Posamezne številke« Navadno Din ^ ob nedeljah Din 2' w
UREDNIŠTVO mo o^ha}* v bora,. Jur5čew ul. £t i, L aad-Teletom Jntonrb. .T.27G. UPRAVA te nahaja r JvtSčcrri ij® < pritličje, demo. Tele« fa« at. 2A., — SHS poitno&lBvai “eun Štev, 1LV3Z.
Na oaročila brca denarja ae M mu*. — SoMieMBriija
Naroča ae i MARIBOR.
Maribor« sobota 31. maja 1924.
Leto: V. — Številka: 124.
Naslov:
i ca lice Ljubi jar
KONFERENCA DAVmOVlCEVCEV;
BEOGRAD, 30. mlajnika. Davidovičev-fcii :.sar6kEoa0i za dne 6. julija sejo glavnega-; odbora -demokratske, etr an-ke s sle-riečfenkdriovniimi TedoTn': !. sptošnf politič-nji-.pokižaj:. poroča Dav idovič. 2. Delovanje -^poslanskega tkiniiba: poroča Marko-Ivič.iS.Avtonomija, poroča Marinkovič; 'g^Nbtoanje-6tr-amki<ne zadeve, poroča Agatauavi č»in 5. razna prašanja in pred-Ifljgil '(Zakaj g. Davidovič končno ne fiklioe ^komgaresa ..deapa^ojkratslke £«towwVel!.
’	G
-'f/*	-	—n •>»—-.r^-arr--	->
J»UBA?;TOVANDVie DRI PAŠIČU.
tDEOGfRAD, 30l (mlajinika. Predsednik naro&nedskupšččne L j niha Jovanovič je James dopoldne postil ministrskega predsednika Pašiča v. n jegoveml-* kabine tasfer/cstaijh.pri njem- dalje časa.
-A
Ogromna udeležba. — Vefika narodna manifestacija,
Mežika’ 36liria je Kife	jkale'	v' to olzOmlje,-da ga priključijo ma-
Maribor, 30. maja.
fcananmltffct ^'«=TiI]*!IANGy.
D, SO^ tmiajnika. Jnposlovnn-ilkaftariMslitirilanska-foTiganizacl ja je daned {zdaSa^HgPj; prog^aa . na voHloe, v Kate-teni^PTOfbesttira- prati odgoditvi sknpšoi-ne3proffIasijem>odpjralavvseh'18.,T?oslan-
if
3KlM)StiANlK PRI NIN-'imj.
SjtDEbGRiAP. -SO-’ BSatJifKk a. i Včeraj-',Wpo-Sedil^.rj irotiroriki poslan i k k. Ertiandizm-Ptim jt>ga»*miin tetradr. Ntnčica. TajeprVi podfd^rn&ttnnHkieiara^"poslanik® po-znanem febraftotoapetosti« med- Rumnnijo-in Ju-
0OB*yr POf.ITliONi UMOR V SOFIJI.
.^•TtSOi^CM, 30. Siaj®.- (Izv.) Včeraj 'je v Sofiji neznan atentator uirP(>riPadvokata 'Mile!Graišewafs strelom1 iz revolverja. Grapev je hSPlinfiinen prijatelj umJorje-oegai^^aklfjierva. Atentator 'je potJeg-tftL. nedti ga bila polfcija zasledoval«' JtoBbijtM1 'korntaikb ‘pravi, da . je storilec netenia«. Klračew je rodoon! Maoedpnec in -sedanje vladc^,
v
fot! arf^škekirti pri* setievatnerau zakonu,
Cfb$28. maja. (Reuter,) Vladal je Izrazite obžalovanje nad ^ejeroom>aimterSka,ngk0ga! zakona, kis
gfcfjličnje Jbponce od.prt.sel je vanja v*A-rnferitovGfoe - zbornici sta->. ■skkmiH protest j^Lasnerfšk. priselfoniškcmu zakonu.
‘tvPftSke kontrole vi Nemci ji.
fj|itI?SSRTZ; 28. maja (Havas.) Odgovor Konference poslanikov na nemško noto, Hotiče .vojaške kontrole, je bil danes tPVCČerčizročcn nemškemu poslaniku,
L '	’	•	•	'
^ PTed veiikinl} odločitvami v Angllji.
M*LONDON, 29. maja. (Havasa) Kakor poročajo listi, se sestane liberalna stran-ka»;šc-pred bodočo sejo poslanske zbor-Kda se.odloči, kako stališče bo zavze-aj.-.napram konzervativnemu predlogu, ar-&> zoKa. plač«a delovnega ministra rra lBOdurafcov. Listi so.jpnatija, cla bo sledila Rprejamu. predloga, noza^pidca in bržiko-razipust .ziborniico. t
| število državnega uratfeišiva ,v Italiji.
I RIM, 28. maja. 'PHloga-*.uradnega-'listal '■“gotavUja, da ima Italija skupno-z želez-499.766 «am.ai urS,ikw to-
•nacijonaline sia'wasti, kakoršne ni zlepa doživela slovenska provinca. Praznično odeta s .pomladnim zelenjem, okrašena.z neštetimi mlaji, trobojnicami in . pestrimi slavoloki, je sprejela prelepa koroška pokrajina neštevitne goste in množice, ki so priliiitele od .vseh strani, - da1 prisostvujejo slovesnemu odkritju spomenika koroškemu junaku Malgaju, «.
f\	Prihod	gostov,
'.Na^ tisoičejgostov se je prlfeljaloi 'deloma/ -že mai predvečer, (večinoma pa'z -rednimi • in po-setbnimi vilaki -v-.četrtek zjutraj,- da se pokloni manom slovenskega junaka. Ob 9. uri je poseben vlak iz -Maribora, ves okrašen z zelenjem, pripeljal odposlance Sokola, Orjune in drugih narodnih društev. Z -godbo na čelu so došli gostje v dolgi povorki odkorakali v Ouštaittj, -kjer se. je slavnost.(razvila -v,pravo, narodno rna-nifestaci jo.
if	1	Slavnostna maša. •• '$■'*
- Ob pol ■’10. uri so se zbrale številne •kbnporacije, društva itd. na sejmišču, ma-jkar so -v dolgi povorki odkorakale na trg ..i syr Guštanj, kjer je ob 10. uri čitail mašo 'i «!r. Medived-. iz Maribora. Med tem se je mripeljal z'-avtomobilom general Maister, kateremu, je prirejalo občinstvo' burne o-vacije. -Po-maši je" imel dr. Medved lep govor, v katerem sc je spominjal bojev slovenskega- življa v Korotanu, za katerega se je žrtvoval • tudi junak Malgaj ter-s tem-otel de bone naše zemlje, kjer ,so .vladali predi 1000 Jeti slovenski knezi fBorut, Gorazd in Hotimir. Končal je z besedami »V nesmrtnem.:spominu- nam ostaneš, Malgaj, junak ,vseh junakov!« Med mašo je polo pomnoženo -pevsko •dr-uštvo Guštanj. . . .
Povorka k spomeniku.
Po' maši se je -razvila pestra- ipoVorka 4? približno 2 km oddaljenemu spomeniku. Na čelu' je korakala godba »Drave«, po, ,vorko pa je otvorila četa (30 mož) Ma-1-galjev-ih soborcev; sledila ji je četa celjskega 39. pp.. kateremu je pripadal Malgaj, 15-č-lansko zastopstvo ofrci-rjev. 39. PP., 120 Orjunašev, deloma v krojih, za temi so se vrstili skavti, Šolska mladina, narodne-noše, Orli, pevski-zbori Guštanj ter »Drava« in ».Tadran« iz Maribora, oficijehti zastopniki uradov, -med njimi zastopnik mariborskega vel. župana, vladni svetnik dr. Vodopivec, zastopnik ljubljanske univerze prof. dr. Kušej in drugi, nato -razne korporaoije, društva, ognjegasci, Sledil je Sokol s 5 prapori, vojaška godba, Sokolice, zopet narodne ■noše. Sokol v kroju s 5 prapori, sokolski -naraščaj v kroju, akademska društva in nepregledna množica občinstva, j
Pred spomenikom.
Ob spomeniku so se množice razvrstile, nakar je točno ob 12. uri otvoril slavnost odkritja predsednik pripravljalnega odbora, domači župnik dr. Cukala z lepim nagovorom, naglašujoč pomembnost današnjega dne kot obletnico 29. majnika 1919, ko so pred-straže Maistrovih in Smiljaničevih čet ykora-
teri domovini. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k temu, da se je omogočila današnja slavnost, ter pozdravil vse došle goste, zlasti ,pa: pro-tek'k>rja spomenika, generala.Maistra. •<
Odkritje. {
-"“ Med svira-njenl državne -himne je ■padla zavesa, na spomenik se je vsulo •cvetje, ozračje so j>retresa’li mogočni .vzkliki. Spomenilc, delo kamnoseške družbe v Celju;, granitna piramida z -napisom »Mai-gaii« z državnim grbom, izklesanim iz belega mra-morja in vdelan v piramido, ter Malgajevo plaketo. Spodaj je vklesan znamenit Maistrov verz;
»0. jaz ne spim,	'	1
le čakam Časa in čakam Vas, da gremo siku-paj čez Št. Vid med braite
našo Zilo pit!«
S kratkim nagovorom ic dr. Cukala izročil spomnile v varstvo in skrb občini V Tolstem .vrh-u, k-oje župan je obljubil, da bo -varovali spomenik kakor punčico y svojem očesu.
