Časopis s podobami za slovensko mladino.
§tev. 6.	V Ljubljani 1. junija 1876.____Leto VI.
i® i i fc €.
\SvoWlbo po "hrvatskem. T?r.
I
ekedäj sc deček mài, ß> Miško je imenoval, 4 On dušica bil je blaga. T Ljuba vsem ljudem in draga. I Mater vzame smrt mu rana, In sirota samohrana Brez sestrice je in ate.
Leto zvršil je devéto, In ko stopil je v deseto, Bil dijak v četrtej šoli Ter nadmódril kogar kol'; Dobro znal je čitat', piaflt', Moliti in malo risat'. Kakor d etc a i vi znate.
A po smrti svoje mame On premišljevati jame: Kaj ubožcu mi početi, Ce od gladi neličem vmreti?
U prosit kruha iti> Materi v sramoto biti? Tèga uii srcé ne mòre!
In k učitelja priteče, Svojo željo mu izreče: Da voljan je dlje hoditi V šolo, pridno se učiti, Da hče lekcije daj4ti, Za mezdo poučev&ti, Najti sebi sam podpore.
Učenik, možak dobroten, Siromaku blagohoten. Pregovoril je s županom. Da njegovim bi drobljanom Miško uk dajàl v pisànji, Risanji, molitvi, branji. In pri njem bi bil na hrani.
Ter takisto on učitelj Bil jo ino odgojitelj. A dijaci njega mali Skoraj čitati so znali, Seznanili ae sè svetom-, Leto Miško je za letom Srečen bival pri župani.
Jako dobro je študiral In licejo absolviral; V pridnosti se nij okršil, Ko je pravoslovje z vršil, Zatorej brez tsc težave Stopil v službo je postave Mej uradniške pisarje.
Ondn Miško sodeč blag Bil je vsacemu predrag, Vsacemu je sodil pravo, S tem si dobil Cast in slavo, In potém le časa malo Po novinah vseb je stalo, On deiélni da glavar je.
Kaj dejte vi, gospoda moja,	A staviti bi jaz hotéla,
Nij deček ta li vreden čuda,	Mej vami da so njemu drugi.
On, ki je sam si bil pomogel,	Podobni mu uié v sedänjej,
Ne bal se dela a ni truda?	In bolj v bodočej še zaslugi.
Zat6rej danes pevka Vaša
Čestita vam prihodnjim sodcem, Predsednikom, poslancem, učenjakom, A čujte! domoljubnim le moiàkom!
Lujisa Pesjakom.
Sveti Oče Pij IX.,
mladeneč in velik prijatelj mladini.
(Spisal J. S-a.)
Pridne otroke ima vse rado, ker pridni otroci so prijatelji Bogu, jedino in največje veselje starišem, in nada boljše bodočnosti vsem dobrim ljudém. Jezus, naš odrešenik je gotovo najlepši izgled pridnim otrokom, a tndi odraš-čenim, kako se jim je vésti, kadar občujejo z otroci.
Kakšen je bil Jezus še kot otrok, pové nam sveto pismo ob kratkem in jasno : „Jezus je rastel v starosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh." O njegovem obnašanji do pridnih otrok pa nam pripoveduje sv. pismo ovako : „Nekega dne je Jezus dolgo pridigoval, bolnike ozdiavljal, žalostne tolažil, ter zvečera ves spehan in truden šel s svojimi učenci na samoten kraj, da bi ondu počival." Aprišloje nekoliko žen z otročiči za njim, prosćč ga, da bi je blagoslovu. "Učenci so znali, da je Jezus nže truden, zatorej so žene in otroke odganjali, a Jezus to videč, bil je nejevoljen in rekel jim je : „pustite otročičem k meni priti in ne branite jim, zakaj takih je nebeško kraljestvo." Potem je otroke objemal, na srce pritiskal, roke jim na glavo polagal in jih blagoslavljal. Pri nekej drugej priložnosti je svojim učencem otroke v izgled postavil, rekoč : „resnično vam povem, ako se ne spreobrnete in nijste, kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo." To očitno kaže, kako je Jezus pridne otroke rad imel, zato se nij čuditi, da je pohujšanje otrok imenoval strahovit greh: „kdor pohujša katerega teh malih, ki v mé verujejo, bilo bi mu bolje, da bi se mu obési! mlinsk kamen na vrat, in bi se potopil v globočini morja." Nasproti temu pa mora podučevanje otrok biti veliko zasluženje v očeh gospodovih.
