Kranj, petek, 6. februarja 1987 SSHGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE — ZVEZE DELOVNEGA ,mmmmmm LJUDSTVA ZA LET GORENJSKO Berta Golob Nobeden njive več ne zase-je Edvard Kardelj Peter Čolnar Razvoj slovenskega narod- Grenki čar demokracije nega vprašanja 9 stran IZvezno priznanje KSTenetiše Kranj, 5. februarja — Občinska konferenca Socialistične zveze Kranj je 12 Beograda dobila obve- stilo s čestitko, da je Zve- zna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije podelila Plakete samoupravljanja krajevni skupnosti Tene-tiše v kranjski občini. Pričanje so krajevni skupnosti podelili za dosežke Pri uresničevanju srednjeročnega razvojnega igrama med leti 1981 in 1985. , V tem obdobju so se v kraJevni skupnosti na referendumu odločili za samoprispevek in z denarjem ter prostovoljnim de-lQrn zgradili Dom krajeve skupnosti in v njem ^govino. Dom, v katerem 3he zdaj tudi bife, je zdaj »udi sicer postal središče 2lvlJenja ter dela društev ln organizacij. Prostori so ledeni vsak dan. A £ Molk o lastnih problemih Problemi, ki pretresajo jugoslovansko družbo in gospodarstvo, so nam bolj ali manj poznani. Na vseh ravneh, od delovne organizacije, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij do občine, republike in federacije, imamo preveč administracije. Premalo delamo, nekateri dokazujejo, da ne več kot 32 ur na teden. Slabo izrabljemo stroje, precej manj kot v industrijsko razvitejših državah. Počasi obračamo družbeni denar in gradimo tudi obrate, ki od vsega začetka prinašajo le izgubo. Osebno odgovornost skrivamo za kolektivno — in tako naprej. Le zakaj takšno besedičenje in pisanje, ko o teh problemih, če nekoliko pretiravamo, govorijo že vrabci na strehah in prvošolčki v osnovnošolskih klopeh? Zato, ker imamo tudi pri nas precej takšnih »vrabcev« in «prvošolč-kov«, ki na sejah, sestankih, razpravah, ki so namenjene povsem določeni delovni organizaciji ali povsem določeni občini, govorijo izključno o prevelikem številu uradnikov v Beogradu, o Fenijih in Obrovcih, o razmerah, s prstom kažejo na druge; o tem, kaj se dogaja za njihovim tovarniškim pragom, v njihovi delovni organizaciji, pa modro molčijo. Da — verjetno majhno kranjsko podjetje ne more kaj dosti storiti za zmanjšanje administracije na zvezni ravni, zato pa lahko o njej kritično razmišlja in obračuna z njo, kolikor je mogoče, v lastni organizaciji. Tudi tovarna iz Škofje Loke ne bo rešila splošnega jugoslovanskega problema slabe izrabe delovnih strojev, zato pa lahko veliko stori za boljši izkoristek naprav v svojem okolju... Tisti, ki vidijo razloge za takšne in podobne probleme le zunaj svoje delovne organizacije in za nameček še privolijo v sivino (nizkega) jugoslovanskega povprečja, so praviloma slabi gospodarji. Mar ni, denimo, begunjski Elan uspel prav zato, ker je pometal pred lastnim pragom in je kakovost izdelkov dvignil nad jugoslovansko povprečje. C. Zaplotnik Elan v Crans Montani Kdor vlaga, dobiva ,ans Montana, 3. februarja — Elan iz Begunj je na letoš-di H** SVe*ovnem prvenstvu uradni dobavitelj smuči in tu-enarni pokrovitelj prireditve, zato ima edini že v času 1a neBa prvenstva pravico uporabljati znak prvenstva tjjYSeh svojih izdelkih in na reklamnem gradivu. Na pe-tr ai'h v Crans Montani ima pravico izobesiti en večji b|*nsParent in štiri manjše ter postaviti tri reklamne ta- °kr ^G Zu dobaviteljstvo smuči in pokrovitelj sto plačal tud' tisoč švicarskih frankov in tej vsoti primerne so t^. nJegove pravice. Fila in Subaru, dva glavna pokrovi-Ker ' lmata večje pravice, pač glede na vložek denarja. ve s° takšna pokroviteljstva pomemben element Elano- VeUavitve, se že pogovarjajo o takšnem sodelovanju du ^na prihodnjem svetovnem prvenstvu v Vailu v Colora-^izat • Cormakom iz Velike Britanije, ki v imenu orga-iHe °rJev prvenstev organizira sponzorstva, s tem razbre- 1organizatorje in sprejme tveganje ali dobiček (ta po-t^*k <~1 Je). je Elan že navezal prve stike, je povedal Miran ^le^.a, vodja oddelka Elanove ekonomske propagande. rj1 Je v Crans Montani predstavil novinarjem in poslov- ni d °'avcem nove smuči Elan compreks, ki so j Uk0 tV€!'eti, med njimi tudi Stenmark in Križaj. Smučka, bolj ^^ovalna kot rekreacijska, je lažja, lažje vodljiva, ^dst Sc'Pumrana in manj občutljiva za tresljaje. Na 1er jj^itvi sta bila tudi Ingen.ar Stenmark in njegov tre-?*ni rjermu»n Nogler. Elan pa ima svoj paviljon tudi v dvojici rsališča, kjer se predstavljajo najbolj znani proizva-tUdi vr5u^ar<^ke opreme. Elanova željo je večja uveljavitev skr0rn c\' saJ Je sedanja prodaja smuči v tej državi pre V na- '''lan je že član švicarskega smučarskega skla- J. Košnjek Smučarski tekači in sankači za državne naslove Kranj, Dolenja vas, 12. februarja — Športni društvi, tekaška sekcija Kokrice in športno društvo Iskra iz Železnikov, bosta v soboto in nedeljo organizirali državno prvenstvo v smučarskih tekih za starejše in mlajše pionirje ter državno prvenstvo v sankanju na naravnih prograh za vse kategorije, od pionirjev do starejših članov. Na Kokrici 200 tekmovalk in tekmovalcev že trenira na novih progah. Drevi ob 18. uri bo slovesna otvoritev, prvenstvo bo odprl predsednik kranjske občine Ivan To»kar. Jutri ob 0. uri bo slart posamičnih tekov za starejše pionirke in pionirje na 5 km, mlajši pionirji in pionirke pa bodo imeli 3 km dolgo smučino. V nedeljo ob 9. uri bo start štafet za starejše pionirje na 3 krat 5 km in nato še mlajših pionirjev na 3 krat km. V Dolenji vasi že trenirajo sankači iz Bosne in Hercegovine in iz Slovenije. Prvenstvo na naravnih sankaških progah se začne v soboto ob 8. uri. Na sporedu bosta dve vožnji. V nedeljo ob 8. uri bo start voženj enose-dov in dvosedov. Prepričani smo, da bosta obe športni društvi dobra organizatorja. D. H. Ob koncu februarja 500 metrov vrtine - Gradnja karavanškega predora poteka po načrtih. Zdaj n"majo več toliko problemov, saj so v skalnati hribini Še vedno pa ,e kar precej vode, v^idar kUub temu napredujejo po šest metrov na dan. Do zdaj so delavci Slovenija ceste m Pollenskv - Zollnerja izkopali že 404 metre predora, predvidoma ob koncu februarja jih bodo že približno 500 metrov. - Foto: F. Perdan _:--_ Prešernovih stopinjah ...... j_______i tia. smo se mu skušali ob leto Me«anes ob 10. u hišo v K... *eri,,l"',,n Ob izidu njegov knjigo Po Piv nov»h stopiniah uri bo v renesančni dvorani ranju srečanje s Črtomir ^VinT''11 h<) 'oinilo 40 let, kar jo izšla prva n°Val '""'"I glasa in tedaj bo pi.i/ v,sok življenjski jubilej - 80- letnico amir Zoreč. Ker bo naš Jubilej i 40 letni jubilej njegovega sodolo . ami, saj nam je pomagal pri prvih in nam ostal zvest vsa štiri dosetle Crto tja, smo se mu skušali od letošnjem kulturnem prazniku skromno oddolžiti. Založili smo in izdali v drobni knjižici del njegovih zapisov o Prešernu. Za vse, ki bi se radi spoznali z avtorjem, smo skupaj z kranjsko Osrednjo knjižnico pripravili danes ob 10. uri srečanje z njim. Spregovoril bo o Prešernovih stopinjah v mestu, predvsem pa o dolgu, ki ga imamo Kranjčani do velikega pesnika. Velja mu prisluhniti. L. Bogataj MATEJA SVET SREBRNA Crans Montana, 5. februarja — Vreni Schneider, Mateja Svet, Maria VValliser, tak je vrstni red četrtkovega ženskega veleslaloma za svetovno prvenstvo. Naša Mateja Svet je tudi v drugem nastopu na svetovnem prvenstvu dokazala, da je odlična smučarka. Bronasti kolajni v superveleslalomu je dodala še srebrno v veleslalomu. D. H. Krunj, Jesenice Sinoči so v Gledališču Tone Cufar na Jesenicah podelili letošnje gorenjske Prešernove nagrade. Prejeli so jih: Slava Ma-roše- ič, Berta Golob, Alenka Kham-Pičman, Miha Dalla Valle, Klemen Ramovš in Prane Štukej. Slovesnost je bila tudi v Kranju, kjer so podelili velike in male Prešernove plakete. Na sliki: Alojz Žibert prejema veliko Prešernovo plaketo iz rok predsednika kranjske kulturne skupnosti Andreja Bitenca. — L M. — Foto: F. Perdan GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 6. FEBRUARJA 19(7 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Naša šola je šola povprečij Ljubljana, 3. februarja — Predsedstvo republiške konference SZDL je razpravljalo o poročilu o preobrazbi vzgoje in izobraževanja Za naš proizvodni sistem je značilno, da ima nizko izobrazbeno sestavo, saj je kar 42,4 odstotka delavcev brez sleherne strokovne izobrazbe, le 5,8 odstotka pa jih ima višjo ali visoko izobrazbo. Tako so poudarili na seji predsedstva RK SZDL in opozorili na številne slabosti našega šolskega sistema in na nujno preobrazbo vzgoje in izobraževanja. Preobrazbe šolstva smo se lotili preveč idealistično, predvsem s skupkom norm, ne da bi upoštevali življenje, s tem pa tudi mnenje šole in univerze ter mladih. Danes smo nezadovoljni s šolskim sistemom in rezultati, ki jih daje. Mreža šol ni racionalna in večinoma je podrejena lokalnim interesom, ne pa strateškim družbenim ciljem. Naša šola — so poudarili na seji številni razpravljalci — je šola povprečij, v kateri se manj bistrile morejo uveljaviti, bolj nadarjeni pa se izgubijo, ker v šoli nimajo podpore in ustreznih spodbud. Šepa svo- bodna menjava v šolskem sistemu — že nekaj let ga uvrščamo med družbeno porabo, pri čemer je samoupravna interesna skupnost prej škodovala kot koristila. Učitelji in profesorji niso bili prav nagrajevani, obenem je res, da ima pedagoški kader premalo'lastnega izobraževanja in usposabljanja. Razpravljalci, ki so bili zelo kritični in so dali le malo predlogov za spremembe šolskega sistema, so se dotaknili tudi univerze. Nekateri se zavzemajo za njeno večjo samostojnost, za poseben zakon o univerzi, ki naj ne bi bila le formalnost, ampak zgodovinska nujnost. Drugi pa zakonu in tudi večji avtonomnosti v samoupravni organiziranosti univerze oporekajo s tem, da univerza ne more biti zunaj družbe, pač pa trdno vpeta vanjo in odprta v svet. V njej se mora odražati pretok znanja in raziskovanja, omogočiti pa ji je treba večjo selektivnost, ki jo je zdaj premalo. Dopolnitev vsakega četrtega člena ustave Predsedstvo SFRJ je pripravilo predlog o začetku dela za spremembe ustave, kar pomeni, da se je proces spremembe že začel. Predlog bo te dni dobila skupščina SFRJ, kjer bodo o predlogu temeljito in dolgo razpravljali. Zvezni zbor naj bi na svoji seji 11. februarja obravnaval predlog za spremembo ustave. Delegati naj bi poslušali obrazložitev, o predlogu se bodo izrekale republiške in pokrajinske skupščine. Po odgovoru republik in pokrajin naj bi zvezni zbor odločil, ali predlagane spremembe sprejema ali ne. Če ne bo nasprotovanj, potem bo skupščinska komisija za ustavna vprašanja dobila nalogo, naj do jeseni pripravi spremembe in osnutek dopolnil. Osnutek bo izoblikoval zvezni zbor, ga poslal v republiške in pokrajinske skupščine in ga dal v javno razpravo. Predlog za ustavne spremembe naj bi pripravili do letošnje icseni, saj bosta javna razprava in razprava v skupščini trajali tri ali štiri mesece. Za predloge morata glasovati dve tretjini delegatov zveznega zbora. Če ne bodo glasovali, bodo morali predlog preložiti, prav tako tudi v primeru, če zanj ne bo glasovala tudi samo ena od republiških skupščin. Ko bodo predlog ustavnih sprememb sprejele republiške in pokrajinske skupščine, bo zveznemu zboru ostalo le to, da jih razglasi. To se ne bo zgodilo prej kot pred koncem leta 1988. Delo je zelo zahtevno, saj napovedujejo dopolnitev skoraj vsakega četrtega člena. Žalna slovesnost za Kamnitnikom Škof j a Loka — Družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Stara Loka-Podlubnik pripravljajo za ponedeljek, 9. februarja, žalno slovesnost v spomin 50 ustreljenim talcem. Slovesnost bo ob 16. uri pri spomeniku za Kamnitnikom. Komemorativni sprevod bo krenil z Mestnega trga ob 15.30. Organizatorji vabijo svojce in druge ljudi, zlasti pa mladino, da se slovesnosti udeležijo v čimvečjem številu. Pavel Žerovnik, predsednik radovljiškega izvršnega sveta: Cilji so stvarni in dosegljivi Radovljica, 3. februarja — »Letošnja resolucija razvoja radovljiške občine je dovolj konkretna in tudi cilji, ki so zapisani v njej, so stvarni in v normalnih okoliščinah dosegljivi,« pravi mag. Pavel Žerovnik, predsednik radovljiškega izvršnega sveta. »Lani smo v občini načrtovali 3,5-odstotno rast industrijske proizvodnje, ki pa je potem nismo dosegli. Letos smo nekoliko previdnejši, v resolucijo smo zapisali le 3-odstotno rast, četudi bodo nekatere lani in predlani končane naložbe letos že dajale večje učinke. Statistika precej zamegluje dejanski obseg indu- strijske proizvodnje. Ni namreč vseeno, ali Elan naredi eno majhno ali eno veliko jadrnico. Pri zbiranju podatkov o proizvodnji se oboje šteje kot en kos,« pravi Pavel Žerovnik. »Številne delovne organizacije bodo letos vlagale denar v posodabljanje proizvodnje in v razvijanje novih programov. Veriga bo kupila opremo za proizvodnjo vijakov Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplo-tnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Se-dej (Jesenice), Helena Jelovčan (Skofja Loka, kronika), Jože Koš-njek (notranja politika, šport), Dušan Humer ( p«>i t), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan (fotografija). Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463 novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din Zadnja montažna dela v elektrojeklarni — Največja slovenska naložba, vredna 69 milijard dinarjev, bo 1. maja začela redno obratovati. Te dni bodo v njej začeli hladno testiranje in predvidoma sredi februarja bodo napravili prvi testni sarž. Zadnja montažna dela morajo posamezni izvajalci opraviti do konca marca. — Foto: F. Perdan Razmere v upravi za družbene prihodke Je bila razrešitev inšpektorjev zakonita? Kranj, 4. februarja — Predsednik kranjskega izvršnega sveta Henrik Peternelj je na današnji skupni seji zborov občinske skupščine seznanil delegate z razmerami v upravi za družbene prihodke. Dejal je, da je bistvo spora med direktorico in šestimi (bivšimi) inšpektorji v tem, da je nova direktorica hitro začela ukiepati za izboljšanje delovne discipline. Materialne razmere za delo resda niso bile najboljše, je bilo rečeno, vendar so bili inšpektorji po osebnih dohodkih enakovredni drugim delavcem v upravnih organih; avtomobilov pa jim ni bilo mogoče zagotoviti dovolj zaradi neustreznega načina, saj so hodili na teren le tretjino leta. Izvršni svet je soglašal z ukrepi, ki jih je predlagala direktorica, je dejal Henrik Peternelj. Podprl je tudi spremembo pravilnika, po katerem se je število inšpektorjev zmanjšalo s sedem na štiri, število odmernih referentov pa se je temu primerno povečalo. Za to se je odločil tudi na osnovi ocene, ki jo je lani o delu kranjske davkarije d«Ia republiška uprava za družbene prihodke. Delo v davčni upravi je bilo kljub nesoglasjem in kadrovskim spremembam dobro opravljeno, saj je bilo število inšpekcijskih pregledov precej večje kot predlani, je bilo rečeno delegatom. Vse, kar (odstavljeni) inšpektorji očitajo direktorici in nekaterim delavcem v drugih upravnih organih občine, preverjajo in preiskujejo delavci uprave za notranje zadeve, deloma pa tudi delavci službe družbenega knjigovodstva. Predsednik občinske skupščine Ivan Torkar je v razčiščevanje razmer vključil tudi skupščinsko komisijo za nadzor. Strokovnost dela v davčni upravi ocenjuje republiška uprava za družbene prihodke, sedanja direktorica pa je že seznanila odgovorne, da namerava zapustiti upravo za družbene prihodke. Kranjski družbeni pravobranilec samoupravljanja je dal izvršnemu svetu, ki je podprl ukrep direktorice za razrešitev inšpektorjev, pobudo, naj »vzpostavi prejšnje stanje«, vendar izvršni svet pobude ni sprejel. Sodišče združenega dala v Kranju tudi ni podprlo pravobranilčeve pobude, zato se je le-ta pritožil na republiško sodišče združenega dela. Izvršni svet bo delegate občinske skupščine ponovno seznanil z razmerami v davčni upravi na naslednji seji občinske skupščine, ki bo konec februarja. C. Zaplotnik za hitro ovijanje, kakovostnih verig in za kovaško valjanje, lotila pa se bo tudi naložbe na področju pnevmatike. Elan bo letos zgradil proizvodne prostore za plo^la (jadrnico E-43) in za lesene dele in izdelal načrte za proizvodnjo nosilnih elementov za smuči. LIP bo kupil novo opremo za lakirnico pohištva v Bohinjski Bistrici in za proizvodnjo opaznih nosilcev v tozdu Rečica, gradil pa bo tudi proiz-vodno-projektivni in tržni center na Bledu in posodobil računalniško opremo. Plamen bo dokončal lanske naložbe in podvojil zmogljivosti linije za termično obdelovanje vijakov. Almira bo razširila maloprodajno mrežo in obnovila stavbo za razvojni oddelek. Kemična tovarna Podnart bo končala lanske naložbe ter razširila in posodobila del proizvodnje .. .« • Veliko načrtov so si za letos zadale gostinsko-turistične delovne organizacije. Jih bodo zmogle? »Turizem še naprej ostaja prednostna panoga, vendar bo šele 31. marca natančno znano, v kakšnih pogojih bo posloval. Bled bi rad načrte uresničil do leta 1989, ko bo na Blejskem jezeru svetovno veslaško prvenstvo. HTP bo letos širil igrišče za golf in gradil gospodarsko stavbo na Zatrniku in se pripravil na gradnjo hotela na Mli-nem. Kompas bo zgradil hotel v Ribnem, Integral nadzidal hotel Park. Blejske turistične delovne organizacije bodo letos pripravile vse potrebno za ureditev festivalne dvorane, grajskega kopališča in garaž Vile Bled ter za gradnjo večnamenske dvorane, trgovskega, turističnega in informacijskega centra, depandanse hotela Golf, hotela Belve-dere in penzion v Mali Zaki. Za Bohinj pripravljamo dolgoročni program razvoja turizma. Prvi del, ki je že izdelan, predvideva kratkoročne ukrepe za izboljšanje razmer. Bohinjci se z njim v glavnem strinjajo; vendar zahtevajo, da se preseže razdrobljenost in da se oblikuje jedro domače turistične delovne organizacije.« • Kako bo letos s cestami. »Dodatno združevanje dena^ j a, s katerim smo lani precej & boljšali ceste v občini, bomo o8 daljevali tudi letos. Največja «P ložba je gradnja blejske obvo* niče, za katero naj bi 1,8 rnilijj£ de dinarjev primaknila repuMj ška skupnost za ceste. Glav** načrti se že izdelujejo in če J* šlo vse po načrtih, bi letos op** vili vsa zemeljska dela. S ■i malno-pravne plati za zda} nobenih zadržkov. Med drugi^ naložbami je najpomembneje* gradnja mostu čez Savo v 0W čah.« C. Zaplotni* Zeleni vlaki dobro zasedeni V primerjavi z letom 1985 se je lani izboljšala tudi zasedenost v zelenih vla-kih, bila je približno 73-od; stotna. Lani se je z njim1 prepeljalo 389 tisoč potni' kov, kar je za 5,9 odstotka več kot leto prej. Največ po; tnikov se z zelenimi vlaki vozi na progi Pulj—Zagreb, kjer je lani potovalo 178 tisoč potnikov. Vlak je bil na tej relaciji zaseden skoraj 77-odstotno. Blizu 53 tisoč potnikov se je peljalo z zelenimi vlaki na progi Murska Sobota—Ljubljana, 47 tisoč iz Maribora v Ljubljano, skoraj toliko tudi na relaciji Metlika—Ljubljana, 38 tisoč na progi Zagreb^ Ljubljana in 26 tisoč na relaciji Ljubljana—Maribor-Decembra lani so povezali Ljubljano in Maribor n Gradcem. Ta nova železni; ška linija je omogočila tudi najhitrejšo zvezo z Dunajem. Z zelenimi vlaki v organizaciji TTG pa so orga; nizirani tudi številni izlet1 po domovini in tujini Gasilsko društvo Cerklje slavi letos 95-letnico delovanja Občni zbor prvič pod lastno streho Cerklje — V soboto je bila redna letna konferenca gasilskega društva Cerklje, ki letos praznuje visok jubilej — 95-letnico uspešnega delovanja. Konferenci so v novi dvorani gasilskega doma v Cerkljah prisostvovali člani društva, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Cerkelj, Grada in Poženika ter občinske gasilske zveze iz Kranja. Pozdravni govor je imel predsednik gasilskega društva Cerklje Ivan Basej. Iz poročil, ki so jih podali predsednik, poveljnik in blagajnik, lahko ugotovimo, da je društvo zelo uspešno opravilo zaupane naloge. Posebno skrb so namenili dograditv. gasilskega dima, kjer so bila skoraj vsa dela opravljena brezplačno. Obnovljen gasilski dom v središču Cerkelj naj bi slovesno izročili namenu 21. junija letos. Posebno sk so dali izobraževanju članst ^ zelo uspešni so bili pi°n'r^L9-občinskem kvizu. Lani so d krat sodelovali pri gašenj^ /.arov so črpanju pa pri v Cerkljah, novem v širši akciji porfl*£ v zašel6* . vode v zo^-^ij Prenje. Vedno pa so bili veSsr pomoči krajanov, ki jih do . daj še nikoli niso razočar*S Za letošnje leto so prip1"9^-obsežen program dela, Pr \. vsem dograditev doma iD s^ pa za sušenje cevi, skrbeli do za izobraževanje članS ^ ter pregledali dimne na^\e\(f in aparate za gašenje. Sod vali bodo na vseh tekm0 « njih, osrednja slovesnost j predvio01 bo v Cerkljah 21. junija, ko bodo 95-letnico gasilskega dru Cerklje. f J. Kuh*r V Tržiču iz neprimernih velikih starih stanovanj urejajo sodobna stanovanja V starih hišah petkrat več stanovanj kot prej Tržič, novembra — Ni vse samo obnova zunanjih fasad, pravijo v Tržiču; pomembnejša je izkoriščenost notranjosti njih. Težko bi pri nas našli staro mestece, ki bi pri pridobivanju sodobnih stanovanj v starih hišah doseglo tolikšne uspehe, kot jih Tržič. Ta način pridobivanja je dražji, to je res, kar za 20 do 50 odstotkov. Prihranijo pa se zemljiške površine in, najpomembnejše, mesto zaživi in se pomladi. V Tržiču so se dela lotili na svojstven način. Najprej so odkupili stanovanjske hiše, tako da so bila lastninska razmerja urejena. Potem je bilo preureja- nje po načrtih arhitektov veliko lažje. Deset let je od prvih načrtov, sedem, odkar so se lotili prezidave prvih hiš, in do danes je bilo obnovljenih na Trgu svobode pet hiš. Koželova, Bocakova, Lončarjeva, Mundičeva in Per-kotova. V njih je bilo pred prenovo le enajst slabih stanovanj, sedaj pa je 50 lepih, udobnih sodobnih stanovanj. Zdaj preurejajo stavbo na Koroški 7, kjer je bilo prej pet stanovanj, po končani gradnji, ki jo predvidevajo za avgusta 1987. leta, pa bo tu 18 stanovanjskih enot. V bližnji prihodnosti pa je v planu prenova Sparovčeve, Aignerjeve in Kokaljeve hiše na Koroški in Ošabnikove hiše na Cesti JLA 6. Tudi te hiše je stanovanjska skupnost odkupila in pripravlja tehnično dokumentacijo za njihovo preir'editev. Ne drže pa se le mestnega jedra. Lotevajo se tudi starih hiš v okolici. V Podljubelju bo na mestu dotrajane in porušene hiše Podljubelj 55 pričel SGP graditi nov objekt s šestimi stanovanji. kjf* Na Ravnah pa bo na mestu- jp stoji stavba Proleterska nji 12, zgrajen blok z 28 stanov* ^ V Tržiču manjka prostog v blokovno gradnjo, zato so ^\ temeljih plana odločili,\.AtSh na mestu, kjer zgradba Pristava Mlako, z stoji „ gradili kompleks fi manjših blokov, v katerih °^ bližno 50 stanovanj. V tem njeročnem obdobju imajo vtJjfi r. .r .... o .i D.;(DoWr»fi >I 1-1.,,1,,'f ,:• ,1 li,7-li,II. r- Območna vodna skupnost Gorenjske Za nova dela in varstvo poldrugo milijardo Kranj, 5. februarja — Tik pred koncem minulega leta je skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske obravnavala popravilo poškodb po avgustovskih visokih vodah. Z dopolnitvijo plana je zagotovila denar za prenovo, ki jo bodo nadaljevali v strugah in na vodnogospodarskih objektih tudi letos. Sicer pa letošnji plan temelji na osnovi srednjeročnih usmeritev. Zagotovljen je denar za osnovno dejavnost in nekatera nova dela. V Prašah, na desnem bregu Kranjskega jezera, naj bi letos začeli graditi intervencijsko postajo •'Kje in kaj bodo