Nato se je dvignil viharno pozdravljen
slavnostni govornik general Maister,
ki ie*V vznesenih -besedah slavil Malgajevo junaštvo in njegove zasluge za Me-(iško dolino i-n Korotan. Njegov govor je navdušena -množica neprestano preki nijala s »S-lav-a! «-klici. Ob njegovih besedah, da n-a-s -navaja Malgajev duh k žrtvi, ko bo -Triglav oltar, ko bo orgl-jal Kum, ko bomo natočili v kelih mesto vina -vroče srčne krvi, h kateri bomo pomešali -mesto vode -solze zatiranih in zasužnjenih bratov- preko mej, ni hotelo biti konca ovacij. Z vzklikom k Naj-višjemu, naj blagoslovi pot bodočih rodov na pohodu »čez Št. Vid« in dalje »vodo iz Zile pit« je končail.
Nato so sledili govori raznih' zastopnikov, korporacij in skupin, kakor Malgajevih četašev, Gosposvetskega zvona, Uugoslovenske Matice, Jugoslov. dobro-voljcev, Narodne Obrane, Orjune, CMD, Orlov, Sokolov, ljubljanske univerze, narodnega -delavstva itd. Vmes s-o zapela pevska društva. Mogočen vtis je napravila zlasti himna »Jadransko morje«, ki jo je zapelo pevsko društvo »Jadran« iz Maribora.
Popoldanska slavnost.
Malo prod 2. uro je bila slavnost odkritja kotičaina, -nakar so udeleženci odkorakali v Guštanj h kosilu. Popoldne se je vršila v trgu ljudska veselica. Or-juua se je poklonila manom dveh, v Qu-štanju pokdpanih Malgajevih sobojevnikov, Sokol pa je v spomin in slavo sv-o-jega -padlega -brata priredil pred narodno šolo javen nastop z oddelki od najmlajših do najstarejših. Sodeloval je tudi vojska, nekatera- društva pa so nastopila s posebnimi točkami. Moralen, najbrže tudi gmoten uspeh je bil prav dober in bo za probujo narodne misli v Mežiški dolini rodil gotovo najlepše posledice. I-n s tem bo tudi najbolje .počaščen Maboiev,-spomin. ..	J
ci zopet pokreniti vpraša- široke kot akcijske vlade ali p-a v raine vlada.* Kralj -hoče slišati a-- ---nje voditeljev, vseh man a-r hi .stičnih su-aiik. »-Politika«, piše, da je (krona sama mnenja, d-a je trenutna rešitev krize samo provizorična ter da računa na gotove kombinacije, ki1 jih bo skušala sedaj- izvesti. Iz tega! vzroka je pričakovati na Bledu obiske -mnogih. polilt-ifkov in živahno politično življenje. Afco se bo kroni posrečila izvedba teh -kombinacij, ho skupščina še pred 20. oktobrom' sklicana k izrednemu zasedanju.
BEOGRAD, 30. miajnika. Današnja beograjsko časopisje se obširno bavi % novimi kombinacijami- o rešitvi -krize« »Samouprava nastopa proti načinu rešitve, kakor ga predlaga »Politika« po informacijah na poučenih mestih o na* merah krone. »Samouprava« označuje te vesti za tendenciozne i-n neverjetne, ter poživlja svoj© oitatelj-e, naj se ne d!ajo plašiti Po teh vesteh. Opozicijon-alnL krogi so kljiub temu trdno prepričani« da ta akcija ne bo končala hrezuspešnoi.
J Naglasa se, da so šefi o.pozi ei jonalnega y blotka vstavili kroni konikretne predloge za nadaljno rešitev* krize, zahtevajo pa« da se nemudoma skliče skupščina k Izrednemu zasedanju. S temi liočejo iasiM-vladno krizo, ako bi1 med toni ne prišlo do pregrupacije v parlamentu. Opozici-jcnialtei se že pripravljajo na nov-a poga^ .i-anja glede razpleta krize in pričakujejo vsak dan poziv, da se izrazijo-k -n«-mdrajnl krone, o katerih1 So ba jej točno poučeni Davidovič in Korošec sta se danfes dopoldne sestala h kratki1 -konferenci, a kateri sta se posvetovala o nadaljnji! korakih. Dr. -Korpšeo nameraval odpotovati na Bled, da bi bil vsak oa«, v bližini kralja, če bi ta mogoče Kotel: konzultirati opozioijonalee. -V vladnih-! krogih nc verujejo tem1 kombi nacijam!1 in jih smatra jo za pobožne želje opazi-' cijonalcev. Prepričani so,' <1» i® vsak drugačen način! nemogoč. Nasprotno bo skupščina' bržkone sklicana še pred 2a Oktobrom; ter takoj razpuščena; Pašič-Prihičevičevi koaliciji- pa poverjena volilna vlada.	'
i-o-	4.	:
Zahteva po sklepu angleško-ruskih pogajanj.	T
LONDON. 28. maja. (Reuter.) Gosposka zbornica je sprejela predlog, Ly!: katerem se zahteva skorajšnji sklep an-gleško-ruske konference.
Francoski letalec D’01sy v Pekingu.
Tl
Nove fantastične kombinacije opczicijonalcev.
Težišče političnega življenja bo preneseno na Bled?
*W
Korošec pojde na Bled v bližino. —
BEOGRiAD, 30. majnika. V gotovih krogih sc povda-rja, da avdijenca šefov opazicij-otnalncga b-loka n-i samo v zvezi z objavo ptemia, tki »e ji® namorava-lo na-
Hladno presojanje v krogih vlade, i
jcniloi razpravljalo o važnejših zadevah, nan-ašajočih se na rešitev politične odnosno pairl-amcntarne krize. Kralj hoče na. vsak n ačitn! doseči d.elazmožnost pa-rla-
3®* togiive^^ijja goje ^ ^ avdi* ^fca^ata, IzjgjbeGa,. dg, skuš,a jo opos^c&jonal-
PEKING, 29. maja. (Reuter) Letalec Pelleitier d’ Gisy je včeraj odplul iz Shangha-ja ter danes d-ospel semkaj.
wH3- ...	n
-C*1
Papež proglasi jubilejno leto. /
RIM, 30. maja. Včeraj bo papež s posebno bulo slovesmo. razglasil jubilejno
leto.
—^n*-*
BORZA.
CURIH, 30, -maja, (Izv.)' Prediborza. Pariz 29.95, Beograd fi.95, London 24.46. Praga 16.65, Milan 2485, Newyork 567.25, Dunaj 0.007960.
ZAGREB, 30. niti ja. Pariz 431.50-436.50 Švica 14.40—14.50, London 352.50—355.50, Dunaj 0.1142-0.1162, Praga 239.75-342.75, Milan 358—361, Ncwyoric 8L15-82.15.
BEOGRAD, 30. maja. Pariz 428—430, Švica 1442—1443, London 343.75—344 Dunaj 0.1152—Od 153, Praga 241—241.30, Milan 359—359.50, Newyork 8L75—8L79, Bukarešta 34—34.90, Sofija 57,50—58, Soliup 150-157.
**>	HO—«,
Politične vesti.
4
* O volitvah v oblastne skupščine je: razpravljala vlada v seji 28, lan. ter od--ločila, da se imajo vršiti v najkrajšem!' časa, morda že v enem: mesecu. Je ies že skrajni čas!
* Skupščinske Volitve jeseni? Beograjsko časopisje živahno komentira zadnje dogodke ter je mnen ja, da morejo položaj razčistiti' edino skorajšnje voMtve. Sodijo, da to že pred potekom!' termina za sklicanje skupščinskega zasedanja prekovati razpisa novih volitev. Zlasti se v radikalskih krogih trdi, da hi bila jesen (im sicer v oktobru) (najprimernejši čas za volitve. Zelo verjetno je, da bo Pasic vztrajal na tem, da že pred. 20. okt. dobi mandlalt za nove volitve.
* Gg. Korošec in Davidovič bota moral« postati republikanca, ako hočeta, da bo RaJdič še naprej delal ž njima politik,©. Zakaj Radič v zadnji številki »Slobodmeiga Doma« slovesno izjavlja, da sicer ostane v taktični zvezi z opozi-oijonateim! blokom1, a »skupno politiko more vodiiti1 vodstvo HRSS samo % republikanskimi strankami«. Bridko jabolko, kaj, g. dr. Korošec? N® dvoru bi se človek vendar 1« ne zameril rad!