Sedanji Kristov namestnik na zemlji, sv. Oče l'ij IX., ravnali so se od inladib nog po izgledu Jezusovem. Bili so priden otrok, zato jih je Jezus vrednega spoznal za svojega namestnika na zemlji in zdaj v tej časti so velik prijatelj krščanskej mladini.
Naslednje črtice iz njihovega življenja, ki to potrjujejo, napisal sem vam, slovenski otročiči, v izgled, po katerem se ravnajte, in v spodbndo, da bi ljubezen sv. Očeta povračevali z molitevjo za njih.
*
* *
Sveti Oče Pij K. 258. Bimski papež, rojeni so 13. majnika 1792. 1. v Sinigagliji na Italijanskem iz grofovskega rodd Mas tai-Ferret t i. Pri sv. krstu so jim dali ime Janez Marija.
Uže otrok so bili jako pobožni. Pri delu in uku so bili pridni, v prostem času pa tudi živahni in veseli. Največje veselje jim je bilo, če so starisi Sli iz mesta ua svojo pristavo blizu Kima in so tudi njega s soboj vzeli. Tam so imeli veliko prijetnega nedolžnega veselja. Ondü so nekega dne z ribicami se igraje padli v ribnjak in bi bili gotovo utonili, ako bi jih ne bil slučajno nazoč kmetski dečdk iz vode potegnil. Ta srečna reäitev in lep izgled materin sta jih Se bolj v pobožnosti potrdila.
Najbolj so svojo pobožnost kazali v veselji do molitve. Vsakdanje molitve sta z materjo vsak večer skupaj molila. In ker so tedanji papež Pij VI. bili v velikih stiskah, rekla je vselej naposled mati Janezu: „ljubo dete, sv. Oče so jako žalostni, ker morajo veliko stisk in nadlog trpeti: prosi z menoj Boga, da vse stiske in nadloge od njih odvrne. " In ko je Janezek odgovoril : „da, prav srčno hočem moliti!" •— dodala sta navadnim molitvicam: „oče nnS in čeSčeno Marijo za sv. Očeta. " Ker so pozneje sovražniki sv. Očeta cel6 v pregnanstvo odpeljali, tožil je Janezek materi: „kako more ljubi Bog dopustiti, da namestnik Jezusov toliko trpijo? Ti neusmiljeni ljudje, ki jih preganjajo, so paä veliki hudobneži in jaz hočem Boga prositi, naj je kaznuje." Mati mu odgovori: „o ne! Jezus je za svoje sovražnike molil in sv. Oče tudi tako delajo, zato rajši midva združiva svoje molitve ž njihovimi in moliva za njihove sovražnike." Tako sta tudi storila in Pij IX. se je uže zgodaj učil spoznavati terpljenje namestnika Kristovega in moliti za njegove sovražnike, da zdaj v jednakih okoliščinah stiske in nadloge laže prenašajo in svojim sovražnikom odpuščajo ter za-nje molijo.
V 12. letu so po dovršenih domačih šolah šli v Volterro v latinske šole, kder so bili vsem izgled pridnosti in lepega obnašanja. Jeden njihovih učiteljev se je o njih tako izrazil: „ta mladeneč bode še mnogo dosegel, ako mu bodo le okoliščine količkaj ugodne." Bilo je 1810. leta da otidejo na višje Sole v Rim.