delali Tudi letos je predvidena nadaljnja regulacija Sore v Žireh in pritoka Rakulka. Z regulacijo slednjega naj bi omogočili razširitev industrijske, cone v Žireh. V programu je tudi regulacija vodotoka hudournika Osojnica, ki zdaj povzroča poplave na tem območju Žirov. Posegi na hudourniku Osojnica pa bodo možni le, če bodo pravočasno urejena nekatera premoženjsko-pravna vprašanja. Precej velika dela so predvidena tudi na območju od Žabnice proti Bitnjam v kranjski občini. Če bodo pravočasno rešeni posamezni upravni postopki, bi, podobno kot pred leti, spet regulirali Zabnico proti Bitnjam. V programu so tudi nekatera dela v tržiški občini. Najpomembnejša investicija bo vsekakor nadaljevanje regulacije Trži-ške Bistrice, in sicer tako imenovane druge etape. Povezana je z zagotovitvi osnovnih pogojev za gradnjo industrijske cone v tem delu Tržiča. Na območju radovljiške občine je v programu večje delo na Koprivniškem potoku. Letos naj bi ga dokončno uredili in s tem v tem delu na Pokljuki preprečili poplave. Predvideno pa je tudi sofinanciranje pri urejanju vodnih razmer v bližini regatnega centra na Bledu. Najpomembnejši del iz tako imenovanega »zelenega planu« Območne vodne skupno- sti Gorenjske pa se letos nanaša na nadaljevanje regulacije Parovnice in pritokov ter gradnjo manjših odvodnikov v okviru hidromelioracij v kranjski občini. V škofjeloški občini je v program »zelenega plana« s takšno izvedbo vključeno območje Gosteč, v jeseniški območje Blejske Dobrave, v radovljiški pa Srednja vas v Bohinju in na levem bregu Save pod Radovljico. # Skrb za varstvo kakovosti Plan, ki ga je za letos na zadnji lanski seji sprejela skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske, pa vsebuje tudi varstvo kakovosti voda. Na podlagi že sprejetih obveznosti bo Območna vodna skupnost tudi letos sofinancirala dela pri čistilnih napravah v Kranju in na Jesenicah. Sodelovala bo tudi pri gradnji kolektorjev in industrijskih čistilnih naprav. Znesek posameznih deležev za sofinanciranje tovrstnih naprav je bil že dogovorjen, v glavnem pa so sprejeti predlogi, ki so jih že dali posamezni investitorji na Gorenjskem. Posebnost in hkrati pomembna novost pa bo letos ustanovitev posebne, tako imenovane intervencijske službe za nastalo škodo. Ker nekatere predlagane rešitve niso uspele, bo pri Vodnogospodarskem podjetju Kranj ustanovljena služba, ki bo posredovala pri izlivu škodljivih snovi v Obsežna regulacijska dela so letos v p*0' gramu Območne vodne skupnosti Gorenj' ske predvidena na območju Zirov. Če bo-do pravočasno rešeni posamezni upravnj postopki, bodo med drugim nadaljevali tudi že pred leti začeto regulacijo Žabnic* proti Bitnjam. vodne struge. Ze letos naj bi začeli gradi*1 intervencijske postaje na desnem breg11 Kranjskega jezera v Prašah. Denar zfl opremo, ki bo letos še precej izpopolnjena je zagotovljen. • Večja povračila, nespremenjene stopnj* Skupščina pa je sprejela tudi plan pr1' hodkov za uresničitev letošnjih progra' mov. Tarife povračil vodnega prispevka od količinskih osnov so na seji povečali za 100 odstotkov, stopnje od tako imenovfl' nih vrednostnih osnov pa so ostale še na' prej nespremenjene. Upoštevali so n*' mreč enaka inflacijska gibanja, kot so bU8 lani. Po programu bo imela skupščina Obnip" čne vodne skupnosti letos 4,26 milijard^ dinarjev prihodkov. Za osnovno dejavnos je predvidenih 1,8 milijarde dinarjev, za investicije 0,7 milijarde, za »zeleni P^* 0,10 milijarde, za varstvo kakovosti voda 0,70 milijarde in za obvezno združevanje 0,71 milijarde dinarjev. Seveda pa bo vsa v programih sprejeff dejavnost odvisna predvsem od letošnji'' gospodarskih gibanj. A. Žalar Člani Turističnega društva Kranj so tudi letos ocenjevali novoletne izložbe Elita brez konkurence Kranj, januarja — Novoletne izložbe ocenjujejo zato, pravijo v Turističnem društvu Kranj, da bi spodbudili trgovce. Njihove izložbe naj bi bile iz leta v leto lepše, bolj domiselno, igrive, praznične. Toda vsakič ugotovijo, da se tisti, ki ga eno leto pohvalijo, prihodnje zagotovo skvari. Razen Elite, seveda. Njena odlična aranžersku skupina prikaže izložbe, ki so lahko samo za vzor. Rateški turisti bežijo pred koma™ Blagovnica Globus je sicer kmalu okrasila izložbe, ena od njih pa je bila vse do konca prazna. Pohvaliti pa jo je treba zaradi okrasitve fasade z lučkami. Lani smo hvalili Merkur, letos pa je kar pozabil na novoletno praznovanje, sicer mu niti ne moremo zameriti, ker so prav takrat začeli prena vljati prodajalne v mestu, lahko pa bi malo lepšo prekrili izložbena okna. Živila so svoje izložbe okrasila povsod enako, prikupna pa je bila le tista v Bonbonie-ri. Med lepše urejenimi lokali je bila tudi cvetličarna Rožmarin, a kaj, ko iz izložbe prodanih lončnic niso sproti nadomeščali z novimi. Planika in Peko sta bila preveč »klasična«, pravi komisija, sram pa je lahko Ljubljansko banko, prav vse njene lokale po Kranju, Astro, Jugoplasti-ko, Obučo, Alpino, Borovo, Steklo in tudi Kokro. Prav nič se niso potrudili za praznični vide/, mesta. Mestna hiša je sicer do praznikov že snela zidarske odre, ni pa bilo roke, ki bi odrsala malto z oken, okna galerij Gorenjskega muzeju so vse praznike kazala svojo »malarijo«. Bolje so se odrezali zasebniki, čeprav imajo manjše izložbe. Med lepše urejenimi so bile izložbe Cesalnice Kunstelj, drogerije Drogesan, zlatar |a Zivka I/evičnika, prodajalne modnih dodatkov Rakar, to* buja Okršlarja, kava bara Kavka. Kot najboljšo od vseh i__ pa je komisija ocenila izložbo optičarke Nevenke Vervega. Elita je bila, kot smo že omenili, spet precej pred vsemi. Nekateri člani komisije so celo menili, da bi Elite sploh ne ocenjevali. Toda na koncu so vendarle spoznali, da je lahko vsako leto prva in pohvalje na, ker to pač pošteno zasluži. D. Dolenc Rateče — Med najhujšimi problemi, ki jih imajo v Ratečah, so nedvomno Ledine, kar 20 hektarov veliko zamočvirjeno področje pod cesto blizu nekdanje železniške postaje. Sem se stekajo vse rateške vode. Površina bi bila, če bi jo kdaj izsušili, velika pridobitev za Rateče, saj mrzlo rateško podnebje kmetom ni naklonjeno, vsaka dodatna kmetijska površina pa bi bila koristna. Ratečani si zato že vrsto let prizadevajo, da bi njihove neprijetne Ledine našle ustrezno mesto v občinskih planih in da bi jih nekoč vendarle izsušili. Morda bi ostalo le majhno idilično jezero, drugače pa naj bi področje namenili kmetijstvu. Kmetij sko—zemljiška skupnost ima sanacijo Ledin v planu vendar bi bila investicija zelo draga, zato je rešitev Se vedno vprašljiva. Pri naložbi bi morali sode\o tudi drugi skupaj z obm** vodno skupnostjo. .jj ledine so poleti prava na ^ ga. Ob prijetnih toplih Po1 večerih je v Ratečah tolik0. ^ marjev, da se jih domačin« | sprehajalci ne morejo ubra ^ Turisti, vsaj tisti, ki še da ^ preživljajo dopust v Ratečan^ pritožujejo in zapuščajo to q alpsko vas, saj se niti spre"i$ ne morejo. Ratečani so ra^jm ljali, da bi poskusili s škropi ^r so jim predvsem starejši d ^ čini odsvetovali, saj še P0**1^ leta po vojni, ko so z uP^oraJ raznih škropiv pregnali s vse ptice iz vasi in bližine " flj Prav bi bilo, ko v občin*. y planih — ki so /.daj v razpriJ ^ Ratečanov ne bi pozabili-} gati bi jim morali urediti Sede) D. g>WITOŽMO KNJIGO. PROSI M V Radovljici nič drugače Najbrž je bilo opOZOfilo, da ledena tveča r Ljubljani tajala žrtev, premalo. V Cankar jen ulici, kjer so nove trgovine, je bil 28. januarja pločnik zelo leden. S streh pa so visele gromozanske ledene sreče. Ne vem, kdo je odgovoren za vse to? Če bi se kaj zgodilo, bi bil najbrž vsak poy.ameznik. Pa tudi luči od Isospana proti Lescam 27. januarja zvečer niso gorele. M. (i. Neupravičena hvala ft) objavi članka, da je kranjska komunala dobila nov stroj za pluženje snega, se je po telefonu oglasil F. P. t. L nt nja in se precej je:il nad hvali) u članku. Povedal7«', da kuma nulci le ne delajo tako dobro, kot je pisalo. Svetoval je, naj si ogledamo cesto od Tekstilni duša do Planike, Delavski most. Jezersko cesto od Jaka proti /Jnto/u..,, O zametenih avtomobilih pa je pripomnil. da imajo registrske številke m po a jih n° bi bilo težko najti lastnikov in jih primerno koz novuti... Mučeniškn pot Poslušala sem reportažo Sil 00. Lersku z naslovom Odkup i rine. Morda nekateri niso .i!i■■■ali do koncu, ker je bila rec kot dokumentarna in je govorila prej o mučenju .-'rine pri odgonu iz hleva kot pa o samem odkupu. Kaj vse pretrpi ivina, ko mora na silo zapustit, topli domači hlev, smo slišali tudi 1: pripovedovanja dokaj mladih domačinov iz bit nje ljubljanski' rasi hran lic je ra lagal m učil ic metode, ki se jim irul ne more upirati, kadar jo spravljajo iz hleva. Če je nikakor ne morejo premak niti. pride do < nega najhujših mučenj /fi-kako humana družba sW°■ ^ kon o zdravstvenem va?'požirali (Ur. 1. SRSšt. 40zat*p decembra 1985 v 5. členu ^ vi: »Živali je dovoljeno p*1 re v1 kladanju, razkladanju ltl ^ kladanja ali če se ženej°Ya-ganjati le z električnim P njacem...« pfi Tudi ju; že 25 let deU&Jp taksnem projektu in sem ■ v0-lovala tudi pri pripraV*.f.up0' na. Sprašujem se, ali od* te vale i in na kladalci i""1^ j0 električne priganjače *n.tpr' torji pustijo takšne nc[} {)0l nosti in protizakonito^1 ^^i' i/o (fn ja niso zbirali po razredih, ampak so ga zaslužili s prodajo novoletnih voščilnic. jv In kaj trenutnoše delajo škofjeloški pionirji? Do sredine februarja bodo poslali dve skovalni nalogi; prvo, o .Josipu Ribičiču, so izdelali člani dopisniško novinarskega kro/ka. za svoje okolje, pa člani likovnega k1 H-J mentorjem Bogdanom Košakom, drugo, oblikujemo ka z mentorico Jasno Dolenc. Ko mačke ni doma GASILSKI IZLET Lepo soboto zjutraj smo šli na pionirski gasilski izlet. Udeležili smo se ga sami zmagovalci, drugo — in tretjeuvrščeni kvizovei. Bilo nas je za cel avtobus — iz vse občine. Odpelja li smo se z avtobusne postaje v Kranju. Pot je bila dolga in naporna. Posebno za šofarja našega avtobusa. Ustavili smo se šele, ko smo bili že v Trebnjem. Tam smo se najedli sendvi-čev in šli naprej v Metliko, ki leži skoraj na meji med Slovenijo in Hrvaško. Ogledali smo si gasilski muzej starih gasilskih naprav in predmetov. Po muzeju nas je vodil vodič. Razstavljeni predmeti so zbrani iz vse Slovenije. Ogledali smo si tudi pokrajinski muzej Bele krajine. Domov smo se vračali v smeri Dolenjskih toplic. Najprej smo šli v gostišče na kosilo. Sledilo je prijetno kopanje v Dolenjskih toplicah. Za mnoge je bila to glavna točka izleta. Ze v mraku smo odhajali iz Dolenjskih toplic. Pot nas je vodila skozi Suho krajino, Grosuplje, Ljubljano in po avtocesti do Kranja. Že ob trdi temi smo prispeli v Kranj. Z osebnim avtomobilom našega mentorja smo se odpeljali domov na Zg. Brnik. Bil je res lep celodnevni izlet, pa vendar za nas prekratek. Mateju Jenko, 6. d OŠ Davorina Jenka Cerklje Vsak dan, ko se z bratom Urošem vrneva iz šole, narediva domače nalogo. Do treh popoldne sva sama doma. V tem času se navadno igrava. Uroš rad brska po omarah, predvsem tam, kjer ima mamica shranjeno kozmetiko. Nato se namaže s kakšno kremo ali šminko. Jaz ga opozarjam, da bo mamica huda, hkrati pa se mu smejem, saj je tak kot klovn v cirkusu. Potem vzame čistilno mleko in se očisti. Ko pride mami domov, naju vpraša, kdo tako diši. Uroš pa se noče izdati. Sabina Potočnik, 2. r. OŠ Jezersko Skrita želja Naša hiša stoji ob robu gozda. Če ob mraku pogledaš skozi okno, vidiš polje, na katerega se pridejo past srne. Najprej pride srnjak. Plašno pogleda na vse strani, če ni nobene nevarnosti. Potem pride še sina s srnjačkom. Zelo rada bi imela takega majhnega, živega bab mija doma, da bi skrbela zanj in bi ga poboža la. Toda v knjigah sem brala in tudi bratec mi je pripovedoval, da jo bambi najbolj srečen v gozdu. Če pa ga poboža človek, ga zapusti srna, ker ima duh po človeku in se ga boji. Ker želje ne morem uresničiti, sem zadovoljna, če lahko gledam srne skozi okno in vidim, kako so vesele v naravi. Katja Šmitek, 4. b r. OŠ heroja Bračiča Tržič Nagajivi sneg »Joj, p "ej oj, že spe sne^. ^ i le kako naj zvozi" hrt'':"" ude ovc /::<«{,n že v /.dihal jezen avto pogleduje Avtobusa ni in ni, . čakajo nestrpno vsi-Nekaj se. jih veseli- flj, da jim v službo treba tiratec v šolo že m [• a v ti'm snegu nni drsi' pade, zlomi si roko, revček mora v boln'c Sola - učenosti kf*J danes tu je direndaj- ti cm cr> tu uh - pj, Tovarišev od nikodf'}it mar so kar vsi zrn?* Katja Žeplč, 5. » Ij'jvO« Matije Valjavea l're0 PETEK. 6. FEBRUARJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN iSoMEiiGLAS IV SPORED SOBOTA 7. februarja 805 Poročila »JO Ne daj se Floki, 4. del nanizanke TV Zagreb 8- 40 Tedenski zabavnik, I. del oddajeTV Sarajevo 9- 40 Propagandna oddaja 8-50 Crans Montana: SPv smučanju — slalom (ž), h prenos I. teka 00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije: Pokrajinski muzej Koper '■45 Mir in razorožitev — Mostovi miru (Irska) 15 in Pr°Pa9andna oddaja ■2-20 Crans Montana: SPv smučanju — slalom (ž), prenos II. teka 'J-15 Človek in glasba: Glasba . na dvoru kralja Ludvika IV. u* Rezerviran čas Poročila lb-00 Perinbaba. nemško—češkoslovaški 1fi *'lm "•30 Spoznavajmo naše morje: „ Življenje na mehkem dnu '/.00 DP v košarki (m) -,„ Partizan:Cibona, prenos 8.25 Na zvezi Risanka .855 Propagandna oddaja 900 Danes: Knjiga '3-^6 Vreme 3.30 TV dnevnik 2nnn Pr°Pa9andna oddaja ^■00 Prenos podelitve Prešernovih nagrad iz 51 ^ KDIC ''■00 J.Golob - F.Uršič -V.Vidmar: Povodni mož, 51 i balet 2 j** Zrcalo tedna •50 Propagandna oddaja S-« TV dnevnik •'0 Dempsey in Makepeace, 2» 4. del angleške nanizanka 00 Rezerviran čas --—Oddajniki II. TV mreže: 15 in TeSt 13 nn Kako biti skuPaJ J°0 Volkodlak Tom, sovjetski ■*! Beograjske zgodbe, 15 in ponovitev OJ0 Sarajevo: EP v umetnostnem drsanju — n m *enske, prenos \Al *isanke Vrtec pri stari kozi, 18 dn otro^ka predstava " Dallas, ameriška 19 tn nada,ievanka 2 lic dnevnik in magazin 2045 ^nevj.Ja"a 20cn °rOClla - ^0 Oddaja iz kulture Glasbeni večer H V Lobos Kronika Festa Noč z vani — vključitev v spored TV Beograd 14.10 14.25 15.15 15.55 17.15 17.30 18.30 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.00 20.55 21.00 21 45 22.15 Rezerviran čas Malu, 2 del brazilske nadaljevanke Lili Novy — pesnica dveh svetov L LebičFauvel 86, glasbeno — scensko delo Poročila TV kavarna Pod drobnogledom: Crans Montana — slalom Risanka Propagandna oddaja Danes: Kino, Turistični nagelj—neža Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja M. Krleža — I. Štivičić : Potovanje v Vučjak, 2. del nadaljevanke TV Zagreb Propagandna oddaja Športni pregled Jazz na ekranu Dave Holland, 2. oddaja Poročila Oddajniki II. TV mreže: 22.50 23.50 Nedelja 8.05 8.10 9.10 9-15 9.40 9.50 H.00 '1.45 '2.20 '3.20 8. februarja Poročila Živ žav Lutke in lutki Snežaki, ponovitev češkoslovaškega filma Propagandna oddaja Crans Montana SPv smučančju — slalom (m), Prenos I teka Dempsev in Ma1 epace, Ponovitev 4 dela angleške nanizanke Večer slovenske narodnozabavne glasbe na Bledu Propagandna oddaja Crans Montana: SP v smučanju slalom (m), Prenos II teka Poročila Svatba pod Peco, Ponovitev 8.40 Poročila 8.45 Danes za jutri:Obramba in samozaščita in slovenski film Dobri stari pianino 13.45 Anglunipe, oddaja v romščini 14.00 Mir in razorožitev, dokumentarna serija OZN 14.20 Boks — zmagovalec Beograda 16.00 Sarajevo:EPv umetnostnem drsanju, revija, prenos 17.15 DPv rokometu (m)Medveščak infosisem:Metaloplastika 18.45 Dediščina za prihodnost 19 30 TV dnevnik 20.00 Moja domovina, dokumentarna serija 20.50 Včeraj, danes, jutri 21.05 Narodna glasba 21.55 Gova, španska nadaljevanka, 6 —zadnji del 22.55 TV galerija PONEDELJEK 9. februarja TOREK 9.00 920 16.35 17 25 17.30 17 45 18 15 Zrcalo tedna Dokumentarna oddaja TV mozaik — ponovitev Poročila Papir Ne daj se, Floki Slovenski ljudski plesi: Kozjansko Risanka Propagandna oddaja Danes: obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja 18.45 1855 19.00 19 26 19 30 19.55 20 00 P.Scott Dragulj v kroni, / del angleške nadaljevanke 20.50 Propagandna oddaja 20 55 Omizje: Naša tretja univerza Oddajniki II. TV mreže 16.00 Dober dan, šport 17 10 TV dnevnik 17 30 Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja 17 45 Vukov kotiček, otroška serija 18.00 Beograjski TV program 18 55 Premor 19 00 Indirekt, oddaja o športu 19 30 TV dnevnik 20 00 Znanost 20 45 Včeraj, danes, jutri 21 00 Mali koncert 21 15 Paralele, zunanjepolitična oddaja 2150 Barclevevi z Broadvvava, ameriški film v'ja ",a vo '®*° 'e am8r'sk' Bkcijski film Prikazuje prosla Uljc ,e kitajskega novega leta v newyorški kitajski četrti Na So 'Judje, zmaji, lampijoni in sredi tega vrveža je ubit *ko l' vodia družbe Hun9 San 5 ...S pogreba poroča ameri Četrt ^'taiska reporterka Tracv Prav tedaj pride v kitajsko r»Q n°vi policijski kapetan Stanlev VVhite V četrti namerava kitdfav'1' red Nekaj dn> kasneje, ko večerja s Tracv v ugledni jn ,s*' restavraciji, vdre v lokal banda, pobije lastnika, osebje Večm0 gostov. iH0!£*,o in kri je zgodovinski film o srednjem veku, ko so »lik rnoC- °9enl in razne bolezni To je bil svet brez morale, iem6 'n versk8ga strahu Zgodba se prične z uspešnim zavzet gnn «radu, s katernija |»- lord Arnolfiru pred kratkim pre bra" Namesto da bi svoje vojščake nagradil, jih prežene •^i v°jnega plena čez čas se organizirajo v vojaško sodrgo in Poveljstvom Martina, ki iz zasede Arnolfina skoraj ubije hj,r9rabi lepo Agnos Dokle so kot moderna Patty Hearst kaj Uor,C Pfi,89odi življenju izobčencev Film poleg številnih bitk ula tudi piecej ljubezonske golote 1^ *n9el ali prostitutka |e ameriška srhljivka Pein.i|stlotna i^J'V le zgledna učenka v ekskluzivni hollywoodski šoli. po iwjjPa se po ulicah prodaja kot prostitutka Nihče io pozna Mci,?9a dvojnega življe, ija Vso pa so spremeni, ko psihopat JiJ^'iatec Billy Boy začne strahovati po »njeni« ulici Privla »o b J medane ameriške filmo 10. februarja 9.00 Poklici v gostinstvu in turizmu 9.30 Poklici v papirni industriji 9.50 Jezikovni utrinki 16 30 Poročila 17 25 Poročila 17.30 Nora čajanka 17.45 Ex Libris, ponovitev I. oddaja 1845 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 F. Milčinski - A. Gogala — I. Prah: Zločinci, drama 21.40 Propagandna oddaja 21.20 Integrali 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 Mostovi-Hidak 18.30 Premor 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 1910 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Ko se korenin zavemo: Na smrt obsojen narod, dokumentarna serija 21.00 Žrebanje lota 21.05 Umetniški večer: Portret B. Brechta SREDA 19.00 TV koledar 18.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Liki revolucije: Heroj Raša, dokumentarna oddaja 21.30 Glasbeni večer: Dogodki iz sveta glasbe TV Zagreb I. program: 16.00 Dober dan, informativno mozaična oddaja 17.10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.30 Blenta in Bučko, otroška oddaja 18.00 Okvir za sliko mojega očeta, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Festove premiere: Razjarjeni bik, ameriški film 22.10 TV dnevnik 22.30 Mali koncert 22.45 Videopis 23.15 Poročila 17.10 TV dnevnik 17 30 Zadnje leto otroštva, otroška oddaja 18.00 Kulturna dediščina: Šipan, izobraževalna oddaja 18.10 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 1910 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Ljubi me nežno, zabavnoglasbena oddaja 20.45 Poročila 20.50 Premor 20.55 Obarvana svetloba in Stanje v našem taboru, ameriški film TV Zagreb I. program: ČETRTEK 12. februarja 11. februarja 9.00 F. Miljinski - A. Gogala — I. Prah: Zločinci 9.40 Mostovi-Hidak 16.20 TV mozaik — ponovitev 17.30 Poročila 17.35 Vijavaja: Josip Stritar, I. del dokumentarne serije 18.20 Skrivnosti morja, I del dokumentarne serije 18.45 Risanka 18 55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 1926 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Film tedna 1984, angleški film 21.00 Propagandna oddaja 21.55 TV dnevnik 22 10 Svet na zaslonu _Oddajniki II. TV mreže 17 10 TV dnevnik 17 30 Blenta in Bučko, otroška oddaja 18 30 Premor 18 40 Številke in črke —kviz 9.00 Filmska vzgoja: Kaj je film — uvod v filmsko ustvarjalnost 9.30 Jugoslovanski kratki film 15.35 TV mozaik — ponovitev 16.30 Propagandna oddaja 16.35 SPv smučanju — klasične discipline — tek na 30 km (m), posnetek iz Oberstdorfa 17.35 Poročila 17.40 Zbis — A. Matic Punčka 17.55 Bilo je... 18.25 Potrošniška porota 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Tednik 21.00 Propagandna oddaja 21.05 J Austin: Mansfild park, 6. del angleške nadaljevanke 21.55 TV dnevnik 22.10 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Predstava Hamleta v Mrduši Donji Oddajniki II. TV Mreže: 8.25 Poročila 8.30 Zadnje leto otroštva, otroška oddaja 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 Zimski počitniški spored 12.30 Poročila 12.35 Zimski počitniški spored 16.00 Dober dan, informativno mozaična oddaja 17.10 Kronika Splita 17.30 Zadnje leto otroštva, otroška oddaja 18.00 Kulturna dediščina: Šipan 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke —kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21 05 Koncert Big banba RTV Ljubljana 22.05 TV dnevnik 22.25 Via satelit 22.50 Poročila 17.30 A. Šenoa: Zlatarjevo zlato, 5. del nadaljevanke TV Zagreb 17.45 Fračji dol, I. del ameriške nanizanke 18.15 Izkušnje in preizkušnje: Kruh v prvem planu, dokumentarna serija 18.45 Risanka 18 55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik, Jezikovni utrinki 19.26 Vreme 19 30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 00 E. Anhalt: Peter Veliki, ameriško — sovjetska nadaljevanka, 2. del 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Življenje ali smrt Mežiške doline, dokumentarna oddaja 21.35 Peter's pop show 22.00 TV dnevnik 22.15 Policijska zgodba, francosko — italijanski film Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17 30 VIII. B, otroška oddaja 18.00 Znanost: Ikone v Makedoniji 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke—kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Dokumentarni večer 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 En avtor — en film 22.00 Premor 22.05 Otroštvo brez radosti, francoski film TV Zagreb I. program 12.35 Zimski počitniški spored 16.00 Dober dan, informativno—mozaična oddaja 17.10 Kronika Reke 17.30 VIII. B, otroška oddaja 18.00 Znanost: Ikone v Makedoniji 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke- kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Pod krinko, 11 del ameriške nanizanke 20.50 Zabavno — glasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Mali koncert: Anka Gieva 22.25 Po deseti, kulturni magazin 23.55 Poročila 00.00 Bis radio žiri 16.55 Test PETEK , 13. februarja 8.50 9.50 9.55 1050 12.20 12.25 16 15 16.20 16.50 16.55 17.25 Tednik Propagandna oddaja Megeve: Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (ž), prenos I. teka Svet na zaslonu Propagandna oddaja Megeve. Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (ž) prenos li. teka (do 13.30) Propagandna oddaja SPv smučanju — klasične discipline - tek na 10 km (ž), posnetek iz Oberstdorfa Propagandna oddaja Svetovni pokal v smučanju — veleslalom (ž), posnetek iz Megeva Poročila Žiri in Poljanska dolina na UKV območju 98,2 MHz Škofja Loka in okolica na UKV območju 91,2 MHz Selška dolina na UKV območju 96,4 MHz Nedelja,8. februarja 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Iz zgodovine naših krajev 10.00 Tednik — Praznična oddaja za slovenski kulturni praznik 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 11 45 Čestitke in pozdravi Torek ,10. februarja_ 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Novosti v naši knjižnici 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Letošnji Prešernovi nagrajenci — Glasbena oddaja 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice _Cetrtek.12. februarja_ 16.00 17.00 18.00 Napoved programa — EP in melodije za vas Minute za šport in rekreacijo — Kako delajo poštarji pozimi? — Dolgoročni razvoj zdravstva v naši občini. Novice in dogodki — Delo in uspehi obrtnega združenja iz Škofje loke RADIO PETEK, 6. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 805 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8 35 Glasbena pravljica - 9.05 Glasbena mati neja - 9 35 Napotki za naše go ste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 Vedri zvoki - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih naro dov m narodnosti - 13.00 Da nes do 13.00 - ih - Iz naših kra jev - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - i 3 30 Od melodije do melodije 14.05 Zimski palček — suita iz baleta Bohuslava Martinuja št. 2 14 30 Človek in zdravje -14.40 15.25 Popoldanski moza ik 16 00 Vrtiljak želja 17.00 Studio ob 17.00 - ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 18 15 Gremo v kino - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 To imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in po morščakih 22 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22 30 2400 Iz glasbene skri nje - 00.05-4 30 Nočni program — glasba SOBOTA, 7. februarja Prvi program 4.30 -8.00 Jutranji program -glasba - 8 05 Pionirski tednik -905 Sobotna matineja - 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanja republik in pokra jin - 12 10 — 14 00 Naši poslu šalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -16 00 Vrtiljak in EP -~ 16 40 Lojtr ca domačih - 17 00 Studio ob 17.00 - 18 00 Škatlica z godbo - 18.30 Mladi mladim 20 00-23 00 Slovencem po svetu - 23 05 Od tod do polnoči -00 05 - 5 00 Nočni program -glasba NEDELJA, 8. februarja Prvi program 5 00 8 00 Jutranji program 8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite tovariši - 10 05 Nedeljska matineja 11.00- 13.00 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13 20 Za naše kmetovalce - 14 15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 Nedeljska reportaža - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci - 17 05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zaba vna radijska igra - 20 00 -2200 V nedeljo zvečer -22.20 -23 00 Glasba za prijeten konec tedna - 23.00-4 30 No čni program - glasba PONEDELJEK, 9. februarja Prvi program 4.30- 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico - 9 05 Z glasbo v dober dan - 9 35 Napotki za naše go ste iz tujine - 10.05 Rezervirano za - 11 05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12 10 Veliki revijski orkestri - 12 40 Pihalne godbe na koncert nem odru - 13 00 Danes do 13.00- ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije — 13 50 Ponedeljkov križemkraž - 14 30 15 25 Popoldanski mozaik — 15.55 Zabavna glasba -16 00 Vrtiljak želja in EP - 19.25 Govestila in zabavna glasba -20 00 Kulturni globus - 22 15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 10. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednio stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 905 Glasbena matineja — 10.05 Rezervirano za — 11 05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12 10 Danes smo izbrali - 13 00 Danes do 13.00-ih Iz naših krajev - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 — ih - 18.00 Sotočja -19 45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 2105 Radijska igra -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 00.05 -4.30 Nočni program - glasba SREDA, 11. februarja Prvi program 4.30-8 00 Jutranji program -glasba - 8 05 Za knjižne molje - 830 Govorimo angleško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak že Ija in EP - 22.30 Zimzelene me lodije - 22.50 Literarni nokturno - 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba ČETRTEK, 12. februarja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 805 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9 05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za - 11.05 Znano in priljubljeno — 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi - 12 30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melo dije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 1445 Naš gost — 15.10— 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17 00 Studio ob 17-ih - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22 25 Iz naših sporedov - 22 30 Večerna podoknica -00.05-4.30 Nočni program -glasba KRANJ CENTER 6. februarja: amer film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 16 in 20 uri, jugosl film SREČNO NOVO LE TO 1949 ob 18 uri, 7. februarja: jugosl film SREČNO NOVO LE TO 1949 ob 16., 18 in 20 uri, pre miera amer spektakla MESO IN KRI ob 22 uri, 8. februarja: slov mlad film SREČNO, KEKEC ob 10 uri, amer film MOJA LEPA ŠOFERKA ob 15 uri, jugosl film SREČNO NOVO LETO 1949 ob 17 in 19 uri, premiera amer ak cij krim. filma ZMAJEVO LETO ob 21. uri, 9.. 10. in 11. februarja: ital. akcij film ODHOD BOJEV NIKOV BRONXA ob 16., 18 in 20 uri, IZ. februarja: nem erot film EROTIČNE IGRE V INTER NATU ob 16., 18 in 20 uri KRANJ STORŽIČ 6. februarja: amer erot komedi ja VSE V ROK SLUŽBE ob 16., 18 in 20 uri, 7. februarja: amer akcij film POBEG IZ EL DIABLA ob 16.. 18 in 20 uri, 8. februarja: hongk karate film V ZMAJEVEM GNEZDU Ob 14 in 18 uri. amer izrael erot komediia VSE V ROK SLUŽBE ob 16 uri, premiera amer thriller filma AN GEL ALI PROSTITUTKA ob 20. un 9. februarja: amer thriller film ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 16., 18 in 20 uri, 10 februar ja: amor thriller film ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 16., 10 in 20 uri 11 februarja: hongk karate film V ZMAJEVEM fiNEZUU ob 16, 18 in 20 uri, 12. februarja: hoi.gk karate film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 16 , 18 in 20 un _KAMNIK DOM_ 6. februarja: amer komedija VOJNA AKADEMIJA ob 10 in 16 uri, amer komedija DIRKA CANNONBAL II ob 18. in 20 uri, 7. februarja: amer fant film SU PERGIRL ob 10. in 16. uri, amer komedija DIRKA CANNONBAL II ob 18 in 20. uri, 8. februarja: amer. belgij risani film PRIHA JAJO SMRKCI ob 10 in 15 uri, amer. komedija DIRKA CAN NONBAL II ob 17. in 19. uri, pre miera nem. erot. filma LJUBE ZEN, KOPRNENJE IN FKSTAZA ob 21 uri, 9. februarja: nem erot film LJUBEZEN, KOPRNE NJE IN EKSTAZA ob 18 in 20 uri, 10. februarja: amer krim film BRAZGOTINEC ob 17 in 19 uri, 11. februarja: amer thriller film ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 18. in 20. uri, 12. februarja: amer. thriller film ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 18 in 20 uri TRŽIČ DUPLICA 7. februarja: amer glasb film ŠKRLATNI DEŽ ob 18 in 20. uri, 8. februarja: ital amer kome dija ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 15 m 17 uri, amer. krim film BRAZGOTINEC ob 19 uri, 11. februarja: amer spektakel MESO IN KRI ob 20 uri, 12. februarja: ital akcij film ODHOD BOJEV NIKOV BRONXA ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR 7 februarja: hongk karate film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 16 uri, jap. fant. film VRNITEV GODZILE ob 18 in 20 un, pre miera amer akcij krim. filma ZMAJEVO LETO ob 22 un, 8. fe bruarja: jap fant film VRNITEV GODZILE ob 15 in 17 un, amer komedija NAJBOLJŠI MALI BORDEL V TEXASU ob 19 un, amer spektakel MESO IN KRI ob 71 un, 9. februarja: amer ko modija DIRKA CANNONBAL II ob 17 in 19 uri, 10 februnrja: amer komedija DIRKA CAN NONBAL II ob 17 in 19 uri 11. februarja: jugosl filn. SREČNO NOVO LETO 1949 ob 17 m 19 uri, 12. februarja: amer izrael. erot komedija VSE V ROK SLUŽBE Ob 17 in 19 un 6. februarja: amer west film SILVERADO ob 17 in 19.15, pre miera amer spektakla MESO IN KRI ob 21 30, 7. februarja: amer. west film SILVERADO ob 17 in 19 15, premjera amer. filma po romanu OSTRINA BRITVE ob 21 30, 8. februarja: angl glasb film POPOLNI ZAČETNIKI ob 10 uri, slov mlad film SREČNO, KEKEC ob 15 uri, amer 'ilm po romanu Maughama OSTRINA BRITVE ob 17. in 19 15, 9. in 10. februarja: jugosl film SREČNO NOVO LETO 1949 ob 17 in 19 un 11. in 12. februarja: premiera amer akcij filma NINJA ob 17. in 19 uri JESENICE PLAVŽ 6 februarja: amer krm film BRAZGOTINEC ob 17 in 19 uri, 7 februarja: angl glasb film POPOLNI ZAČETNIKI ob 18. in 20 uri, 8. februarja: amer akcij film NINJA III ob 16 in 18 uri, 9. februarja: hongk karate film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. in 20 uri, 10. februarja: amer i zrael erot komedija VSE V ROK SLUŽBE ob 18. in 20 uri, 12 februarja: amer akcij film POBEG IZ EL DIABLA ob 18 m 20 uri KRANJSKA GORA POPOLNI ZAČETNIKI ob 18. uri, 7. februarja: ital komedija SAMO BOG ODPUŠČA ob 19. uri, 10. februarja: amer akcij. krim. film ZMAJEVO LETO ob 19. uri, 11. februarja: amer. west. film SILVERADO ob 19. uri, 12. februarja: amer pust. film SHE-ENA - KRALJICA DŽUNGLE ob 19. uri DOVJE 8. februarja: amer akcij, film ZASLEDOVALCI ob 19. uri RADOVLJICA 6. februarja: angl glasb film 6. februarja: amer. zabavni film GADJE NA POČITNICAH ob 18. in 20 uri, avstral. pust. film ČETRTA NORA MISIJA ob 18. uri, amer. film F/X - UMOR S TRI KOM ob 20. uri, 8. februarja: amer film COTTON CLUB ob 18. uri, avstral. pust film ČETRTA NORA MISIJA ob 20 uri, 9. februarja: amer. film COTTON CLUB ob 20 uri, 10. in 11. februarja: amer film F/X - UMOR S TRIKOM ob 20« uri, 12. februarja: amer. zabavni film POLJUBI ME ZA SLOVO ob 20. uri BLED F/X - UMOR S TRIKOM ob 20 uri BOHINJ 7. februarja: amer. zabavni film MICKI IN MAUDE ob 20. uri, 8. februarja: amer. film F/X — UMOR S TRIKOM ob 18. in 20. uri, 12. februarja: amer. film COTTON CLUB ob 20. uri4 ŠKOFJA LOKA 6. februarja: amer zabavni film MICKI IN MAUDE ob 20 uri, 7. februarja: amer film COTTON CLUB ob 18 uri, amer film PRVE IZKUŠNJE ob 20 uri. 8. februarja: amer zr ovni film MIC KI IN MAUiJE ob 18 url, amer film PRVE IZKUŠNJE ob 20. uri, 9 februarja: avstral pustolovski film ČETRTA NORA MISIJA ob 20 uri, 10. februarja: amer film COTTON CLUB ob 20 uri, 11. februarja: amer zabavni film GA DJE NA POČITNICAH ob 18 in 20. uri, 12. februarja: amer. film 6. februarja: amer. komedija PO LICIJSKA PATROLA ob 18. in 20. uri, 7. in 8. februarja: amer. komedija NORA INVAZIJA NA KA LIFORNIJO ob 18. in 20. uri, 10. in 11. februarja: amer. glasb film NAJSTNICE ob 18 in 20. uri, 12. februarja: amer. mlad. film UPORNIK IZ MOJE ŠOLE ob 20 uri _POUANE_ 6. februarja: amer. meiodrama JOLANDINA SKRIVNOST ob 19 uri, 8. februarja: amer. avant. film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 17. uri, 10. februarja: amer. mlad film UPORNIK IZ NAŠE ŠOLE ob 19 uri ŽELEZNIKI 6. februarja: amer komedija NORA INVAZIJA NA KALIFOR NIJO ob 18. in 20. uri, 7. februarja: amer. malodrama JOLANDI NA SKRIVNOST ob 20. uri, 8. februarja: amer komedija POLI CIJSKA PATROLA ob 18. in 20. uri, 11. februarja: amer. avant. film KALIDOR IN RDEČELASA BOJEVNICA ob 20. uri ŽIRI 7. februarja: amer krim spekta kel BILO JE NEKOČ V AMERIKI ob 20 uri, 8. februarja: amer. krim spektakel BILO JE NEKOČ V AMERIKI ob 17.1C GLAS 8. STRAN REPORTAŽA PETEK, 6. FEBRUARJA]* DAVČA — velika kot Dunaj in večja od Ljubljane SNEGA ZA POLOVICO ZIME, PLAZOV ZA EN TEDEN Davča, 3. februarja — V Davči, eni najmanjših krajevnih skupnosti v škofjeloški občini po številu prebivalcev in po razsežnosti med največjimi, če ne kar največji v Sloveniji, smo v začetku tega tedna med obiskom zvedeli precej stvari. Domačini pravijo, da nekaj nad 250 krajanov živi na okrog 5000 hektarih, pri Vrhovcu v Davči 17, kjer smo brskali po Loških razgledih, pa smo zasledili podatek o 2262 hektarih površine. Zelo zanimiv je podatek (znan med domačini), da je Davča »velika kot Dunaj in večja od Ljubljane« in da »zima traja v teh krajih, dokler ne pade snega najmanj štiri in pol metra.« Trideset let stara rolba je potem, ko so jo popravili, delala nepreki- Plazovi so vkleščili traktor s plugoma ter Primoža in Gregorja, ko njeno 26 ur — da zaradi mraza ne bi zmrznilo gorivo. Ustavila se je **a se vračala v Davrn šele,ko je zmanjkalo nafte. • Odkopavanje polovici zime Če drži tista o snegu, potem so zdaj v Davči nekako na polovici zime. Do zdaj je že zapadlo skupaj dobra dva metra snega. Verjeti pa gre tudi napovedi, da ga mora še najmanj toliko. Dan gor, sneg dol, pravi pregovor. V Davči pa tudi mladi pomnijo, da je že 27. aprila zapadlo 70 centimetrov snega. Dogajanje, ki smo mu v naslovu rekli odkopavanje na polovici zime, je vzrok, da smo se podali v Davčo. Začelo se je 10. januar- na • Skozi 72 plazov Ker je ves čas snežilo, rolba pa je bila pokvarjena, je bila glavna cesta od Davškega mostu do Davče v torek popoldne že tako rekoč neprevozna. Lojze Jelene se je z novo polosovino še komaj prebil nazaj. Zato so morali v akcijo še drugi. Ob normalnih zimah skrbi za ceste Franc Peternelj, Jurežev iz Davče 9, ki je bil do lani predsednik sveta krajevne skupnosti. Zdaj pa sta se podala s traktorjem in dvema plugoma (enim spredaj, enim zadaj) odpirat glavno cesta iz Davče proti Davškemu mostu Franc Kejžar: »Ko sva z rolbo prišla na Davški most, sva morale naprej proti Sorici« j a. Zvečer je začel naletavati sneg. V nedeljo je medlo ves dan. Če bi za ceste v Davči, ki jih je kar dobrih šestdeset kilometrov oziroma desetina vseh v škofjeloški občini, skrbeli cestarji in komunalci, bi jih Dav-čarji najbrž ,še danes nosili po rokah. Vendar morajo vse te ceste krajani oziroma krajevna skupnost poleti in pozimi vzdrževati sami. Z rolbo, last krajevne skupnosti, ki je stara že 30 let, sta šla Ivo Prezelj iz Davče 51 in Franc Kejžar iz Davče 17 v akcijo že v ponedeljek, 12. januarja. Kc sta po celodnevnem delu očistila sneg do šoferja avtobusa pri Ur-hu v Davči, sta bila okrog 11. ure ponoči namenjena še proti Vrhovcu. Pri odcepu z glavne ceste pa jima je počila polosovina na kolesu. Snežilo je in bilo je 19 stopinj mraza. Vso noč sta se ukvarjala z zlomljeno polosovino, zjutraj pa jo je Lojze Jelene, predsednik sveta krajevne skupnosti, sam odpeljal v Hrastje pri Kranju k obrtniku, Davčarju Francu Peternelju. Še isti dan je bila narejena nova in še ena noč (s torka na sredo) je šla, preden sta Ivo in Franc rolbo spet usposobila. Jani Primožič iz Davče 50: »Na ledenih odsekih sem s plugom porival rolbo. Približno 60 ur pa sem odpiral stranske ceste v Davči. Kar 'debela polovica zime' je bila to...« Najdlje se je »odkopaval« kmet Božo Prezelj, po domače Majdelc. 64 ur je trajalo nekaj kilometrov dolgo prebijanje skozi sneg do prvega soseda v Davči. V snežni akciji, ki je trajala skoraj teden dni, je traktor s plugoma delal prek 100 ur. Rolba je bila na delu 130 ur, 87 ur pa so jo popravljali. Z buldožerjem so naredili 50 ur. Sneg je čistilo 13 traktorjev, domačini pa so samo pri večjih akcijah naredili prek 320 ur. 19-letni Jurežev Primož in sosedov 17-letni Gregor Koder. »Neprekinjeno je snežilo,« je med obiskom pripovedoval Primož. Pred nama in za nama so se prožili plazovi. Kadar je dovolj snega, se na 18 kilometrov dolgi cesti iz Davče do Davškega mostu sproži 72 plazov. Tudi tokrat je bilo tako. Ob petih popoldne sva šla in ob polnoč' sva bila na Davškem mostu. Ko sva se vračala, sta naju na sredini poti vkleščila dva plazova. Skušala sva se prebiti, vendar nama je ob 4.30 zmanjkalo goriva. Traktor s plugoma sva pustila na cesti in se začela peš prebijati do prve domačije po gorivo.« Bila je sreda proti jutru, ko sta Ivo in France še vedno popravljala rolbo. Franca Peternelj a pa je ob polnoči zaskrbelo in se je odpravil v dolino. Fanta bi se morala že vrniti, je menil. Prebil se je do njiju, ko sta prišla z gorivom nazaj do traktorja. # Namesto nazaj v Davčo še v Sorico Zjutraj pa so bili tudi drugi krajani na nogah in delal je tudi Lojze Jelene, predsednik sveta krajevne skupnosti: »V akciji, ki je trajala kar teden dni, smo sodelovali vsi.« štab civilne zaščite. Očistiti je bilo treba šestdeset kilometrov cest in poskrbeti za štiri do pet domačij, kjer so starejši ljudje. Ko sta v sredo zjutraj popravila rolbo, sta si Franc in Ivo prezebla in utrujena najprej malo odpočila. »Izgubljena« Gregor in Primož pa sta se do takrat še srečno prebila nazaj v Davčo. V akcijo proti Davškemu mostu pa je šla potem spet rolba. »Hodil sem pred rolbo in ves čas kazal pot, da ne bi zgrešila ceste in šla po bregu,« je razlagal, 25-letni Franc Kejžar, Vr-hovčev iz Davče, ki je zdaj tudi predsednik skupščine krajevne skupnosti. »Do polnoči sva se najprej prebila do nas, zjutraj ob štirih pa sva šla na glavno cesto proti Davškemu mostu v dolino. Plazovi so še vedno grmeli na cesto in jo zasipali. Do Davškega mostu sva se prebila ob petih popoldne. Malo sva si oddahnila in ko sva že nameravala spet čistiti drugo stran cestišča nazaj proti Davči, so prišli na most gorski reševalci in povedali, da morava v Sorico, kjer je menda ženska tik pred porodom. Do Sorice sva se potem prekopala okrog polnoči, ob 6. uri zjutraj pa nama je na cesti proti Davči pod Ocvirkom /manjkalo goriva. In še pod cesto sva zdrknila. Pa so naju potem zvlekli ven in se je vse srečno končalo.« • Za teden dni plazov »Povedati moram, da so se vsi Davčarji, ki so kolikor toliko pri močeh, tisti teden odkopavali in ukvarjali s snegom. Težko je sicer vse to opisati in še težje dou- Primož Peternelj: »Nisva mogla ne naprej ne nazaj. Potem pa nama je zmanjkalo goriva« meti, vendar je bila to ena največjih in tudi najtežjih akcij v krajevni skupnosti. Ni ga denarja, ki bi lahko poplačal trud, največja nagrada nam je bila, da se je vse srečno izteklo in da smo naredili tisto, za kar moramo skrbeti sami. Odkopali smo si pot od soseda do soseda in cesto v dolino,« je povedal Lojze Jelene, predsednik sveta krajevne skupnosti. Civilna zaščita v krajevni skupnosti, ki je bila ves čas aktivirana, je imela tudi zvezo z občinskim štabom, ki jim je na pomoč poslal tudi velik nakladač. Ni jim kaj prida pomagal; bila pa je to zanje vseeno moralna pomoč, da jih niso pozabili. Vseeno pa je bila Davča od 11. do 17. januarja zvečer tako rekoč odrezana. Podružnična trirazredna šola je bila zaprta v ponedeljek in v četrtek. Avtobusi niso vozili tri dni. Prek sto Davčarjev ni moglo redno na delo v Železnike. Pa so se vseeno nekateri tudi peš prebili v dolino. »Rešila nas je rolba. Še dobro, da smo jo jeseni usposobili, čeprav je stara že trideset let. In kot kaže, bo morala služiti še nekaj časa. Hvaležni smo občinski samoupravni komunalni skupnosti in občinski skupnosti za ceste za pomoč, ki jo dobivamo, da vzdržujemo ceste. LstOi je na programu ureditev ceste od Vrhovčevega mlina do Pod-grivarja v dolžini pet in pol kilometra. Lani pa smo se odločili tudi za samoprispevek. Tako bomo še naprej delali cesto proti Davškemu mostu in se lotili telefonije. Ne skrbi me, da vsega tega ne bi naredili, saj smo kadarkoli, tudi kadar je najtežje, pripravljeni prijeti za delo,« je z nasmeškom povedal Lojze Jelene. # V Davčo in po cestah v njej se zdaj kljub ponekod precej ledu pride s snežnimi verigami. Med obiskom smo se oglasili na več domačijah. Povsod so nas prijazno, veselo, domače sprejeli. Bili smo dobrodošli gostje iz doline. In ko smo se pozno v noč srečno vrnili iz Davče, sem nehote pomislil: »Če bi nekje v dolini morali toliko narediti, da bi se teden dni odkopavali in tudi odkopali iz snega, bi najbrž komunalce in cestarje javno raztrgali. Morda bc tudi davške ceste, ko bodo bolje urejene (široke), kdo prevzel v varstvo. Kako smo v Crans Montani doži ŠVICARSKI SE JE MAJAI Crans Montana, 3. februarja — PonosJ razvitih smučarskih dežel čestitajo. Ta* ko je Mateja Svet, 16. avgusta bo star** Crans Montana, 3. februarja — Ponosno je biti Jugoslovan, ko ti ljudje iz mnogo bolj razvitih smučarskih dežel čestitajo. Tako je bilo v torek po ženskem superveleslalomu, ko je Mateja Svet, 16. avgusta bo stara 19 let, osvojila bronasto kolajno. V torek je minilo točno pet let, ko je Boris Strel v Schlad-mingu osvojil našo prvo kolajno na smučarskih svetovnih prvenstvih. Mateja je prva, ki jo je osvojila med ženskami. Domačinka Vreni Schneider s startno številko tri je bila že skoraj prepričana v bron, pa jo je Mateja s številko 5 prehitela za dve stotinki sekunde. Vreni. je jokala. Doživela je usodo Bojana Križaj a na olimpijskih igrah v Lake Placidu, kjer ga je Enn prehitel za dve stotinki in mu iztrgal našo prvo olimpijsko smučarsko kolajno. Švicarski, doslej nedotakljivi prestol se je v torek re- sno majal. Zrušil bi^e.J bi bila Mateja'naredila napak. Švicarke sc tem o Mateji gov spoštljivo, sedaj pa še bdi mači časopis je na zadnj1 ni v sredo objavil njenog fotografijo in zapisal, fl" skupaj z Marijo WalisSl Michelo Figini zvezda Seveda pa niso pozabil' I sati, da se je Mateja de<*| lani uprla, prenehala m vati in terjala spretne111/ vodstvu reprezentance 'j nehala bi tekmovati,« 3e f tudi sama na novinarsk1: ferenci,« če tega ne bi st0i Mateja je sproščena, m šena, so govorili v pon^j v naši reprezentanci. To^ grinec ponoči ni spal. #| ljal je o priložnosti za l*1 j in bil prepričan v k0* bil Pred tekmo v torek je mist tudi vodja Elanove Boštjan Gaser, ki je o&?\ je edina novost za Matej0 Svojevrsten poklon Mateji Crans Montana, 3. februarja — Ko je Mateja Svet V * skupaj z vodstvom ekipe stopila v eno od znanih restf■.. cij v Crans Montani, je voditelj programa prekinil V>v ;?t0, a za »zezanje V';k V0Hn med ljudmi imamo yJsV(r} Predvsem jezik. iV0O ' ,n 0ŽJ°- nac,°-/J%h,noto? Sodeč po ^amenjih, se jezika kot vrednote premalo zavedamo. Kdor misli, da se jezikovna vzgoja začne v tej ali oni šoli, se moti približno tako, kot če bi menil, da se plavanja najlaže naučimo tedaj, ko se že potapljamo. Temeljni vir jezikovne vzgoje je namreč družina. Vsak otrok pride v šolo izrazno oblikovan, razlika pa je v stopnji te oblikovanosti Družinska govorna in jezikovna vzgoja sta odločilen dejavnik za navezovanje in razumevanje odnosov med ljudmi. Izrazna in vplivanj-ska vloga jezika sta zelo pomembna oblikovalca sporo čanjskih stikov. Na videz zanemarljive družinske ogovorile navade vplivajo na oblikovanje otrokove osebnosti. Ni vseeno, ali kličejo starši svoje otroke po imenu ali imajo zanje izraze, kot sta mule in pankrt. Prav tako ni vseeno, ali rečejo otroci staršem oče, očka, mama... ali tort, mat, ta star ipd. Kulturna raven ogovarjanja, poimenovanja, pozdravljanja, naslavljanja, izražanja odnosov z zahtevami, prepovedmi, prošnjami, priporočili, željami se zmeraj izrazi v jeziku. Banalno poulični način sporazumevanja, podkrepljen z izrazno robatostjo, je najbrž sporočanjsko dejstvo v vseh jezikih sveta, toda povsod in zmeraj tudi izraz nizke kulturne ravni. Žal se čedalje opazneje pomikamo prav na to raven, od koder ni daleč do grobega besednega nasilja. Slednje sproži tudi druge oblike nasilja in hočeš nočeš moramo ponovno ome- niti jezikovno - kulturne navade v družini kot prvo klico za razvijanje medčloveških odnosov v tako ali drugačno smer. Upoštevanja vredna je navada, da so še ne tako dolgo tega ljudje svoje spore zglajevali z reklom: mir besedi. Dobro bi bilo oživiti tudi ta kulturnozgodovinski spomin. Jezikovna vzgoja je ena od temeljnih nalog šole, pravzaprav pa že družbene predšolske vzgoje. Toda vsa prizadevanja vzgojno — izobraževalnih ustanov nimajo pravega haska, če mlad človek ustreznega odnosa do jezika ne pridobi doma, kjer preživi večino dneva, ali pa če namenja družbeno okolje jezikovnim vprašanjem le kampanjsko in deklarativno skrb. Kako bo kdorkoli od nas izostril uho za izrazno jasnost, če meljei-a kmet in inženir agronimije isto jezikovno žlobodro? Nobeden njive več ne zaseje. Oba pristopata k izvajanju zaseja-nja kmetijskih površin! Pisatelj Beno Zupančič je ob neki priložnosti dejal, da sploh ne poznamo več stola, ampak samo še problem stola Podivjano razraščanje praz' nega besedišča in goščava nerazvozljivih pomenov zapleta gore delegatskih gradiv do popolne nerazumljivosti. Zakaj in čemu? Odgovor na prvo vprašanje je jasen. Kaj pa na drugo? Menda ni namen v tem, da bi se sarnou-pravljalec v samoupravljanju čim teže znašel? Jezikovna vprašanja so na srečo v vseh časih občutljiv živec narodovega življenja. Brž ko se jih začnemo spet temeljiteje zavedati, se začne prebujati občutek za odgovornost. Tudi na tem področju naj nam ostane Prešernovo upanje, da vremena Kranjcem bodo se zjasnila. JEUGLAS 10. STRAN PETEK, 6. FEBRUARJA 19« DR. BREDA POGORELEC Prazne fraze nimajo učinka in jim nihče več ne verjame »Jezikovna kultura je izraz splošne kulture in kulturnega odnosa posameznika do sveta in družbe, v kateri živi in dela.