Izredne finančne pomoči se je vsakdo razveselil. Prisrčna hvala muzikantom za poskočne viže. Kolektivu Meraa ter vam drage upokojenke in upokojenci želim srečno, veselo in zdravo Novo leto 1980.
dogovorjeno politiko cen,
—	z enotnim, učinkovitejšim in organiziranim nastopom na (nabavnem in prodajnem) tržišču, boljšim izkoristkom kapacitet in večjo produktivnostjo dela, vojno in investicijsko politiko
—	z dogovorno in vsklajeno razna osnovi plana,
—	s povečanjem kvalitete in obsega storitev,
—	s specializacijo in delitvijo dela,
—- s sodelovanjem pri skupnem investiranju in drugih skupnih vlaganjih.
—	z urejanjem medsebojnega kreditiranja vzajemne pomoči,
—	z vskiajeneim strokovnim usposabljanjem kadrov
—	z krepitvijo solidarnosti, razvijanjem ugleda ter zaupanja v del. organizacijo,
—	z vSklajevanjem interesov TOZD in DO z interesi širše družbene skupnosti,
—	z zagotavljanjem obveščenosti delavcev in širše družbene skupnosti na področjih kjer delujemo,
—	s krepitvijo socialističnih samoupravnih odnosov,
—- z razširitvijo tržišča ter sodelovanjem z potrošniškimi sveti v KS;
—	s skupnim organiziranjem strokovnih splošnih in pomožnih služb,
—	z urejanjem vseh drugih medsebojnih razmerij v DO, za katere maneimo, da morajo biti enotno urejena.
Razvoj tvornice ulja Zagreb
TVORNICA ULJA, ZAGREB
Tvornica ulja, Zagreb je jedna od najpoznatijih proizvočtača u o-voj grani industrije kod nas, a o-snovana je 1916. godine. Tokom svog postojanja razvijala je svoje proizvodne kapacitete i širila asor-timan proizvoda, posebno onih iz grupe jestivih proizvoda. Uv-ijek se nalazila u prvim redovima: kod u-vodenja biljnih masnoča u prehrani stanovništva, kod šdrenja a-sortimana proizvoda i kod osmiva-nja domače uljarske sirovinske baze. Tvornica ulja, Zagreb je prva u našoj zemlji počela proizvodi ti čvrste biljne masti. Prvi margarin domače proizvodnje hio je »Zvijez-da« margarin.
Sve više proizvoda na osnovi biljnih masnoča nosi zajedničko ime »Zvij ez da«. Potrošači -s povjere-njem prihvačaju »Zvijezda« proizvode, jer znaju da su kvalitetni i ekonomični u upotrebi. Kvalitet »Zvijezda« proizvoda potrvrduje povjerenje potrošača i visoke ocje-ne za kvaliteto. Različiti specijali-
Updkotjeoka Tončka Florjan iz Velenja je poslala uredništvu pismeno zahvalo za izkazano pozornost ob novoletnem srečanju in prosila za objavo. Takole pravi:
»Bili smo prijetno presenečeni, ko. smo dobili od naše matične organizacije Merx Celje vabilo na ponovno novoletno srečanje upokojencev. _ Letošnje tradicionalno srečanje je bilo še posebej prijetno. Z lepimi in udobnimi Izletnikovimi avtobusi smo se peljali iz Celja mimo Velenja po lepi soteska rečice Pake, nadalje proti Slovenj grad-cu naproti lepi Koroški. Pripeljali smo se na Ravne med res našo prijazno in gostoljubno Koroško. Nadvse prijetno je bilo v lepem in
zirani žiriji na različitim manifestacijama Tvornice ulja, Zagreb i njenim proizvodima »Zvijezda« do danas dodijelili su 132 visoka priznanja. Medu tim priznanjima na-laze se diplome za kvalitet sa nazivom »Šampion kvalitete, Zlatna amfora«. »Zlatnik pobednik Beograda, srebrna plaketa koju je Tvornica ulja, Zagreb dobila u toku godine kvalitete 1973. za izuzetnu aktivnost na unapredenju kvalitete i još mnogih drugih medalja i diploma.
Duh samoupravnog sporazumevanja nije mimo išao ni ovu tvor-nicu, a koja je decenijama širila poslovno tehničku suradnj-u sa drugim tvornicama unutra i van uljarske grane proizvodnje, i da bi u toku 1978. godine prišla samouprav-nom organiziranju poduzeča SOUR »Zvijezda«, Zagreb u kojoj su udru-žene slijedeče radne organizacije: »Amfora«, Makarska, Tovarna olja Slovenska Bistrica, »(Radeljevič« Dubrovnik i Tvornica ulja, Zagreb.
sodobno urejenem hotelu Mene, kjer smo bili lepo -postreženi. Pozornost, M je bila namenjena nam je -bila prav prisrčna in tovariška.
Med samim programom smo se prav iz -srca nasmejali in dobro razpoloženi tudi zaplesali.
Vsem, ki ste skrbeli za vesele točke programa in -ansamblu Žele-zanji Ravne lepa hvala, saj ismo pozabili da ismo upokojenci, ko so bile lahke noge in mlado srce. Zahvala pa gre seveda delovni organizaciji Mene, posebej pa organizatorjema tov. Mojsilovič Bogomirju, Gračnar Jožetu in ostalim.«
Tončka Florjan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta VEZENŠEK KARLA se zahvaljujemo delovni organizaciji MERK Celje — TOZD Grosist za -darovane vence in izrečena sožalja ter poslovilne besede ob njegovem preranem grobu. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, lepa hvala.