Po dovršeuih višjih šolah bi bili najrajše šli k vojakom, a zaradi slabotnega telesa in nevarne bolezni nijso bili sprejeti. To jih je zelò žalostilo. K temu je pritisnila še ta uadloga, da jih nekega večera božjast tako hudo prime, da brez vse zavednosti ua ulicah obležć iu so jih morali domóv nesti. Od te ure nijso več bili nič kaj veseli. Ko papež Pij VII., njihov sorodnik, slišijo o tem prigodku, pokličejo ga k sebi, da bi ga potolažili Med drugim mu tudi rečejo, naj bi iskal pomoči pri materi božjej v Loretu. In res, kmalu potem otidejo grof Mastai na tihem v Loreto, in ko se vrnejo, stopijo v <lu-hovnišnico, da bi postali duhovnik. Od tega časa jih jo nevarna bolezen zmirom redkejše napadala, a duhovnika popolnem pustila.
Ali ne pričajo užć te vrstice dovolj, da so Pij IX bili priden in boga-bojefi otrok, ter lep izgled vsem otrokom ?
Sami priden otrok, so tudi vse pridne otroke radi imeli, zato so nzé dijak, posebno pa kot bogoslovec radi zahajali v sirotišnico Tatagiovani, kder 90 pozneje tudi svojo prvo sveto mašo brali ter šest let ravnatelj temu zivodn ostali.
Ne da se na drobno popisati, koliko skrb in ljubezen so skazovali grof Mastai sirotam v Tatagiovani Zmirom so bili med njimi, podučevali jih, opominjali jih, ter ves svoj čas in imetje tem sirotam žrtovali. Zato so jih pa tudi otroci tako ljubili, da jim je po njihovih lastnih besedah ločitev od teh otrok bila najbritkejša ura njihovega življenja. Črevljar Tocc&celli, ki je bil takrat v sirotišnici, pripovedoval je to ločitev pozneje, ko so grof Mastai bili už0 papež, ovako : „zadnji dan pri večeiji so nam naznanili, da se jim je ločiti od nas. Takój je nastal glasen jok in stok po celej obédnici. Bilo nas je 120 večjih in manjših, a nobenega nij bilo, ki bi ne imel solznih oči Vsi smo popustivši svoje prostore tiščali k njim; jedni so jim roke poljubovali, drugi jih za obleko držali, in 6ni, ki nijso mogli do njih, so jih po imenu klicali, — a vsi smo prosili, naj nas ne zapusté. Tako so bili ganeni, da so jih solze oblile ter nam objemajo rekli: „nijsem mislil, da mi bode ločitev tako težka" Potem so šli v svojo izbo, a mi smo weli za njimi, da nijso mogli vrat zapreti. Tisto noč nij nihče spal v sirotišnici. Vsi smo ostali pri njih, da so nas tolažili in nam lepe nauke dajali. Posebno nam so priporočali pridnost, pokorščino in udanost v voljo božjo. Zjutraj zaslišimo nenadoma, da je pred vrati voz obstal, ki je prišel po našega očeta In kmalu smo bili drugič sü'Ote." Vsem otrokom tega zivoda so grof Mastai ostali v blagem spominu, kar se je pozneje pokazalo, ko so už4 papež postali. Ti odgojenci so namreč takrat klicali: „to so naš papež, papež sirot in ubožcev."
Ravnateljstvo v Tatagiovani so morali grof Mastai pustiti, ker so jih papež Leon XII. z dvema dragima duhovnikoma poslali v Ameriko, da bi ondu jako zmedene razmere katoliške cerkve vredili To opravilo so tudi srečno izvršili ter se čez dve leti zopet v Rim povrnili.
Na potu domóv so stanovali nekoliko dni v amerikanskem mestu Montevideo pri plemenitem Španjolcu Himenesu. S svojim lepim in prijaznim obnašanjem so naredili na 16 letnega sina Salvatorja tolik vpliv, da sta postala srčna prijatelja in sta se težko težko ločila. Salvator jih nij mogel pozabiti ter jim je često pisal iz Amerike. Ali ko izve, da so grof Mastai za papeži izvoljeni, šel je Salvator, takrat uže odraščen in oženjen, s svojo soprogo v Rim, da se jim pokloni in jim osebno čestita k tolikej časti. S soboj jim je prinesel mnogo dragih in lepih stvari v dar. Sv. Oče so ga tako prijazno sprejeli, da je bil do solz ganen. V dar prinesene stvari pa še zdaj branijo in je radi kažejo kot prijeten spomin na prijatelja svojih mladih dni
Vrnivši se iz Amerike bili so dve leti oskrbnik velikega zavoda San Michele, kder so zopet na skrbi imeli zapuščene otroke, zraven pa oslabele moške in ženske, in državne jetnike. Ta zdvod so tako izvrstno uredili in oskrbovali, da so jih sv. Oče sposobnega spoznali ter postavili za nadškofa v Spoletu.