«, pravi dr. Breda Pogorelec, redna profesorica za slovenski jezik irr statistiko in predstojnica oddelka za slovenske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. — Dr. Pogorelčeva, slovenski kulturni praznik je dobra priložnost, da ocenimo tudi našo jezikovno kulturo. Na kakšni ravni je — visoki, nizki ali nekje vmes? »Jezikovna kultura je zelo različna; je kultura, ki jo v javnem življenju kažejo naše politične in oblastvene institucije, jezikovna kultura, kakor se je uveljavila na sodiščih, v delovnih organizacijah, šolah, potem je kultura posameznih skupin ljudi — študentov, delavcev, učencev, dijakov... Predvsem in zmeraj pa je to kultura posameznika, izraz njegovih misli in razmerij do sveta. Posamezni govorni položaji dovoljujejo ali terjajo različne govorne zvrsti; če jih kdo slabo obvladuje, se kmalu pokaže, da je njegov izraz neprimeren. Občutljivi in kulturni ljudje to čutijo in se posameznim položajem prilagajajo. Spominjam se, kako sem pred leti občudovala javno govorjenje Bojana Kri-žaja. Če je pri govoru za televizijo aii radio občutil, da je povedal, kaj predomače, po gorenjsko, tako kot govori v krogu prijateljev in znancev, se je vedno popravil. To pomeni, da je zelo jasno določil govorni položaj in da je skušal delovati na ravni, kakor ustreza vrhunskemu smučarju. Tako je ravnal samodejno, po izročilu, ki ga je podedo- DR. MATJAŽ KMECL val, ker dobro obvlada položaje, v katerih nastopa, in ker je najbrž tudi v tujini spoznal, da posvečajo kulturi nastopanja veliko skrb. Marsikateri smučar pa jo ubere kar po domače — in v tem tudi drugače učinkuje. Mislim, da je določena kultura javnega nastopanja pri naših ljudeh živa in stara in da je do »kratkega stika« prišlo šele po veliki demokratizaciji izražanja ko so se morali pojaviti v javnosti tudi tisti, ki nekoliko slabše obvladajo posamezne jezikovne zvrsti in knjižni jezik, jezik javnosti nasploh. Zgodilo se je, da se je na odgovorno javno mesto prebil kdo, ki v svoji odgovorni vlogi jezikovni kulturi ni posvečal dovolj pozornosti, največkrat, ker je ni bil deležen in mu ni nihče razložil njenega smisla. V drugih družbah, s katerimi imamo stike, naj bo njih ureditev meščanska ali socialistična, izjemno pazijo na raven kulturnega izražanja in sporazumevanja. Kultura raven javnega sporočanja, kulturna ponuHba in kulturno sporočilo so pri njih sestavina življenjske kakovosti, zato so vprašanja izrazne kulture zadeva njihove profesionalnosti. Pri nas je to še zmeraj nujno zlo, nekaj, kar naj bi zadevalo predvsem slaviste in lektorje, ne pa vsakogar. Največji vpliv imajo pri tem vodilni javni delavci, saj se drugi po njih ravnajo. Če je kdo za slab zgled, slabo vpliva na okolje, izrazni primanjklaj je pogosto kazalec miselnih težav, te pa utegnejo imeti slabe posledice na področjih, ki so zunaj pri nas običajnega razumevanja kulture.« — Rekli ste: imamo jezikovno kulturo delavcev, študentov, dijakov... Kakšna je kultura delavcev? »Če bi bili vsi ljudje deležni enake osnovne izobrazbe in če bi od šolanja enako odnesli, potem jezikovne kulture in jezikovnega izražanja ne bi mogli ločiti po posameznih slojih. Jasno je, da so razlike med izobraženci, ki morajo vsak dan spoznanja pisno in usno izražati, in delavci za stroji, ki delajo nekako nemo, saj jim tega, kar doživljajo, premišljujejo ali čutijo, ni treba zmeraj javno izražati. V strokovnih skupinah sodelavcev govorijo bolj ali manj po domače, v žargonu, tudi v narečju; s to govorico se povežejo v tovariške skupine. Ta govorica zunaj skupine učinkuje na videz neposredno, naravnost — vendar v njej ni mogoče izraziti vseh razmerij in tudi ni običajno tako govoriti v vseh položajih. Če delavec druge govorice kot svoje ožje domače ne zna, si marsikdaj sposodi tudi kakšno manj učinkovito zvezo iz govorice, ki jo pogosto sliši, to pa je lahko tudi fraza. Seveda taka jezikovna mešanica ne učinkuje zmeraj prepričljivo. Marsikateri delavec čuti potrebo, da se izraža s kulturnoume-tniškim delovanjem. Pred leti so nam na Bledu imenitno peli delavci, ki so zvečer delovno obleko zamenjali s praznično; pri svojem petju so pokazali ne le visoko glasovno, ampak tudi iz-govorno kulturo. Podobno vlogo imajo tudi gledališče, knjiga... Ne vem pa, da bi imeli pri izobraževanju kje kak tečaj slovenskega jezika in književnosti, prirejen za potrebe kulturnega bogatenja. Drugod podobne tečaje imajo, posebej tečaje za izgovor, na primer v Angliji! — Mladini posebno radi pripisujemo posebnostne lastnosti. Velja to tudi za njeno jezikovno kulturo? »Mladinci, ki se izobražujejo in kritično razmišljajo, znajo govoriti kultivirano, brez fraz. V jeziku nekaterih njihovih kulturnih predstavnikov pa je-velika težnja ne le po intelektualnem izrazu, ampak kar po učenosti. Tudi marsikdo mojega rodu se je v mladosti izražal strašno učeno, kar do nerazumljivosti — še pomislili nismo na sogovornika ali na bralca, pozneje smo vsaj poskušali najti razumljivejše izrazne vzorce. Ker je bila pri nas plast, ki je razvijala intelektualni izraz .zmeraj razmeroma tanka, spadata težnja mladine po zahtevnejšem izrazu zahtevnejših misli med dobre težnje. Toda tudi oni bodo nazadnje iskali in našli preprostejše vzorce tudi za zahtevnejšo misel. Kadar govorimo o jeziku mladine, imamo v mislih in besedi jezik zaprtega kroga, ki ga določa predvsem mladost in poseben položaj, ki ga ustvarja skupno izobraževanje v šoli. Toda žargon je jezik, ki je občilo mladih ali posameznih skupin mladih, deluje pa neprimerno zunaj teh krogov, posebej v stiku med mladimi in starejšimi. Še več/de-luje nasilno, ker vdira z izrazom v izrazni svet starejšega rodu. Smešno je, če »starejši mladinci« posnemajo mladino, bodisi da bi se ji prikupili ali da bi pokazali, da niso še toliko stari, kot bi si kdo mislil. Pri tem me pogosto moti tudi izgovorna ne-kultura, ki je pogosto lastna govorica mladih. Nerazločno mom-lanje in v tej zvezi ukazovalnost do znamenja omenjenega nasilja z jezikom. Seveda se postavlja vprašanja, koliko temu ne botrujejo domače govorne navade staršev. Kultura vsakdanjega sporazumevanja med ljudmi, zlasti med spoloma, je namreč marsikje na zelo nizki ravni. Slavistka dr. Orožnova je pred leti ugotavljala, kako se oži besedni zaklad in krni govorica kmetov, ki so prihajali z zasavskih hribov v rudnik in tovarno. Narave in življenja ni bilo treba več opazovati kot prej, zato so se zožile tudi miselne podstave njegovega izraza. Če bi, na primer, raziskovali jezik mladine s končano triletno srednjo šolo, bi pri mnogih odkrili skromen besedni zaklad, veliko število kletvic in njim podobnih izrazov. Mislim, da bi morali tudi te spodbuditi k bogatejši misli in popolnejšemu izrazu.« — Politiki in drugi vodilni delavci so pogosto na očeh kritične javnosti. Kakšna je kultura njihovega javnega nastopanja in izražanja? »Vse je odvisno od njihove osebne kulture, nemalo tudi od iz-brazbe in od tega, kako poznajo področje, o katerem govorijo, kako poznajo sogovornike, kaj čutijo... Odhčni so tisti govori, ki so tako neposredno oblikovani, da jih sprejemamo kot neposreden izraz premišljevanja in načrtovanja. Jezik naših vidnih politikov kaže zadnja leta znamenja upada značilnih praznih klišej ev; ker pa so klišeji marsikomu zamejili misel, bo zlasti na nižjih stopnjah našega družbenega življenja proces opuščanja klišejev trajal verjetno še zelo dolgo. Predstavnik skupine slovenskih delegatov v Beogradu je nedavno na seju sveta za jezik pri republiški konferenci SZDL povedal, da slovenski delegati na plenarnih sejah zvezne skupščine govorijo slovensko in jih simultano prevajajo. Seveda se na sejah komisij, kjer prevajanja ni, poskušajo sporazumeti srbohrvaško, poskušajo zaradi tega, ker vsakdo srbohrvaščine ne obvlada tako dobro, kot slovensko materinščino.« — Se vam ne zdi, da je za nekatere nesporazume v jugoslovanski družbi krivo tudi neznanje ali slabo znanje jugoslovanskih jezikov? »Pred osmimi leti je ob kongresu jugoslovanskih slavistov na Bledu tedanji predsednik s^ venske vlade dr. Anton Vratusa v zdravici poudaril, da bo ideai' no takrat, kadar se bomo medsfr boj tako dobro razumeli, da vsakdo govoril svoj jezik in i bo sogovorec, od koder koli # bo, dobro razumel. Toda te stopj nje, ki bi pomenila velikans* kulturni vzpon, najbrž še doli ne bomo dosegli. Razen tega P8 pomeni govoriti tudi poznati J0-govornika, njegov način rcaW nja, njegovo kulturo... Mislnu da bi marsikateri nesporazum odpadel, če bi skušali to razuiflf ti in če bi bili drug o drugem w lje obveščeni, predvsem Pa j? morali drug drugega spoštoval V tej zvezi je bilo na svetu zaj* zik pri republiški konferen0 SZDL predlagano, da bi za n*8' de iz drugih republik, ki slujj vojaški rok v Sloveniji, prirej tečaje slovenskega jazika in & venske kulture. Slovenci, ki s|tf žijo vojaščino zunaj Slovenitf naj bi se učili srbohrvaščine & drugih jugoslovanskih jezik°v Mislim, da bi bilo tako organi?' rano medsebojno spoznaval vsem koristno.« — Dr. Pogorelčeva, za konec besedo, dve o časopisnem JeP ku. Kakšen je: dober, slab? »Zgodi se, da pokličem uredni^ katerega od časopisov in mu * čem: »Tole je pa zares nekulW no, tako ne bi smeli, na primer*; pomanjkljivim pravopisom, 11. pačno zvezo itd.« Po eni str*1, pa je le čutiti napredek, ki je vezan s splošnim razvojem no*1 narstva. Jezik je seveda odvis*' od novinarjeve izobraženosti kulture. Dober novinar bo s*: od sebe kultiviral svoj izraZjjj časopisu me najbolj motijo * šeji, prazne besedne zveze tudi trivialne pravopisne in s, napake. Posebej mote vicne je, da naši novinarji marši ne pomislijo, da ima Tanjug, srbohrvaščini drugačna pra^f^ sna pravila, kot so v slovens*e izročilu. Ko sta se pred cas^. sešla Reagan in Gorbačov, je lo njuno srečanje v vili Sosir. * kor so zapisali za Tanjugom-so brali tuje jezične vire, s0£\s-vo zamenjali za pravilno S8^ sure. Kaj to pomeni? Prvič, da^ ne zavedajo, da morajo pi^j imen posebej preveriti in d3.^. morali od Tanjuga zahtevat' formacijo, ki za nas ne bi ^ nepopolna. Toda to je že za<*e izobraženosti in osebne kuHu kaj ne?! Z dr. Pogorelčevo se je jal Cveto Zaplotnik. To so vprašanja, s katerimi se ubadajo vse federativne večjezične države Nekakšen povod za problemsko usmeritev tele priloge Gorenjskega glasa naj bi bilo navduševanje nekega radijskega poslušalca ali poslušalke nad dejstvom, da je Karel Smolle, koroški Slovenec, poslanec v dunajskem parlamentu, smel tam zapriseči v slovenščini. Avstrijski državni parlament naj bi bil v tem za zgled naši jugoslovanski skupščini. Mislim, da je takšna evforija in tudi primerjava že kar preveč pretirana, predvsem namreč slovenska prisega še ne napoveduje dvojezičnega poslovanja v dunajskem parlamentu. Po zelo starem in smiselnem prepričanju je prisega globoko intimno in osebno dejanje, ki se ga je treba zavedati v vseh pomenskih odtenkih in ga je zato treba opraviti v prisežnikovem najbližjem, materinem jeziku. Stara Avstroogrska je na primer že zelo daleč nazaj poznala vojaško zaprisego v najrazličnejših (materinskih) jezikih svojih solda-tov — in Če bi se kdo iz tega lahko česa naučil, bi bila kvečjemu naša ljudska armada, ki obred tako imenovane »zakletve« goji enojezično z zgledno vztrajnostjo, ob tem pa se sploh ni mogoče znebiti vtisa, da jo marsikateri mladenič, ki mu srbohrvaški jezik ni materinščina, odžebra kot nerazumljeno kozjo molitvico. Takšna prisega je seveda nesmiselna. Karel Smolle odlično obvlada nemščino, saj je zaprisežen prevajalec z lastnim prevajalskim uradom, prav lahko bi zaprisegel tudi nemško, toda njegov materinski jezik je slovenščina, ta pa je v njegovem zapriscženju odigrala pomembno simbolično vlogo — potrjevala je intimnost in ovedenost Smolletovega dejanja. Primerjalno navdušenje pozablja še nekaj: da imamo sicer Slovenci kot država lastno skupščino, ki je po poslovalnem jeziku seveda skozi nskoz slovenska, da pa v koroškem deželnem zboru že zelo zelo dolgo ni bilo slišati nič slovenskega, čeprav se predvsem tam obravnavajo vprašanja, ki so pomembna (tudi) za koroške Slovence. Že precej pred zadnjo vojno je tam prišlo do škandala, ko so ob slovenskem nagovoru poslanca Kaci-anke črni Korošci protestno zapustili dvorano. Odtlej tam ni bilo ne duha ne sluha več o slovenščini, razen morda tik po vojni, ko so bili Avstrijci iz strahu, da ne bi zgubili Koroške, pripra- vljeni na vsakršne popuste in svoboščine demokratičnega videza. Zagotovo ni mogoče dvakrat reči, da se ne bi tudi današnje koroško poslanstvo jadrho in hrupno pobralo iz svojih klopi, če bi v njihov prostor vdrlo pohujšanje slovenske besede, vendar še ni nihče niti poskusil; v Trstu, kjer so poskusili, se je to zgodilo. — Zato torej se mi zdi povod manj rodoviten, pogovor o sicer realnem problemu pa vnaprej obremenjen z nesmotrnimi in neutemeljenimi čustvi ali 'saj vzklikanji. S tem pa seveda ni rečeno, da se lahko problemu izognemo, ali pa celo, da je idealno rešen. Niti to ne, da ga odpiramo na novo in izvirno in da o njem še ni bilo nič rečenoga. Nasprotno: v bistvu gre za vprašanje, s katerim se na ta ali oni način ubadajo vse federativne večjezične države; skozenj se pogosto lepo reflektira realna stopnja federativ-nosti — pri nas je zdaj bržkone spet malo bolj v ospredju zato, ker je federativnost razvitejša, kot bi to bilo mogoče sklepati po jezikovnostnem poslovanju državnega in paradržavnega ustroja. Smiselna rešitev se giblje nekje vmes med funkcionalnim in načelnim. Načelno pri tem je z ustavo zagotovljena in izrecno določena enakopravnost jezikov vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji; funkcionalnost pa predvideva učinkovitost, hitrost in razumljivost skupnega delovanja. Če si suvereni, enakopra vni jeziki v skupni državi niso toliko blizu, da bi neposredno medsebojno sporazumevanji lahko potekalo brez ovir (glede številčnost narodov in narodno sti v SFRJ je treba za kaj takega obvladovati poleg srbohrvaščine, makedonščine in slovenščine vsaj še madžarščino in albanščino, kar pa že zahteva lep kos poliglota), se še naprej zdi smiselno, kar je bilo že nekajkrat povedano v javnosti: 1. Na vseh najvišjih zasedanjih, na primer skupnih kongresih in še posebej v skupščini, kjer se z delovanjem manifestira tudi ustavna osnova SFRJ, bi morali dosledno upoštevati enakopravnost jezikov, s primerno tehnično opremo pa poskrbeti, da ne bi utrpela funkcionalnost — parlament je prostor za dogovarjanje in ne trpi babilona. — Resnici na ljubo je treba ugotoviti, da je jugoslovanska skupščina že zelo dolgo opremljena s takšno (sinhrono prevajalsko) službo, le da je nihče ne uporablja: gre torej za subjektivni in ne objekti vni faktor, kot bi se reklo v polit-žargonu. Bes je tudi, da v nekakšnem jezikovnem defetizmu slovenski delegati niso osamljeni in da se zato še toliko teže odločajo za nastopanje zapre večdesetletne jezikovne navade/ razvade — toda dlje ko bo trajalo, teže bo — in ne kaže jih zato pretirano opravičevati. — Zlasti še, ker je nekaj zadnjih slovenskih kongresnih nastopov pokazalo, da vsi poslušaje in razumejo celo brez prevajanja, kadar jih govor v resnici zanima. 2. Kjer pa gre za nemanifestati-vno pragmatiko, za dogovarjanja v anonimnih odborih in podobnih telesih, je verjetno povsem smiselno in prav nič sramotno privolili v tako imenovani servisni jezik, ponavadi tisti, ki ga v državi govori največ prebivalcev. Pri nas je to, kakorkoli že obračamo, srbohrvaščina ■,, različnih variantah je ma B jezik več kot dveh tretjin J W slovanov. Delna izjema se,ž-i tovrstni sestanki na ožjih 'd čih tleh, kjer je večina sode' jjjj čih domačinov. Sploh pa s%$\ najboljše in najpravičneje. posebnih zadržkov, da vS, 5« govori v svojem jeziku in vsi potrudijo razumeti drug 3. gega. Pri enojezičnem P°S ^ nju so pač nekateri v večm P ^ nosti, saj se jim ni treba n} p ma truditi za vsako bese njeno notacijo posebej. 7* L$ tana privolitev v tak način V^ varjanja bi se zdela tudi nje elementarnega demo* jf ma in humanizma. ReS Lji^ spet, da ni prav zmeraj ur,0ts^ nivo zaradi velike polijte-zahtevnosti in zaradi Prt'P|_i t ga dejstva, da marsikdo, ^ n1 navajen enojezičnosti, /0ji>lj'* sposoben razumeti niti naj^ ^ jih drugih jezikov. Ob n^je{et! Slovenci nismo več samo .g f sti, temveč ustrežljivi, kar Ljjf cer lepo in kulturno, ni paraj koristno. tu d1. Tako mislim, da najbrž lj*t, » izidom te priloge vpiasaRW ga načenjate, ne bo res«'"^ .'f liko mero razumljivosti ^ d1 strani in /. jasnim od nO* j t. lastne državnost, na jJJ_V mu bomo morali posvec* . tf se vnaprej. Vztrajno, S"'^ap/'i da odločno bo treba še 3w dopovedati (tudi nam v ,,r: da ure temeljno ustav* M žno znamenje o .osti in da bi J vico, za vaz vne suverenos K0* narediti jabolko spora " ^ to danes kdo hitro tudi P( }j tiiK k-'vdo pa po trenutni 'n<> v* ali drugače naprtil kar naj^j, nejši jugoslovanski repu PETEK, 6. FEBRUARJA 1987 11. stran @®m®sgs©isske sodobne države k polici?,' 'n v<>jaški agresivnosti, na-Mk**ni proti neodvisnosti dru-tji narodov, toliko večja m odlo-VpreJ^a bo vloga narodnega (j^^anja v političnih bojih se-%yJ°sti. Zgovorno dokazuje to Šk;pski, španski, kitajski in če-p^imer, kjer so se dejansko to2?ta,e reakcije m na ,;»k< Vst'«a iveta. Te sile so b^j močno povezane med se-Hit,' n jih vsak poskus, spreme ko|j ^Dstoječi položaj v katerem ^ri sv*'la' v večji ah manjši Vse mobilizira. čnejši in revolucionarnejši značaj in da so dosegala tem večje uspehe, čim tesneje so bila naslonjena na široke ljudske plasti, predvsem pa na kmete in delavce. Vsa velika revolucionarna narodna gibanja devetnajstega stoletja so bila hkrati naslonjena na revolucionarna gibanja proti fevdalizmu. In tudi danes se vsa velika, vseljudska narodnoosvobodilna gibanja tako ali drugače povezujejo z revolucionarno borbo proti imperializmu, se pravi proti osnovam sodobnega kapitalizma. Ta dejstva nam razkrivajo veliko povezanost narodnega vprašanja z osnovnimi sodobnimi družbenimi nasprotji, s socialnimi procesi v današnji družbi. Kdor koli torej hoče osvetliti te procese, kdor koli išče izhoda iz položaja, v katerem je sodobna družba, se ne more izogniti narodnemu vprašanju. Nimajo torej prav tisti »socialni reformatorji«, ki bi radi reformirali družbo mimo narodnega vprašanja in ne da bi se naslonili na tisto latentno energijo, ki počiva v narodnoosvobodilnih tendencah zatiranih ali ogroženih narodov. Na videz radikalistično podcen jevanje narodnega vprašanja se nam največkrat razodene bodisi kot direktna podpora imperialističnim tendencam bodisi kot oportunistična fraza, ki demobilizira ljudske množice in odbija narodnoosvobodilna gibanja od progresivnih sil. Prav to dejstvo je za nas Slovence posebno važno. Slovensko vprašanje torej ni samo naše lokalno vprašanje, marveč je člen v verigi nasprotij, ki prepreza ves svet. Slovenski narod torej ni osamljen, marveč ima svoje zaveznike v celoti svetovnega družbenega dogajanja. Najti in nasloniti se na take zaveznike, znati pravilno oceniti vse posredne in neposredne rezerve, ki nam jih nudi današnje družbeno stanje, to bi moralo biti osnovno načelo strategije in taktike slovenskega narodnega boja za popolno uresničevanje njegovih smotrov, ali bolje rečeno, strategije in taktike avantgarde delavskega razreda, ki nujno mora biti vodilna sila slovenskega narodnoosvobodilnega bivanja. Toda izvrševanje tuke nuloge ni luhku stvur. Nurod ni homogenu celota, temveč gu na znotruj ruzdvujujo družbenu nusprotju. Očitno je, da so tu nusprotju odločilnegu pomenu pri reševu-nju nurodnegu vprušnju Posu možni razredni interesi pridejo često v nasprotje z interesi nuro-du kot celote. Razni socialni interesi reukcionurnih ruzredov izbirajo često nurodu »/.uvozniku« med njegovimi dejanskimi sovružniki. Keukcionurni razredi in drugi interesi ne morejo, nočejo in ne znujo pruvilno oce njevuti rezerv, ki jih ogroženemu narodu nudi vsukokruten po ložuj v njegovem boju. O tem num govori neduvni češki primer, kjer je del domače reakcije izdal interese svojega lastnega naroda. Kot posledica takih in podobnih dejstev se čestokrat pojavlja mnenje, da so »narodni interesi« zgolj fikcija, da je narodna ideja dejansko vselej le pretveza za prav nič »idealne« materialne interese »gornjih desettisočev« in da potemtakem za revolucionarna gibanja »nacionalno vprašanje« ne obstoji, razen kot vprašanje borbe proti reakcionarni demagogiji buržuazije, ki hoče z nacionalnimi gesli razbijati enotnost delavskega razreda. Tako, rekel bi, »nihilistično« razmerje do narodnega vprušunje je mehuničnu reukciju nu nucio-nulistično in šovinistično demagogijo reakcionarne buržouzije, ki je vselej posku.