* ZemLioradniki proti Radiču. Beograjske zemtjoradniške »Novosti1« priobčujejo članek, v katerem- pravi jo, da ee država ne more nikdar pomiriti z Radičem1. Naši SKS-arji pa se hodijo Radiču! na Dunaj ponujat.
* Novo muslimansko stranko nameravata baje ustanoviti v Bosni Šerif Ar-naurtovičin Mustaj beg Hallbašič.
* Vse za poštenost! -Rijoč« je dobro raagallla velikega bojevnika proti korupciji Stjepama/ Radiča, 'ki je v resnici eden največjiih korurpieijonistov, kar jih nosi jugoslovanska zemlja (začasno gai, hvala Bogu, ne nosi!) Radič pa dim« tudi med svojimi1 zaupnik-i j-n agitaltorjii ljudi, ki so kalkor nalašč za njegovo republikansko četo poštenjakov. »Glas Medjti-Bomrja i Zagorja« prinaša v zadnji številki odlomek i* madžarskega sodnega akta, iz katerega je videti, da je bd eden naj hujših radičevskih" agitaltar.i'ev v Medijimuerju radi vloma in tatvine obsojen na mesec dni zapora in na zaca.srio Izgubo podifičnih pravic. To je le eden izmed onih', ki zato vpijejo proti »balkanskim1 tatovom«, da skrijejo lastne dolge prste.
I * Opozicijonalni duhovi so se po proglasih, ki so jih izdale posamezne skupine (do skupnega manifesta vsled krhanja v opoziciji sploh ni prišlo!) začeli pomirjati. Smrdljive bombe, ki so jih vrgle opozicijske Stranke v svet, so bile brez pravega učinka Nesoglasje v opoziciji je uplivalo kaikor mrzel curek na razgrete glave raznih opozicijskih kori-fej. -V Davidovičevi skupini sami je pri-šlo do nesoglasij dn poslanec Rišita Na-etovič je prijavil svoj izstop. Sledi mu še več drugih- Danes je splošna sodba, ida dobi nacionalni -blok pri prihodnjih volitvah veliko večino.
* Francoska kriva. Te dni 'sie bo odlomilo, s kom bo Herriot sestavil novo vlado in ali bo Miilleramd oetal še nadalje predsednik republike. Obe vprašanji' ■silno-zanimata vsakega Francoza. Zdaj gre za to, ali' bo vlado sestavila tista levičarska skupina, ki je zmagala v volitvah proti Naroduiemu bloku, ali pa bodo radikalci sestavili vlado brez socialistov im s pomočjo nekaterih strank Narodnega bloka. Socialisti se namreč: boj© komunistične konkurence med delavskimi masami in menijo, da bi z vsto-
, pom' v vlado napeljali' vodo na koimininfi-stičen mlin. Sicer je med! njimi skupina-(Mortert, Bonconr), ki je odfLočnoi za sodelovanje v Herriotovi vladi, toda večino im«'druga skupina (Leon Bluin), ki je voljna Herriota podpirati, odklanja pa neposredno odgovornost za vlado. Odločitev* bo padla te dni. — Zanimiva je 'kampan j® proti prezidentu- Mdllerandu, ki ga opozicijski listi ostreje napadajo nego samega Poinoaireja. Ker. Millerand tudi na desnici niimia preveč trdne zaslombe, je pričakovati, da bo izvajal konsekvence in odstopil. Očitajo mu, da ise je preveč vmešaval v, politično življenje in celo v zadnji volilni boj. Nekateri listi zatrjujejo, da se je bolj ekspaniral za poraženi Narodni blok n ego-ministrski predsednik Poimcare.
* Nemirna Sibirija. Kopenhaški Usti poročajo, da je sovjetska vlada v hudih skrbeh zaradi neprestanih nemirov in pobun v Sibiriji. Izredno ostri vladni ukrepi so sarmo poslabšali položaj. <3e smemo verjeti tem’ vestem, je sovjetska vlada. odrediLa ustreliti' 1500 opolčencev, 5000 so jih aretirali, 1000pa jih je pobegnilo na Kitajsko.
* Nova srednjeazijska federacija. Sovjetska vlada, je dosegla sporazum s tur-fcmmsko, chivsfco in buharsko republiko v srednji Aziji, nekdanjimi naipol samostojnimi deli carske Rusije. To tri republike stopijo v tesnejšo zvezo in se pridružijo ruski sovjetski Uniji v obliki srednjeazijske federacije. Dobe nova narodnostna imena in sicer: Urbeska, Kirgiška In Turkmenska.	■	f«' •
GOSPA Z MORJA
Drama v 5 dejanjih. — Reiira: M. N, Germanova N. 6. Mgsalltinov. — Spisal: H. Ibsen. Slikar: V. A. Andrejev.
O S E	B	E :
Dr. Wangel................  .	.	N.	0. Maealitinov
Biida, njegova žena . .	,	. .	N.	N. Germanova
Boletta ) njegove Mere iz	...	M.	A. Skijabina
Hilda ( prvega zakona	.	. .	M.	A. Buhareva
Araholm, bivii utiUlj Boletlin . S. M. Komisarov
Ljmgttrand....................P.	F.	Šarov
Ballested .  .................G.	V.	Sierov
Tajec.........................A.	A.	Vyrubov
i,
i Zdravniku v malem) letoviškem, mestu n« fjordu severne Novske doktorju iWangelu je zapustila prva žena dvoje hčera: Boletto in Hildo. Doktor s© je v ™a®c Poročil z -mnogo mlajšo Eliido, hčerko stražnika pri svetilniku na morski ob ah. Ellida je čuidn« ženska, zagonetna kakor morje, ki jo je kot otroka snepafuaio in ob katerem! je preživela najsrečnejša leita. Njena mati je zblaznela: in v nji sami! ee budijo čudni, bo-Heetrh nagibi. Docela drugačni tso ljudje, tk4»ž4v» ob odprtem' morju. Kakor da 2i-ite. tasfio življenje, ki- ga živi morje sa-imo: »V njih mišljenju .in Čustvovanju
Dnevna kronika.
— Kralj je 28. tm. zvečer odpotoval na Bled.
— Imenovanje. Za ravnatelja gimnazijo v Murski Soboti je imenovan g. prof. Ludovlk Vagaja, doslej na gimnaziji v Celju.
— Rok za plačilo točilnih taks poteče danes 31. tm1. Nalto opozarjamo vse inte resen te in tudi na to, da se s .pritožbo plačilo ne odloži. Kdor najkasneje danes takse ne plača, bo moral pozneje pla čati štirikratni znesek odmerjene ta:kse.
— Prevedba železničarjev. Dne 20. tm, je bil v Beogradu podpisan ukaz o pre-vedenju železničarjev. V Zagrebu je imenovan za šefa prometnega oddelka Vargazonu, za šefa perzonalnega oddelka Sima Dokmanovič. Ker ljubljanska direkcija do danes sc ni. zaključila svojega dela, je ministrstvo prometa odredilo,
'kto. Ni jih mogoče presadit L« Tako pravi doktor Wangel, ko govori s šolskim ravnateljem1 A nn holmom o svoji Ellidi. Ti-šče jo gore severne Novake, dolgočasijo jo fjordi'. Širokega, odprtega morja se ji hoče. Ne more se aklimatizirati. Oče jo je dal krstiti po imenu neke ladij«, zato jp je župnik imenoval poganko. In res je poganska, neuravnotežena kot vse, kar je prvotno, elementarno, divje! Kot dekle se ja seznanila s Arnholmotn, ki se je zaljubil vanjo in jo zasnubil. Ellida Pa ga j« odbila, ker se je vnela za' drugega. Tajiinetven je ta mož, razna imena krila, krmar je, neugnan in divji ko Ellida. Thompson mu pravijo Im doma je baje s Finskega. Ellida ga1 strastno vzljubi in on vzljubi njo. Toda zgodi «e, da ubije kapetana na ladtji in mora bežati. Ellidi obljubi, da pride po njo. Na morski obaLl se »aročita a prsteni, ki jih Thompson na svežnju ključev vrže na triorako dno. Potem! odpotuje. Še ji piše iz daljnih krajev, a kmalu izgubi vsako sled »a njiiri. P.ride vdovec Wangel, se zagleda vanjo in ja ponudi zakon. In Ellida gre za njito;-Santa ne ve, zakaj in kako. Doma ©o bile slabe razmere, tu ■"P* je postala odlična /gospa. A ona* nk m navadno-žena za mater.' Morska žen®
da direkcij® v Ljubljani čim (potej' konča svoje posle.
— Nova železniška prog® Paračin— -■Stela« (aveza vzhodne Srbije z Bosno preko Užio -in Vandišta). bo izročena prometu dne 1. jun.	i v. .; i. .
— Pravica javnosti vsem onim zasebnim' šolam, ki je niso dob ile od ministrstva prosvete, naše države, ampak od bivšega avstr. ministrstva oz. od bivše pokrajinske uprave, poteče v smislu pravkar izdane odločbe ministra prosvete s tekočim šolskim letoon. Ker gre tu predvsem: za razne samostanske šole, je seveda nastal zopet vihar v klerikalnem! taboru. Razumemo, tod« zakon je zakon, in ustava so mara izvesti do zadi-nje pičice. Klerika tor pa naj le tulijo!