To precej zapuščeno nadškofljo so grof Mastai čisto prenovili Prva njihova skrb je bila, ki nam zopet njihovo ljubezen do otrok kaže, ustanoviti v Spoletu sirotišnico po izgledu Rimske Tatagiovani. — Tudi naslednja do-godba, ki se jo v Spoletu zgodila, nam to svedoči: Leta 1831 je nastal v
Bologni upor zoper papeževo vlado, ki se je jako širil, podpihovan od prekn-tnbov celega sveti Po modrem prizadevanji nadškofa Mastaja se mesto Spoleto nij udeležilo upora, a pred avstrijskimi vojaki je pribežalo nekoliko tisoč upornikov v mesto, da bi se tu za mestnim zidovjem branili. Mestu je uradi tega pretila velika nevarnost, da bi je avstrijska vojska porušila in požgala. Nadškof torej gredó sami k vojskovodju in zaupajóC na Boga mu obljubijo, da, ako prizanese mestu, bodo oni vse upornike razorćžili. In res so z gorečimi opoméni in srčnimi prošnjami upornike pregovorili, da so orožja odložili in se podvrgli. A med uporniki je bil tudi sin bivšega holandskegi faalja Xonisa Bonaparte, ki bi rad nbežai, pa nij mogel. V tej sili gre k nadškofu prosi jih odpuščenja in varstva ter jim pove, kdo da je. Iz usmiljenja do zapeljanega mladeniča ga skrijejo v svojem poslopji ter pišejo v Kim, naj «e temn mladeniču milost izkaže in dovoli domóv iti. A ta prošnja se jim je odrekla ; zato sami hitijo v Eim in toliko časa kleCé prosijo sv. očeta zanj, dokler nijso bili uslišani. Tako so rešili mladeniča, ki je postal pozneje cesar francoski Louis Napoleon Bonaparte.
Leta 1832. so bili Mastai izvoljeni za škofa v Imoli, kder so imeli veliko večje dohodke, kakor v Spoleto; zato so pa tukaj tudi veliko več dobrega storili. Tudi v Imoli jim je bila prva skrb ustanoviti sirotišnico. Za sirote, ubožce in za omiko ljudstva so vse svoje imetje izdajali, da včasih zase še celò najpotrebnejših reči nijso zmogli. Zaradi svoje velike darežljivosti zraven drugih lepih čednosti so bili povsod poznani in ljubljeni. Sv. oče Gregor XVI. so jim svojo ljubezen dejansko kazali s tem, da so jih 14. grudna 1840. L imenovali za kardinala, ki je najvišja čast za papežem. Kardinali imajo pravico po smrti papeževej voliti naslednika. Po smrti Gregoija XVI. so zbrani kardinali 16. junija 1846. L izvolili kardinala Mastaja, ki se kot papež imennjejo Pij IX.
To so sedanji naš sveti Oče, vidni poglavar katoliške cerkve, nié 84 let stari, 30 let papež, mož zaradi svoje pobožnosti, učenosti in značajnosti občudovanja in vsega spoštovanja vreden. Koliko so kot papež storili, koliko trpeli, koliko lepega govorili in učili, to bi se komaj dalo v debelih knjigah vse popisati. Tukaj čitajte samo nekatere dogodbice, ki se pripovedujejo o njihovej ljubezni do otrok.
1. Po zimi 1846. leta pisal jim je 12 letni mladeneč naslednje pismo : „Sveti Oče ! Moja mati so vdova, bolna in revna, in jaz jim ne morem kupiti ne hrane ne zdravil. Kabil bi zdaj za njo 33 paoli (okoli 8 gl.). Ako mi Vaša svetost dovoli, pridem jutri, da svojo prošnjo pred Vami ponovim."
Graneui tolike otroške ljubezni zapovejo služabnikom, naj mladeniča k njim pripeljejo, kadar pride. Prosilec res pride in obnovi svojo prošnjo. A ko ura papež dajo 2 cekina, vredna 36 paoli, zahvali se mladenič in v velikej zadregi jecljd: „tri paoli so preveč, a zdaj Vam jih ne morem vrniti." Sv. Oče se njegovej poštenosti in priprostosti nasmejejo, češ, naj le vse obdrži. Potem so služabnika poslali za njim, in ko se prepričajo, da je vse res, kakor jim je mladeneč tožil, naznanijo mi, da bodo zanaprej oni zanj skrbeli. Mladeneč malo pomišlja ter reče : „hvala, sv. Oče ! matere ne morem in ne smem lapuatiti, ker jim potem nihče ne bi stregel." — „Dobro", rečejo sv. Oče, „ker si ti tako priden, mati pa tako revna, oskrbel bom obi" V to mladeneč
rad privoli ter ves vesel pribiti k materi, rekoč: „ako so tóé sveti Oče tako dgbrotljivi, kako dobrotljiv Se le mora biti Bog v nebesih !"
II. V Rimu je splošna navada, da deklice zlat križec na verižici okoli vratu obéSen nosijo. Ta križec je deklicam velik zaklad in ne dajo ga od sebe do največje sile. Neka deklica je morala ta križec prodati, da je bolnej materi kruha kupila. Mati je deklico tolažila vedAč kako težko jej je bilo križec prodati, kar je pa le iz otroške ljubezni storila. A deklica jej odgovori : „ljuba mati, bodite mirnega srca, zdaj imate kruha za nekoliko dni, a v tem si jaz kaj zaslužim, in upam, da vam stradati ne bode treba. Bog naju ne zapusti!" Sv. Oče so o tem zvedeli. Cez nekoliko dni dobi deklica pismo, v katerem je bil njen križec in pet srebrnikov. Pismo se je glasilo: „ljubo dete ! Prav imaš, da v Boga zaupaš. Bog pridnih otrok nikoli ne pozabi. Pa tudi sv. Oče, namestnik božji na zemlji, imajo pridne otroke posebno radi, zato bodo tebi in tvojej materi pomagali, dokler boš tako pridna." Potem je papežev služabnik večkrat prišel ter jima prinesel milodarov od sv. Očeta.
IO. V slovenskej knjižici „zlatomašnik sv. Oče Pij IX.," uahajajo se naslednji izgledi njihove ljubezni do otrok: Ko je 1848. L mnogo otrok izgubilo svoje roditelje, izpremenili so Pij IX. svoje posestvo Vigna Pia zunaj mesta v sirotišnico, kamor so te zapuščene otroke spravili in oskrbeb". Pozneje so še nekaj dozidali in tako je še zdaj ta sirotišnica znamenje očetovske ljubezni Pija IX. do ubožnih otrok.
IV.	Otroci imajo tudi veliko zaupanje do Pija IX. Nekega dne se jim približa otrok ter jih nagovori: „je-li, da ste Vi sv. Oče." „Da, Ijubček moj," odgovorijo mu.
Nato jim deček s solzami v očeh toži: ,Jaz pa nemam nobenega očeta."
—	„Potolaži se," rečejo mu papež, bom pa jaz od sih dob tvoj oče." In res so skrbeli, da je bil v nek zàvod sprejet ter na njihove troäke odgojen.
V.	Prigodi se, da ugledajo Pij IX., ravno ko so hotli v kočijo stopiti, pred vratmi ubozega dečka, ki je jokal. Stražniki so ga uže mislili zapoditi, a sv. Oče ukažejo, naj deček bližej stopi ter ga vprašajo, zakaj se joka. Otrok ihtèS pripoveduje, da so mu očeta v ječo zaprli, ker ne more dolžnih 12 škud plačati. Sv. Oče nijso imeli toliko denarja pri sebi, gredó torej v svojo sobo po denar ter podarijo 12 škud dečku, ki je, zahvalivši se, veselo tekel k očetu, da je svoj dolg poplačal.
VI.	Sv. Oče celò hudobne otroke ljubijo in si zelò prizadevajo, da bi se ti otroci spreobrnili in poboljšali.
Pri zaslišanji, kakoršna sv. Oče večkrat ptnjcem dovolijo, bil je jedenkrat med drugimi zal mladeneč plemenitega rodd, a hudobnega nevernega srca. K sv. Očetu nij prišel iz poštovanja do njih, nego samo iz radovednosti, kar je s svojim obuašanjem očitno pokazal. Sv. Oče so to opazili, in ko so nazadnje po svojej navadi šli po celej dvorani, da so nekatere nagovorili, druge zopet z majhnimi spominki obdarovali, poprašajo tudi mladeniča, ali ima kako željo do njih. Mesto odgovora se jim mladeneč zaničljivo nasmehne. „Nemate vi nikake želje ?" vprašajo ga še jedenkrat z milim očetovskim glasom.
„Né !" odgovori hladno in kratko. — Ali tudi nobene prošnje nemate do mene prijatelj ?" — „Nobene!" „Ali vaš oče še živč?" vprašajo sv. Oče dalje.
—	„Dà!" — „Mati tudi?" — „Né, so užć umrli!" — „No, če tedaj vi do
men« nemate nobene prošnje, dovolite mi, da pa jaz vas nekaj prosim." „Zakaj ne?" reče miadeneč, ki je bil užč v velikej zadregi. Pokleknite tukaj z menoj, da skupaj odmoliva „oče naš" za večni mir in pokoj vale rajnke matere." Mladenču je postalo tesno pri srci, in kakor od neke višje moči prisiljen poklekne s sv. Očetom in moli. Ko istaneta, imel je solzne oči in nij bil več neveren, nego veren in pobožen kristjan.
Glejte, otroci! to je samo nekoliko blagih dejanj Pija IX.; mnogo mnogo jih je še znano iu zapisano po različnih knjigah, a mno^o jih je tudi tacih, ki so zapisana samo v bukvah življenja, da jih Bog, ki tudi na skrivnem vidi, poplača na dan plačila.
Vijolica — hčerka pomladi.
(Prilika.)
Pornläd je imela hčerko, ki je sladko spavala in sanjala v naročji zemlje. Sneg je skopnel, in štorklja se je vrnila zopet v naše domače kraje. Otroci so veselo skakljali po zelenej travi, in so se igrali vesele mladostne igre, a hčerka pomladi se še nij izbudila ; počivala in sanjala je presladkó. Pomlad je privoščila svojej hčerki prijetno spanje in sladke sauje, a bilo bi jej vendar ljubo, ko bi bila hčerka nžč zbujena, da bi so veselila in občudovala krasoto, s katero jo ulé zemlja tako krasno ozaljäana. In poklicala je sapico ter jim govorila : „oj sapice ! izbudite mi hčerko, ki spava ondu na vrtu !" Io sapice so jo slušale in so hitele na vrt, ter poiskale kraj, kjer je hčerka preljubo pomladi še sladko počivala. Takój so razpihale velo listje, potrkale so na hladno zemljo in poklicale dete po imenu. A dete se nij probudilo, nego še vedno je spalo in sanjalo presladke sanje.
Zdaj je poklicala pomlad solnce in je prosila rekoč : „preljubo solnce, izbudi mi dete, ki spi ondu na vrtu !" In solnce je poslalo svoje gorke žarke, ki so padali na vrt, igrajòS se nad krajem, kjer je spavalo dete pomladi, in ogreli so zemljo, da je postala mehka in rahla, ter so klicali dete po imenu. A dete se nij probudilo ; spavalo je še vedno in sanjalo presladke sanje.
Zdaj je poklicala pomlad drobne ptičice in jim rekla : „ljube ptičice, oj bodite tako dobre in izbudite mi hčerko spečo ondu na vrtu !" In ptičice so poslale iz svoje srede zlatorumenega kosa. in mu velele, da naj póje najlepše pesnice, ki je zna, ter naj izbudi ž njimi hčerko pomladi. Kos je letel tji na vrt, ustavil se je na drevesu in pel tako milo, tako nežno in sladko, da je izvabil hčerko pomladi iz naročja matere zemlje. Imela je prelepo modro obla-čilce ; dihala je iz sebe nebesko vonjavo ; nežno svojo glavico je nagnila k zemlji, a očesca so se jej blestela od velicega veselja in radosti
Pomlad je bila neizrečeno vesela, ko je ugledala svojo hčerko, in imenovala jo je: vijolica. In prosila je oblake, naj z blagodejnim dežkom napajajo njeno hčerko, in solnce, naj jo z gorkimi žarki ogreva, in veter, naj jej prizanaša z ostrim pihanjem. Njena prošnja nij bila zamžn; izpolnilo se
je vse, kakor je želela. Vijolica se je zmirom lepše razvijala in postajala zmirom krepkejša ; Djeno oblačilce je bilo zmirom lepše in dihala je vedno sladkejše vonjave iz sebe, in očesca so se äe bolj blestćla rajskega veselja. Ali detetce je bilo prenežno in nij moglo prenašati ostrega zraka. Neke noči je bilo zelò mrzlo, in pomlad je bila pozabila noč prositi, naj prizanaša njenej hčerki, in glej, — ko se jutranja zaija prikaže, ležala je „vijolica" mrtva v travi: njeno modro oblačilce je obledelo, nij je bilo več prijetne vonjave, mraz je umoril zalo cvetico. In pomlad je jokala po svojej hčerki in solnce se je skrilo za oblake, ker je tudi 6no žalovalo po nežnej vijolici, a iz oblakov so padale debele solzé v znamenje največjega žalovanja. In bilo je nekaj dnij povsod pusto in žalostno na zemlji, v „tej revnej dolini solz."
D. Vajarón.
Slast v naravi.
Dragi moj prijateljček ! idiva jeden krat na lep pomlidni dan izprehajat se v prosto naravo! — Povsod, kamor se ozreš, vidiš divno krasoto. Prijetna gorkota se zopet razširja po vsej zemlji in lehak veterćek pihlji med listjem na drevji. Jasno je lepo modro nebo nad nami, le tu pa tam sa kopičijo majheni beli oblački. Solnce razliva svoje mile žarke po cvetočih livadah, in bistri potoček se vije kakor srebrn pas po zelenem travniku. Glej, solnce uiè zahaja, burni podnevni vriž je utihnil in mesto njega kraljuje sveta tihSta. Le glasovi krilatih pevcev doné po zelenih gozdih in logih, oznanujoč vsemogočnost stvarnikovo. Pastirji žend svoje črede domdv, piskajoä na svoje piščalke. Z bližnjega zvonika vabi zvon slovesno donćč ljudi k molitvi. Kmetovalci, vračajoč se domóv, časte stvarnika, kateri je vse takó lepo urédil. Cim bolj človek opazuje okolico in njeno krasoto, tem bolj ga navdajajo misli na Bogi. — „Kako veličastna so pač tvoja dela, nebeski stvarnik!'1 kipeti mora vsacemu od srca. „Kaj je bogastvo, kaj ste moč in čast v primeri z nerazsežno velikostjo tvojega stvarjenja! Oj, óno vse je minljivo, ki ravno tako naglo izgine, kakor se pokaže. A krasota in lepota narave in njena umna uredba, te so neizpremenljive, ter si ostanejo na večno jednake. Saj se nam vsako leto povrne pomlad v istej dovršenosti, v katerej so jo videli naši pradedi pred tisoč leti. In kako bi to tudi drugače bilo mogoče ? Ali nij večni neizpremenljivi Oče najnmnejäi vladar velikanskega, širnega sveti?! Ali, Bog se nam kaže v svojih delih ! Ide naj, kdor ne veruje na Bogi, v prosto naravo in naj občuduje nebeske čudeže — in potlej naj pomisli, ali je mogoče, da bi bila vsa ta velikanska svetovna krasota sama iz sebe in brez vodnika?! Ne, vsak človek mora prianati, da-si morda nejevoljen, kar mu veli vest: „I z p oz naj jednega pravega Bogi!" A pristaviti tudi mora: „in taje nezapo-padljiv!" Grešnik, katerega te ne ganó besede duhovnikove, idi v naravo, ondu se sam učiš poznavati Bogi, ki se ti kaže v svojih delih.