žena Marija, sin Drago in hčerka Marjana
Vso ljubezen sem nekdanjo v jamo d’jal s spominom ran, kamen sem zavalil nanjo, da je ne pusti na dan
(S. Jenko)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi staršev, se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi stali ob strani, sočustvovali z mano, poklonili cvetje in ju pospremili na zadnji poti. Še posebno se zahvaljujem vsem obratovodjem in sodelavcem v TOZD Pekarne in slaščičarne.
Vse izkazane pozornosti so mi v uteho ob nemi bolečini.
Edi Stepišnik
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam v TOZD Grosist — poslovalnica 3, posebno skladišču pijač za lepo darilo, ki mi bo v trajen spomin.
Ob tej priliki želim vsem sodelavcem delovne organizacije, poslovalnice 3 mnogo zadovoljstva in lepih uspehov v nadaljnem delu v letu 1980.
Kolenc Mihael
Zahvala upokojenke

Nagradni
dopust
Pepek vpraša sodelavca:	»Kije
pa je Tine?«
Sodelavec: »Na nagradnem dopustu.«
Pepek: »Kdo mu ga je pa dal in zakaj ?«
Sodelavec: »Šef, ker je namesto njega napisal članek za Vestnik.«
Silvestrovanja prirejajo
MERX — TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA CELJE:
Hotel MERX Celje, Ljubljanska cesta, dne 31. 12. s pričetkom ob 20. uri.
Vstopnina je 600 din. V ceno je vključen bogat silvestrski menu ata carte. Zabaval vas bo ansambel Celeia.
Motel Šentjur pri Celju, dne 31. 12.
s pričetkom ob 20. uri.
Vstopnina je 550 din in je v njej vračunan silvestrski menu. Igral bo ansamble »Agave« iz Celja.
Gostišče »STARI GRAD« Celje, dne
31. 12. od 20. ure dalje.
Vstopnina je 420 din s silvestrskim menujem. Zabaval vas bo ansambel Svenšek iz Maribora. Pohitite z rezervacijami!
Kolektiv TOZD gostinstva in turizma Celje se priporoča in želi svojim cenjenim gostom in članom kolektiva MERX zdravo in zadovoljno Novo leto 1980.
MERX — TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA RAVNE:
Hotel »MERX« Ravne na Koroškem, dne 31. 12. s pričetkom ob 20. uri v vseh prostorih. Vstopnina znaša 400 din in je v tej ceni vštet novoletni menu. Igrata ansambel »Kora« in »Kovinarji«.
Nadaljevanje bo 1. 1. 1980 s pričetkom ob 20. uri. Tedaj velja samo rezervacija 100 din. Igrala bosta prav tako ansambel »Kora« in »Kovinarji«.
Kljub temu, da je v hotelu 670 sedežev, je treba spričo velikega zanimanja pohiteti z rezervacijami.
MERX — TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA RADLJE OB DRAVI:
Hotel »KOZJAK« Radlje ob Dravi, dne 31. 12. od 20. ure dalje. V vstopnini, ki velja 400 din, je Vključen novoletni menu. Zabaval vas bo ansambel »Flamingi« iz Maribora.
Tudi na Novega leta dan se bo Silvestrovanje nadaljevalo v istih prostorih s pričetkom ob 20. uri. Za tedaj je potrebna rezervacija po 100 din za osebo. Igral bo prav tako ansambel »Flamingi«.
Kljub temu, da je na voljo 350 sedežev, je potrebno pohiteti z rezervacijami.
Se priporočata kolektiv TOZD gostinstva in turizma Ravne na Koroškem in TOZD gostinstva in turizma Radlje ob Dravi, ki želita cenjenim gostom in članom kolektiva MERX srečno in zdravo Novo leto 1980.
Dobrota
Tiho in neslišno gre Ob pragu 20. leta v pozabo. Bil je velik, bogat in spoštovan. Ko so se njegovi otroci osamosvojili in zahtevali doto jih je opomnil, naj bodo zvesti do njega, tudi njegovi vnuki in pravnuki. Vendar je življenje prineslo svoje. Vedno so padali očitki, kolik o troši, koliko poje, da je nenasiten, da nič ne dela itd. Taki očitki so bili boleči. V globokem razmišljanju je skoraj obupal. Zlasti še, ker ise ga ob njegovem življenjskem jubileju -ni nihče spomnil in mu izkazal pozornost ter zahvalo za vse dobrine, ki jih je u-stvaril in nudil občanom. Potrošniki so ga večkrat neopravičeno grajali, tudi novinarji mu niso prizanesli. Sam pa ni mogel delati čudežev! Prizadeval si je, kolikor je mogel. Situacijo je trezno presojal in previdno krmaril, dokler ni naletel na čeri. Te so ga pa hudo poškodovale in začel je 'hirati. Terapije doslej še niso dale rezultatov. Mogoče še ni bilo prepozno. Kdo ve. Lahko da bo prišel še k sebi, če so medtem otroci, ki so spoznali bridkost, sklenili, da mu bodo pomagali. Končno pa saj jih je on spravil na noge in jim pokazal pot do gospodarnosti, medsebojnega spoštovanja in humanih odnosov, on jih je preživljal še preden se je spoznal z Dobrino, sedaj bi pa vseh 14 otrok ne moglo preživeti njega — enega, ki itak veliko ne rabi. Dobrota je res sirota.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
O
O
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Uredniški odbor
se cenjenim dopisnikom zahvaljuje za sodelovanje in cenjenim bralcem
želi
zdravo in srečno
Novo leto 1980.
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO