€]u6Qans^i Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ol> £5. uri zvečer. Urodništvo ln upravnlštvo: Kolodvorsko ulioo itov. IB. — Z urednikom bo moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi ao ne vračajo. — Inseratl: Soetetopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav Ijanji daje bo popust. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: ra colo leto 6 gld., za pol lota S gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na moaeo 50 kr., pofeiljatev na dom velja moaečno 9 kr. več. Po poiti velja aa celo loto 10 gl., zn pol lota 5 gld., za četrt lota 2 gld. BO kr. In za jeden meaeo 8B kr. Štev. 247. V Ljubljani v četrtek, 29. oktobra 1885. Tečaj II. Vabilo na naročbo. Z 1. novembrom prične se nova naročba na "aš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj nuročho ob nravem času vonove. da se pošiljanje '±xtg ne nre.tr a a. J\ajbolje se to učini po postni naka%nici, na čegar odstrižek treba prilepiti e naslov, ki je na pasku vsacega lista. Nočnina je, kakor doslej, namreč: Po pošti: Za celo loto......................10'— » pol leta..........................,, 5‘— D četrt leta.........................„ 2-50 » en mesec...........................„ —'85 Za l^jubljano: celo leto........................gl, —'50 za (lonašanje v liišo vsak mesec 9 kr. Ljubljana, 29. oktobra. nj pretekel teden, odkar je zapustil lUlHmond Wolff Carigrad ter vrnil se v London /j n°vitn visokim turškim redom na svojih prsih. ^Pričakovani dogodki na Balkanu so uzrok, da 8e je na važno nalogo, katero je imel zastopnik Angleške pri Sultanu izvršiti, skoro popolnoma Pozabilo. Stvar ni bila ravno lahka, kajti Sultan, je vsled mnogih prevar, katere je uže doživel, Zel° nezaupljiv, branil se je dolgo podati roko v P°godbo. A konečno dosegel se je vender le spo-dasi ne tak, da bi Angleška smela Bog zna , *o ponosna biti nanj. Sklenilo se je, da se llT)ata pred vsem odposlati jeden angleški in jeden tu,,ški komisar v Egipet, da se natanko prepričata o sedanjem ondotnem položaji. Na podlagi teh poizvedb skušalo se bode finančne, pravne in vojaške zadeve na novo urediti ter vse potrebno ukreniti, da se v Sudan vrnejo prejšnje razmere. Kakor hitro se je vse to doseglo, pripravljena je Angleška umakniti se iz Egipta, in Sultan bode ondi zopet vladal, kakor svoje dni. To je pač dokaj žalosten in ponižen rezultat ouih visokoletečih in daleč segajočih podjetij, s kojimi je Angleška pod prejšnjo vlado skušala razširiti svoj vpliv. Večkrat imeli smo priliko ob-sojevati politiko Gladstonovo; v Afriki, kot v Aziji bili so vsi njegovi napori dokaj nesrečni, vender tudi v tem, kar je tu in tam dosegel njegov naslednik, ne moremo občudovati izredne državniške modrosti. Res je, da je pod Salisburjjem končal se mirnim potom afganski prepir, res je, da so se tudi razmere v Afriki za časa njegovega vladanja zboljšale, a vspeh, ki ga je Angleška pri tem dosegla, nikakor ni sijajen. Ob afganski meji dosegla je Rusija, kar je hotela, Angleška umaknila se ji je bojazljivo s pota. To je tem večjega pomena, ako se na to jemlje ozir, kake naklepe je Salisbury koval, dokler je stal še opoziciji na čelu. Koliko samosvesti, koliko pogumnosti kazal je prej, dokler ni imel še v roki vladnega krmila! Ko se je bil dogodil v oni za Gladstona usodepolni noči nepričakovani in pomenljivi prevrat, vsled kojega je prejšnja opozicija postala vladna stranka, in ko je Salisbury sam zasedel premierjev stol, tedaj pričakoval je vsak od njega nenavadnega odločnega postopanja. A mož, ki je prej tako močno z mečem rožljal, potaknil ga je sedaj v nožnico in prva skrb mu je bila sedaj to, da je z največjo popustljivostjo skušal pogoditi se Listek. Prokleta! °nian Spisal Euiilo Richobourg; po E. Vacanovi prodo-lavi prosto poslovenil Janko Leban.) (Dalje.) Na to odide Marijeta zopet v sobo grofinjino, Pustivši — kakor se je bila zgovorila — vse duri a saboj odprte. grof je bil stopil k durim. Pes je imel J1"1“ji taci uže na pragu. Njegov gospodar mu :rV»ISči! išči!" v ^ival je mahljala z repom. Potem stegne nos Zlak ter prične njušiti. »l§Či! aportuj!“ reče grof. Re zieti v hišo po sledu za hišino. Germain kaj spodaj pri stopnicah, da počaka, ke- zabraen>e pes ter vsako morebitno nevarnost vrniv[ri r°potu’ ki ga je biIa Provzro6ila v sobo Si* Marijeta, vzbudi se grofinja. »Ali si bila zunaj, Marijeta?" povpraša jo. r°p ”^a' Zdelo se mi je, kakor bi slišala nekov ’ šla sem pogledat ..." s severno državo ter tako odvrniti nevarnost, ki je ondi pretila Angleški. Da so se stvari v Sudanu obrnile na bolje, je pač še manj zasluga sedanjega premierja. Tam pomagal mu je slučaj, smrt Mahdijeva bila je glavni vzrok, da je vojskovanje v Sudanu prejenjalo. A ne gledč na to, koliko je Salisbury sam pripomogel do sedanjih razmer, ne dd, se tajiti, da je sedanji politični položaj Angleške mnogo ugodneji, nego je bil pod prejšnjo vlado. To, da ima Angleška sedaj proste roke v Afriki in Aziji, je za njo tim važneje in pomenljiveje, ako se jemlje ozir na najnovejše dogodke na jugu. Ako 3i Angleška še dalje morala uporabljati svoje moči v neplodnih bojih v Sudanu ter na dragi straži ostati ob afganski meji, reševalo bi se brez dvojbe bolj ali manj brez nje prevažno vzhodnje vprašanje. Sedaj pa vidimo Angleško ravno v tej zadevi dokaj tehtno ulogo igrati. Na jedni strani se e, kakor smo v začetku omenili, s Sultanom sporazumela in pogodila, na drugi strani pa ravno ona najkrepkeje podpira kneza Aleksandra pri njegovih naporih, obdržati obe Bolgariji. Cez dolgo, dolgo časa vidimo zopet prvič, da se upa Angleška spodbijati tla ruski politiki na Balkanu. Rusija ima svoje posebne vzroke, vsled kojih se v tem tre-notku protivi zjedinjenju vzhodne Rumelije z bratsko Bolgarsko. V načelu temu združenju gotovo ni sovražna, a tega neče, da bi se izvršilo brez njenega vpliva. Angleški je pa ravno na tem ležeče, da se ruski vpliv izpodkopd, in zaradi tega trudi se angleška diplomacija zoper voljo Rusije vstvariti kolikor možno mogočno Bolgarijo. Kedo da pojde zmagonosen iz tega diploma-cijskega boja, je se ve da sedaj še nerešeno vpra- „Kako silno brije zunaj veter! In kako razsaja po koridoru! Izvestno je kako okno odprto! . . . Daj mi otroka sim, Marijeta!" Hišina se je tresla liki trepetlika, in njeno srce je tolklo, da bi kmalu razpočilo. Vzame otroka iz zibelke ter ga položi v materin naročaj. Dete je spalo. Mlada mati je nekaj časa milo ogleduje. Potem je poljubi na čelo . . . V tem trenotku se z velikim šumom odpro vrata, kakor da se je veter zagnal va-nja, in pes skoči sredi sobe! Grofinja in Marijeta istočasno preplašeni za kričite. Pes je bil zagledal otroka. V enem skoku je na postelji. Grofinja vzgroženo pritisne svojega otroka k sebi. Pa pes odpre velikansko svoje žrelo, hlastne po otroku, prime ga za zavoj nekoliko čez ledja, iztrga ga iz naročja materinega ter plane s svojim plenom iz sobe! . . . Grofinja se vzravna v svoji postelji, njene oči stopijo iz otlin, a njena usta niso zakričala. Pes je bil dovršil svoje delo kakor blisk hitro. Otrok je bil grofinji odvzet še predno se je zavedela nevarnosti svoje. Naposled grofinja pre- plašena hripavo zakriči, njene roke se stresejo, padši na blazine, onesvesti se. Marijeta, katera je pričakovala, da grof ali Germain vstopi, odrevenela je samega strahu, ko ugleda psa. Tresoč se po vsem životu stisne se v kot v sobi ter prične kakor obnorela kričati: ^Pomagajte! pomagajte! pomagajte!" Babica, ki je spala v stranski sobi, vzbudi se ter pride najprej v sobo, kjer je bila grofinja. Tu ugleda onesveščeno gospo in prazno zibelko. „Otrok! otrok! Rešite otroka!" vpila je Marijeta. Babica skoči k Marijeti. »Otrok!" zavpije. „Kje je otrok?" „Strašna žival ga je odnesla!" „Nesrečnica je zblaznela!" vikne babica. Potem hiti k postelji grofinjini ter rije po njej. A otroka ni bilo tti! Zdaj prične tudi babica kričati. Tekom četrti ure bilo je vse grajsko osebje v sobi. Stari oskrbnik povprašuje Marijeto. Ta mu ihteč pripoveduje, kako je strašansko velika žival naenkrat pridrla v sobo, prijela otroka žanje. Te ravno navedene nazore bode Angleška na konferenci, ki se ima v kratkem sniti v Carigradu, gotovo zastopala, vender je še zel<5 dvoj-ljivo, da z njimi tudi prodrd. Prvo in gotovo naj-odločnejšo besedo bodo v tej zadevi imeli zastopniki po tricarski zvezi zjedinjenih držav. Ako Rusija vstraja pri svoji zahtevi, da se napravi zopet Status quo, potem je vet nego gotovo, da se tudi Avstrija pridruži tej zahtevi, in sicer to pred vsem z ozirom na obstoječe odnošaje med našo državo in Srbijo. Da pa se Nemčija temu ne bode zopr-stavljala, za kar sta zavzeti Avstrija in Rusija, o tem se ne more dvojiti. Salisbury znal bi v tej zadevi tedaj s svojo politiko podleči, kar bi bilo tem pomenljiveje zanj in za njegovo stranko, ker se imajo čez malo tednov na Angleškem vršiti volitve. Grčija in bolgarsko vprašanje. V BFremdenblatt“-u opisuje v Atenah živeč dostojanstvenik, kateremu je prilika dana globoko pogledati v politično življenje, stališče Grkov nasproti bolgarskemu vprašanju tak6-le: Razburjenje ni provzročila antipatija proti Bolgarom, namreč bojazen, da ne bi ti tudi Ma-cedonije zahtevali zase. Zaradi tega je Grčija nasproti dogodkom takoj pokazala svojo barvo, da si ohrani tradicijonalno stališče na vzhodu, če se berolinska pogodba uniči ter se napravi drug red na vzhodu, potem bi morala tudi Grčija kaj storiti, kar bi jo krepilo. Grčija — tako pripoveduje poročevalec — neče nikogar napasti in si samo svojo bodočnost zagotoviti. Javno mnenje prehitelo je vlado ter jo prisililo, da stori vse v obrambo svojih interesov in onih splošnega miru. Poziv kraljev do naroda, naj stopi pod orožje, imel je nečuven vspeh, kar kaže o razumu narodovem za pomen trenotja. Povsodi po deželi vladalo je navdušenje, in ob tej priliki pozabile so vse stranke mnogoletna nasprotstva, zjedinile so se. Konečno omenja poročevalec okrožnico ministra Delyannisa do grških vnanjih zastopnikov; okrožnica ta sl&ve: Pogodba z 1. 1878. jasno kaže namen shoda, da Be namreč napravi nekako ravnotežje med prebivalstvom na Balkanskem poluotoku. Na ustanovitev Bolgarije sledila je ob jednem ustanovitev vzhodne Rumelije in 13. zapisnik o popravi mej na severu od helenskega kraljestva. To slednje dvoje se je napravilo zaradi tega, da se uvede ravnotežje, katero bi oviralo antagonizem prebivalcev teh dežela ter bi bilo poroštvo za vzdr-žanje miru. Ce je ustanovitev vzhodne Rumelije imela namen, njenim prebivalcem dati posebno in od bolgarske države nezavisno eksistenco, se je s 13. zapisnikom hotela meja helenskega kraljestva potegniti do višin Olimpa in Pinda, in to ne samo zaradi tega, da se grške meje strategično zavaru- ter z njim zbežala. Iz naročja je grofinji iztrgala novorojenčka! Grofinja, katera se naposled zopet zav6, izbulji oči ter divje išče okoli sebe, kričeč: „Žival! žival! “ A kmalu se zopet onesvesti. Navzočniki so bili vsi osupneni. »Zdravnika, zdravnika pokličite!" zavpije babica vsa iz sebe. Oskrbnik namigne, in koj hiti dekla po-nj. Potem zapustijo vsi sobo, razen babice in Marijete. Zdajci prižgejo baklje, lampe in laterne ; možki se oborožijo s puškami in starimi sabljami ter preiščejo grad od zgoraj na spodaj. V svoji osuplosti in naglici noben ni opazil, da je bilo več durij odprtih. Vsak je mislil, da je to kdo drug pri iskanji storil. To je odvračalo sum od Marijete ter je pro-vzročevalo, da je bil ves dogodek le še skriv-nostnejši. Zdravnik kmalu pride. Malo potem se pridružijo iščočim strežnikom še drugi vaščani. Oskrbnik izpusti oba svoja lovska psa, koja sta vohajoč in dirjajoč po parku kazala sled velike živali, o kateri se je splošno mislilo, da je moral biti volk. jejo, marveč tudi zaradi tega, da se postavi v neposredno sosedstvo Macedonije. Macedouija je bila tako postavljena na jedni strani med helensko kraljestvo, na katero se po jednakosti pasme in po historičnih spominih oslanja, na drugi strani med vzhodno Ruiueiijo, čegar večina prebivalstva je tudi grška. Velevlasti so vi. 1878 in 1880spo znale potrebo, da se prenaredi zemljevid vzhodne Evrope, da se vzdrži ravnotežje med narodi teh dežel in se ohrani splošni mir. A meje, katere je Evropa Grški na korist začrtala, niso jej bile priznane v svoji integriteti in helenska vlada je privolila, sprejeti ono mejno črto, katera se jej je po nudila s pogodbo z 1. 1881, ker je hotela ob tej priliki še jedenpot pokazati svoje spoštovanje pred ukrepi evropskih velesil. Vsekako je to odkazanje mej škodovalo Grški; kajti to ni prišlo samo v soseščino Macedonije, marveč njene meje bile so določene še celo tostran Ellasone. Navzlic slabemu položaju, v ka terega je prišla na ta način, ni Grčija prenehulu kazati svoje spoštovanje delom Evrope ter prizua-vati ohranitev Status quo kot podlago svoje politike. Tak je bil političen položaj teh dežel, ko je nastopilo v Plovdivu gibanje, katero je nameravalo zjedinjenje Bolgarije z vzhodno Rutnelijo. A zjedinjenje bi, če se uresniči, uničilo vsako ravnotežje med prebivalstvom na Balkanskem poluotoku. V istini, če je bilo ravnotežje po omejitvi helenskega kraljestva, kakor se je napravilo v 1. 1881, v nevarnosti, bi je pač združenje Bolgarije in Rumelije po polnem uničilo, in to v največjo škodo vseh helenskih interesov in tudi najbrže splošnega miru. Sicer ima ustanovitev vzhodne Rumelije po berolinski pogodbi kot provincija otomanskega kra jestva namen, zagotoviti mirno skupno bivanje in blagor vseh različnih narodnostij, katere stanujejo v provinciji, Bolgarov, Grkov, Turkov. Politične vezi, katere po berolinski pogodbi vežejo to provincijo z otomansko državo, morale bi biti garancija za vsako teh narodnostij, a zjedinjenje vzhodne Rumelije in kneževine bolgarske pomeni uničenje pravic in političnih interesov, katere je pogodba z 1. 1878. hotela varovati. To ne navdaje helenske vlade z ljubosumnostjo in sovraštvom proti drugim narodom, a varovati jej je svoje življenjske interese. Kraljeva vlada meni, da se bodo velevlasti ozirale na njene namere. Grčija želi odkritosrčno miru, a ne bilo bi pravično, zahtevati od dežele, naj se nasproti dogodkom, kateri se dotikajo njenih interesov, obnaša ravnodušno. K tej okrožnici omenja poročevalec, da je v Delyannisovi okrožnici izraženo mišljenje vsega naroda, katero se navdušeno zbira okolo kralja, hoteč braniti svoje interese. — Take so torej zahteve Grčije. ____________________ Dan se je zaznal. Preiskovanje se je nadaljevalo. Vsi so spoznali v nožnih sledovih tuje živali — volčje sledove. Zdaj ni bilo več dvomu: otrok je izgubljen, raztrgan! Kako je pa zvčr mogla prodreti v grad ? To je ostalo nerazjasnjeno. Dogodek je vzbudil veliko pozornost v deželi. Napravljali so love. Nekaj dnij pozneje ubili so v gozdu pri d’ Arfeuille-u volkuljo. Vsi so bili prepričani, da je to bila zver, katera je raztrgala otroka grofinjinega. To so splošno rekali, opeto-vali in verjeli! Volkuljo so zmagoslavno vozili po vseh vaseh onega okraja. Srd kmetovalcev se je polegel in njih strah izginil. Grofinja je visela med smrtjo in življenjem. Zdravnik je rekel, da ni več rešitve za-njo! 13. Prišedši v Pariz, skrbel je grof najprej zato, da oddd psa, ki ga zdaj ni rabil več. Potem se je pripravljal na potovanje. Germaina in otroka pustil je bil v Montargis-u. Germain je tam ostal pri vrlih znanih ljudeh, ki so za otroka jako skrbeli. Rekel jim je, da je to otrok njegove sestre, ki je, zapeljana po slabem človeku, umrla na porodu v vasici blizo Nemours-a. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) 4.) Za tarifino štev. 257. — „Železo, surovo". Spoštovana zbornica se je v svojih poročilih do vis. c. kr. trgovinskega ministerstva, kakor tudi v prošnjah vis. državnemu zboru podanih uže češče izrekla za izdatno zaščito jedne najvažnišili obrtnih strok na Kranjskem: izdelovanja surovega železa namreč. Bremena, ki jih ima trpeti tuzemski proizvodnik, so mnogo težejša od onih inozemskega izdelovatelja surovega železa. V planinskih deželah se mora železna ruda plaviti in surovo železo čistiti z lesnim ogljem, kajti premoga ni. Sl roški pri izdelovanju domačega surovega železa so vsled tega znatno veči od onih inozemskega in ker tudi vozninske tarife ne morejo zabraniti uvaževanja, uvozilo se ga je, vkljub carini z 80 kr., v letih 1882 in 1883 veliko več nego prejšnja leta, dasi tudi avstrijski plavži potrebi za surovo železo v Avstriji ne le lehko zadoste, marveč ga morejo izdelovati še za izvoz. Poleg sedanje carine se ne more več tekmovati niti ne s surovim železom, ki ga izdeluje kranjsko obrtno društvo, poznano v trgovini * imenom „ferroniangan", manganovo železo ali manganova vigenjiua. Odsek meni tedaj, da je nepogojno potreba, najživeje potezati se za povišanje carine na surovo železo, med katero se šteje tudi manganovo železo, ker je kranjska nekdaj cvetoča železarska obrtnost v nevarnosti, da sc po tujem tekmovanj' zatre, česar posledek bi bilo, da bi bilo mnogo delavcev brez dela ter veče ali manje ohubožanjo marsikaterih krajev. Vse to ocenjevaje predlaga odsek za surovo železo, tudi manganovo železo, carino z gld. 1 — na 100 kg. 5.) Za tarifino štev. 273. — „Svinec in svinčene zlitine®. Odsek priporoča najtopleje v carinski noveli predlagane postavke, in sicer: za tarifino štev. 273 a) „svinec surov, kladast in koritast, in tudi svinčena starina, v odlomkih in odpadkih; trdi svinec (črkolivna kovina)" z dosedanjega postavka gld. 1.— povišati na. gld. 2 — 100 kg.; za tarifino štev. 272 b) „svinec lit (kotli, cevi, plošče, zrna ali obla, sekanci ali šreteljni i. dr.), točen, valjan, vlečen (svinčena žica), tiskarska piS' mena, stereotipne ploSče“, — z dosedanjega stavka gld. 4.50 povišati na gld. 5.— za 100 kg. (Dalje prihodnjič.) Ko je Germain mislil, da je otrok uže d°' velj močan, da se ga lahko vzame na pot, naroč' si nekega večera voz, ki je odhajal v Rheims ter se odpelje z otrokom tja. Iz Rheimsa se odpelje z drugim vozom v Chevrigny k Marijani Sudre. Kaj se je tam zf?°' dilo, vemo uže. Dan pozneje bil je zopet v Parizu. Kar s® tiče rente, uredilo se je vse tako, kakor je g1® )il rekel. Za vdovo Sudre in za malega Leona Je bilo dovelj preskrbljeno. Grof je zapustil Pariz, ne da bi komu bil p°' vedal, kam gre. Niti vratarju svoje palače ni o te’1’ črhnil! Vsi njegovi služabniki so mu sledil* & vzemši Firmina, kateri je bil službo odpove1 Marijeta mu je pisala, da ne more dlje časa na d’ Arfeuille-u in da pojde v Pariz, kj0t poročita. Gospod Bussičres je hotel, da ga društvo P° jolnem pozabi. Odpotovati se je bil namen*1 ^ nekaj let v tujino, da bi tam našel mir srca, ga je bil izgubil vsled znanih nam dogodkov. Sel je v Švico, k Genevskemu jezeru; taj V up J si je najel hišo nedaleč od Lausanne-a. i •• j 'niPO in ^ ti 1 prebival s svojim otrokom, z dojnicu svojimi služabniki. o#11 Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Državni zbor se je preložil in se najbrže "e snide zopet pred drugo polovico meseca ja-nuvarija. Ko bodo delegacije dovršile svoje delo, k&r se naj pozneje sredi meseca novembra zgodi, snidejo se takoj deželni zbori, kateri bodo zborovali do Božiča. Državni zbor čaka pri zopetnem shodu še obilo gradiva, in nadejemo se, da se bode delovanje vršilo bolj mirno in stvarno, nego se je zdaj, saj so poslanci vender uže dovelj Pr>like imeli izraziti svoje težnje. Pričakovati je, da bodo soglasno in prijateljsko deloval' v prid vkupne Avstrije in posamičnih dežel. V Galiciji ustanovili so Mladorusini novo politično društvo pod imenom „Narodna rada", kateremu bode namen, poudarjati rusinsko narodnost kot samosvojno poleg poljske in ruske. V hrvatskeni saboru odobrili so se po nasvetu odsekovem računi za naučni oddelek deželnega zaklada, ravno tako poročilo imunitetskega odseka, katero je predlagalo, da se prekliče imuniteta gledč poslancev Tiikory, Hatz, Tuškan, Zec, Tudič in Pavlovič. Poslanec Mazura interpelira za radi vladnega tajnika Miliča, ki je bil disciplinarno iz službe spuščen, katerega Mazura menuje fcrtvo vladne politike. Tuje dežele. Laške zbornice snidejo se prihodnji mesec ZoPet k posvetovanju, in sicer najpozneje dne l5- septembra, da rešijo še pred Božičem najnujnejše predloge. Med temi počitnicami se s kralje-v*m odlokom zaključi zasedanje, v januvariji pa s° otvori novo zasedanje s prestolnim govorom. Miuolo nedeljo sprejelo je švicarsko ljudstvo z veliko večino spremembo zvezne ustave v članih 3l- in 32. Namen tej spremembi je, da omeji gorniški obrt ter zabrani žganjepitje. Zaveza dobi Po spremenjeni ustavi pra\ico, za vso Š\ico upe-liati splošen neposreden davek, na drugi strani P^ se bode smela tudi dozdanja prostost prometa ln obrtstva omejit' v prvi vrsti v zatiranje žganje Pitja. Iz Bolgarije poročajo privatna poročna, da zdaj ne vlada več med narodom svojeglav no za-lltevanje, da mora Evropa priznati združeno Bol-Sarijo, narod da je postal bolj trezen ter se bode, 6e morda tudi nekoliko nevoljen, vender brez uPora uklonil tudi njemu neugodni odločitvi ev-r°Pskih vlastij. Bolgari se bodo zdaj udali svoji Usodi iu uresničenje zjedinjenja preložili na u^od-ne& čas. . Vabilo Turčije h konferenci glasi se: „Ca' ri8i'ad, 21. oktobra. Cesarski vladi zdi se potrebno z ozirom na resen položaj v vzhodni Rumeliji in V svoji samoči živel je grof le še svojemu sinu. Odgoja mladega grofiča bila je žalibog skozi ‘n skozi napačna. Nikoli ni se šeskak:m otrokom nespretniše ravnalo ter sistematičneje ni se pohujševal še nikdo, kakor Bussičresov sinček! Slaba ®agnenja in pogreški otroški so se na tak način l’azvijali pri njem jako hitro, a oče, ki ga je oboleval, ni se trudil, da bi vse to pri otroku odjavljal! Ko je grof Bussidres nekoliko let pozneje 8P°znal slabe nasledke svoje popustljivosti, ni bilo Časa, zlu priti v okom. > ne bi se ločil od otroka, preskrbel je deset ® haremu domačega odgojitelja, a poleg tega še n°8o drugih učiteljev. domači in drugi učitelji bili so pravi sluge jq.a^ega divjaka, ki je videl v njih le sovražnike, jat? 'meli Pa Pavice niti ga kaznovati niti gra-gla‘ Razbrzdani učenec jim je metal knjižice ob V°’ a niso mu smeli reči zaradi tega žalbesede! ,Vsled tega je moral grof učitelje večkrat bagDjati’ dokler ni naposled nobonih več našel. In je hotel mladi grofič doseči! mi ^akor si je lehko misliti, naučil se je bil malo nič. Ko je odrasel, bil je ničvrednik naj- 'e vrste: neveden, a pri vsem tem ohol, do- na bolj ali menj vojevito obnašanje Grčije, osebito pa Srbije, in ker neče dozdaj neprestano prizadevanje, da se ne prolije kri, zavrači, zdi se ji potrebno, v popolni udanosti signa-tarnim vlastem berolinske pogodbe prositi jih, naj kolikor hitro možno svoje zastopnike pri visoki Porti inštruira, da se združijo h konferenci v Carigradu ob udeležitvi otomanske vlade, da brez odloga dospejo do rešitve v vzhodni Rumeliji nastalih zmešnjav. Rešitev imela bode v podlago ohranitev berolinske pogodbe v soglasji s suverennimi pravicami nj. cesarskega veličansiva Sultana. Konferenca se snide pod tem pogojem, da se izključivo bavi z zadevami vzhodne Rumelije." „Berliner Tagblatt" poroča, da je turški roi-n:ster za vnanje zadeve izrazil se bolgarskemu zastopniku v Carigradu, da bode Turčija napad Srbov na bolgarsko ozemlje smatrala za nasi!en prestop turškega ozemlja ter se tudi potem ravnala. Razne vesti. — (Talairii Marije._Ter.ez i.j e ) Iz Adena se poroča, da se angleška vlada te dni zopet obrne na avstrijsko finančno ministerstvo, da ukaže skovati nekoliko sto tisoč Marije Terezije tolarjev, ker * jih zdaj na brogovih Riidočnya. moria. kjer je ta dom’- skoro edini v rabi, zi^j^m^njkiijo V lanski angleški vojni v Sudanu je namreč okolo tri milijone teh tolarjev prišlo v to deželo, ker so tam ostali, ker je občevanje med Sudanom in Egiptom skoro po polnem nehalo. To pomanjkanje Marije Terezije to la \ jev je toliko bolj občutljivo, ker se je nedavno na žoljo angleške vlado napotila 12 000 mož močna abisinska vojska v Sudan, da otme Kasalo in se mora plačevati s temi tolarji. Angleška mora zdaj za tak tolar, ki velja navadno 42 pončo, plačevati 45 do 48 pence. Tudi Italija in Francoska morate zdaj v svojih na3olbinah na Eudečem morji vso plačovati z Marijo Terezijo tolarji. — (Stavbe na kolo h.) V Bodenskem jezeru našli so pri Arbonu okolo 4 črevlje pod površino za-nimljivo stavbo na koloh. Do zdaj so sprav li na svitlo več znamenitih najdb od kamna, lesa in kosti. — (Nova bolezen na oljkah.) Na Jonskih otocih je začela oljke napadati doslej neznana bolezen. Drevesa začrne in postanejo taka, kakor bi se bila v dimniku okadila; debla, veje in brstje dobi debelo črno skorjo; gotovo je glivica. Drevesa no rodd več in se posušč. Tudi v .Epiru so opazovali to bolezen, ajcajo, na citronah. Domače stvari. — (Nj. veličanstvo prosvitla cesarica) prišla je dud 27. t. m. popoludnč v Krf; dne 31.t. m. pride v Miramare ter ostaue tam do 2. novembra Od tod odpelje so v GodOllO. mišljav; imel je vse slabosti, ki mladega moža delajo neznosljivega! Grofinja je ostala še živa. Po sedem mesecev trajajoči bolezni izrečejo zdravniki, da za-njo ni več nevarnosti. A nje okrevanje je še dlje časa trpelo kakor bolezen. Po času se ji zopet povrnejo moči; pa udarec, ki jo je bil zadel, imel je najžalnejše nasledke za njene dušne zmožnosti. Grofinja ni bila sicer blazna, a po polnem zdrava na duhu tudi ne; spomin izgubila je bila povsem. Uboga mati! Bilo je to še sreča za-njo! Tega menenja so bili tudi zdravniki. Pa njih dolžnost je, da skušajo, človeka ozdra\iti. Lečniki so dobro vedeli, koliko bode trpela grofinja, če zadobi zopet spomin; vender porabljevali so vso svojo učenost, da bi ozdravili zanimljivo bolnico. In to se jim tudi polagoma posreči Nekega dne spozna grofinja vso trpko istino. Ona udari v bridek jok. Njena bolest je bila neopisna. Zdravuiki pa so triumfovali, kajti njih bolnica bila je ozdravljena! (Daljo prihodnjič.) — (Gospod deželni glavar grof Thurn Valsassina) vrnil se je zopet z Dolenjskega, kjer jo zadnje dni v službenih zadevah popotoval. — (Deželni žandarmerijski poveljnik) polkovnik gosp. Gramposchich imenovan je obrist-lajtenantom. — (V d r žavn o-že lezn išk e m svetu) se jo na predlog člana g K. Luckmanna o razširjatvi, oziroma preložitvi ljubljanskega kolodvora sklonilo, naj se vlada naprosi, da na to zadevo posebno pozornost obrača. — (Trgovinska in obrtna zbornica) ima 29. oktobra ob 6. uri sejo s tem dnevnim redom: 1) Zapisnik zadnje seje; 2.) poročilo o delovanji; 3.) poročilo o proračunu za leto 1886; 4.) poročilo o provalih zadruge frizerjev in brivcev; 5.) poročilo o načrtu postave v zavarovanji ponesrečenih delavcev; 6.) poročilo o prošnjah obrtnikov, da bi smeli obrti nastopiti, akoravno nimajo postavnih svedočb. — (Trgovina s kavo.) Po poročilu kr. oger-skega finančnega ministerstva ravna se o razpošiljanju obcarinjene kave v roški komitat in bivšo vojaško gra-nico češče protipravilno in vsled nevednosti dotičnih veletržcev, da je kava v teh pokrajinah podvržena pri-gledu ter opustd postaviti jo carinskemu uradu v pridobitev priglednega potrdila. Vsled ukaza vis. c. kr. finančnega ministerstva z dne 17. oktobra 1885, štev. 31923, naznanja c. kr. finančno vodstvo trgovinski in obrtni zbornici v Ljubljani, da na hasen kranjskega trgovstva opozarja posebno ljubljanske trgovce s kavo, da je kava podvržena prigledu v roškem komitatu in v bivši vojaški granici. — (Gorenjske živinorejce) še jedenkrat opozarjamo, da bode c. kr. kranjska kmetijska družba 31. dne oktobr a 1.1. dopoludne ob 9. uri v Kran.ji na dvorišči gostilnice „pri Žumri" 5 plemenskih juucev piucgavskega rodu prodajala. Ti junci se bodo postavili posamezno na prodaj za polovico tisto cene, za katero jih družba kmetijska kupi, in se vsak proda tistemu, kdor največ za-nj da proti temu, da ga 1.) koj plača in 2.) se s pismom zaveže, ga najmanj dve leti za pleme obdržati, zato se k tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. — (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega predstojništva v občini Drašiče bili so izvoljeni, in sicor županom Ivan Pezdir, občinskim svetovalcem pa Martin Pečarič, Marko Nemanič, Jurij Guštin, vsi iz Drašič, potem pa Josip Obor-mann iz Krmačine, Marko Kar 1 o vi č iz Žoloznikov in Ivan Oberman iz Vidošič. — (Gosp deželni in državni poslanec Ivan Nabergoj) je za tržaško okoličano po toči poškodovano daroval 50 gold. — (Dela za železnico iz Trsta v Hrpelje) so se pričela v občini Boršt pri Trstu. — (Imenovanja na Primorskem.) Gospod Moric Klinger, kontrolor pri glavni blagajnici poštnega vodstva, bil jo imenovan blagajnikom pri tem uradu. — Pravosodni praktikant Josip Zoncovich je bil imenovan avskultantom v okrožji primorskega višjega deželnega sodišča — Cesar je imenoval Alfr. Wittchen za ženijskega vodjo v Trstu, dosedanji vodja oberstlajtenant Alb. plem. Hirsch pa je bil na enako stopinjo v Zagreb premeščen. — Dosedanji dav-kovski nadzornik dr. Beno plom Possanner-Ehren-thal in finančni koncipist Anton To m masi ni sta bila imenovana za finančna komisarja pri finančnem vodstvu za Primorsko. — (Samomor.) Iz Trsta se poroča: 281etna služkinja Ivana Štibil se je imela’ omožiti v nedeljo; ali te dni sta se skregala in ženitev je šla po vodi. Iz obupa zaradi tega jo služkinja predvčerajšnjim skočila skozi okno tretjega nadstropja stanovanja v ulici S. Spiiidione štev. 6, odnesli so jo vso polomljeno v bolnico, kjer je kmalu umrla. — (Nesreča na železnici.) Iz Celja se poroča: Predvčeranjim pripeljala se je žena iz Zidanega Mostu tu sim po železnici; a še predno je vlak na kolodvoru obstal, hotela je skočiti z voza, a si je spod-taknila ter pala pod kolesa, katera so jej odtrgala obe nogi. — (Hudo zimo) napovedujejo nam lotos vre-monski proroki; po novem lotu nastopi tako hud mraz, kakeršnega užo od 1880 1 ni bilo. — (»Matici Slovenski") so na novo pristopili od 10. junija sledeči gospodje kot udje: Ledenik Anton, kaplan v Žavci; Lenček Franc, voleposestnik itd , na Blanci; Levec Anton, c. kr. sodn. pristav v Sevnici; gospa Mayer Karolina, posostnica itd., v Vipavi; Mavrič Ivan, župnik na Ustiji; Mesar Ivan, župnik in duhovni svetovalec na Bohinjski Bistrici; Mlakar Ivan, kaplan v Pazinu; Novak Josip, župnik v Povirji; Petan Prane, župnik pri sv. Venclji; Petrič Martin, posestnik v Dolenjem Logatci; Prešern Ivan, kaplan v Sevnici; Raz-boršek Josip, dekan na Bledu; Rozman Robert, redovnik v Varaždinu; Rudolf Ivan, učitelj na Vrabčah; Rybar Otokar, pravnik na Dunaji; Sedoj Andrej, strojevodja v Seegrabnu pri Ljubnem; Silvester Franc, trgovec v Vipavi; Skubin Anton, c. kr. vadniški učitelj V Gorici; Smol6 Josip, posestnik v Dolenjem Logatci; SorSak Ignacij, posestnikov sin v Kropi; Stajer Franc, c. kr. notar v Metliki; Starki Mijo, c. kr. kancelist v Sovnici; Širca Josip, trgovec v Žavci; Škerjanec Rok, nadučitelj v Makolah; dr Šmidinger Karol, c. kr. notar v Kameniku; Šola v Metliki; Štubelj Leopold, bogoslovec v Gorici; Šuflaj Daniel, c. kr. okrajni sodnik v Velikih Lašičah; Teran Ivan, duhovnik v Štorjih; Vezjak J., učitelj v Slatini; Volkar Andrej, c. k. okr. komisar v Karlinu na Češkem; Vrankar Radoslav, učitelj v Makolah; Zajec Franc, c. kr. gozdar v G6-renjera Logatci; Zarnik Josip v Vipavi; dr. Zbašnik Fr., c. kr. vladni koncipist v Ljubljani; Žigon Franc, bogoslovec v Gorici — vsi kot letni plačniki. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Magdeburg, 28. oktobra. Poljski pesnik Kraszewsky se je proti kavciji 20000 mark izpustil do 15. maja prih. leta iz zapora. Belgrad, 28. oktobra. Odgovor srbske vlade na kolektivno noto zastopnikov velevlastij zagotavlja, da Srbija neče kršiti berolinske pogodbe ter vzdržati mir. Srbija ae nadeje, da se bodo velevlasti ozirale na njeno lojalno obnašanje. S red ec, 28. oktobra. Položaj je nespremenjen. Knez prišel je v Plovdiv, kjer so ga navdušeno sprejeli. London, 28. oktobra. Telegram v „Daily News“ iz Kalkute poroča: V Rangunu je razširjena vest, da je kralj v Birmi umorjen. V Man-dalayu je baje buknila ustaja. Telegrafično borzno poročilo z dn6 29. oktobra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih......................82 '60 » » » » srebru..........................82 '80 Zlata renta......................................109'10 5°/„ avstr, renta................................99'85 Delnice n&rodne banke.............................. 865’ — Kreditne delnice.................................. 283 60 London 10 lir sterling.............................125 • 15 20 frankovec..................................... 9'95 Cekini c. kr..................................... 5 ■ 93 100 drž. mark.......................................61 • 60 Uradni glasnik z dnž 29. oktobra. Razpisane službe: Pri politiški gozdarski upravi v Primorji služba provizornega gozdarskega pomočnika, pri-čenši z dnem 1. januvarija 1886 1. (300 gld. in 10 gld. pavšal ter hodarina). Prošnje, podprte z dotičnimi spričevali, tekom 4 tednov c. kr. namestništvu v Trstu. Umrli so: V civilni b61nici: Dn6 24. oktobra. Janez Suhadobnik, delavčev sin, 4 mes., črevesni katar. Dn6 25. oktobra. Urša Korbar, gostinja, 75 let, vodenica. Dnč 26. oktobra. Janez Poljanec, gostačev sin, 151., vodenica. — Janez Sluga, gostač, 71 1., opešanje. Tržne cene. V Ljubljani, 28. oktobra. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 22 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ječmen 4 gld. 37 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 23 kr.; proso 5 gld. 20 kr.; tur-šica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 80 kr., Špeh po 58 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2'/j, kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 62 kr., svinjsko 58 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 87 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 60 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 2d gl4, belo 20 gld. ___________ V našem založništvu se dobiva: ‘lil AmuL Predelal H. Maj ar. Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr. O tej knjigi piše prvi naš leposlovni list «Ljnblj. Zvon»: Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močan, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči« ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.* Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani. Tržaška Trstu, Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne nioge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset, frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti. Ista eskoniptuje tudi menice in daje proddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti. Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih. (66) 36—21 masam o S >o o »H o a o >o •H o r—4 O u o as > »Ug 'N '9 'S 00 CD 00 »O »O 00 00 (M (M CM [> t> t> e 3 O ® P« > N . N . (M » r- 05 uua *jq^0 -gg ^5 SESBb^HHSMBSHS&A t/J »O D .S CO 1885 v Antverpnu: Zlata svetinja za pristno, neponarejeno, nebarvano prof.