— Srebrn zaklad na Pragerskem. V torek 27. tm. zjutraj je svetilničar, ki je šel ob progi proti bloku, našel ob progi! v travi večjo množino raztresenih srebrnih avstrijskih kron in goldinarjev, Ko je prišel zopet v postajo, je imel polne žepe srebra. Njegovemu pripovedovanju skoraj niso hoteli verjeti. Nato so šli še drugi železničarji tja ter tudi našli še cele pesti srebrnega denarja. Ko bodo travo pbkosili, se bode še marsikateri kosec veselil, kajti v pokošeni travi se lažje najde kot pa v visoki. Ta denar je moral že par dni tam ležati, ker so nekateri pasanti tudi že našli ob poti kako srebrno krono. Sumi se, da je predla kaikomU tihotapcu v brzovlaku pri reviziji ■slaba rn je, da se obvaru je kazni, denar kar skoz? okno pometal. Krone so bile pa Skoraj vse na Tobih’ obtolčene. Taki sluča ji so pa redki. Seveda je tudi že oblast posegla vmes, ter bo gotovo ves denar zaplenila.
— Kar V! potrebujete, to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Dojetja, Elzatrg št 201, Hrvatska. 2736
— Vrata od kupeja ubila deklico. V vlaku, ki je y sredo dne 28. tun.. privozil ▼ V. Kikindo, se je pripetil redelk slučaj. 14-letna deklica Jelena Kaanadžič, učenika gimnazij«, je stala na vratih kupeja^ s telesom samim! v kupeju, doodmi je glavo nagnila ven na hodnik. Medtem1 je vlak na nekem ovinku tako naglo okrenil, da je vrata v dotičnemi kupeju zaloputnil Pri tem je zadobila deklica tako poškodbo na glavi, da je četrt ur© nato preminula v strašnih mukah.
— Kako odjedamo kruh našim1 ljudem v Primorju. Tržaška »Edinost« poroča: Neki človek se jo n« podlagi oglasa neke tukajšnje tvrdke ponudil za dopisnika. Šel se je osebno predstavit v ravnateljstvo podjetja. Tam so ga obvestili, da rabijo dopisnika za Jugoslavijo, in sicer za uradovanje v nemškem1 jeziku. Prosilec je povsem! naravno-pri pomnil, da zna slovenski, in1 srbobrvafcski, toda ravnatelj ga je ironično in prezirljivo zavrnil: Saj to ni potrebno, saj tega nihče ne zahteva! Naš človek je opozoril tedaj ošabnega trgovca na to, da se vidi v tem1 hipu vztrajna akcija, kii ji je na-
ki je — kot pravi na koncu tretjega dejanja — morje samb! In otrok, iki ga rodi z doktorjem Vangtom in ki1 čez nekaj mesecev umrnje, ima njegove oči — oči krmarja morilca. V globini svoje notranjosti čuti Ellida njegovo prisotnost, v zakon« z ribbrim! in obzirnim soprogom! WanglOm' išče le njega. Najrajši je v vodi, dasi ji voda fjordov ne ugaja, ker ni morska. Ljudje ji pravijo »gospa z morja-/. Slikarju Balkste-dui da motiv, da slika med fjordi napol živo morsko deklico. Tu kipar, Ljrog-strand, tuberkulozen človek, ki se suče okoli VVanglovih hčerk in Večno sanjari o jugu, ki naj ozdravi njegova pljuča, izdeluje veliko podobo o nezvesti' pomorščakovi ženi, ki se med njegovo odsotnostjo uda drugemu. In pomorščak se ji prikaže mirtev in irribrska vnid® se cedi z njega. Ellida spozna v teim rrioit-vu, ki se naslanja na; resničen dogodek z Lyu«ptroudavega potovanja na neki Iridtji, njega, .ki &o'živi itn ki je izvedel za njeno poroko. •	1IH ' l «|‘i- '! i
Wange!-opaža, kaj se godi z njegovo ženo, ne utore pa ji pomoči. Povabi v hišo njen eg® prejšnjega prijatelja Ara-holm«, o-katerem1 je Ellida priznala, da ji je bil dober drug vi mladih letih ob
imen doseči, da bolel o jugo-slovenski trgovci pisali v Trat svoja naročila samo v sloVerikein) ali srbohnvatskcml jeziku. Trgovec ga je zopet ironično zavrnil, rekoč: Pah, to se je že večkrat skušalo doseči, toda vedno je ostalo po starem... Tako bo tudi sedaj... Če pa se ros spremeni, potem) Vas pokličemo in boste sprejeti v službo. — Ta resnični slučaj (znano nam je ime podjetja in prosilca) mPra pač vsakogar prepričati, kako res- < nično je, da je od narodne zavednosti naših soplemenjakov onstran meje odvisna, eksistenca neštetih naših ljudi in njihovih družin. .Zakaj taki slučaji niso osamljeni, temveč so pravilo skoraj pri vseh-tukajšnjih podjetjih. Ali se bo res uresničilo prerokovanje tega laškega trgovca, da bodo jugoslovenski trgovci še nadalje pomagali motati na cesto naše pridne in' sposobne ljudi?. Narodni ponos, kje si? ( h » '*	”	*	'	'
Celjske vesti.
Zaključek šolskega leta hotelirske šole v Celju vršil se je v torek, dne 27. tm.
ob 16. uri v hotelu Union. Zaključnega sestanka, ki ga je spretno aranžiral hotelir g. Martinovič, so s© udeležili kot zastopnik politične oblasti gosp. vladni svetnik dr. Žužek, v imenu mestno občine g. m'agistratni svetnik Šubic, kot zastopnik šolstva, g. ravnatelj Jeršinov ie, nadalje načelnik Zve<ze gostil ničarsk i h zadrug g- Joško Božič, načelnik celjske gostilničarske zadruge g. Bernardi, vodja šole g. Serajnik, strokovni učitelj g. Kranjc in drugi. Izmenjale so se prisrčne napitnice, tekoiml katerih se je zlasti povdarjalo, kako potrebna je te vrste šole za duševno povzdigo hotelirskega naraščaja in za osamosvojitev od raznih imozeanlcev v tej stroki. Naglašalo se je tudi, da je šola v Celju prednjačila pred ostalimi mesti v Sloveniji!, kjer »e otvorijo hotelirsko šole v jeseni. Prvi ■letnik' je štel 15 učencev. S prihodnjim šolskim' letom! bo šola že popolna, in ho razpolagala tudi z 'bogatejšimi učnimi’ sredstvi. '	■;..!	-|.j	(i
S strehe je padel in ee ubil din© 28.
tm. okrog 9. uri dopoldne lakirni Jožef Blatovšek iz Škofje vasi. Stavbenik Miha Verndl iz Gaberja je prevzel na Ber-novi dvonadstropni hiši v Gosposki ulici št. 19 v Celju poprayiJo dimnika. Poslal' je tja zidarja Ivana Plaitovšeka z njegovimi sinom! Jožefom. Ko sta oba na visoki stavbi pripravljala okrog dimnika leseni oder, je atopdl mladi Platovsek z vrvjo nezavarovan na koncu deske. Ta se je dvignila in fanit se ni mogel obdržati za dimnik, ker je bil poškodovan. Telebnil je z opeko vred! na nižjo sosedno poslopje, ter odtod na uličnj tlak. Pril tem) je opclka poškodovala lahko tudi nekega mimoidočega voznika. Nezavestnega Plaitovšeka so takoj naložili na voz, a j© izdihnil že mod vožnjo v javno bolnica pred Narodnimi domom. Dobil jo smrtne poškodbe na glavi in vi notranjosti' telesa.	:,i "tj- '! "*! 4'	’ * ,
,Wanglovo starejšo ‘hčerka Boletto. Toda Arnholml n© izpreaneni Ellidincga stanja. Nji se hoče n® morje. In že doktor Wangel privoli, da utaji sobo in se preseli ž njo na morsko obalo. Vj torni pa so pojavi zagonetni tujec. Pride, dia izpolni svojo obljubo. Nenadoma stopil parad nto in zahteva, da pojde ž njim' na morje, kamor spada.