šulu z gesli o »nurodni skupnosti« in »nucio-nulni enotnosti« prikriti dejanska ruzrednu nusprotju in opru-vičiti svoj ruzredni teror nud nu-prednimi silumi. Todu pri vsem tem je tuko stališče vendarle ne samo nepravilno, ampak tudi nadvse škodljivo za same napredne sile, za samo delavsko gibanje. Predvsem je treba upoštevati, da ima narodno vprašanje svojo objektivno vsebino ne glede na ta- ko ali drugačno obnašanje buržoazije. Narod sicer ni prirođen, marveč zgodovinski in družbeni pojav, toda kot tak ima svoje nepogrešljivo mesto v socialnem razvoju človeštva, ki se ne da niti nadomestiti niti obiti z nikakršnimi anacionalnimi frazami. Razen tega pa so avtorji gornjih »teorij« spregledali dejstvo, d. se narodno gibanje — prav zato, ker je torišče raznih, često nasprotujočih si družbenih sil — ne da meriti enostransko zgolj po razmerju ene socialne skupine do nacionalnega vprašanja, marveč da ga je treba zajeti v celoti, v zgodovinskem razvoju, v vsakokratnem konkretnem notranjem in zunanjem položaj in glede na vse ljudske plasti, ki sodelujejo v tem boju. Bili so na primer časi, ko je buržoazija na Čelu narodnih gibunj pc' uzulu izredne revolucionarne energije, drugič pa je spet buržoazija udarila v hrbet svojemu lastnemu narodu, ker so njeni razredni interesi prišli v nasprotje z interesi naroda kot celote. Skratka, četudi je proces nastajanja naroda v modernem smislu nerazdružno povezan in prepleten z nastajanjem buržoazije in kupitu-lizmu, to še nikukor ne pomeni, da je z buržouznimi interesi hkruti že v celoti in zu vselej iz-črpunu vsu vsebinu nurodnegu vprušunju Nurobe, zgodovinu num dokuzuje, da so imelu narodnu gibunju tem demokruti- Preučevanje teh dejstev nam bo odkrilo tudi, v čem so posebnosti našega narodnega gibanja in zakaj so nastale. Narodno vprašanje je bilo vselej osrednje vprašanje slovenske politike. Toda nikdar ni slovensko narodno gibanje kot tako dobilo takih zmagovitih revolucionarnih oblik, kakršne so se uveljavile pri mnogih drugih narodih. Slovensko narodno gibanje je v glavnem ostalo pri najnižjih oblikah boja. Slovenska buržoazija, ki naj bi ta boj vodila, je stopila prepozno v zgodovinsko areno, da bi še mogla prenesti revolucionarne oblike boja za njegovo rešitev. Pojavila se je tedaj, ko so njeni interesi že prišli v nasprotje z interesi slovenskega naroda kot celote, to se pravi tedaj, ko se je borba za nacionalno svobodo slovenskega naroda že začela povezovati z delavskim gibanjem in z dozorevajočo socialistično revolucijo. Trepetajoč za svoje nebogljene ekonomske pozicije, ki jih je uspela prime-šetariti v hlapčevski službi avstrijski reakciji, in večno pripravljena na nova mešetarjenja na škodo slovenskih nacionalnih interesov, če je pri tem padla drobtinica tudi v njeno naročje, je slovenska buržoazija storila vse, kar je mogla, da bi slovenskemu narodnemu gibanju otopila revolucionarno ostrino, a predvsem: da bi preprečila in zadušila sleherno revolucionarno gibanje ljudskih množic. Jasno je, da v takih okoliščinah ni bila mogoča nobena na daljšo perspektivo usmerjena in organizirana narodna akcija vse dotlej, dokler se ni razvil nov socialni faktor, ki je mogel organizirati in voditi slovenski narodni boj, se pravi samostojno delavsko gibanje. Vse dotlej pa se je slovenska politika mogla izživljati pretežno v razdrobljenih akcijah za neposredne, zelo omejene smotre. politične frakcije, ki zaradi splošne materialne in duhovne zaostalosti niso imele odločujočega vpliva na gibanje množic. Demokratična opozicija — tudi kadar je v idejnem pogledu šla najdlje — je bila preslaba, da bi mogla predreti močan reakcionarni in oportunistični oklep, ki so ga temu gibanju nadela buržoazna in drobnoburžoazna ter klerikalna vodstva tega gibanja. Ta nesrečna »tradicija« je dolgo časa bremenila slovensko narodno gibanje v Avstriji, a slovenska buržoazna politika jo je prenesla tudi v Jugoslavijo. In od tod v prvi vrsti neuspehi in porazi, ki so jih doslej doživljali Slovenci pri svojih narodnoosvobodilnih zahtevah. Toda v tem trenutku smo v položaju, ko pomeni breznačrtnost in kratkovidnost v boju slovenskega naroda lahko njegov pogin. Problem slovenskega naroda je v današnjem mednarodnem položaju izredno kompliciran. Njegovi štirje deli v štirih raznih državah žive v presečišču evropskih nasprotij. Na njegovih mejah sta dva velika imperija — oba šele v začetku realizacije svojih velikih imperialističnih načrtov, ki naj bi popolnoma spremenila podobo sveta — usmerjena proti jugu in jugovzhodu in očitno mera trpljenja slovenskega naroda še ni zvrhana. Zato je danes še zlasti treba znati odkrivati tiste osnovne takove v današnji družbi, od katerih bo odvisna bodočnost slovenskega naroda, in jih razlikovati od trenutnih mednarodnih kon-stelacij, katerih precenjevanje lahko zelo škodljivo vpliva na obstanek slovenskega naroda v današnjem svetu. Slovenci nimamo svoje lastne države, toda to nikakor ne pomeni, da slovenski napredni.politiki ni treba računati z istimi činitelji, s katerimi morajo računati narodi s svojo lastno državnostjo. Narobe, prav zaradi tega dejstva je naš narodni obstoj tem občutljivejši ne le za spremembe v naši soseščini, temveč tudi za spremembe v mednarod-nopolitični areni sploh. Pri tem pa ne gie samo za tiste prehodne imperialistične konstelacije v mednarodnih odnosih, ki so le trenutnega pomena, kakor tudi v notranji politki ne gre le za trenutne strankarske kombinacije, marveč v obeh primerih za tiste objektivne, trajne družbene procese, na osnovi katerih potekajo burni dogodki sedanjosti. Z drugimi besedami, spričo nevarnosti, ki preti obstanku slovenskega naroda zaradi nemških in italijanskih agresivnih tendenc, se morajo Slovenci nasloniti na tiste napredne družbene sile v svetu, ki jim pripada nujna zgodovinska zmaga, se pravi na sile socialistične revolucije. V nasprotnem primeru se bodo znova znašli na repu zgodovine, kakor so se že tolikokrat v preteklosti. Prav zato bi morali danes bolj kot kdaj koli prej kritično pregledati razvoj slovenskega narodnega vprašanja v posameznih fazah slovenske zgodovine ter si z izkušnjami, na katere nam kaže taka kritična analiza, pomagati pri določanju perspektiv politične borbe slovenskega naroda za sedanjost in za bodočnost. Na slovensko narodno vprašanje je torej treba gledati z dveh stališč: v njegovi mednarodni povezanosti na eni in v razmerju s stopnjo razvoja njegovih notranjih gibalnih sil na drugi strani. Kasneje bomo govorili o socialno—ekonomskih vzrokih posebnosti v slovenskem nacionalnem razvoju, toda že tu je treba ugotoviti, da je bila ena največjih slabosti našega narodnega gibanja, ki ga je zavirala v njegovem razvoju v globino in širino, njegova izredna ideološka plitvost in kratkovidni buržoazni prakti-cizem, ki so mu naprednejši ljudje po pravici dali ime »boj za drobtinice«. V našem narodnem boju zaman iščemo daljnosežnih političnih perspektiv. Izjema so le napredni posamezniki ali ožje J Pričujoče delo naj prispeva svoj delež k temu prizadevanju. Avtor nikakor nima pretenzij, da bi bilo to delo izčrpna obravnava našega narodnega vprašanja. Narobe, zaveda se, da je to delo samo nepopoln uvod v raziskovanje tega vprašanja, napravljen na podlagi zelo omejenega gradiva, pri čemer je ostala cela vrsta problemov samo površno in hipotetično obdelanih. Toda če naj slovensko ljudstvo svoje politično prizadevanje gradi na globljih teoretičnih spoznanjih, ne pa zgolj na politikantskem empirizmu, tedaj bi bilo treba vse te komaj nakazane probleme izčrpneje obravnavati, kar bi nam olajšalo delo pri določanju pravilne politične smeri v boju za narodnoosvobodilne smotre slovenskega ljudstva. Ljubljana, novembra 1938 GLAS 12. STRAN PETEK, 6. FEBRUARJA 1JJJ PETER ČOLNAR Grenki car demokracije Če damo roko na srce in pošteno premislimo, moramo priznati, da nismo zreli za demokracijo. To so besede, ki jih ne slišimo tako redko. Nekaj podobnega je pred novim letom povedal skupini kranjskih novinarjev dopisnikov eden od vodilnih gorenjskih gospodarstvenikov. Priznati moram, da so me besede tako osupnile — da sem mo'čal. Molčal, kot sem molčal ob podobnih grenkih spozna-njih oziroma izjavah nekaterih drugih, ki poskušajo krojiti usodo svojega ozkega okolja. Molčal sem, vendar mi je žal, saj lahko ostaja ob molku samo grenak okus, medtem ko dobi sogovornik ob svojem monologu prepričanje o pravilnem sklepanju, saj ostaja povsem očitno brez ugovorov. Misli o tem, da ljudstvo ni zrelo za demokracijo, sploh niso redke. Hodijo nekako v korak s tistim, že kar udomačenim primitivnim prepričanjem, da so na primer naše ideje nekaj najboljšega v svetovni ideologiji, vendar žal ljudstvo ni na taki stopnji, da bi jih razumelo, sprejemalo in koristno uporabljalo. Takšno sklepanje pomeni globoko podcenjevanje ljudi, slovenskega in tudi drugih jugoslovanskih narodov. Prepričan sem, da pri veliki večini tako govorečih ne gre za koristolovstvo, ampak (slepo) zagovarjanje nečesa, kar tudi njim ni razumljivo. V bistvu gre za alibi slabega razuma. Ob govoricah o izrednih idejah in slaboumnem ljudstvu bi kazalo narediti primerjavo s športom. Če ekipi ne gre, nikomur ne pride na kraj pameti, da bi jo menjal, ker to pač ni mogoče. Ponavadi zamenjajo trenerja. Pravzaprav pri stvari sploh ni pomembno, kako dober ali slab STANE BOSTJANCIC je trener, pomembneje je, da ekipa ne dosega rezultatov. Nekaj podobnega smo konec minu-leta leta doživeli v ženski smučarski reprezentanci... Tudi (slovenskega) ljudstva ni mogoče zamenjati. Kot je simpatično pred dnevi zapisal Viktor Žakelj, se nismo naučili niti jodlati niti nas ni, oziroma nas ne sme, zavesti vabljivo poskakovanje ob frulici. Ostajamo Slovenci, pa če to nekatere moti ali ne. Kot zamenjajo vodstvo v športu, je očitno treba zamenjati slabe ideje tudi v vsakdanjem družbenem dogajanju. Vodstvo in ideje. Vsaj tiste ideje, ki so se povsem očitno izkazale za neži-vljenjske oziroma oživljajo po Bojanu Štihu za nas značilno triado neznanja, nedela in nediscipline. Ob razmišljanju o demokratičnosti življenja je razumljivo, da mora seči spomin k dogodkom ob zadnjih volitvah, ki naj bi bile nekakšen zunanji izraz demokratičnega stanja. Čeprav že možnost javnega opozarjanja na stranpota govori o demokratizaciji obnašanja, napake še vedno ostajajo. Napake, ki so še toliko težje, ker ni ob njih nihče ukrepal. V eni od kranjskih krajevnih skupnosti so na volišču kolegico novinarko tako prijazno sprejeli, da se spremljevalcev sploh ni mogla odkrižati, ko je hotela opraviti svojo državljansko dolžnost in pravico. Dobesedno pod prste so ji gledali, kaj bo obkrožila. Umaknili so se šele, ko jim je glasno zagotovila, da so lahko brez skrbi za njen duševni blagor, ker da je že po službeni dolžnosti dolžna voliti prave. Seveda bi bila stvar drugačna, če kolegica ne bi imela dovolj dolgega jezika... V moji krajevni skupnosti smo volili nagneteni v sobici. Človek sicer pokaže dobro voljo in požre kritične besede ob poskusu razumevanja položaja, vendar mi žilica ni dala miru, da ne bi opomnil krajevnih funkcionarjev, da smo pred dnevi gledali na televiziji, kako so v Švici na navadnem referendumu, kjer so^ odgovarjali samo z »da« in »ne«, obkroževali lističe v povsem zaprtih kabinah in da bi tudi pri nas ob vsej preproščini le lahko postavili vsaj zasilne kartonske zaslone. Mislim, da je odgovor, da so imeli denarja komaj dovolj za malico volilne komisije, nekako značilen za odnos do demokratičnosti tri ljudi. Nisem pristaš hvale dobrih starih časov, vendar se starejši spominjajo, da so imeli v tistih časih celo denar za brezplačen volilni golaž... Morda je tretji primer (ne)uve-ljavljanja demokratičnega odnosa najznačilnejši. Zato, ker je vezan m kranjsko občinsko socialistično zvezo, ki je volitve praktično izvedla. Pravzaprav izgleda, kot bi bilo vse skupaj od začetka do konca zavito v nekakšne skrivnosti, čeprav pa mojem globokem prepričanju nihče nikoli ni imel namena karkoli skrivati, ampak gre »samo« za preprost odraz katastrofalnega podcenjevanja ljudi in s tem v zvezi tudi demokratičnosti postopka. Kot novinar nisem uspel nikoli izvedeti, kdaj in kje bo katera od volilnih konferenc občinske socialistične zveze. Ker o tako zaprtih seansah nismo mogli obvestiti ljudi, me prav zares zanima, koliko tistih, ki bi sicer želeli, je lahko nanje prišlo. Verjetno nihče drug kot delegati, ki so dobili vabila osebno. Kako to, da ni nihče odgovarjal za takšno prikrivanje volilnih postopkov? Končno gre za najpomembnejše demokratično dejanje družbenega odločanja, ki daje pečat (ne)zaupanju za naprej. Zal s tem kranjskih volilnih dogodivščin še ni bilo konec. Značilno se mi zdi malce sarkastično vprašanje ob kranjskem volilnem demokratičnem postopku enemu od izvajalcev ob prvi seji zbora SO Kranj. Na hodniku pred sejno dvorano sem vprašal, kdo sploh zagotavlja, da so notri res izvoljeni predstavniki ljudstva, da gre res za zasedanje zborov SO Kranj. Tako sem spraševal namenoma. Tako kot ob pripravah na volitve tudi o prvem sklicu sej zborov SO Kranj o tem novinarjev in javnosti ni nihče obvestil. Po- O zadevi je vredno pisati tudi zato, ker so bili v Kranju na eni izmed konferenc, to ie na seji najvišjega foruma ZK v občini, dani konkretni predlogi, s katerimi ni nihče polemiziral, v sklepe konference pa ravno tako niso prišli. Torej so predlogi v času, ko je bilo to vprašanje v središču politične pozornosti, bili, so pa kasneje poniknili neznano kam, kljub temu da bi lahko uveljavili načelo Qui tacet, consentire vi-detur in sklenili, da se predlog sprejme glede na to, da so se delegati z njim molče strinjali. To kaže po eni strani, da so v naši družbi teme, o katerih se sicer govori, vendar ni ustrezno sprejemati sklepov, po drugi strani pa tudi delegati niso dovolj prisluhnili sicer koristnemu predlogu do te mere, da bi izrecno zahtevali, naj se predlog spremeni v sklep konference, ustreznim organom pa naloži uresničitev sklepa. Za kakšen predlog torej gre? Delegati občinske delegacije ZB Kranj so predlagali, naj se določene medobčinske funkcije de-profesionalizirajo. Kot argument so navedli, da medobčin- sko povezovanje ZB deluje dobro Ludi brez poklicneža na medobčinski ravni in da so tudi drugi pred profesionalizacijo delovali ravno tako dobro. Menim, da je treba z začetim delom nadaljevati, saj je predlog še danes ravno tako smotrn in koristen, kot je bd takrat. Mogoče bo koga zanimalo, zakaj sploh drezati v to vprašanje, saj je profesionalcev na teh funkcijah, glede na celotno število zaposlenih v DPO, na Gorenjskem relativno malo. Odgovor je mogoče dati z več izhodišč. Če je že bilo sprejeto politično (in po mojem mnenju pravilno) stališče o zmanjševanju vseh vrst režij, potem bi se moral ta proces najprej začeti v družbenopolitičnih organizacijah, če se hočemo izogniti izreku »Poslušajte nas, glejte pa ne«. Šele tako bi pristojni tovariši z lastnim zgledom podkrepili tudi vse druge argumente, ki so jih navajali, voz pa bi tekel veliko bolj namazano, kot pa je tekel oziroma teče sedaj. Druga stvar, nič manj pomembna, pa je ta, da bi tudi ob spremenjeni metodi delovanja ob- činskih organizacij SZDL, sindikata ter občinskih skupščin, medobčinsko sodelovanje potekalo najmanj ravno tako dobro, kot poteka sedaj, le več družbenih sredstev bi se porabilo za druge, mordu bolj upravičene zadeve, na primer za osnovno dejavnost. Tretja stvar, o kateri je vredno razmišljati, pa je naslednja: navedeni medobčinski organi, poklicno zasedeni, predstavljajo vmesno poklicno politično stopnjo, med osnovno dejavnostjo in dejavnostjo, ki se opravlja na ravni republiških organov. S tem se politične poti daljšajo, odgovornost za uresničevanje dogovorjenih stališč pa zame gljuje. Poleg tega se tak profesionalec po logiki stvari spreminja v samostojen politični subjekt, ki lahko deluje samostojno zunaj okvira medobčinsko dogovorjenih stališč. Naravi stvari oziroma političnih odnosov bi veliko bolj ustrezam oblika, ki se je v preteklosti že uveljavila, v veljavi pa je še zmeraj v organizacijah ZB in ZMSM. Nesporno je namreč, da je povezovanje med občinskimi DTO glede problemov in stvari, Ki za- vsem naključno sem telefoniral na občino (ker sem dobil vabilo z volilnimi iezultati iz sosednje občine) in vprašal, kdaj nameravajo v Kranju izvoliti predsednika skupščine. Odgovorili so mi, da čez tri minute. Morda so na tako prikritih sejah v Kranju tudi objavili rezultate volitev. Morda... Mislim, da kaže odnos posameznikov do demokratičnosti precej bedno sliko naših medsebojnih odnosov. Posledice tega so vidne v splošni nezainteresiranosti in apatičnosti, tako do razvoja družbenih kot tudi ekonomskih odnosov. K sreči ljudstva ni mogoče zamenjati, ljudstvo mora zamenjati tiste, ki dvomijo o njem. Zamenjati, ker gre za ljudi, ki so očitno prepričani, da bo ljudstvo zrelo šele takrat, ko bo sposobno sprejeti njihova teoretična sklepanja. Pri stvari ne gre za nikakršno visokoletečo filozofijo, ampak za povsem konkretne posameznike, ki jih srečujemo v svojih okoljih, za ljudi, ki mislijo, da imajo pravico sprejemati odločitve v imenu drugih in jih potem vsiljevati. Če sodelavci, soljudje, ne sprejmejo tako ponujene odločitve, če zapadejo v apatičnost, sledijo razlage, da pač še nismo zreli za demokracijo. Še slabše je, če ljudje vztrajajo pri svojih rešitvah. Takrat je mogoče zelo hitro slišati tudi o protidružbenih škodljivih tipih, reakcionarnih silah in podobnem. Prazaprav je zares neverjetno, da se takšni ljudje obdržijo na vodilnih položajih. Gre pač za to, da pri nas izredno veliko ljudi zaseda delovna mesta in tudi položaje zaradi zvez in poznanstev. Takšni odnosi peljejo v (začasno) negibnost družbenega razvoja, ki omogočajo povzročiteljem očitno še vedno učinkovit alibi slabega razuma, ki žal vse prevečkrat še vedno kroji naš vsakdan. Epigrami Matej Bor Čistun V izpopolnitev jezikovne vede naj pojasnim vam, kakšna je razlika med moljem in čistunom. ie velika molj knjige žre, on pa nam žre besede. Slovenski Parnas Katera gora naj bo naš Parnas? Glede na stotine pesmarskih čvek in coprnikov prideta pri nas v poštev samo dve: Jalovec in Klek. Če je... Če je Toporišiču pretekli čas preteklik, bi se lahko dejalo kruhu tudi speklik, psu teklik in Toporišiču kar Toporeklik. Aforizem Žarko Petan Govorite Slovensko? Jeste! SPOSOJENO IZ DEIA Pogled iz žabje perspektive Centralni komite ZKS je leta 1980 razpravljal o zmanjševanju režije, tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu. Režijo bi bilo treba zmanjšati tudi v državni upravi in družbenopolitičnih organizacijah. Sklepi so padli na plodna tla, saj so skoraj v vseh občinah ustanovili komisije (bodisi pri izvršnih svetih, bodisi kje drugje), katerih naloga je bila, izdelati predloge za zmanjševanje režije. Rezultati delovanja teh komisij sicer niso bili nikjer objavljeni, domnevam pa, da kakšnega posebnega haska ni bilo. Ne bi se spuščal v vzroke za takšne (slabe) rezultate, saj so brez dvoma kompleksni. Žele odpravljanje vzrokov bo morda spravilo voz naprej; za kar pa menim, da se velja truditi. Hrmko Sonič .Pomlad devajo gorenjsko regijo, Koristno in nujno potrebno. Nujno je tudi, da to povezovanje poteka Organizirano prek medobčinskih organov in tudi drugih oblik sodelovanja. Ni pa nujno, da za to skrbijo poklicni aparati na ravni medobčinskih organov. Kot usklajevalec lahko nastopa eden izmed predsednikov občin skih organizacij SZDL in sindi kata, medtem ko v medobčin skern skupščinskem sodelovanju to že obstaja. Vse zadeve, kot so sklicevanje sej, priprava gradiv, skrb za uresničevanje dogovorjenih stališč in drugo, pa lahko brez kakšnih posebnih obremenitev opravijo že obstoja či aparati pri vsakokratnem predsedujočem. Tudi sedež po- same/.nega medohi i.i 01 gana naj t>i bil v tisti občini, kjer je sedež vsakokratnega predsedujočega, saj nikjer ne piše, da bi moral biti ravno v Kranju. S takim načinom dela bi se prihra nilo precej družbenih sredstev, komunikacije brez poklicnega posredovanja medobčinskih funkcionarjev bi bde krajše in hitrejše, stališča pa bolj avtenti ena, saj so vsi, ki bi sodelovali pri njihovem nasta|an|ii, v taks nem ali drugačnem neposred nem razmerju dO občinskih organizacij. Naj na koncu dodam le se tole. Članek ni namenjen takojšnjemu ukinjanju poklicnega dela v medobčinskih organi/. SZDL sindikata in sveta gorenjskih občin. Namenjen je br»lce^| članom SZDL, sindikata. - predlogu, do njega zavzarrj stališče in to stališče pov"#£ sploh občanom, da razmisli .Q ----ii---- j • __vzajTVJ d< kj- organizacijah ali organin. 'u delujejo. Ravno tako ni to P0^ da za ukinjanje medobčf0*^, organov, so le razmišljanja- ^ ko nas sistem napraviti ucl vitejsi in ceneiši F m» \ S. Ni težko opaziti, du n ned ostalimi navedel tUoj nj dobčinskega sveta ZK. RoZ'gpfi-v oportunizmu, pač pa v P jp čun ju, du je glede nu Po,"S0v»' vlogo, zlusti pu glede nu dt \eC nje ZK, zaenkrat profesiO* na tej ravni še potreben. f!HK. 6. FEBRUARJA 1987 ZANIMIVOSTI 13. STRAN (g®S^SS^IEIIGLAS Peh Mateje Svet v superveleslalomu RESTOL J1 Jugoslovan, ko ti ljudje iz mnogo bolj 0 v torek po ženskem superveleslalomu, i^vojila bronasto kolajno. !i d*yetl°ba, ker Mateja ne vi-Jja ° ln ima zat0 lece- Ma' oijšJe Vzdržala, dosegla naj- 4LVDmesni čas in tretjega ega za najboljšima smu- ia na svetu in dvakrat J? šarijo Walisser in dva-at srebrno Michelo Figini. Ja cilju smo nazdravili, od jp]e je priromal liter, pa še J511- Mateja je s kozarcem vi- • s katerim je le simbolično javila, saj jo je čakala še JJPjftg kontrola, pošteno na-^ Toneta Vogrinca in i:,le6a dolgoletnega trenerja "ana Bernika. Tone Vogri-l m Dušan Senčar sta jo j gnila na ramena. Boštjan D p 3e žarel od sreče, saj bo-^ 'anove smuči na stopni-L2^zmagovalce. Franci Pa-• ki je gled€ m sagal, da eno zapojemo, is * Slovencem spodobi. Bolj ubij an- ^Vo^iJe z Gaserjem izgubil reke pri Trži ču je izučen ključavničar, delal pa je vse mogoče. Pri baronu Bornu je skrbel za elektriko za kriško občino, bil pri Kovaču za šoferja, 1936. leta pa je šel v pre dilnico za električarja. lota 194(5. je postal v tovarni elektri-čarski mojster. Težko je bilo tista leta po vojni; nobenega materiala ni bilo za električarje, stroji pa so morali teči. Koliko noči m spal, koje razmišljal, kako bo naslednji dan ukrepal, da stroji ne bodo stali Kaj v Gorenjskem glasu naj raje prebere? Od zadaj začne, kot večinu bralcev, z nesrečami, osmrtnicami, malimi oglasi. Pa kakšne partizanske dogodivščine rad prebere. Včasih se mu zdi, da tudi ni vse res, kar napi šemo »Lahko bi pisali vrt dogodiv ščin, potopisov Preveč reklam imate in predragi ste Dane-, sem ga plačal /a pol leta, pa sem kar malo razmišljal, ali bi ga ali ne. Pa sem gu, kaj hočeš. Svoj čas smo imeli naročen Dnevnik, pa kaj, ko danes izide, jutri pa šele pride, ker ni raznašalca za naš konec. Zato je Gorenjski glas še zmerom »ta bol«. Ampak, poglejte, toliko let sem naročnik, pa še nisem bil izžreban. To ni po pravici. Na izletu pa sem bil enkrat, ko je bila moja sestra Francka izžrebana, pa ni mogla iti. Šli smo v logarsko dolino. Bolj bi morali gledati na stare naročnike. Slišal sem, du gre nu izlet tudi tak, ki je časopis komaj naročil, pa še dinarja ni plačal zanj. To pa res ne bi smelo veljati! Ampak, res bi rad doživel, da bi se zagledal med izžrebanci. No ja, enkrat sem pa že bil v Gorenjcu, ko smo imeli v Kovorju gasilsko veselico, pa so se vaši novinarji tem okrog potikali.« Franc Slatnar je naročnik Gorenjskega glasa že 50 let, 50 let bo letos, odkar je gasilec, in letos bo dopolnil tudi okroglih 80 let Da bi še dolgo let čil in zdrav bral naš časopis, mu želimo pri (Jorenjskem glasu. D. Dolenc (Glas, 30. decembra) ŠPORTNO SRCE KRANJA V omenjenem intervjuju se žal z nekaterimi pavšalnimi dejstvi ne moremo strinjati, saj so energetske varčevalne predloge za izgradnjo bazena in hladilnice pripravile in preučevale strokovne, za to usposobljene institucije. Bazen in hladilnica bi vsekakor motila in omejevala prostor v Savskem logu, vendar so v sedanji gospodarski in inflacijski taki predlogi zelo zanimivi, kajti tudi za razvitejše in bogatejše dežele velja pravilo, da je najlažje projektirati. To velja zlasti pri nas, ko se to honorira od odstotka vrednosti projekta: če je dražje, več prihodka je ustvarjenega s projektiranjem. Lažje je graditi, najtežje pa je negospodarske in energetsko požrešne objekte vzdrževati in z njimi obratovati. Tudi v Jugoslaviji in Sloveniji velja to pravilo, saj morajo, na primer v Celju, izprazniti bazen in v koritu postaviti razstavne paviljone. Nekaj bazenov pa je prav zaradi velikih stroškov obratovanja zaprtih. Ob tem pa je morda izražena samo bojazen, da to ne bo preveč usodno za nazadovanje drugih rekreativnih in vrhunskih športnih panog v Kranju, ki so terensko in racionalno smotrnejše. Druga pripomba o drsališču v intervjuju izveni kot posledica slabega spomina in pomanjkljivega aktivnega sodelovanja, kajti ravno kranjsko drsališče je redek primer, ko gre kljub nepredvidenim in nenormalnim podražitvam vse po planirani smeri in nad pričakovanji. Poleg delovne organizacije PPC Gorenjski sejem je to tudi rezultat razumevanja več kot 60 odstotkov kranjskega združenega dela — podpisnikov samoupravnega sporazuma, dela sveta uporabnikov, pa tudi ZTKO. Menimo, da z energetskim racionalnim predlogom nismo proti taki drzni zasnovi, ampak je v bistvu le želja, da bi tudi bazen trajno in brez motenj obratoval in ne bi povzročal oziroma ogrožal stagnacije drugih športnih panog. PPC Gorenjski sejem Franc Ekar (Gorenjski glas, 30. januarja) ŠE DRUGA STRAN MEDALJE O KMETIJI IZ KOVORJA Prav zato, da se posestvo G. V. iz Kovorja ne bi drobilo, sta sestri sklenili po smrti očeta (trdnega kmeta) leta 1956 z bratom zanj zelo ugoden DEDNI DOGOVOR — saj sta želeli, da uspešno zagospodari. Imeli sta namreč pravico po takratni zakonodaji dedovati po enakih delih. Pa sta se temu odrekli in se strinjali, da dobita v užitek les na očetovih gozdnih parcelah št. 133 in 134 k. o. Kovor za dobo 20 let in vsaka le po dvesto starih tisočakov. Ob tem se je G. V. v sodnem Sklepu o dedovanju tudi zavezal, da bo sodedinjama prepustil v last očetovo pare. štev. 147 za primer, če bi jima navedenega zneska ne izplačal v 20 letih v celoti. Žal G. V. v 20 letih ni izpolnil obveznosti iz Sklepa o dedovanju kot je tudi ugotovilo sodišče, ki je delalo po zakonodaji iz leta 1956. (Tedaj še ni bilo zakona o zaščitenih kmetijah). Nasprotno je G. V. sodedinjama iz-sekal na omenjenih parcelah 250 kubičnih metrov lesa in ga prodal Gozdnemu gospodarstvu Tržič — ne da bi o tem sestri obvestil. (Dokaz: Spisek GG Kranj o posekanem lesu v pare. 133 in 134. k. o. Kovor z dne 19. 2. 1976). Po vsem tem sta se sodedinji želeli bratsko pogovoriti z G. V. o njegovi obveznosti do dednega dogovora po /okojnem očetu, pa ju je preteče zavrnil, čeprav je sam ta sklep sooblikoval in ga tudi sopodpisal. Bodi povedano še, da je dal za les minimalno in inflacijsko razvrednoteno odškodnino, kar še daleč ni bilo v duhu dednega dogovora. Po opisanem je G. V. sklep o dednosti delno razvrednotil; saj je les prodal, minimalne denarne obveznosti pa prenesel na pokojno mamo. Pisec petkovega članka C. Ž. se je po pripovedi G. V. dotikal tudi dediščine po pokojni mami. Ob tem je dal javnosti tudi tu netočne in nepopolne informacije. (Na primer: podedovana stara mamina hiša ni obnovljena in ni sposobna za bivanje). Zato bodi povedano še, da je G. V. dobil po mamini Izročilni pogodbi tudi od nje prek 8 ha zemlje. Tako je imel v lasti (skupaj z očetovim posestvom) blizu 20 ha zemlje. Kmalu nato je odprodal za okoli 20 hiš podedovane zemlje. Poleg tega je zaradi industrijske cone Tržič G. V. moral prodati TIKU (Tržiškemu podjetju kovinske opreme) parcelo št. 261, za kar je to podjetje nakazalo Skupnosti invalidskega pokojninskega zavarovanja za G. V. veliko vsoto denarja za doplačilo let pri kmetijski pokojnini, katero tudi že več let prejema. Iz opisanega sledi, da si je G. V. lahko obnovil hišo in mehaniziral kmetijo — seveda pa tudi sam dobro gospodari in pridno dela. Ob opisu 'druge strani medalje' je razvidno, da bi G. V. lahko dostojno izpolnil svoje obveznosti do sodedinj. Kljub vsemu pa še vedno lahko dobi omenjeno parcelo, če bi napravil ustrezen korak in častno uredil zadevo iz Sklepa o dedovanju po pokojnem očetu. K. M. (naslov v uredništvu) (Gorenjski glas, 30. januarja) »VZGOJITELJI NISO BILI KRIVI« TRŽIČ, 4. februarja — Pravzaprav sem pričakoval odmev, vendar me je le-ta razočaral. Učitelji niti z enim samim podatkom niso spodbili trditve, da učenec 3. razreda tisti ponedeljek ni pešačil z Ljubelja v Tržič. Pripisali so mi senzacionalistično, zlonamerno in žaljivo poročanje. Če vse te priveske iz njihovega zapisa Vzgojitelji niso bili krivi izpustim, so bile njihove trditve že objavljene 23. januarja. Vendar sem takrat zaradi objektivnosti objavil tudi otrokovo izjavo. Fant trdi, da sploh ni bil v avtobusu, to pa so na Ljubelju potrdili tudi nekateri drugi tečajniki (magnetofonski zapis še vedno imam). Prav to je očitno prizadelo organizatorje plačanega smučarskega tečaja na Zelenici, ki ga je pripravil ZVUTS Tržič, da so se odločili za javni odgovor. O trditvah vodstva tečajev le tole: če so trdno prepričani (po rekonstrukciji), da je oče fantu obljubil, da bo prišel ponj, le zakaj v istem zapisu trdijo, da so se starši pogrešanega otroka popoldne sami oglasili pri S. Japlju in Š. Jakšiču, ko so iskali otroka? Le zakaj, če naj bi otroku objubili, da pridejo ponj? Zanimiv je podatek, da je aktiv učiteljev telesne vzgoje v Tržiču po odmevih v javnosti poskrbel, da je lokalni radio Tržič v nedeljo objavil (zaenkrat) le njihovo pojasnilo o dogodku. Še o motivu za moje poročanje. Za dogodek sem zvedel po telefonu v torek pozno popoldne. Prvi zapis, brez imen in podrobnosti, je bil predvsem namenjen vsem organizatorjem smučarskih tečajev in vsem, ki tudi med počitnicami bodijo nad varnostjo otrok. Toda aktiv učiteljev telesne vzgoje v Tržiču se je namesto vsaj drobnega opravičila staršem za neljub dogodek s srečnim koncem raje odločil, da bo s poročevalcem javno obračunal. Hkrati so mi pripisali tudi senzacionali-zem, zlonamernost in žaljivo poročanje... Kljub vsemu je dejstvo: otroka, kije bil ali pa sploh ni bil v avtobusu, prejšnji ponedeljek niso pripeljali v Tržič oziroma do Križev. Mirko Kunšič V Domu v Čirčah postaja živahno Cirče, februarja — Dom v čirčah, eni najm-lujših krajevnih skupnosti v kranjski občini, so krujuni zgradili s samoprispevkom in prostovoljnim delom. Ko bo ob njem zrasla še trgovina, bo .a del Čirč postal pravo središče vsega dogajanja. Vendar pa je v domu že zdaj živahno. Poleg vrtca, strelišču, prostorov za delo krajevne skupnosti in organizacij je precej zasedena tudi dvorana. Vsako soboto imajo telovadbo nujprej dekleta, potem pa še žene. Mi- nulo soboto so od 17. do 19. ure pod vodstvom Karmen Bešič vadile plesno aerobiko mladinke. Pripravljajo se na nastop na proslavi. »Dvorana sicer v teh mrzlih dneh ni najbolj topla, vendar pa je zanimanja med dekleti precej. Zdaj nas vadi okrog petnajst. Vadile bomo vso zimo oziroma dokler bo dvorana prosta. Želimo si le, da bi nam posodili radioaparat,« so hitela pripovedovati dekleta, ki jih vodi Karmen. A. 2. C :^3^®IE3IGLAS 14. STRAN RAZVEDRILO PETEK, 6. FEBRUARJA 1987 Komunalci, vaš kandidat! Takih ljudi nam manjka! Prav gotovo bi bil Kranj, pa še kakšno drugo mesto, v hipu odkidano, pa ne le pločniki, temveč tudi parkirišča. Le vsi bi morali biti tako besni kot voznik stoenke z ljubljansko registracijo LJ 233-752. V torek je namreč parkiral na dovozu za kranjsko lekarno, kjer sicer stoji znak, da je parkiranje dovoljeno le za vozila lekarne. Voznik dostavnega vozila Gorenjske lekarne ga je še posebej opozoril, da po 15. uri ne bo nikogar, ki bi lahko odmaknil dostavni avtomobil in naj si raje poišče prostor kje drug je- A je Ljubljančan raje tvegal — in ostal zaparkiran. Z jezo (in lopato v roki) si je sicer od-kidal pot skozi zamet mimo dostavnega avtomobila. Da pa bi si v lekarni zapomnili, kdaj so »zaparkirali« nekega ljubljanskega voznika, je cele kupe snega namerno nametal za avto, predenj in na havbo dostavnega avtomobila! Se vam ne zdi, da takih nadarjenih »kidačev« manjka tudi pri komunali, posebno pozimi. Še naprej bomo objavljali dobre šale na naš račun, na račun Gorenjcev. Vsaka, ki bo objavljena, dobi da* ril no razglednico Podarim — dobim. Sodelujte! NAJ VIC O GORENJCIH • Ata Janez in družina Ata Janez v zadnjih urah svojega življenja. Okoli njegove postelje je vsa objokana družina. Janez s težavo odpre oči in vpraša po svoji ženi Ani. »Tu sem, na tvoji levi strani, držim te za roko,« pravi žena pomirjujoče. »Kje pa je Špela?« vpraša Janez po hčerki. »Na tvoji desni, ata.« »Kje pa sta Janez in Miha?« zanima ata. »Pri tvojih nogah, ata.« »Ali ste potem vsi pri meni? »Vsi, vsi,« družno odgovorijo. Nato pa gorenjski ata Janez na široko odpre oči in glasno zavpije. »Ja, zakaj hudiča pa potem gori luč v kuhinji?« • S službenega potovanja Gorenjec se vrne domov s službenega potovanja in v sobi dobi prijatelja s svojo ženo. čudeno pogleda in reče: »Veš kaj, Janez! To, da si z mojo ženo, bi ti že oprostil. Da ležiš v mo]1 postelji, mi tudi ni mar. Da si oblečen v mojo pižamo, naj ti tudi bo. Ampak to, da si peč pre" šoltov na šest — tega ti pa ne morem oprostiti.« • Gorenjec in žarnice V nekem zdravilišču na Dolenjskem elektrikar menja pregorete žarnice Ko jih meče v koš za smeti, mu reče Gorenjec: »Dajte žarnice meni!« »Kaj vam pa bodo, saj so pregorete,« odvrne monter. »Kaj pa potlej,« pravi Gorenjec, »za podnevi so še dobre.« Pravi Delo: Crvena zastava bo poslej proizvajala t udi ZDRAVIlA Pravi kupec CZ avtomobila: Do zdaj so nas s svojimi avtomobili spravljali v živčne in finančne zlome, v neuspele reklamacije, a smo ostali vsaj ŽIVI. Zdaj bo po užitju njihovih zdravil za reklamacije bržkone prepozno... Ribčev France, ali jih slišiš? Halo halo, Crans-Montana! • Naši v sobah internacionala V naši reprezentaci je pet*smučarjem, tri smučarke in spremstvo — kot na tekmah svetovnega pokala. Vsi so v sobah hotela Internacional: Bojan Križaj je sam v sobi, prav tako Tone Vogrinec, Rok Petrovič in Tomaž Čižman pa delita sobo. Enako kot Mateja Svet in Andreja Lesko-všek, trenerja Milan Bernik in Jože Drobijjč, Gregor Be-nedik in Robert Žan ter trenerja Jože Šparovec in serviser Miran Gašperšič. Košnjek ko je umrl največji slovenski pesnik France Prešeren Komajda pa vemo. kdaj se )e naš veliki pesnik RODIL. 8. februar, slovenski kulturni praznik. Dan, Kulturni praznik praznujemo na dan smrti. (3. decembra) Hitra anketa je pokazala naslednje! Kdaj se je torej rodil? SREDNJEŠOLKA: »A rodil? čakajte! 24. decembra, mislim « USLUŽBENEC: »Kaj jaz vem, kdaj se je rodil! Saj se sploh točno ne ve. A mislite da je tedaj župnik res vpisal pravi datum? če je bilo preveč Ivanov v vasi, je pa malo počakal, da je vpisal Franceljne « VOZNIK. »Rodil se je 8. februarja« DELAVKA: »Ne vem, tam okoli prvega, diugega jar.ua/ja.« UPOKOJENKA: »Nimam pojma. Vem le to, da je imel en'ga otroka! S Pnmičevo Julijo. In tako dalje, čeprav se 3. decembra res ni vedelo, kaj sploh bo, če kaj bo, iz Ribčevega Franceta, bi bilo le prav, da bi vedeli, kdaj se je rodil naš veliki pesnik. vrirajmo Blejec nas sprašuje: »Skrbi mo, 5e bodo pes Blejs] restavrirali ! predsednik za varstvo in urejanje okolja na valu ;><);:.<■ Skrajni čas je že, da se tudi Blej RESTAVRIRA. Kako? Stara resnica je, da BIejskojeze.ro lah k ) zaiamof; z onim. vo-ČE JE LE ZADOSTI VELIKO. DVE ZADOSTI VELIKI in primerno cedilo, vso tisto blejsko brozgo na mile v ; pretakaš z enega v drug >ga in nat< i RESTAVRIRANO j do vliješ nazaj v blejsko kotanjo. Ne vem,'zakaj toliko vika Si krlk&i ' danei restavri-RAMO, bomo pa ero... Championnats #du monde jde ski alpin 1987 crans-montana • Rumeni karton za zamudnike Vsak dan ob štirih popoldne je sestanek reprezentantov in vodstva z jugoslovanskimi novinarji. Na njem morajo biti vsi, kdor zamudi, dobi rumeni karton. Prvega je dobil v ponedeljek predsednik komisije za alpsko smučanje Smučarske zveze Jugoslavije Dušan Senčar. Sokove imamo, šampanjec bomo kupili Po uspešnem startu fantov v superveleslalomu so naše vprašali, če imajo kaj pijače za primer uspeha. Imamo dovolj soka, so rekli, če bomo rabili šampanjec, ga bomo pa kupili. • Masa pomaga Kombija naše reprezentance sta bila v nesreči prec^J poškodovana. Zdaj sta že spet v redu, na bolje gre tudi p° škodovanima trenerjema Drobniču in Berniku po zasla£ japonskega maserja Mase, stalnega sodelavca naše repr zentance. REZERVNO KOLO MILIJON Novomeški IMV prodaja pe- RENAULTOV 5 SUPER tice tVdi Pri,.nas- cen.a Pa *e nti^MUL vv o oUrtn precej zasoljena, saj stane V dveh letih so v francoski »vto od 5»7 do 6,9 milijona, avtomobilski tovarni Renault naredili že milijon novih petič super. Renault 5 super je najbolj priljubljen avtomobil med francoskimi vozniki, saj zavzema kar 11,2 odstotka tržnega deleža, na dan pa naredijo 2000 vozil. USPEŠNI FORD Lansko leto je Ford v Evr0;. prodal 1,49 milijona vo*M kar je 50.000 več kot v ckgJ rekordnem letu 1983. N»J^, Ije se je prodajal escort, . lo pod pričakovanji pa 5j2L novejši model scorpio. dali so tudi več kot 2"' avtomobilov s štirikolesrl pogonom. SREČANJA Z AVSTRALSKIMI SLOVENCI PIŠE: ALEKSANDER ZAIJVH AVSTRALIJA i/. Bosne ali Srbije. Tako močna je želja po avstralskih prostranstvih. Pred leti so Avstralci se vabili nove -priseljence. Pla- Delček slovenskega sveta Restavracije in majhni bifeji med opoldanskim odmorom za nekaj dolarjev nudijo kosilo hamburger s coca—colo. Vendar prebivalci Melburna vse raje segajo tudi po kitajski, meksikanski, italijanski in jugoslovanski hrani. To dokazujejo številne narodne restavracije v središču mesta. Gostje restavracij in raznih lokalov s povprečnim letnim dohodkom 14 tisoč dolarjev sede in jedo. Avstralija ostaja še vedno zanimiva za Jugoslovane in druge narode. Vendar se vrata Avstralije zapirajo. Tam imajo že dovolj nekvalificirane delovne sile in dovolj izobražencev. Iščejo strokovnjake tehnično usmerjenih strok. A pritisk priseljencev v Avstralijo ne pojema. Le redki dobe pravico do vselitve. Drugi si pomagajo drugače, eni s poroko z avstralskim državljanom, drugi izrabijo možnost prihoda v to deželo s turistično vizo. Kljub ostalim pogojem, ki veljajo pri izdaji teh viz, še vedno prihajajo »turisti«, ki potem Avstralije ne zapuste. Kljub prepovedi dela se zaposle kar »na črno« in upajo, da jim bodo avstralske oblasti izdale dovoljenje za delo, a le redki uspejo. Če ne, jih vrnejo, od kodur so prišli. Med turističnim potovanjem naših agencij se na tak način »izgubijo« vsaj trije potniki, večinoma mladi ljudje čevali so jim celo vozne karte iz Evrope, tako kot članom njihove družine. Na ta način je prišla v Avstralijo večina Slovencev — političnih in ekonomskih emigrantov. V Sydneyu so se politični emigranti zbrali okoli slovenskega akademskega društva, ekonomski pa okoli številnih slovenskih društev in organizacij. Skušal sem poiskati nekaj teh društev s posredovanjem Slovenske izseljenske matice. Tako sem jih spoznal. Ivanki Skof sem i/ Ljubljane pisal v Melborun. »Želel bi spoznati delček življenja Slovencev v Avstraliji. . .« Nisem vedel, ali je pismo preje la ali ne. V množici letališča v Melbournu sem že skoraj obupal, potem sem zagledal nu palico pritrjen napis: Skof. Tako sva se spoznala Predstavila mi je moža- y sem prebil pri njih. PfiP p-la je dobro domače sl° ^ sko kosilo, sedla k n^o' pričela pripovedovati. V, rila je živahno. Včasih J ^ šla v pravi primorski dl° je Doma iz Artviž v Brk>n'^r šla po nekajletnem uc»^ ^-vanju na obisk k bratu jo stralijo. To je bilo J v usodno. Od tedaj dalj*' * ^ Avstraliji. Sedaj &e}*,Jg# knjižničarka v eni °d n?- nih knjižnic. Pri slovenj*^ klubu v Melbournu jo let poučevala slovenj ^ otroke naših izseljencev- .g ma |e ustanovila šolo. ^ i n la lak rat ena od pi'vV, ■ vrste pri slovenskih dru v zvezni državi Viktoria- i) SE NADALJE 5M. 6. FEBRUARJA 1987 RAZVEDRILO 15. STRAN <®®8BBWSS8UBLAB NAGRADNA IGRA Majico je dobil Boštjan Kersnik Ko smo v 6. številki Gorenjskega glasa objavili fotografijo Ali ste se spoznali, se nam je oglasil Boštjan Kersnik z Dovjega, ki je prejel našo lepo majico. Prosimo, da se nam °glasijo še drugi, ki so se prepoznali, in poslali jim bomo obljubljeno majico. Nagradna igra Gorenjci, jejmo zastonj v gostišču Mojca Za gmajni-c° v Kranjski gori (tozd Hoteli Gorenjka) ponujajo plameneče zrezke Kosobrin, planšarske jaguje, Liznjekove čompe... °edanca na jedilniku še nimajo, 2ato smo v nagradni igri zbirali recepte in imena za izvirno Be-dančevo jed. Veliko ste jih poslali — izvrstnih — zato smo morali izžrebati osem najbolj duhovitih, katerih avtorji bodo prejeli našo dopisnico in v gostišču Mojca naročili jed — po želji in v vrednosti do 6.000 dinarjev. V Mojci bodo malicali: Katka Smolej z Bleda (Bedanče-va gorjača), Zala Petelin iz Ljubljane (Podivjani Bedanec), Mihaela Prosenjak s Kokrice (Bedančevi možgani v ocvrtih skledicah). inž. Pavle Hafner iz Škofje Loke (Bedančeva kri, godla), Franc Štula r iz Tržiča (Bedančevi mastni brki), Ciril Zupan iz Cerkelj (Bedančevo kosilo), Marjan Grajzar iz Kranja (Bedančeva pojedina) in Monika, Simona Repinc z Bleda (Bedančev strah). Vaše imenitne recepte bodo dobili kuharji v Mojci in upajmo,* da bodo jedli uvrstili na jedilni list! Nova nagradna igra UPOKOJENCI, IGRA ZA VAS v današnji nagradni igri sodelujejo kranjska ŽIVILA, pstega, ki bo uganil, kaj je v piskru — velja le. za upokojence - čaka DESET KILOGRAMOV skrivnostnega *ivjla, vrednega približno 15.000 dinarjev! *ai je torej v piskru? KAM? Skočimo v bazen ČE JE ZUNAJ 'SIBIRSKA' ZIMA, JE PLAVANJE V TOPLEM ZIMSKEM BAZENU PRI 26 DO 28 STOPINJAH ŠE POSEBEN UŽITEK. GORENJSKA ZIMSKA KOPALIŠČA SO ODPRTA IN ČE STE ŽE SITI SMUČI IN SNEGA, OBLECITE KOPALKE IN -SKOK V BAZEN! V KRANJU je zimsko kopališče odprto od 6. do 23. ure, vstopnina za otroke je 100 in za odrasle 200 dinarjev. V ŽELEZNIKIH lahko plavate ob sobotah in nedeljah od 9. ure naprej, ob delavnikih od 15. ure dalje. Vstopnina za otroke je 280 in za 'ta velike' 400 dinarjev. V GRAJSKEM DVORU V RADOVLJICI je bazen odprt od 15. do 17. ure za 200 dinarjev. V HOTELU GOLF NA BLEDU se lahko osvežite od 7. do 19. ure za 600 dinarjev, spotite v savni za 1.000 dinarjev, masaža trdih kosti vas bo stala od 2.000 do 3.000 dinarjev. V PARKU NA BLEDU je vstopnina 1.000 dinarjev, V LA-RIXU V KRANJSKI GORI 500 (od 7. do 20. ure), savna pa 900 dinarjev na uro. V KOMPASU V KRANJSKI GORI bazen odpira vrata od 7. do 19. ure, voda vzdržuje temperaturo 26 do 28 stopinj Celzija. Savno imajo za 800 dinarjev, pet minut podvodne masaže je 100 dinarjev, vstopnina za bazen je 600 dinarjev. *t Gorenjski C L A S 1 L O O K I * J M C ca o d ■ o • a o r ki a.k j Prešeren ni pel le za šolarje in dijačke Ne morem pozabiti besed razočaranega profesorja iz nekega slovenskega mesteca na Štajerskem: »Ko bi mi imeli Prešernov grob, bi vse drugače poskrbeli zanj kot vi v Kranju!« Vsaj šole in kulturne ustanove naj bi ob Prešernovem dnevu izobesile zastave, če že Kranju pravimo Prešernovo mesto! Tudi izložbe bi bile lahko okrašene, saj Prešeren ni pel le za šolarje in dijačke, pač pa za vse Slovence. V Prešernov gaj naj bi uvedli režim, da ne bo več torišče grdobij in norčij. Paznik. Visoka ograja. Razsvetljava. Stalna nega. Poimenovali naj bi ulice po Prešernu. V muzejskem depoju je shranjenih deset marmornatih plošč z reliefom Prešerna v bronu. Te plošče bi lahko vzidali v hiše, ki jih je Prešeren obiskoval: bivšo kazino, bivšo stražarnico Nacionalne garde, bivše sodišče, graščina Kieselstein, gostilna Šifrer, gostilna Jelen, stara šola, šempeterska graščina, pri Puščavniku, prostor nekdanje Stare pošte in gostilne Beksel... Gorenjski glas, leta 1971 *a pomoč: Pakirano je v vrečkah po kilogram. . uPokojenci so ga - živila - vajeni že od mladih nog, a si ga *daj niti približno ne morejo več privoščiti. Je predrago. Meso ni. ni. ^•"ompir ni, torej je... ^-e bo več pravilnih rešitev, bomo žrebali. Čvek • Če se Elton John poroči » Mojemu možu je bilo zares vseeno, če se poroči z dekletom ali fantom. Odločil se je pač zame, lahko pa bi se za kogarkoli,« je izjavila soproga ročk pevca Eltona Johna, 32 — letna Nemka Renata. Elton je odkrito priznal, da »ljubi« oba spala. Zdaj so se pojavile vesti, da je njegov zakon v krizi. Soproga je dejala, da je Elton veliko odsoten, ona pa ga ne more vseskozi spremljati. • Nevaren svetovni rekord Rene Arnoud, znani francoski voznik formule 1, je postavil nov svetovni rekord. Ni ga postavil v tekmovanju za formulo 1, temveč na cesti sredi naseljenega mesta. Vozil je s hitrostjo 242 kilometrov na uro, največja dovoljena hitrost na tem odseku pa je le 60 kilometrov. Res je postal svetovni rekorder, vendar je ta rekord eden izmed zelo nevarnih. Vreme iz pratike Vreme bo sončno in prijetno Luna se spremeni: (§) ^ P™1 krajec v četrtek, 5. februarja ob 17. uri, ko je prvi krajec v četrtek, 13. februarja, ob 21. uri, ko je polna luna Po času luninih sprememb bo ta teden vreme še naprej prijetno in lepo. • Nesrečni morilec samo- Pregovor za februar Mario Milleti, 32-letni Torinčan, se je odločil za samomor. Pazljivo je zaprl vsa okna v stanovanju in odprl plin. Nato je legel in čakal na smrt. Vendar je prihajala tako počasi, da se je odločil prižgati še poslednjo cigareto. Silovito je eksplodiralo. Mario ni bil ranjen, na stopnišču pa je umrla njegova mati in deset ljudi je bilo težje ranjenih. Ce pregorka je svečana, aprila počiva še brana Dahnili so da: Na Jesenicah: Alenka Pire in Boris Barbaričz Jesenic V Škofji Loki: Andreja Peternel in Edvard Potočnik iz Poljan Na NAGRADNA KRIŽANKA 9'adna križanka n Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce 9radne križanke: 1. nagrada Tone Bogataj, Stara *s 272( 64226 Žiri. 2. nagrada Jožica Orožim, Šer-rJeva 12, 64240 Radoljica, 3. nagrada Anica Strupi, !Jn Brnik, 64210 Brnik. ! današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: n na9rada: 3.000 din llj Ograda: 2.000 din ' Ograda: 1.500 din s, Rešitve pošljite do srede, 11. februarja, na na-1 V: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja *ranj (nagradna križanka). i ii. tej o' »' \Y •0' iV»' in .Rt-i j« lF M' ni0 ri V ko1 jtf in° $»' i j' 'S vi«1 IMETNIKI ŽIRO RAČUNOV! , Služba družbenega knjigovodstva na območju u9oslavije postopoma uvaja telekomunikacijski P/enos sredstev in podatkov v plačilnem prometu. 6rhu se mora prilagoditi tudi Ljubljanska banka. . Imetniki žiro računov ste to spremembo verjet-0° opazili pri številki vašega žiro računa. Obvestilo *©m smo vam skupaj z novo številko posredovali spisku, ki ste ga prejeli ob spremembi stanja, p poleg tega smo spremenili tudi obvestila, ki jih 5,eiemate kot prilogo k izpisku. Doslej smo k izpi-MH Vaše9a žiro raćuna lahko prilagali kopijo obve-1^ 'a o nakazilu. Z novim načinom prenosa podatkov Oh družbenega knjigovodstva v banko tega pestila banka ne bo dobivala in vam ga zato ne ^ogia več posredovati. elo S stroji mds in terminali °8°j: ekonomski tehnik ali nedokončana srednja šola, delovne izkušnje zaželene Plovno razmerje sklenemo za določen čas. «• obračun osebnih dohodkov ekonomski tehnik, delovne izkušnje zaželene plovno razmerje sklenemo za določen čas. Po^?e Pr^ave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati si 'leJo na naslov: Elektro Gorenjska, delovna skupnost *uPnih služb, Kranj, Cesta JLA G/III v 8 dneh po objavi. E ZDRUŽENEGA DELA khanju av'ja prosta dela in naloge SJH0JKHSKE Ki U^^'datke oziroma kandidati za sklenitev delovnega raz-rJa morajo izpolnjevati naslednje pogoje: končana srednja šola (V. stopnja) administrativno —tehtne smeri, eno leto delovnih izkušenj pri strojepisnem delu (neobvezen pogoj) tJiev-Vn° razmerje bo sklenjeno za določen čas — za čas nadoga !!CanJa začasno odsotne delavke. Pred sklenitvijo delovne-fr)š|U/Ml< '|a *'°d() kandidati opravili preizkus znanja. Prijave \j().''*e na naslov: Sodišče združenega dela v Kranju, Ulica bftrt^ Pijade 2, Kranj, v 15 dneh po objavi oglasa. Kandidati 0 izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljenem preizkusu. '*BR4LI bi 0rOt| 9°vnici FUŽINAR na Jesenicah imajo akcijsko °rodia UNIOR. Orodje lahko kupite na tri \a "e obroke. Na primer: komplet 49 kosov orodja ^rto 635 din> flarn'tura nasadnih ključev (gedore) od ^ (42 Pa stane 42 934 din si Jhovi i »bttt li*l,lur) i:-: mi1.1. ' SOZD MERCATOR-WT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 oglaša prosta dela in naloge za TOZD KMETIJSTVO KRANJ 1. DIPLOMIRANEGA KMETIJSKEGA INŽENIRJA ŽIVINOREJSKE SMERI za vodenje živinorejske tehnologije v obratu Hrastje Posebni pogoj: 2 leti delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik 2. KMETIJSKEGA TEHNIKA ali KMETIJCA za delo v živinoreji v obratu Sorsko polje Posebni pogoj: 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik 3. KMETIJSKEGA MEHANIZATORJA ali KLJUČAVNIČARJA za vzdrževalna dela pri kmetijski mehanizaciji v obratu Hrastje Posebni pogoj: 1 leto delovnih izkušenj 4. GOZDARJA za pridobivanje lesa in strojno spravilo Posebni pogoj: 6 mesecev delovnih izkušenj za TOZD Tovarna olja OLJARICA BRITOF 5. ŽIVILSKEGA. STROJNEGA. KEMIJSKEGA ali ELEKTROTEHNIKA za izmensko vodenje dela v rafineriji Posebni pogoj: 1 leto delovnih izkušenj, delo je triizmensko za TOZD AGROMEHAN1KA KRANJ 6. EKONOMISTE - PRIPRAVNIKE (VI stopnja) za usposabljanje v računovodstvu in komerciali TOZD Posebni pogoj: znanje dveh tujih jezikov 7. AVTOLICARIA za ličenje kmetijske mehanizacije Posebni pogoj: (i mesecev delovnih izkušenj na teh delih Za objavljena delu in naloge zahtevamo eno do dvomese čno poizkusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema M —KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, Splošno kadrovski sektor, v 8 dneh po objavi. OSNOVNA SOIA I S. FINŽGARJA LESCE p.o. Svet Osnovne SolC razpisuje licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: — klavir J. Heitzman — dunajska mehanika, starejši letnik izklicna cena 190 .000 ilm — centralna ura solaris — Ud i ne z več semaforji -- primerna /a manjše obrate, delavnice ali sole izklicna cena 2(50.000 din — ojačevalna naprava — o/voccnje ISKRA, tip EO-1204 izklicna cena lOO.OOOdin — telefonska garnitura IKTA 30-2, in 5 telefonskih aparatov izklicna cena 50.00 J din Naštela osnovna sredstva so uporabna. Prometni davek od prodanega blaga plača kupec. Ogled licitiranega blaga je možen 0 do 10 februarju 1987 od 8. do 12. ure. Ponudbe oddajte pisno v zaprti kuverti /. oznako »ZA LICITACIJO« do 10. februarja ali osebno 1 1 februarja do 12. ure na naslov: Osnovna šola F. S. FINŽGARJA Lesce', Begunjska 7, 64248 Lesce. Rezultati ponudb bodo znani 11. februarja 1987 do 13. ure. Prodano blago je kupec dolžan odpeljati v 8 dneh. ALPETOUR SOZD Alpetour Škofja Loka objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge v DO TURISTIČNI AGENCIJI ŠKOFJA LOKA VODJE TURISTIČNE POSLOVALNICE II. na Bledu Pogoji: srednja izobrazba komercialne, hotelske ali delovod-ske smeri, poklicna sola ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj v turizmu, aktivno znanje dveh tujih jezikov (nemški, angleški) Poskusno delo traja 2 meseca. TOZD MEHANIČNI: DELAVNICE ŠKOFJA LOKA PRALCA VOZIL Pogoji: I st. usmerjenega izobraževanja — nekvalificiran delavec. Poskusno delo traja 2 meseca. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijav- .'nega/kraku. '.•>/! vniM tli i idoh ""-J»- rr-nr ALPETOUR CARIGRAD/ISTANBUL, direktni polet iz Ljubljane od 19.3. naprej, cena od 69.700 din EUR0SH0P, mednarodni sejem trgovine in marketinga, Diis dorf, odhod 23.2., letalo IHM, mednarodni obrtni sejem, Miinchen, odhod 13.3. DUNAJ—BRATISLAVA, 3 dni, odhod 6.3. (za skupine) PRAGA, v marcu in aprilu (za skupine) Informacije in prijave v Alpetourovih turističnih poslovalnicah v Ljubljani (211-118), Kranj (21-022) in Škofji Loki (60 - 960). J sozd moaa 40°/. o SEZONSKO ZNIŽANJE vseh zimskošportnih artiklov od 9. do 21. februarja vezenine bled TOZD Konfekcija Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge ClSTILKE Pogoja: končana osnovna šola in 3 - mesečno poizkusno delo Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo pisne prošnje na naslov: Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. bombažna predilnica in tkalnica i tržič Bombažna predilnica in tkalnica Tržič razglaša naslednja prosta dela in naloge na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. členom zakona o delovnih razmerjih V TOZD OPLEMENITILNICA 1. VODENJE PROIZVODNJE TOZD OPLEMENITILNICA 1 oseba za nedoločen čas Pogoja: višja šola tekstilne ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj 2. NORMIRANJE 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: 4-letna srednja šola tekstilno kemijske ali ustrezne tekstilne šole, znanje s področja študija dela in časa, 2 leti delovnih izkušenj, ali ustrezna srednja šola, znanje s področja študija dela in časa, 3 leta delovnih izkušenj 3. SMOJENJE IN IMPREGNIRANJE TKANIN 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: končana osemletka, 1 leto delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. TUP KEMIČNA TOVARNA PODNART DS DO KTP razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — VODENJE FINANČNE SLUŽBE Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg zahtev, določenih združbenim dogovorom izpolnjevati ?e naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 48-mesečne delovne iskušnje v stroki na delih finančno računovodskega značaja — izpolnjevanje pogojev za ZTR. Kandidati bodo izbrani za 4 leta. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Podnart — splošno kadrovski sektor — reelekcija. O izbiri bomo kandiate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ODR DO KTP objavlja prosta dela in naloge 1. KLJUČAVNIČARJA Pogoji: KV delavec (III. ali IV.) kovinarsko—strojne smeri in 12—mesečne izkušnje v stroki 2. IZDELOVALCA ANORGANSKIH KISLIN IN SOLI (4 delavci) Pogoji: KV delavec (III. ali IV.) 12—mesečne delovne izkušnje v poklicu 3. ClSTILKE (2 delavki) OD brez MD 110.000 din Pogoj: priučena delavka Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 0 dneh po objavi na naslov: Kemična tovarna Podnart — p. o., splošno — kadrovska služba, 64 244 Podnart. ®§)MSSSSgJE2GLAS 18. STRAN MALI OGLASI. OGLASI. OBVESTILA MALI OGLASI tel.:27 960 terta J1A tfc aparatl.-trojl Prodam barvni TV iskra. Dragan To-čakovič, Frankovo nas 155, Šk. Loka _1063 MINIKOMPONENTO 2x30W high" speed dubbing, 3-sistemski zvočniki, loudness, deklarirano, garancija, pro-damza 17 $M. Tel: 24-971_1064 Prodam barvno TV, staro 2 leti, 25 SM. Križe 94/a, Otoničar 1065 Prodam 2 x 10 VV AVTORADIO, nov Kavčič, Sr. Bitnje 105, Žabnica 1066 Prodam črno-beli TV iskra, HLADIL NIK obodin in električni ŠTEDILNIK gorenje, vse dobro ohranjeno. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Francka Fric, Planina 49, Kranj_1067 Prodam TRAKTOR ursus 35 KM, re gistriran, s kosilnico in kabino, cena 160 SM. Tel.: 47-796_1068 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ regina Majda Pivk, Križe 169, Tržič __1069 Prodam ŽAGO za razrez hlodovine. Janez Ajdovec, Mlakarjeva 8, Šenčur __1070 Prodam OJAČEVALEC ža orgle 100 W. Tel : (064)42-827_1071 TELEVIZOR trim, nerabljen, prodam za 4 SM. Kličite: 25-782_1072 Prodam dvojni KASETOFON z ločljivimi zvočniki znamke unisef. Tel.: 65-055 _ 1073 Prodam dvojni RADIOKASETOFON za 12 SM. Tel. 65-126_1074 Prodam nov PUHALNIK eolo z noži. Ogled v soboto in nedeljo. Aljaž Pet-koš Češnjica 38, Bohinj_1075 GLASBENI STOLP hitachi, 2 x 40 W, z omarico, dvojni kasetofon, še v garanciji, prodam. Marjan Čeč, Zg. Bitnje 47, Žabnica_1076 Prodam 120-amperski CO2 aparat. Tel.: 35-037_1077 STROJ za brezkončno brušenje TO-Fl 18 prodam. Bodešče 2/a, Bled 1078 Prodam RADIO z ojačevalcem HI-FI 2x120 W ZVOČNIKI. Cena 190 000 din. BABIC, Voglje 36/a, Šenčur 1150 HI-FI STOLP sansui prodam. Tel : 26-312_vi51 Črno-beli TV, ekran 36, deklariran, prodam za 6,8 SM. Tel: 28-436 1152 Prodam barvni TV gorenje Medve šček, Mencingerjeva 3, Kranj_1153 Prodam starejši barvni TV telefun-ken Rudi Ogrinc, Nova vas 17, Pred dvor, tel: 25-071, int. 16 1154 Prodam MENGELE 15-kubično sla-moreznico, 800 eple. Voglje 61, Šen <_ur_._1155 Prodam compakt-stolp avdioton 30W z dvojnim KASETARJEM, nov, deklariran. Tel.: 51-521_1156 Poceni prodam GRAMOFON in 170 plošč. Mirka Vadnova 1, Kranj 11F7 Prodam električni varilni APARAT in HARMONIKO melodija. Lado Skopec, Log 19, Šk. Loka_1158 Ugodno prodam GLASBENI stolp tensai (dvojni kasetofon) in MOTOR APN-6. Tel. 60 670_1159 Prodam dvoredni PLETILNI stroj standard. Tel.: 61-250_1160 PEČ stadler za centralno ogrevanje, 60 tisoč kalorij, rabljeno 2 leti, prodam. Martin Praprotnik, Brezje 63/a. Tel.: 79-802 1161 Prodam OJAČEVALEC philips 2x40W (10,7), KASETAR jvc (13,7), TUNER pioneer (9,6), ZVOČNIKE 2x50W SINUSA (6,0) ali skupaj za 35 SM ter ogrodje maraton KOLESA z dodatno opremo, vse novo. Tel.: 42-810__1162 Prodam črno-bel TV kalipso elektro-nik El Niš, star 10 let, za 2 SM, in MUL-TIOICK. Tel : 28-237_1J63 Prodam GLASBENI CENTER gorenje. Tepina, Planina 16. Tel : 21-631 ___851 Ugodno prodam ŠIVALNI stroj da-nica v omarici. Tel.: 37-336_1164 Prodam starejši barvni TV, ZVOČNI KE fischer 70 (100 W in električno Pl-ŠTOLO za barvanje. Tel: 80-665 1165 Prodam nov dvojni kasetofon API-TICH 700 z ločljivimi zvočniki 2 V 25 VV in deklaracijo. Breg ob Savi 66 —1242 iran.oprema Prodam SEDEŽNO garnituro in ŠTE DILNIK kiippersbusch. Globočnik, Frankovo naselje 159, Šk. Loka 1043 Prodam 220-litrsko SKRINJO in DNO za fička. Smledniška 43/a 1044 Prodam vzidljiv nerjaveč štedilnik, električni ŠTEDILNIK, kuhinjske ELEMENTE, termoakumulacijsko PEČ 3 kW in GARDEROBNO OMARO. Golni-ška c. 44, Kokrica_1045 Prodam novo trajnožarečo PEČ fe-roterm 40 KW (35000 cal) ali menjam za manjšo 32 KW (27000 cal) Zadraga 15, Duplje _1046 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 p + 4 elek). Tomšič, Šorlijeva 18, Kranj _1047 Prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom gorenje. Tončka Dežmana 2, sta-novanje 29 _1048 Prodam ŠTEDILNIK (2 + 4 elek.) do bro ohranjen, za 3 SM Branko Goga-la, Dvorska vas 7, Begunje_1049 M TEKSTILINDUS IKIMM Gorenjsavska c. 12 64001 Kranj p.p. 75 KADROVSKI SEKTOR objavlja prosta dela oziroma naloge OPRAVLJANJE SPLOŠNIH ADMINISTRATIVNIH DEL Pogoji: upravno administrativni tehnik, delovno razmerje bomo sklenili za določen (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, trimesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandida te bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. ALPETOUR SPREMEMBA CEN V MESTNEM PROMETU OBČINE KRANJ IN ŠKOFJA LOKA V skladu z družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987, s sklepom samoupravnega organa ALPETOUR, tozd Potniški promet, s sklepom skupščine cestno-komunalne skupnosti občine Kranj z. dne 4. 2. in s sklepom OSK1S Šk. Loka ter stališči IS občine Kranj in IS občine Skof ja Loka objavljamo nove cene: Mestni promet Kranj: Kategorija vozovnic Cena — din 1. Gotovinsko plačilo 160 2. Priložnostna vozovnica s 50 % popustom 80 3. Žeton 130 4. Prevoz prtljage 110 5. Prevoz živali 110 6. Mesečne vozovnice: — mes. voz. za eno progo 6.000 — mes. voz. s prestopom 6.000 — mes. voz. za vse proge 6.500 — mes. voz. za vse proge — prenosna 8.900 — mes. voz. za starejše obč. in del. inv. 2.000 — dijaška mesečna vozovnica 2.000 — letna vozovnica za vse proge — prenosna 59.000 Mestni promet Škofja Ix>ka: Kategorija vozovnic Cena — din 1. Gotovinsko plačilo 2. Priložnostna vozovnica s 50 % popustom 3. Žeton 4. Prevoz prtljage 5. Prevoz živali 6. Mesečne vozovnice: — mes. voz. za eno progo — mes. voz. — prenosna — mes. voz. za starejše obč. in del. inv. — dijaška mesečna vozovnica — letna vozovnica za vse proge — prenosna 160 80 130 110 110 6.000 8.900 2.000 2.000 50.000 Nove cene bomo uveljavili z 9. februarjem ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET KRANJ Prodam ŠTEDILNIK (2 p + 2 elek.) in rabljeno KUHINJSKO opremo. Tel.: 37 493_1050 Ugodno prodam lipov POGRAD Cesta svobode 21, Radovljica 1051 Prodam ŠTEDILNIK (2 + 2) Nova vas 7, Radovljica_1052 Prodam SEDEŽNO garnituro in alp-lesovo MIZICO. Tel.: 62-935 1053 Prodam ohranjeno SEDEŽNO garni-turo. Boris Kerstein, Krajevna pot 10, Stražišče_1054 Prodam otroško SOBO. Tel : 60-806, popoldan _ 1055 Prodam SKRINJO LTH, 300-litrsko. Tel.: 26-340_ 1056 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (4 p -l- 2 elek.), kuhinjski HLADILNIK gorenje in malo MIZO 120x60. Tel.: 61 716_ _1057 Prodam SEDEŽNO garnituro, staro 2 meseca, kot nova. Tel.: 57 066 1058 Prodam razngljiv KAVČ m oprem Ijen AKVARIJ z vso opremo. Ivan Jen-ko, Reteče 3, Šk Loka _1059 Prodam raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Tel : 35-037_1060 Dve VZMETNICI JOGI (190 x 90) dobro ohranjeni, dekorativno blago, trdi, ugodno prodam. Tone Čuk, Pot v Bit nje 47, Stražišče, Kranj_1061 Ugodno prodam DNEVNO SOBO florida. Tel.: 61 -515, popoldne 1062 Prodam HLADILNIK, 230 litrski 10% ceneje ali ga zamenjam za vgradnega 170 litrskega. Rogelj. Žablje 6, tel.: 46 161, popoldne_1181 Novo POHIŠTVO meblo forma prodam 25 % ceneje Tel: 57-183 1182 Prodam električni ŠTEDILNIK in plinski ŠTEDILNIK kekec. Kuhar, tel.: 25-128_1183 Ugodno prodam sobno dnevno OMARO. Ivanka Gracelj, Ljubljanska 29, Bled_1184 Ugodno prodam belo otroško PO STELJICO z VZMETNICO Tel.: 22-094 __1185 Prodam 3 leta staro 380 litrsko za mrzovalno skrinjo LTH. Tel.: 38-405 _TI86 Prodam: OMARO. PLINSKO BOMBO, MIZO, KAVČ, PREPROGO IN PER JANICE. Tel.: 35 384_1187 Prodam tri moderne masivne hrastove FOTELJE z oblazinjenim sedi ščem ter enako MIZICO, primerno k stilnemu pohištvu. Tel.: 75-556 1188 Prodam novo PEČ z bojlerjem za centralno kurjavo. Moč 35 ccal, za 22 S M Tel : 28 088 1189 razno prodam Prodam JABOLKA po 100 din za kg in semenski KROMPIR vesna, debeli ne 30 do 35 mm Kalan, Poljšica 6, Podnart. Tel : 70-225_1089 GOBJE JEDI so posebno okusne pozimi. Gobe lahko kupite v Ulici XXXI div 2, Kranj_902 Prodam osem letnikov revije ZDRA VJE Tel.: 28-529_1090 Prodam lahek GUMI VOZ Marjan Zupan, Hrušica 96, Jesenice_1091 Prodam ČEVLJE koflach za turno smučanje, št 42 Tel 51 558 1092 Krznen PLAŠČ (nutrija) št 40-42", prodam za 250 000 din Tel.: 35 352 __1093 Prodam elek.rično OMARICO z vgrajenimi elementi (dvotarifni števec, ura, sit, glavno stikalo in 18 elemen tov). Tel. 68 650_1094 TEHTNICO.^OOkg, Libela Celje, s krožno glavo, rabljeno, s kovinskim podstavkom vred zelo poceni prodam najboljšemu ponudniku Prodam tudi popolnoma novo, še nerabljeno TEH TNICO skalar, 500 kg, Libela Celje, za 20 % ceneje kot v trgovini Jože Mlina nč. Železniška 1, Lesce_1095 Prodam priprave za BODY BUIL DING Drago Žlebič, Župančičeva 12, Kranj___1190 Prodam ženski zimski črn PLAŠČ s krznom št 44, PLAŠČ z ogrinjalom št 44 ter dva moška zimska PLAŠČA St 52 Tel : 25 031, popoldan 1191 Prodam globok otroški VOZIČEK" Langus, Rožna 22, Boh Bistrica Tel.: 76 250_1192 Prodam k'zneno JAKNO lisica, vel 40, cena 250.000 Tel 23 778 1193 Prodam diatonično HARMONIKO CFB Tel 68 733_1194 Prodam vodometno elektro omari co za novogradnjo (31 varovalk, šte vec, ura) Milan Možina, Frankovo na selje 157, Škofja Loka, stanovanje 1 __1195 OKNO vezano deljeno, dvojno za stekleno 210x140 glin nazarje pro dam Tel 061/627-188_1196 Poceni prodam starejši krznen PLAŠČ ovca Tel 78 319_1197 Prodam 140 5,5 valjnih novih salo nitnih PLOŠČ Tel : 41 021_1198 Prodam električni KABEL AL 4 x 16, samonosilni, 60 m in belo opeko za dimnik, 300 kosov Tel 50 956, Roz man_1199 Ugodno prodam JABOLKA, PESO in REPO Brezje pri Tržiču 31 1200 živali Prodam 2 BIKCA simentalca, stara 3 tedne Lahovče 55__942 Prodam PRAŠIČI, težke od 35 do 150 kg Posavec 123, Podnart Tel 70 379__19920 Prodam 14 dni starega BIKCA si mentalca in leto dni staro TELICO si mentalko Zupan, Jezerska c 93, Krani _______1079 Prodam mesnatega, 150 kg težkega PRAŠIČA in polovico mlade GOVEDI Sp Duplje c6_1080 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO, dva BIKCA za rejo in rotacijsko KO SILNICO 165 SIP Šempeter Rozman, Križnarjeva 2, Stražišče, Kranj 1081 Prodam PRAŠIČKE, težke po 20 kg Pivka 9, Naklo ____1082 Prodam PRAŠIČA, tudi po polovi cah Draga 14, Šk Loka IMS Prodam KRAVO po 4. teletu, dobra mlekarica. Prevc, Dražgoše 6 Tel.: 66-931_ _1084 Prodam 2 PRAŠIČA, od 120 do 140 kg Tel : 46 508_1085 Prodam TELICO, 7 mesecev brejo Hraše 10 pri Lescah, Tel.: 23 424 po 15. uri_1086 Prodam visoko brejo KRAVO po iz biri ali menjam za mlado jalovo goved. Virmaše 42, Šk. Loka__1087 Prodam TELICO ali volića, enoletna. Kune, Begunje št. 9__1088 Prodam KRAVO po izbiri. Tel.: 42 853_1_66 Prodam KOBILICO, srednje težko, staro 12 let, primerno za starejše ali otroke. Kavčič, Jarčja dolina 20, Ziri __1167 Prodam 3 mesece stare nemške OVČARJE z rodovnikom, odličnih star šev. Posavec 77 _1168 Prodam dva PRAŠIČA za zakol in 30 kg težke PRAŠIČKE Sv. Duh 41, Škofja Loka_1169 Prodam KRAVO, ki bo tretjič teleti-la. Janez Dežman, Ribno 25 _ 1170 Prodam KRAVO črno-bele pasme, brejo 6 mesecev. Osterman, Luže 2, Šenčur__1171 Prodam perzijsko MUCO. Tel.: 064 51-971__172 Prodam težko KRAVO s teletom ali brez. Eržen, Praše 8, Mavčiče 1173 Prodam 20 do 120 kg težke PRAŠIČE: Stanonik, Log 9, Šk. Loka 1174 Pirinejske planinske PSE, samičke, stare 10 tednov, odlične matere, takoj prodam ljubitelju s hišo in vrtom. Drugo gnezdo v Jugoslaviji Tel.: 061 265 344, zvečer_1175 Prodam dve KRAVI simentalki Pod pečan, Brezje 17/d_1176 Prodam KRAVO po TELETU. Kepic, Zg. Brnik 37_'_1177 Oddamo prisrčne majhne KUZKE. Tel.: 24-804 _1178 Prodam TELIČKO simentalko in suhe smrekove DESKE. Zmrzlikar, Hrast-je46__1179 BIKA simentalca, teža 300 kg. prodam ali menjam za jalovo KRAVO. Tel: 42-927 1180 vozila nama V Veleblagovnici nama V PRVEM NADSTROPJU • Na oddelku s športno opremo —velika izbira športnih copat • Na oddelku z usnjeno galanterijo —velika izbira ženskih modnih torbic HIŠA DOBREGA NAKUPA! Prodam KOMBI IMV. Žeje 19. Duplje_1002 Prodam dobro ohranjeno Z 128, staro 4 leta Peter Škerjanc, Šutna 56, tel.: 44-643_ 1019 126 P. I. 1980, prodam. Cena 53 SM. Ogled v soboto popoldne Viktor Pav |;*. Razgledna 28, Bled_1020 Prodam 126 P, letnik oktober 1980. Tel.: 35-277, po 15. uri_1021^ Prodam KOMBI 850 furgon, letnik 83. Tel 50 554, po 19. uri_1022 Prodam ŠKODO 100 L, letnik 80, 44 000 km, in nov uvožen hidravlični traktorski NAKLADALEC (Leon Kopač 450) T Alojz Cvenkelj, Peračica 4, Brezje_1023 Prodam 126 P, letnik 76, obnovljen, registriran do decembra 1987, za 45 SM, m barvni TV iskra, zaslon 56 cm, še v garanciji, za 32 SM Tel 35 Ool _1024 Prodam novo AVTOPRIKOLICO ter 2 zimski in 2 letni GUMI za Z 750. Ku-šal, Vešter 10, Šk Loka. tel 62 855 _1025 Prodam SIMCO 1005 LS. letnik 1978 Tel 68 556_1026 Prodam avto Z 750 S Koder, Kokra 41, Jezersko_1027 Prodam dobro ohranjen GOLF JGL (dodatno opremljen) Eržen, Trojarje va 33, Kranj_1028 VW PASAT prodam Danilo Gradi šar, Križe 26/a, 64294 Križe___1029 Prodam karamboliran 125 P. letnik 80 Fiket Bahč. Ul Bratov Rupar 5. Je senice, tel : 82 658___J030 Prodam dobro ohranjen VvV 1200 hrošč, letnik 76 Informacije do poldan tel 25 861 (mt 202) Vukotič, Pipanova 74, Šenčur__1031 Prodam dobro ohranjen WV hrošč, letnik 68, registriran do oktobra 1987 Tel.: 51-960_1032 SPAČKA, letnik 71, z okvaro na motorju, prodam, registriran do septem bra 1987 Igor Kalamar, Alpska c 25, Lesce_1033 Prodam osebni avto MERCEDES 200 D, letnik 79, prevoženih 120 000 km, zelo dobro ohranjen Krsto Torla kovic, Trg svobode 13, T'žić, tel. 51 080, dopoldan_1034 Prodam FIAT 850, dobro ohranjen Damjana Gosar. Sebenje 40/a, tel : 46 590, dopoldan__1035 KOMBI Z 412 za prevoz oseb in stvari, letnik 78, registriran do 7 julija 1987, prodam Igor Žeml|a, Gregorči čeva 34/a, Bled Dole_1036 Prodam OPEL ASCONO, letnik 72, prva reg 76 Ogled v petek in soboto do 17 ure Hofer, Kidričeva 38, Kranj _ 1037 Karamboliran avto VVARTBURG prodam za dele Ogleti v soboto od 15 do 18 ure in nedelja od 8 do 18 ure Ivičič, Gosposvetska 19_1038 GOLF JGL, letnik 82. prevoženih 40 000 km, prodam Tel.: 41 011 1039 Poceni prodam VVV variant 1600. le tnik 70, registriran vse leto Uroš Haf ner, Huje 23/a, Kranj, tel 22 333 1040 Prodam Z 750 SC. letnik 79, Srednje Bitnje 4_1041 Prodam R 18, letnik 81 Valentin He berle, Begunje 110/b_1042 Prodam MOTOR, MFNJALNIK in re zervne dele za Z 750, letnik 81, in PRI KOLICO za osebni avto Golniška c 123. Kokrica_1123 Prodam < iOI I diesel S |>t okto ber 84, kot nov Tel. 83 738_1124 ^ Z 750, letnik 75; malo vozen, z AV TORADIOM 2x70W. prodam skupaj ali posamezno Borštnar, Ma Trati 24, Lesce_1125 Ugodno prodam R4, GTL, december 84, registriran do decembra 1987 rde (3 barve Niko Ferdin, Vešter 12. škof ja Loka, tel. 62 864__M?6 Prodam dobro ohranjeno motorno KOLO elektronic 90. Leon Vidic, Can karjeva 34, Koroška Bela — Jesenice __1127 Prodam Z 750, celo ali po delih. Tel.: 77 029_1_8 Prodam AVTO opel kadett 16 D, letnik 84. Zg. Bitnje 164 ob stari škof-jeloški cesti_1129 Prodam Z 835 K. Štrukelj, Loka 99, Tržič _VI30 Za BEDFORD KOMBI prodam poce ni 2 zimski GUMI s platišči, v dobrem stanju, in več rezervnih delov. Tel.: 064 25-852 _ 1131 Prodam dobro ohranjen osebni avtomobil SUMBEAM 1300, letnik 74. Tel.: 57 066_1132 Prodam Z 750, letnik 81, dobro ohranjeno. Stane Oter, Frankovo naselje 157, Šk. Loka _1133 Prodam Z 101, letnik 74, registrirano do septembra 87 Jože Čačič, Boštja-nova 14, Lesce_1134 Prodam KOMBI IMV 1600, general no obnovljen, registriran, dobro ohranjen. Stane Oter, Frankovo nas. 157, Škofja Loka_1135 Prodam Z 101 GTL 55, letnik marec 1984 Ogled v petek dopoldne. Anda Pavlova, Tomšičeva 2, Kranj_1136 Ugodno prodam FIAT 850 cupe, čr no bel TV in traktorsko PRIKOLICO Begunjska 14, Lesce_1137 R 18 TL, letnik 83, metalno rjav, ga raž-ran in dobro ohranjen, prodam. Tel 45 048_T138 Prodam MERCEDES 11-13, rebi striran do avgusta 1987 Tel.: 83 201, Jesenice__1139 Ugodno prodam dnevno SOBO »dragica« Herman Bohinc, Hrastje 52, 64000 Kranj_ Prodam tovorni avto TAM 55000, podaljšan kason, dolžina 5,7 m, širina 2,3 m, CERADA — višina 2,5 m ali za menjam za GOLFA, 81-82 letnik, in R4, letnik 78, vse v dobrem stanju Cveto Bečan, Zvirče 36, Tržič Tel 50 518 _TI40 Prodam kper PRIKOLICO, nosilnost 6 ton Berce, Lajše 12 Tel 66 169 __1141 Prodam PRTLJAŽNIK in snežne ve rige za Z 101 in ČOLN maestral. Tel 45 176_1142 Prodam Z 101 GTL november 83 Gaber, Stara Loka 44, Šk Loka 1143 Ugodno prodam snežne VERIGE ri val, dimenzije 145 SR 13, 145 SR 14 Zmago Flerin, Britof 283, Kranj Tel : 36 109_VM Prodam dirkalno kolo PINARELLO, št okvira 56, in planinske čevlje ratito vec. nove, št 42 Igor Kalan, Bertonc Ijeva 36. Kranj Tel 064 22 391, po poldne_1145 Ugodno prodam ŠKODO 105 S. letnik 79 Informacije vsako popoldne-po tel 88 545_V146 R4. letnik 79. menjam za R14 eli GOLF z doplačilom Tel 28 436 1147 FORD taunus caravan, starejši letnik, poceni prodam Tel 46 232 _1_8 SAAB 95 karavan, letnik 74, prodam za 120 SM Tel 064 37 605 1149 SUNBEAM in FIAT 126 P, oba registrirana do 1988, obnovljena, nujno prodam Tel 23 656 -1241 Prodam avto ŠKODA, letnik 1979, spodaj karamboliran Šiler, Koroška 12, Kranj 1243 Rezervne dele za LADO 1200 P dam (karoserija, vrata, menjalnik. ba, stekla, diferencial itd.). Tel.: 4--*S Prodam R 4, letnik 77, motor zen, cena 270.000. Hafner, Virmas« Škofja Loka Ife *>v Prodam avto Z 101, letnik 1979• ^ j& čenovič, T. Vidmarja 2, Kranj_____< jj^ Prodam KOMBI VW 1600, letoP^.9fo vodnje 1970, za prevoz oseb 'n Pos Janez Šraj, S. Žagarja 39, Radovljic^^ Prodam R 4, letnik 1977, in °P|^ MANTO, letnik 1973, malo karanj rano. Drago Hlad, Češnjica 8, P0 |j£^pj E£i5_j-§k0 Prodam Z 435 K in školjko za JK^Sl.j Tel.: 064/27-452___.-J] |J Prodam GOLF diesel CL, konsCnaja cija, avgust 85, 10.000 km. Smie^R^ ška 23, Kranj_-^P^j Ogi, Hedi M MARIJA PRIMC j Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažu/1 Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrS očal. Se priporoča. Prodam 126 P, letnik 43 000 km Marko Likar, Cesta lo 14, Kokrica___. Prodam R 4, letnik 74, PreV°|JJtj^ 71 000 km, garažiran, obnovljen t-^* va 26, Kranj_ Prodam LADO 1200, staro Franc Kuhar, Zg Duplje 34______. Prodam TRAKTOR zetc-r - j k 500 del ur, original češka kaJj! teJiVl TRAKTOR TV 730, letnik 19»° ,jl 068/77 413 ___ . i . i i IUi i« i I i ! n I av9,gJW| Pelko, Predoslje 87/a Tel.: ' int. 8t»2, dopoldne Prodam KOMBI 850, letnik 75 SM Ljubljanska 13, Bled Prodam Z 750, letnik Tel 42-772__ GOLF, letnik 1981, 26 979___ Prodam avto ŠKODA TTO^L, 0^ j»v ran, ohranjen, registriran vse,nvnfjLS 350 000 din Ivan Lah, Pot v R-d° Mojstrana______-rjjes* \\ Prodam LANDROVER, dolg1 motor mercedes 240, in vlečno g4 lično PRIKOLICO Primeren pr* ■* za avtovleko Ogled možen sary del|o Naslov v oglasnem odde | 7 75"! Prodam vlečno KUUKO Z101, AVTOZVOČNIKE (2*^u 1? GEDORE. Tel 69 585 Prodam FIAT 125 P, obnovi nik 1978. registriran do sep Tel : 42 371 med 9 in 20 uro {h filbo DEIAVSKI S»ll TOZD FILBO BOHINJSKA BISTRICA, Ajdovska 2 razpisuje JAVNO LICITACIJA zu prodajo MttkMlnJUl osnovnih sredstev in materiala: 1 re/.kalni stroj, letnik izdelave 1954, izklicna cena 250.0® 2. ZASTAVA 101, letnik 1084, izkicna cena 500.000 din o0 3. ZASTAVA 435 K kombi, letnik 1987, i/klicna (ena 15«-1 d in 004 •1 ZASTAVA 435 K kombi, letnik 1978, izklicna cena 1°° din 5. gradbeni termogen prevozni, izklicna cena 30.000 0 delnvniski termogen multipas, izklicna cena 40.000 di 7. pet peci na olje po izklicni ceni 100 din Osnovna sredstva si lahko ogledate uro pred pticetko'11 0t) licitacije, ki bo v petek, 7 februarja, ob 1 1 uri na Pr<)S ,,cda^ zgradbi na Mencingerjevi 13. Itezkalm stroj si lahko ot isti dan pri Francu Podlipniku, Polje 33. ^ Kupnino bodo kupci plačali po končani licitaciji v pro*u K ) i ii .BO. !5|Kf 6. FEBRUARJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 19. STRAN (^®3SSJS©!SSGLAS AŽURNI VETERINARJI [XJ6. februarja do 13. lebruarja ** občini Kranj in Tržič °d 6. do 22. ure Živinorejsko — veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 22-781 ali 26-779 °d 22. do 6. ure po tel.: 36-121 *» občino Škofja Loka Andrej Pipp, dipl. vet., partizanska 37, Škofja ^ka, tel.:60-380 občini Radovljica in Jesenice Janez Urh, dipl.vet., tel.23-716 ali 25-779 Kupim rabljeno KOSILNICO Tel.: 79-921, popoldan_ BCS. 1205 wanja I rw!rodar»o ENONADSTROPNO str-hišo, zazidane površine % laeiria' 1 Oospodarskim poslopjem, I {irn xne PpvSine 90 m2, s pripadajoči)^ ^n*c'onalnim zemljiščem, cca PoS| : na Jesenicah. Gospodarsko iji niCo Ple i? uporabno za obrtno delav-<"Tel • B,ni°^nostjo kasnejše nadzidave. Ij^fcggg- 1114 1 Kran;ma*in- samski, iščo garsonjero v |?gg-Ž!fra: Kranj _1115 i&kof?d?m TRISOBNO stanovanje v liH-Mi1**'- Vseljivo 1988. leta. Tel.: ^OPOJP- uri _1116 iii n«iaJ?ra*ena 'n zaposlena zakonca Wd«?ta STANOVANJE na relaciji 1 Predrl "P8~ Lesce. Šifra: Enoletno .^Pjjčiio_ _1117 ••no oddam (ženski) sobico ^ed tednom, razen sobote in 1118 1iu!!rd ,zak°nski par išče SOBO v Kra ' okolici. Šifra: Kranj Dragan —___1119 Vefj" er>jam enosobno stanoanje za 9a- Šifra: Zamenjava 1120 Vselil bli^jP"11 zazidljivo parcelo v Tržiču ali Ufaj pkolici. Plačam v gotovini, za VJkU9° nudim zelo donosno delo ■^J^H&epod šjfro: OBRT 1201 »tj. "EC vzame v najem dvosobno .'nova IS nje ali polovico hiše za dve do Naslov v oglasnem oddelku ?-^3l80„240304-NL 1202 Jeniarr< urejeno hišo v dvojčku, (Kg • v Kranju in lepo zazidljivo par oP "ior,*3 ^v°stanovanjsko hišo v gradnji "ot°vo z doplačilom. Šifra: Sončna __1203 Jn dvosobno lastniško stano ■ i-^ti', na Planini ^225. , popoldan pri Kranju 1204 su 0|ISica6, Podnart. Tel.: 70 225 1096 , jj ^ Jjlrn enofazno gradbeno dviga |fl*:tovorno c" Sp Brnik 40, Cerklje 1097 BN 80 1098 BAGER nakladalnik jW K^il368_ ?Sc Suhe jesenove DESKE, debe ^ in več Mizarstvo Šivic, Do A I^Ogrezje. Tel.: 79 839 1099 S) Rabljeno NAKLADALKO, 25 l ul Obično Smokuč4, tel. 80 514 1100 10 do 14 dni starega BIKCA ti ^^-Tel:68 279_ d^SM računalnik spektrum 48. Tel. 1102 Kupim SLAMOREZNICO eple. Tel.: 44-533 _ 1206 Kupim dobro ohranjen OBAČALNIK zgrabljalnik, znamke holbric panonia sip. Delovna dolžina od 2 m do 2.20 m. Tel: 061/831-895_1207 ■zgubljeno V Lescćh oz. Radovljici se je izgubil pes, pasme bradati kuli. Je srednje velik, črno-sive barve, z dolgo dlako. Ima rjavo ovratnico, sliši na ime šNOFI. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči po tel.:80-128 ali 74-224._1103 31. januarja 1987 sem na avtobusni postaji na Likozarjevi ulici (Novi dom) izgubil moško torbico. Poštenega najditelja lepo prosim, če mi vrne vsaj dokumente in čeke._1104 gapoilliwe Mladim osebam z lastnim prevozom nudimo delo pri prodaji novih zelo iskanih priročnikov na področju Slove-nije. Šifra: Izreden zaslužek_931^ TAKOJ zaposlim kovinostrugarja. OD po dogovoru. Pipanova 60, Šenčur _____938 Sprejmem delavca za priučitev v vrtnarstvu. Nastop in OD po dogovoru. Pisne ponudbe na: Parkovno vrtnarstvo Strgar, 61231 Črnuče, Hlebče-va 1_1105 Redno zaposlim KV avtoličarja. AMD Podnart. Tel.: 70-135_1106 Mlajšim osebam z lastnim prevozom nudimo honorarno zaposlitev — tudi sobote in nedelje, prodaja knjig na področju Slovenije. Šifra: Odličen zaslužek + stimulacija_1208 Takoj zaposlim delavko na stroju za izdelovanje vezenin. OD po dogovoru. Tel.: 42-190 1209 Delavko takoj redno Škofja Loka. Tel: 60-922 zaposlimo. 1210 V Nemčiji zaposlim s 1. avgustom 1987 izvežbano, pridno, samostojno KUHARICO in še eno pomočnico za 2 leti v restavraciji z izključno jugoslovansko kuhinjo. Stanovanje in delovno dovoljenje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku_1211 Iščem skupino za giadbena dela. Sp. Brnik 40. Tel.: 42-751_1212 Zaposlim nekvalificiranega delavca. Tel.: 22-783_1213 GOSTILNA v Kranju potrebuje kuharja in dekle za pomoč v kuhinji. Ši- fra: Dober zaslužek 1214 GOSTILNA v Kranju zaposli dekle za delo v kuhinji. Tel: 25-266_12J5 OBVElfltA Izoliram CEVI centralne kurjave in vodovoda z našim ali vašim materia-lom. Tel.: 216-673_687 Izdelujem in popravljam lesene ročaje za razne vrste ročnega orodja, brusim, krajšam in daljšam verige za ročne motorne žage Lada Blažič, Šuška c 40, Škofja Loka Tel.: 60-787 1108 OlfALO Na dom prevzamem VRTANJE in SESTAVLJANJE komadov Naslov v oglasnem oddelku._1109 Iščem DELO — čiščenje prostorov. Naslov v oglasnem oddelku___1110 Sprejmem DELO na dom Šifra: Kranj_1111 Varstvo v Kranju iščem za 4 mesečno hčerko v dopoldanskem času Simon Brezovšek, Trg Prešernovih bri gad 3 te| 25 461, int. 343. od 6 do 14. ure _1112 Nudim INSTRUKCIJE krojenja in ši vanja za začetnike. Tel : 23 329 1113 Iščem varstvo za enoletnega otroka od 8. do 14 ure Tel : 24 809 1216 Prodam zakonsko spalnico, staro 6 let, omaro za predsobo in barvni TV gorenje safir, star 7 let Ogled proti večeru Kavčič, Gradnikova 119, Ra dovljica_1217 ZAHVALA ^sem, ki ste našega dragega očeta, brata in strica FRANCA PRISTOVA iz Hruš pri Iiescah, ^Premili na poslednji poti, mu poklonili cvetje in iz-Hji^1 sožalje. Posebno hvala sosedom za pomoč, g. žup-Wu- cerkvenim pevcem in govorniku ZB za žalni ed. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. VSI NJEGOVI Hraše, 26. januarja 1987 k ZAHVAIA Oh smrti mamo, sestro in tct.r MARIJE BERGANT l Melove murne / I .mana nad Lušo 2 Jta^Vtdjujemo sorodnikom in njenim sosedom, ki so jo po-Sij 'l na zadnjo pot. Iskrena hvalu duhovniku za lep cer-h»l (|hred in poslovilno besede, hvala govorniku ob odprtem • Prisrčna hvala osebju Doma upokojencev v Šk. Ix)ki za skrbno nego v času njene onemoglosti. Sin Ales in sorodstvo Opravljam vsa ZIDARSKA dela, kamnite in keramične obloge. Tel.: 74-736_ 1218 Strojepisna dela opravljam hitro in natančno. Tel.: 21 -450, Jana_1219 Prodam VIJAKE za gosenice za ba-ger. Šifra: BAGER_1220 PMMDjTjg Odbor za prireditve pri DPD Svoboda Stražišče išče narodnozabavni ansambel za PUSTOVANJE. Prijave sprejema po telefonu številka 21-503 v popoldanskem času 1122 DPM Šenčur prireja v soboto, 14. fe-bruarja 1987, ob 20. uri v Domu Kokr-ške čete družabni PLES za stare in mlade. Zabaval bo ansambel Dixie-land. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Čaka vas bogat srečelov. Predpro--aja vstopnic je 12., 13. in 14. februar-ja od 16. do 18. ure v domu_1240 Prodam 7 tednov staro psičko, črno, pritlikavi pudel z rodovnikom, odličnih staršev. Tržič, tel.: 50-570, popoldne ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, žene, sestre, tete, tašče, stare mame in prababice ANE PLAZNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali toliko cvetja in nam izrekli sožalje. Zahvala tudi KŽK, tozd Mesoizdelki, Alpetour, tozd Remont in tozd Potniški promet, GG tozd Gozdarstvo Preddvor, OŠ Jezersko, kolektivu hotela Kazina, govorniku, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Lepa hvala vsem, ki ste jo v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. VSI NJENI Jezersko, Tupaliče, Novo mesto, januarja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene in sestrične ALBINE POVŠIN p. d. Pogačarjeva Albina se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalja, darovali cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru za zapete žalostinke. VSI NJENI Lesce, 25. januarja 1987 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda FRANCA TOMAŽIČA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom iz stanovanjskega bloka v Struževem 2/c, predvsem Draganu Peršino-viču, Radku Šolarju in Anici Pire, pa tudi darovalcem cvetja, pevcem za poslovilne pesmi in župniku za poslovilni obred. Žalujoči: žena Mirni, hči Stanislava z družino, sin Ciril z družino, vnuki in pravnuki Kranj, Rab, Beljak ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta,starega očeta, tasta, brata in strica VINKA ŽIBERTA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, zna-cem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Hriberniku, organizaciji ZB Visoko, Gasilskemu društvu Visoko, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za poslovilni obred. VSI NJEGOVI Visoko, Kranj, 22. januarja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ADOLFA RUTARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih globoke žalosti kakorkoli pomagali, nam izrekli tolažilne besede, darovali cvetje in vence ter ga tako številno spremljali na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Rajku Koseliju za dolgotrajno zdravljenje govornikom in pevcem. ZA NJIM ŽALUJEMO VSI, KI SMO GA IMELI RADI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, strica in brata PETRA GRAŠIČA iz Zadrage se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, ustna in pisna sožalja ter denarno pomoč. Posebno se zahvaljujeva dr. Bavdku za nesebično pomoč med boleznijo, pevcem za zapete žalostinke, govornikoma KS Duplje in ZB Duplje za poslovilne besede, praporščakom ter Društvu upokojencev Naklo. Iskrena hvala sindikalni organizaciji Planike in kolektivu Alpetoura, DO Creina za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in denarno pomoč. Hvala g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste nama v teh težkih dneh kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA Žalujoči: žena Francka in Alma Zadraga, 23. januarja 1987 ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice MARIJANE GRILC roj. Gradišar, iz Tenetiš 22 se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, izrekli sožalje in ji darovali cvetje. Posebna zahvala sosedom, odboru KS, dr. Alenki Pegam, bolnici Golnik, odd. 600, ZB, g. župniku za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, praporščakom in govorniku za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala. VSI NJENI Tenetiše, Mlaka, 28. januarja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata SAŠKA __ BOGATAJA se zahvaljujemo doktorjem Veličkovičevima, Kolmanovi, Be-čanu, Grilu^in Križnarjevi, otroškemu oddelku bolnice Jesenice — prim^dr. Plutu, dr. Tancarju, dr. Kersnikovi in vsem sestram, ki so mu nesebično lajšali bolečine ob njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se Društvu za cerebralno paralizo, sodelavcem Iskre, tozd Terminali, SGP Gradbinec Kranj in Jesenice — skupne službe, za vso pomoč, sosedom, znancem, prijateljem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. HVALA VAM Žalujoči: mama Marinka, oče Janez, sestra Andreja in drugo sorodstvo Kranj, 30. januarja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJA TOMAN roj. Šlibar, Posavec 131 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na poslednjo pot, poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se sovaščanom, zlasti sosedom, za vsestransko pomoč v težkih dneh. Hvala tudi govorniku KS in DPO Ljubno, pevcem za zapete žalostinke, praporščakom in župniku za lepo opravljen obred. VSI NJENI Posavec, Jesenice, Zvirče NOV«CE IN DOGODKI Škofjeloški »svetovni pokal« Škofja Loka, februarja — Zveza telesnokulturnih organizacij Škofja Loka in smučarski klub Alpetour že več let prirejata smučarsko tekmovanje za Pokal ciciban, na katerem sodelujejo cicibanke in cicibani, stari enajst let in mlajši, iz Škofje Loke in iz drugih krajev občine. Vsako leto pripravijo tri ali štiri tekme, na katerih točkujejo najboljše v vsaki kategoriji tako kot na tekmah svetovnega pokala. Prvi dobi 25 točk, drugi 20, tretji 15 . .. Sklepni del cicibanskega pokala je vsako leto na Soriški planini, kjer najboljšim v skupni razvrstitvi podelijo priznanja in pokale. Na prvi letošnji tekmi, ki je bila minuli konec tedna v smučarski dolinici za gradom v Škofji Loki, je nastopilo 138 ci- cibanov in cicibank. V posameznih skupinah so zmagali: Urška Frelih, Andreja Šinkovec, Barbara Kalan, Špela Bračun, Tina Kokalj, Luka Kržišnik, Blaž Demšar, Uroš Krek, Jure Podlipnik in Mohor Maretič. Smučarski klub Alpetour vsako leto povabi najboljše mlade smučarje v svoje vrste. Podobno tekmovanje poteka v občini tudi za pionirje in pionirke. Na prvi tekmi v Žireh je nastopilo šestdeset smučarjev, sklepni del pa bo tako kot za cicibane na Soriški planini. C. Zaplotnik Foto: T. Lunder Razglednica iz kranjske gimnazije — Zdaj lovijo vodo s stropa, ki zamaka, s štirimi vedri. Kaj šele bo, ko pride otoplitev? — Foto: F. Perdan Čez štiri leta avtocesta po Gorenjski Jesenice, 5. februarja — Gorenjski izvršni sveti obravnavajo priporočilo izvršnega sveta skupščine Slovenije, naj se takoj začnejo pripravljati na gradnjo avtoceste. Cesta po Gorenjski leta 1991, ko bo odprt karavanški predor. Izvršni svet skupščine Slovenije je obravnaval predlog o gradnji avtoceste Bratstvo in enotnost v Sloveniji. Posameznim slovenskim občinskim skupščinam, je priporočil, naj čimprej začnejo pripravljati dokumentacije za gradnjo avtoceste. Avtocesta naj bi bila končana v Sloveniji leta 1991 — hkrati s predorom Karavanke. Za financiranje gradnje avtoceste je predvidena 60-od-stotna udeležba lastnih nepovratnih sredstev in 40 odstotkov tujih kredov. Za nova finančna sredstva se bodo zače- li pogovarjati pri Evropski investicijski banki in pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Kazen tega bodo sklenili II. finančni protokol z Evropsko investicijsko banko za zagotovitev kredita pod ugodnimi pogoji za drugo fazo gradnje predora Karavanke. Prvi izračuni zbranih namenskih sredstev — 7 dinarjev od litra iz cene pogonskih goriv kažejo, da tega denarja ne bo dovolj za lastno udeležbo. Treba bo poiskati še dodatne finančne vire pri domačih in tujih sovlagateljih, ki naj bi se združili v konzorcij. Poleg skupnosti za ce^te naj bi bili v njem gradbena podjetja, banke in drugi. Gorenjske občinske skupščine — Jesenice, Radovljica in Kranj — morajo takoj dopolniti srednjeročne planske dokumente in ustrezno organizirati pravočasno izvedbo vseh pripravljalnih in kasneje tudi gradbenih del na trasi. V skupnosti za ceste Slovenije so že ustanovili posebno projektno skupino za vodenje vseh pripravljalnih del za gradnjo avtoceste po Sloveniji. D. Sedej Tržič je bil včasih bolj živahen i* Tržičani so znani kot družabni ljudje. Bili so časi, ko so prirejali vesele večere, imeli so po tri godbe na pihala in kup ansamblov pa plesalo se je na vseh koncih, tako da so celo Kranjčani v Tržič hodili na plese, is^at zabave. Zadnje čase pa mladi Tržičani tarnajo, da pri njih ni nobene zabave več. Če se hočejo naple-sati, morajo v Kranj, na Bled. Kje je vzrok? Ni pravih prostorov za mlade, ni prave organizacije ali pa je družabno življenje v Tržiču zamrlo kar samo od sebe, s časi, kakršni so prihajali? * Vili Aljmčič, čevljarski I tehnik, iz Retenj pri Tržiču: »Kar jaz pomnim, je bil Tržič najbolj živahen med leti 1960 in 1965. Takrat smo imeli precej dramskih skupin in narodnozabavni ansambel 6 mladih, veliko iger in veliko mladinskih plesov je bilo po Tržiču. Zelo narobe je bilo, ker so zaprli dvorano v Križah in jo namenili za telovadnico, ker je dvorana akustična, kot nalašč za glasbo, ples, igre. Sokolnica je propadla, v mladinskem domu »na Fabrk« ni več življenja, v sindikalni dvorani je danes slaščičarna. To so bili čudoviti časi, ko ni bilo težko dobiti igralcev; v Tržiču jih je bilo toliko, da smo dramsko sekcijo osnovali še v Križah in imeli igralce, stare od 15 do 75 let. Veliko smo gostovali po Koroški, pa tudi v Poljanski in Selški dolini. Danes težko najdeš človeka, ki bi hotel na oder. Življenje je postalo prehitro, čas sta vzela tudi televizor in avto. Vsak se zapre za svoja vrata.« Božidar Kaloper, ekonomist, iz Bistrice: »Tržiču manjka osrednji kulturni center. Samo stara kinodvorana je za kulturno in družabno življenje premalo. Mladina potrebuje prostor za ples, potrebujemo dvorano za glasbene nastope. Bistrica ima to rešeno v šoli, mladina pa ima svoje prostore v gasilskem domu. Tržič sam pa nima ničesar. Pekova delegacija je dala skupščini občine konkreten predlog, kaj storiti: področje pri kinu, Kurnikovo hišo, glasbeno šo; lo in drugo tam okrog, je treba obnoviti, da bi pridobili prostore za kulturno in družabno dejavnost Tržiča. Že dolgo let ugotavljamo, da V Tržiču razen šuštarske nedelje ni nobenih pri' reditev. Razmišljati pa bi morali ti_di o športnih objektih. V okviru osnovnih šol je poskrbljeno predvsem za družabno, kulturno in športno dejavnost, za mlade po osemletki pa ni prav ničesar.« Romana Polajnar, ad-ministratorka, iz Tržiča: »V Tržiču je mrtvilo. Sicer z možem zaradi majhnega otroka ne ho-| diva veliko ven, ogledali va si le kakšno folklorno prireditev. Rada bi šla kam plesat. Včasih smo plesali v spodnjih prostorih paviljona NOB, potem pa je vse zamrlo-Če hočeva v disko morava na Bled, v Radovlji' co ali v Kranj. Zdi se mi, da je v Tržiču še vedno več zabave za starejše kot za mlade. Janez Kališnik, svetovalec v Peku, iz Tržiča: »Tržič je bil vedno znan kot zelo družaben kraj-Včasih smo se vsi med seboj poznali in srno drug drugega bolj cenili-Družabno življenje je bilo predvsem v društvih. Zdaj pa ni ljudi, ki bi hoteli delati ljubiteljsko. V društvenih dejav> nostih bi se morali vsi odpovedati zaslužku. Delo društev pa motijo tudi neformalne skupine, ki delujejo ad hoc, ponavadi še le za izbrane ljudi in potem ni ne stalne društvene dejavnosti in družabnosti. Športna društva so včasih skrbela za športno udejstvovanje, ne le za tekmovanja, kot danes. V Tržiču nimamo nobene srednje šole in to je tudi največji vzrok, da ni družabnega življenja za mlade. Tudi v društva jih ni, čeprav jih vedno in povsod vabimo. DrU' gam gredo v šole, drugod se povežejo, za Tržič so pa praktično izgubljeni.« D. Dolenc Ta teden se je podražilo Upam, da nismo prav mi pekov prejšnji teden tako zdražil\ da so zdaj čisto ponoreli in podražili vse od kraja. Kar poglejmo: beli kruh. 800 gr, se je podražil s 260 na 300, polbeli, 800 gr, ki je stal prej 196, so spremenili na 850 gr in postavili novo ceno — 225 dinarjev. Sendvič kruh (francoska štruca) se je podražila s 155 na 185, ovseni kruh je poskočil z 272 na 307, koruzni /. 247 na 279, ajdov s 300 na 340, maščobni s 161 na 190, rženi z 270 na 305, dvokilogramski h le bec pa s 540 na 621 dinarjev. Tudi trajna kruha sta se podražila, in sicer štajerski s 168 na 214, prleški pa z 250 na 300 dinarjev. Staro ceno, 110 dinarjev, ima edino graham kruh. Peki niso prizanesli niti drobnarijam: mlečne štručke so se podražile s 130 na 172, velike zemlje s 66 na 76, ma.ščobne štručke s 66 na 76 in hot dog štručke s 50 na 58 dinarjev. Tudi vinarji ne zaostajajo: Slovin je buteljčna vina, kot so sauvignon, šipon in druga, podražil s 870 na 1120 dinarjev. Podražili pa so se tudi Fructalovi sokovi. NESREČE NAROČILNICA Ime in priimek ...................... Naslov.................................... Pošta..................................... Reg št os izk............... Zaposlen - naslov del. org Poklic Rojer,. Izdana Izsledili pobeglega voznika Bled, 3. februarja — Poročali smo že o prometni nezgodi, ki se je pripetila 16. januarja letos ob 22.15 na Cesti svobode na Bledu, v bližini Vile Bled. 34-letni Drago Pretnar z Bohinjske Bele, ki je vozil od Bohinjske Bele proti Bledu, je zaradi okvare lička obstal ob desnem robu vozišča. Ko je stopil iz avta, se je vanj zaletel I osebnim avtomobilom teduj neznani voznik, ki je sicer ustavil in pogledal, kaj se je pripetilo, potem pa odpeljal naprej, ne da bi pomagal Pretnarju, ki je v nesreči utrpel hud pretres možganov, dobil rane po glavi in udarec: v tre buh. Delavci oddelka milice Bled so z zbiranjem podatkov ugotovili, da je pobegli voznik 38 letni Janez Bortoncelj z Bi strice pri Tržiču, ki je povzročil nesrečo z lado nivo, last KŽK Gorenjske — tozd Kmetijstvo Kranj. Šestletni fantič sam odšel iz Kranjske gore Kranjska gora, 2. februarja — Danes ob štirih popoldne se je na oddelku milice v Kranjski gori oglasil Dušan Petrovič iz Ljubljane in povedal, da se šestletni fantič S. C. iz Ljubljane ni /.glasil kot so bili dogo vorjoni ob pol štirih ob vlečni- ci Mojca niti ne pri avtobu pri hotelu Kompas in da so 8 že iskali drugi smučarji iz s^ pine. Miličniki so skupaj 1 Q lavci na smučišču pono ^ pregledali smučišče in g°z g0 ve ob njem, v iskanje Pasg. vključili tudi pet gorskih i* ■ valcev iz Kranjske gore,v j dar fantiča niso našli, j-i^; sedmih so jim iz Ljubu ,j sporočili, da je mladi smuc bližini doma, pri sosedih,in. je iz Kranjske gore odšel s ne da bi o tem" obvestil vodJ0 skupine. Vnela so se oblačila __--- p9. Šenčur, 4. februarja ~"taIi