»Gospa z morja« občuti, 'da je nastopila ura, ko s© mora odločiti. Morje jo kliče in v njegovem klicu je na.jvišja izpolnitev njenih sanj in kopruenj, Wan-gel ve, kaj se dogaja v nji, hoče jo varovati pred tujcem'. Toda njo mik« tujec vedno bolj. Nekaj pošastnega je na njem'; hoče 'se ji, da se m« vrže v naročje, kakor da bi ise vrgla v razpenjene mlor.ske valove. Tujec ji da kratek rok. Tedaj pride po njo in j0 odpelje, ali pa se ne vidita nikoli več. In zdaj Ellida! sklene, da razvez© zakon z W«ngIotm', ki se ji zdi navadn« kupčija, šele ko dobi docela proste roke, se lahko odloči za’ tujca ali za V/ii.ngla. Prvo je popolna' svoboda. Kjer pj svobode, tam! ni odločitve. In Wang©l naposled privoli' v to.; Prostovoljno odstopi od vseh svojih pra- ‘ vic do nje iu jj d« svobodno izbiro. Naj voli med njitn' in tujcem'. In tedaj <** zgoidt-v- teij zagonotni ženi »©lik preor;
»usastRiatfK©..
jS8wfi
a
Mariborske vesti
Maiibor, 30. maja 1924.
ml Ljudska univerza. Prihodnji pon-deljefc in na binikošitnii pondol jek ne bo predavanj. Nadaljha predavanja bode ob pravem) času objavljena.
mi Izlet trgovske nadalj. šole, ki se je nameraval prirediti jiutri dne 3.1. trn. na Bled, se opusti, na kar opozarja trgovski greniij vso trgovce, kateri zaposlujejo vajence.
m Bakljada Sokola v Mariboru krene na večer dne 31. maja ob pol 21.Uri iz Narodnega doma po Tattenbachovi u-lici Čez Glavni trg v Gosposko ulico, čez Trg Svobode, mimo okrajnega glavarstva v Maistrovo ulico, čez Zrinjskega trg v Kolodvorsko ulico in na 'Aleksandrovo cesto, kjer se ustavi in razporedi pred hišo brata dr. Rosine. Po podoknici v čast kumici zastave, gospe dr. Posinovi, odhod v sklenjenih vrstah po - Sodni in Tattenbačhovi ulici v Narodni 'dom- Bakljade so udeleži 'celokupno članstvo irfi naraščaj iznad 14 let, vsi v kroju.	i	■
1 m O prliki jutrišnje podoknic« Sokolskega društva pri bakljadi v čast ku mici zastave ge dr. Rosinovi zapoje pevski zbor »Glasbene Matice« tri pesmi.
■m! Čudna logika. Prejeli smo: Finančna in ne vem1 še katere oblasti zahtevajo za vsako vlogo, vsalk račun in drugo (predpisano kolkovino oziroma kolke. — No skrbe pa, da bi bili kolki tudi na razpolago. Tako n. pr. danes v petek v celeni Mariboru, niJti pri finančni1 in 'davčni oblasti ni dobiti niti enega kole-Ika. Kako naj potem! trgovec kolk uje račune? Ali naj vsako stranko spremi na finančno oblast, da tam) v gotovini vplača kolkovino? Če se že zahteva, naj se tudi poskrbi, da. bodo kolki povsod na razpolago. Kami pa pridemo, če bomo morali' nastavljati' posebne ljudi, ki bodo ves dan letali po mestu in povpraševati za koliki — Trgovec. ;
P m' Načelstvo Kovaške obrtne zadruge V Mariboru naznanja vsemi svojimi članom! ter pripadnikom1, da’ se vršijo o-prestitve kovaških vajencev .in obenem! ponVočniSke preizkušnje v drugi polovici meseca junija 19-4. Vsi vajenci, 'kateri® učna doba poteče z dnem1 30. junija 1924, se poživljajo, da predložijo tozadevne, lastnoročno pi-sanc, kolelka proste prošnje najkasneje do 1. junija 1924 zadružnemu načelniku. Prošnji je priložiti delavsko knji ži c o, spričevalo učnega intilojstra ter odhodnibo obrtno-nadalje-valne šole zadnje seveda samb tisti, za katere je bilo obiskovanje obrtno nada-Jjev. šole obvezno. Pristojbina za oprostitev znaša 25 Bin., in za pombčniško preishnšnjo 100 T>in. 'Na prepozno Vložene prošnje sc ne bo oziralo.
1 ml Zasačeni tihotapci. Poroča j o nami: .24. maja jo carinik g. Drag. Cvotojovič v brzovlalku Dunaj—Zagreb našel 40 kg saharina v kristalu, ki je bil fino skrit
kret: ona odbije tujca in se oklene Wnn-šole v pppolni svobodi se jo lahko odpovedala zaroki s pomorščakom. Ni je •mogla premagati no Wanglova ne tujčeva vpija. Odločila je njona volja. Tako svobodno in nezavisno jo samo morje, 'divji element. In »'gospa z morja« se o-klene Wangla in gre ž njim! kakor nevesta v hišo \Vanglovih, kjer medtem' Arnholm! osreči nekdanjo svojo učenko Bolrtbto, a Hilda zasluti, da bo kot nedosojena nevesta bolnega Lyngstranda oblekla črno obleko. Gospa z morja se aklimatizira! pravi slikar Ballosted.
- * *j'i:	:
'	'm ~rr;'] <	:	"7f
* Gospa z morja» je spisal Ibsen leta 1888 bot 60-Ietcn starec. Spisal jo je kmalu po »Rosmersholnuu« in po velikih’ delih »Nora«, »Strahovi«, »Sovražniki ljudstva«, »Divja raca« itd., ki so vzbur-tkala skoraj ves evropski' kontinent. Z »Gospo z morja« so jo Ibsen v jeseni svojega) življenja vrnil lic poeziji svojih prvih del; v nji je visoko podčrtal sim1-boLično V'svojem realizmu. Elllida je ena največjih in naijsilucjših pešml o ženski kot pri rod nem elementu, ženski kot bitju, kt je dal oko bolj negp moški podvrženo valovanju prirodn« »plime in o-šeke*. Posta-vil je načelo svobode kot e-dtnp zanesljivo EtPt k d-mžabneniu raz-
'v klosetu lil. razreda. — Dno 26. tani. je isti carinik zalotil v tržaškem vlaku, ki vozi proti Dunaju, znanega trgovca iz Ljubljane z 10 kg srebra (avstr, krone in goldinarji), in 90 napoleoni, ki jih je hotel' iztihotapiti' v Avstrijo.
m Policijske prijave. Pretekle noči jo dobila policija sledeče prijave: 1 tatvina, 1 goljufija, 1 prestopek obrtnega reda, 1 prestopek ribolovnega zakona, 3 prestopki kolesarjev, 2 prestopka cestno policijskega reda, 1 prekoračenje , policijske ure, 1 najdba, 1 izguba in 1 drugo poročilo. Razventega sta se izvršili 2 aretaciji: 1 zaradi prepovedanega povratka, 1 radi potepuštva. ■*
mi Vlom v stanovanje. Včeraj je nekdo vlomil z vetrihomi v zaklenjeno stanovanje g. Černička v Trubarjevi ulici štev. 5, ko SO' .bili vsi domači odsotni. U-Ikradel je več zlatnine v vrednosti 15.000 Din. Policija je pričela takoj, poizvedovati in je danes že aretirala nekega o-sumijenca, katerega pa še'zaslišujejo.
ml Pozabljeno in ukradeno kolo. Pol ir Evbard Jože je dne 28. maja pustil na Sodniji kolo sistema Puff. Kose je vrnil, ■kolesa ni bilo več nikjer. Uzmoviču so baje že na sledu.
m Ukradel fotografični aparat. Aretiran jo bil nek Japelj Anton, ker je svojemu lastnemu bratu ukradel fotogra-fični aparat ter ga za neznatno ceno zastavil. Bil jo že ponovno izgan, ker ne m'ara delata
m' Nesreča r. motociklom. Grof Bubna Herman se je vozil z motociklom: po Koroški cesti proti Vodnikovemu trgu z brzino 15—20 km. Istočasno je prihajal po Strossroajerjevi cesti na Vodnikov trg avtomobil. Ker ni bilo več možnosti, da bi se umaknil, je trčil motocifcl v avto in Se je pri tem pokvaril. Gospod grof 'je zadobil majhno poškodbo na levem kolenu.
• -'uD-fi"
m Otvoritev vrta s koncertom se vrši v soboto, 3i. mJajnika v restavraciji »Ko-sevo«, Grajski trg 1. Koncert tudi v nedeljo dopoldne. Opozarjamo, na oglas v današnji številki.	■	i
m Jazz Band — originalna amerikan-ska goidba in petje; izvaja družba zamorcev »Wellinont« od 1. junija y klub baru. Poleg tega plesne zvezde Clare BurgKard, Ice, Teje in Mari Clar. 771 m Gambrinova dvorana priredi v so beto dne 31. mejnika vrtni koncert. 1137 ml Kavarna »Mesini park«. Vsak dan svira prvovrstni Balonski orkester »Po-spišil«. Popoldne od pol 17. do pol 19. ure in od pol 11. do pol 1. ure. V nedeljo in praznik tudi 0red poldne od 10. do 12. ure.	1109
Kulturam umetnost
Drugi večer Hudožestvenikov v Mariboru.
» • ,
»Češnjev vrt«. ^
V>
INtarodno gledališče.
REPERTOIREj :fWSE||J3 ;
Petek, 30. maja ob 19. uri: »Gospa z morja«. Gostovanje Hudožestvenikov.
Sobota, 31. maja ob 20. uri »Kamela skozi uho šivanke«, Ah. E.
Nedelja, 1. junija oh 20. uri »Čardaska 'kneginja«, Ab. D.
Zadnji dan gostovanja Hudožestvenikov. Danes dne 30. maja gostuje pri nas odlična umetniška družba Hudožestvenikov. Vprizori se Ibsenova drama »Gospa z morja«, kjer nastopi v naslovni vlogi ga. Germanova, ki uživa baš v tej vlogi sloves svetovne umetnice.
Slike nekaterih odličnih umetnic moskovskega Hudožestvenega teatra so razstavljene v izložbenem oknu tvrdke Preis v. Gosposki ulici. r
Primorske vesti.
»Prosveta« v Trstu, ki je zveza kulturnih organizacij na Tržaškem in v Istri, je imela v nedeljo 25. tm. svoj III. redni občni zbor. Zveza ima danes včlanjenih že lepo število društev, ima srednjo knjižnico z 2632 zvezki; ustanovila je tekom svojega kratkega poslovanja 15 slovenskih in 7 Drvarskih novih samostojnih knjižnic. Za hrvatski del Istre je ustanovila poseben odsek. V minulem letu je priredila zveza 16 predavanj, poleg' tega pa veliko število sestankov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Just Pertot. Občni zbor je v imenu Zveze prosvetnih društev za Goriško , po-z.dra.vij-E.»jdr, tQabr|špJs. *	; ’	(
Max Reinhardt je dejal' nekoč o ruski umetnosti: »Ravno pri Rusih čutim nekako pobožno darovanje, ponižnost in polnost, duševno napetost v trenutku, ko tipe, ki so jih ustvarili, prinaša jo na o-der kafcor na oltar.« — Zares! Ali ni u-anetnost Hudožestvenikov takšno ppbož-no darovanje? Retnhardtova duhovita o-pazka mi jo bila najjasnejša po pred stavi »Češnjevega vrta«. Ves je kakor molitev, poln vzdihov, kopru en j a’in! pol nositi. Drugačno je pač »Selo Sftepanči-koivo«. Več zunanjega življenja je v njem1, več konfliktov, ki bolj razkrivajo značaj posameznih oseb. Zato imajo tu di protagonisti' več možnosti, 'da' pokažejo monumentalo plastiko igre. »Ste-pamčikovo« je značilno za igralsko po-pololsit Hudožestvenikov. Zato pa nam) »Češn jev vrt« in) Čehov sploh bolj' ko kateri drugi komad oz. pisec razkriva čudovito intimnost in intenzivnost njihovega doživi j en j a na odru. Komedija in polja drobnih detajlov; na nji ni nič monumentalnega, vse je mehko ih gibljivo, vse dinamično. Življenje je' tu do bilo obliko ozke zveze med človekom in predmeti. (Cvetoče češnje, starinski dom1, pohištvo itd. — vse to živi s 'človekom' ih tvori del njegove notranjosti). Iz tega, so žiltjoi nastaja tisti komičnotragičeri konflikt, 'ki ga je podal Čehov v 'svoji- komediji. V »Češnjevem' vrtu« se ljudje B pobožno ljubeznijo oklepajo prostora iti jokajo nad njim', ko ga morajo zapustiti; v »Stepančikovu« jih’ družijo jačje sile: leni so. izprememb se boje; tako so se ‘navadili drug drugemu, da se jim noče narazen. V‘ »Sitepančiikovu« je ruska pasivnost in’ nemoč izražena z ep ičn o določenostjo, v »Češnjevem' vrt tl« z lirično intimnostjo. Če bi hotel to razliko označiti v geometrični obliki, bi dejal: »Ste-pan bikovo« ima izraiziite kubi čne forme, »Češnjev vrt« pa je poln -nedoločenih, v neskohčnodt tekočih _linij. Protagonisti morajo intenzivneje živeti na znotraj, z večjo silo pretvarjati duševna stanja v zunanje efekte. Intimnost igre zahteva tudi od gledalca več, napora, in brez njegovega! voljnega sodelovanja nt (Bon enega efekta. Pri »StopafnčikoVu«-se bolj pasejo oči. v »-Češnjevem! vrtu« tnforai intenzivno delati posluh', da' ujame vse drhtljaje in barve glasov, ki Bo refleksi notranjih razpoloženj. Takšno sodelovanje po; je bližje pravemu občutju umetnosti, ki V vseh’ svojih’ oblikah teži »dospeti v stanje godbe« (W. Pater). »Češnjev vrt« v režiji Hudožestvenikov je bil baš vsled te intimnosti najbližji Rein-hardltovi uprav slikoviti milsli, da: Rusi »prinašaijo tipe na oder kakor na oltar«.
Igra ge. Germanovo je sijajna ilustracija pravkar zabeleženih misli. Je globoko intimna, polna linij, ki kažejo čudovito raiznoterost njenih izraževal-niih možnosti. Ona se vtisne v spomin’ i v podrobnih situacijah i v celoti in zapušča do jem, kakor da si- z Ljubov Ivanovim živel, hodil, izmenjaval’ misli in jo spoznal tako, kot spoznaš mnogo ljudi izven gledališča. Tak dojemi jo mdgoč le tedaj, če protagonisti n ja poda Vlogo z Vsem; kar dela človeka v slehrni! situacija takšnega, kakršen je. To pa znači, da izgine moja med igro in življenjem. Glas, mimika, geste, hoja, način, kako agira in reagira — vso to je pri g. Germanovi taiko dovršeno, da si ni mogoče zamisliti. Ljubov :Andrejevnc, ki bi bila bolj resnična -in bolj živeča. Ga. Germanova s svojo igro očara. Več ni mogoče reči. Ali naj razpipujem' besede občudovanja nad drugimi protagonisti: gg. Skrjabino, Knižanovskojo, Grečovo, Kmsnopol jsbajo,. pa nad gg. Masaliti-novim, Šarovim, Pavlovim', Kom isa.ro-vimi L 'dr. Spet bi billo treba izpisati vse no< vrsti, ker Vsak izmed njih igra v čarobnem1 dfuhu Iludožestvenilkov in’ noben ne poruši divne enotnosti vsega, kar jo ha odru živega in nožirvoga. Režija g. Masaillltinova je takšna globoka samoumevnost ko njegova igra, Siimrt ob sebi umevno se ti zdi, dal mora biti tako. In vendar — 'koliko vaje, truda in trpke nezadovoljnosti s samim seboj je treba, da nastane unirtnostna samoumevnost! JiaagŽŠiSia rflkt	el	ie	težko
zamisliti naravnejšega. Kako ga pač p«V dajajo drugod! Kdo bi boljše kot rojen Rus izrazil Lopnbinovo mužiško zmago-• lavje nad aristokrati v 3. dejanju, ki sel hip nato izpro-meni v otožnost in solze, češ, zakaj ni -tako na svetu, da -tudi Ljubov Andrejevni ne bi bilo treba jok at h da bi bili vsi zadovoljni! Čista slovan-sko-j-om antična poteza! Komu se pač ni' vtisnil za dolgo v spomin g. Pavlov kot stari laikaj Firs! Vsak njegov nastop je bil kos čisto imsebnega, samoniklega! življenjla. Nikoli nisem: s tako močjo občutil starosti, vsega,, kar je nam mladimi Ijn-ddml na nji zagonetnega in' tujega, nje tragike in osamelosti, kakor h koncu »Češnjevega vrta«, ko se v praznem, za-prteml domu pojavi stori Firs in gre k vratom, noto pa pred' zaprtimi izhodom! zamirava: »Zupe-rto. ITjeh-ali .. Pno menja znibyli.. Ja poležii.. Sfluftkl - to U tol) ja njeltu, ničego ne ostal os, ničego...c Bita je to dopolnitev umetnostnega darovan je! Potem -g. Šarov ‘la>t Gajev! Kako frapantno očitna je bila Gapeva Sorodnost z Ljubov Andrejevnrt. V- vsemi: na zunaj ter v izražanju notranjih občutkov. Kongeni jolen partner ge- Ger-mianove! In' slednjič mladostna šila V igri' gdč. Skrja'b'1'" in K rasnopol j skuj o ter g. V.vndiova. S kakšno jasnostjo se je na Anji črtal rod R>an'jevskih v primeri z "Varjo kri Dunjašo!
luščen a cijia dosezaj S prepr nrtimi- sredstvi močne efekte: vsako dejanje jo imelo svoj stil in vendar se je ujemalo a celotno igro. Noben detajl ni bil odvišetf, vsako sličico na steni in sleherni komiadi pohištva je režiser iM-etehtal na tehtnici draniatske enotnosti. Koliko živijo« nja je bilo na) pr. v 1. dejanju, v prebujanju spomladanskega jutra v češnjevem) vrtu! ’■	’	1
»Višnjevv-j sad« Hudložestvenikov nam' ostane v trajnem! spomiinu. Tudii drugi večer so moskovski umetniki .triumf irali pred razigranim’, navdušenimi občinstvom1, ki ni šterlilo z aplavzioiirii; toda ta triumf je bil z njihove strani) tako malo oseben; tako tih’ in ponižen, kakor je lahko samo prLRusfh-nufetui-kih. > -'Slfh l'»|ll'i-!t-)®i!t	Iguotus.1
Sokolstvo.
J o Vse člane, tudi one, ki nimajo'slavnostnih krojev, se poživlja k vadbi redovnih vaj, ki se vrši v petek 30. maja) točno ob pol 20. uri na dvorišču realke* o Sobotne bakljade In nedeljske povorke naj se udeleži tudi članstvo, ki nima kroja, toda z znakom.	^	.
Gospodarstva
g Naš izvoz v prvem tromesečju 1921
je znašal 715.264 ton' blaga v vrednosti' 2,061.278.454 din.	•	i
g Dražba polnokrvnih konj v žreb-čarni v Napajedlch. Dne 4. junija ti. ohj
2. uri pop. se vrši v Napajedlch na Mora vskrm’ javna družba polnokrvnih eno-in dvoletnih konj. Dražba tega prvovrstnega mnterijala se vrši v glavnem! radi tega, ker ministrstvo poljedelstva ČSR ne potrebuje veš" producirani miaterijal. Na ta ugoden nakup se opozarjajo Vsi iuteresirani krogi in konjerejske organizacije. Seznam' zai dražbo' določenih konj je ev. interesentom n<j vpogled pri' konzujatu ČSR v Ljubljani, Breg 8-1.
g Mednarodni donavski velesejm V Bratislavi se bo vršil od 23. avgusta do) 2. septembra 1924 ter bo odsegal 18 skupin. Prijave in oznanila za šotora in paviljone sprejema tehnični oddelek Mednarodnega donavskega velesejm« Bratislava, Pristavni cesta.
Češkoslovaško ministrstvo železnic ja odobrilo obiskovalcem! IV. velesejma V Bratislavi popust na železnicah na 33%. Na ladjah od Mohača do Bratislave 50 odst. Velesejem' je od 23. avg. do 2. sept.
g Dobava sirkovih moteli. Pri ravnateljstvu državnih železnic v, Subotioi ge bo vršila dno 14. . junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 5000 komadov” sirkovih metel j. Predmetni ogla« z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani! interesentom na vpogled. *r:», , !$!,* :* j
onpgjoaogmp □ □
Ne pozabite naročnine I
■□-.o mm:
čncP’
rfV: IVfarifTorn’, ftire 3i.\1nLa3ni: 192-U
5oort
■P'^1n""'• ■‘nm ,r, r-  .......
 p :'fy •' fcmeckS diriki. je zmagala; mnogo-
Vesna ll. >1 C 48. Sledila je Ko-
i
Irka, 29..>mala'X; Maribora, m
^fscctrtefcse^tfe sfN^lav mirTezni^lkori]-^ 'dirka-ob^Jepctn v,r.emenu 'in opjr atnni ttatteje^b!.« Najštevlki^iše < Je bila zastopa-, jjia -ljutomerska domačaspasma,kiaje to-fkrat -doživela svoj časten dan in .pokazala*' uspehe desetletnega rutpredka.
■	'mfražne jšLdhka gvsshcad-vožnjf je;
»nagala^mečkaiJkobiia^KakeitkafV],!. di-r-3c? 'W’j8dtometeirskeim casu ’ lv-c '-33:1. in »M <retjfrt^:j32iJft V^S^tekmi-jevzmagaKM-' to-^Oa^ar - (MihaJlovioh) 'vH.Casavl 8^34^ [Tretje;-, m&slto- je •zasedel* Kirbišcv^Župan, acetrtoispa ■'DSLemma-' (Tar niš), f y'-tekmi?za Mihaloivaehevo 4 nagrado isoAdobili tjjuitoimerčanii:'iprvi dve mesti: tSoJdpl'^1. 1	45.1,	ter	34etna-Nadina l-.it;
j-509. Tretje mesto ja1* zavzela ■ Ijntomcr-. t5ka-k»brla Baffa.	,	v	...
> 'Jtabrnariborska darilo >je ■pdkazala si-f^aSerFnuapeh 'Vktavfčeva A rta 139.4. Kot (dragi 3e?slediT2npan 1 :<37 in Grandezza pl : >44.6. Četrtak je dospela1 na cilj-'lepa (Kardos-Assozonv. _______________
k- K—s: •*
Letka l :-35.8-kat druga in Nadina 1 : 48 ikob-iiretjai. Četrti je bil? Sokol-1,.L>:\44.9,
?peta •Pr>inceiza4-’:f55.
V.' dvovtprežni e vožnji so 'tekmovale 3 .vprege. Zmagal- jcv g. Fleischer z Vidovi-čcvinrparoim Aiia in Autokrat l 'j:«47.6.
■Sladita;,'je- dvojica iThca-Fama 2 *:- 00.8,-(katero ije vodil g. Lip,pit ter Janičar-iSorrent-^vadja g.. Fink) 2 ■!:• 00.7.
iV nedeljo.bo drugi tekmovalni dan,
.ki obeta.biitiv&C'zanimivejši. Ob.koncu programa - sc. ‘bo -vršila-gallop-dirka oficirjev) tokajSnje.-garnizi je. (Dirka no rav-iin,ini,preko 1200 am)
SY:	i -i-!...::- -i' —D— ' 'V: i
ft-SSK Maribor : *SK Celje 6 : 0 (4:0).
‘Maribor si -je s to prvenstveno tekmo .priboril po povsem nadmočni igri končno I1 Pevski zbor pekov priredi v nede-drugormesto'prvenstva Slovenije..Prvak ljo dne 1. junija veliko pomladansko ve-
je preskrbljeno. Veselega razpoloženja;
želeče uljudno vabi odi
bor.
Film.
■še' dal povečati”— posebno nezadovolji-) poletno veselico z otvoritvijo gostilniško vo se je udejstvovala desna zveza, ki je j dvorane. Za veselo neprisiljeno zabavo, •skoro da lastno delo razdirala’. Sodnik g.
■Firankl proti običaju yi vsem zelo dober.
: Rezerva Rapid : Privatni nastavljene! 6:3 (1 :2). Po tefcrni Celje : Maribor je .nastopit prvič v javni tekmi novi športni ktulb izobraževalnega društva privatnih nastavljencev. Simpatično moštvo nastavljencev je predvelo zelo lepo igro, moralo pa je vkljub premoči podleči .rezervi Ra.pida, ki je ipak bolj izglajeni team v vseh delih moštva, medtem ko trpijo novinci na zelo pomanjkljivi tehniki, kar je tudi .vzrok, da niso svoje .premoči mogli tudi številčno izraziti.
Oblave.
mesta' Celja je predivel sicer1 zelo požrt -vovahio in živahno igro, zaostaja pa taktično in ■ posebno tehnično daleč za” mariborskim prvakom. Dasiravno je dosegel Maribor .visoki rezultat, se bi isti ..ob boljšem razpoloženju napadalnih zvez
selieo s plesom v gostilniškem vrtu g. Anderle v Radvanju. Spored pesmi je bogat in lep. Začetek ob 15. uri pop.
§ Prostovoljno gasilno društvo v Studencih pri Mariboru; priredi dne 1. junija v gostilni Senica, Studenci veliko
Mestni kino. »Nevesta razbojnika;«,j
vclefilm v 7 činih, v glavni vlogi Biscotj
in Simon Girafd, se predvaja v petek, so-;
boto, nedeljo in pondeljek.	.	•	r!
   .
Ploske vesti.
Ptuj dobi falsko elektrarno. Ptujski
obč. svet je v seji 28. tm. sprejel pred-i log dr. Femievca,, da pr evzame mesto i garancijo za izpeljavo električnega o-; mrežja v mestu in okolici, če falska elek-i trama po-stavi iz Maribora do meje me-| stnega teritorija ptujskega na svoje stro-i ške glavni viod in- potrebne transformatorje.
Leseni dravski most v Ptuju prevzame s 1. junijem v svojo popolno oskrbo okrajni zastop.
-ja.- o.	.'I? 'j 'I1-	..-
Beograd, Skoplje, Solun.
ifUtigi s;P<>tovanja na gospodarsko.kon-‘ ’	:.	ferenco	v Skoplju.) .
■	• U k (Dalja)	-	VC
'j^Popolidne- je bila poklonitev venca na 'grofe francoskega vojaka in ogled ttne-igfca, ^zvečer pa se je vršila v starem] pri-; mitivnejm, a dokiaji prostornem gledali-’ [ šžn (iv Skoplju ge zdaji zida ozir. je že '■deloma poAvst-reho novo, eno največjih |g4edaJi&onili'-stavb naše države) slav-[nostaia,h- predsJava na čast posetnikom konferenci je. Predstavljali so kot prvi 'del zgodovinsko slike izza časa ca ra Lar ■*aira, -a kot drngi del so igrali humori-ističnP-isafcirično igro, kako snubi F. J. I.
?iSrb i jo A Aevpjko) a mora .nazadnje urnih fikrac potn i mi* kovčekorni in palico odku-igri«.' v-:.,,	.	;'
( - Pojgledffitišču' se. je vršil- v veliki vlvo-jtranil 'hotela Bialkan banket za preko 300 [poVabljieniih! oseb, na ktereml so se vrstili! f&ovo-riU OvgospodarstviT, -napredku, edirt-jfttvn itd. Za Slovence je govoril pred--*edTiik Zvezo-trgov, grem i jev v Ljublja-iaii!. gosp—deRičin. Njegov govor je na-[pravit na*lepšii- u.tis.
- ptrij-tei-.-prilikii naij . še- ombntail naše [%iselje,-'da:.se je jm,tem banketu uveljia-if^iproiž\^o0£snašk!ga-'iimb.TiteIia šampatfj-(rik^h^kleii! v-P!tu jn) pod imenotnl: »Sect ! imperial« Franeois Čuček & C. 'Ptnj.
K3jub-.-itemn, da-je bil? napovedan zal iarngihdan vizl^t' na Kumanovo ob' SjLj na zgodovinsko bojišče pri Kurruanotvem. [nri,-«mio sCjnekoliko več zakasnili, kot} :-‘ CDalje prihodnjič.)
i i \......................      '■	     —...............   ■■■■■-
»X% \* i t; p,-;■
emo-prvotno mislili;” upam, da ne izdaan1 nobene -tajnosti, da so j© okrog 1. ure ponoči plesalo1 še kolo, na kterem1 so se au-kaJlo mnoge naše ličnosti; tudi lastnik in inOisilecf'140 kg, tudi v Mariboru dobro znani1 gosp. nač. S. je z mladeniško gibčnostjo prestavljal svoje nožiče.
fuičvS:.! 'm'' Kumanovo.
Drugi dan v- pondeljek 12 maja ob 5. uri •smo bili zopet zbrani skoro vsi udeleženci kongresa na kolodvoru', da se odpeljemo na Kuniano-voi položit venec na spomenik junakov, padlih 1. 1912. Vsi so prihajiaili, le neki stari avlstrijakaiiti-t.. č. avtonomisti So izostali, ter so nath že na •predvečer zatrjevali, da n ima-srni sl a obiskati prostor, kjer sta se dva; brata, Srb asn Bolgar? mikastita. Mislili snih si: Odpusti jim1, saj ne vedo, kaj delajo ozir. govorijo!
Ob 7. uri1-stOo došli z vlakom! na poi-'etajo v K-umPnovo, kjer (nas je pričakovalo itfcbroj'Tjudstva z občinskim! odborom! in. županom1'na čelui ter vojaške in -Civilno oblasti. Da ni manjkalo, godbe, je umevno samO po sebi. Vojaška oblast je daila na razpolago 7 tovornih avtov, :’kteri se| Pas odpel jali v 3 km' oddaljeno irhasto in še dalje na 8 kni! oddaljeno bo-'jišče. Ob1 cesti1 je 'delalo špalir vojaštvo, šoliska-mladina z zastavicami-in vsle polno naroda, V mestu jo bil postavljen slavolok in skoro vse hiše okrašene, z zastavami. Vse vprek, mlado rn' staro, n ant je mahalo v pozdrav, ko shiO se peljali-
Grajski trg 1.
V soboto dne 31. maja ob lepem vremenu
otvorilmrta
s koiK@rtom.
Komični nastop, kupicti. čarovniške predstave. — V slučaju slabega vremena v dvorani. Sodelujejo člani pevskega društva „Jadran“. Prvovrstna domača in najboljša dalmatinska vina, laški „ležak". Izborna kuhinja! Točna in solidna postrežba!
V nedeljo dne 1. junija
topline H!
Pristni srbski čevabčiči in
ražnjiči!	1163
Trgovski pomočnik
prva moč, železne stroke, dober samosta-len prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika dobi takoj dobro, stalno službo. ’ ;
J. Andraschitzl-i
trgovina z železom, Maribor, Vodnikov trg 4.
1146 3-3
Pristopajte k Sokolski Matici!
GZaraa opinarnBca I. recSa*
Objava.
1147
Ugodno kupite
kravate, srajce, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgo-
V petek, dne 30. maja prične ob 10. uri zjutraj javna prodaja razne robe v carinskih skladiščih. Prodaja se med drugim: Električni materijal, pisarniške potrebščine, zlatnina in 4 vagoni sirovega gipsa. Dražba se nadaljuje v soboto, po potrebi v pondeljek in torek.
vini
I. VestMČ S 13.
Maribor, Gosposka ulica 26
= Najlepše novosti =
128
Zahtevajte i; povsod ,TABOR4!
Ss
&
imOSLA VENSKO
ZAGREB
DICNIČK0 OmJŠTVO
GLAVNA Z AeST U P ST V A ZA K RA-LJEVI N U S. H. S.
DRAŠKOVIČEVA ULICA BR. 27 TELEFON 15-87
❖
. K ■ •
Brzojavi i G A N Z
G&nz & Comp. —■ DanuMus
Maschiaen-, W9^on- und Schtffbau AktiengeseHscliaft s’sche EtektrizitStS-Aktieiigeselscfeaft
Maftchiitenfabrikjs-Allftieageselsch a ft
djblbVi' vJ^hna * točkovi; j:a željeznice » vagonefi i materijal za uskotračne e i rndokope * benzmske i elektr. lokomotive • brodovi • dizahce * elevatorj nt09tKvi;že]£ezne kenstrui«nje • Diesel-mofori . motori za benzin i piin * veliki mlineki valjci . turbine za vodu • cenfrifugatrve i turbinske pumpe . Strojevi za .parni kottovi * rezervoari . ,-željeznički gornji ustroj isigurnosni ureaaj . Strojevi za brodove * mettdai, železni i čeličoi odl^evci i t d.
<tzai sve vrsti struje * elektro motori * turbogeneratori * transtormatori . brojila .^apardthza ukapčanje struje * električne lokombtive • tramway i t. d.
ProJckUrai^e 1 gradnja UdroelettMžtiili i lcaMonih centrala.
arednje zatnnnpletne oiglane, tvronrrtce ra gip« i cement, te za briketinuje pHobac i dragik naterljala. pogona parnih kotlova (sa m-Mladhaa patentiranih Babcock patupUnsIdti stepenastik roitflja). ivje*e 1 na zabtjev pcajet apedjHlnai inienjera besplatan.
»naylt»IevBrta skladlžta u Za,qrebulBeogradu.
-'-.t'......  1	t;,.-;/-—•*	1
tl sla oznasila. Pohištvo
Šivalni Stroj „Ccntral Bobin“ omare, spalnica, stolice, kre. dcnce, postelje in drugo so prodaj Rotovžki trg štev. 8, I. nadstropje.	1164
lastnih izdelkov 7.a spalne in je-j ailne sobe najceneje v zalogi j	Novo	pohištvo	takoj na pro-
Šercer in drug, Maribor.!	daj.	VVildenrajnerjeva ul. 1«,
Vetrinjska ulica itev. 2.	106 {	II. nadstropje,	vrata štev. - 6-
IVAN LEGAT, I. špecijalna popravljalnlca za pisalne, računske, kopirne stroje)
*ter druge pisarniške stroje. 1 Najboljii barvni traki ter oglen papir itd. čuvajte Vaše pisalne stroje ter obrnite *e samo na izkušenega strokovnjaka.
I7AN LEGAT, tačas Vrazova ulica 4, od 15. maja Vetrinjska ulica 30, kavarna Zigart, _ telefon 434. ustanovljeno 1919. -982 7—7	i
Blagajničarka se	sprejme j
takoj, M. Berdajs, Maribor. *
1138 3-3
1149 3—2
Odda sc mesečna soba. F<»
izve so v upravi. 1143 3—t
Hi
1«—15« iunija
i
Inteligentne mlade pomož-, ne delavke za čisto in mir- J no delo išče za takoj »Volta*1 i d. d., Maribor.	972	3
American coloured entertainers
CLARE RURGHARDT ICE TEJE MARY CLER.
-t*®
Mi
Pomočnik špecerijsko koloni- j nijaine stroke bil že kot vo-1 dja, vešč slovenskega, nem-! JafefiOk ©b 11. UH. ške »a ter madžarskega jezika, •
išče takoj službo, ako mogočo	WStOp	prOSt.	36»
v engro trgovino. Cenjene P°-   ——	.
nudbe na Ruzsics šandor,
Murska Sabtta.	1165	3 — 1;
Kdo menja pod zelo ugodnimi pogoji stanovanje dveh sob v Nižini Aleksandrove,!
Krekove ali Gregorčiievo ulice s stanovanjcna obstoječim iz ene sobo in kuhinje na Koroški cesti. Ponudbo pod Velika ueodnost“ na upravo Sabora«.	«88	3-2
finotoc
Etfan Bauman
v Št. Jlju se v nedeljo dne 1. junija U63
©tvori!
m d, d-