K. — i -
Ledeni otoci v južnem morji.
Aio primerjamo južno polovico zemeljske krogle sè severno, razvid imo, da je razmera med kopnim in morjem na obeh teh polutah jako različna. Večji del suhe zemlje in sicer Evropa, Azija (razven nekaterih otokov), večji del Afrike in Amerike se razteza po severnej polnkrogli, v tem, ko na jnžnej poloti kopno le m&lokje pogledava iz neskončne vodene puščave. Ta okolnost
ima velik vpliv na razna podnebja 6nih pokrajin, ki lež6 jednako oddaljene od ravnika na obeh polutah. Morje vzdržuje stalno toda mnogo nižjo toploto nego suha zemlja; zaradi tega imajo kraji na južnej poluti stólnejSe, a tudi mralejše podnebje nego pokrajine ležeče v jeduakej vzdajjenosti od ravnika na
severu. Ta razloček primerne toplote nad jednacimi zemljepisnimi šiijavami obeh zemeljskih point Iehko izpoznamo primerjajoč oba ledena morja. Na jugu sega ledeno molje mestoma daleč črez svoje lastne meje, t. j. črez tečaj-nikove kroge tja do mirnega pojasa, česar na severu ne opažamo. Uži v ne-velikej vzdaljenosti od najjužnejšega predgorja ameriške kopnine se pričenjajo zuaci ledenega morja. Tu pa tam strle iz moija skalnati otoci brez vsega rastlinstva, ki tu ne more vzkliti zbog krutega mraza, da-si mu ne manjka rodne prsti. Bolj proti jugu so pokrite takove pečine popolnem sè snegom in ledom, ki se nikdar v letu ne raztaja. Tu se uže čcstokrat tudi morje pokrije z debelo ledeno skorjo. Kadar se približa poletje, raztrgajo valovi ta led, ogromni ledeni kosovi se zvalé često jeden na drugi in primrznivši tvoré plavajoče otoke v najrazličnejših oblikah ; valovi in viharji je podé daleč na sever v toplejša morja, kjer se nagloma raztajajo in porazgubé. Naša slika vam podaje takov ploveč leden otok.
Učenci z učiteljem na tretjem pomladnem sprehodu.
„Krasen majnik se razliva" — je mična pesen, katero slišite skdraj vsako jutro pri Šmaraicah prepevati Mariji na čast, katere veličastna podoba se ravno ta mesec kinča in krasi z breštevilnimi cveticami. Katero srce se ne raduje pred altaijem, kjer se obhaja ta svečanost? Trdosrčen bi moral človek biti, da bi ne stal ganen pred podobo kraljice angelov; pred podobo, obdano s prvim zelenjem, s prvim pomladnim cvetjem. Tukaj se okrepčava človeški duh vsako jutro ; tukaj vsakdo išče in vsakdo najde najdražji zaklad — mir srci Tukaj se posuši solza, pozabi se rana, katero nam dela vsakdanje življenje — in ravno tukaj grlo najrajši povzdiguje glas : „cveté cvetica jedna." Tako razveseljuje pisani maj vesoljni svet. — Meseo maj ima naj-prijetnpjše dneve. Vsaj tako pravijo sedaj, tako so pripovedovale pesni nekdaj, katere so spevali pesniki v davnej preteklosti o cvetočem meseci maji ali rožniku. — Dà ! lep bi prav za prav moral biti, to je želja vsacega ; a vendar je časi muhast in samosvojen. Večkrat pride, traja in neha z deževjem in mrazom. Se vé, da nas to boli ; kajti nij ga človeka, da bi se ne radoval lepe cvetične odeje in bi ne hrepenel po dobrodejnem majnikovem zraku." — Tako se je učitelj koncem meseca maja pogovarjal z učenci, ko so ravno pročitali berilo „pomlàd." Obljubil je otrokom, da je hoče po póludne peljati na tretji pomladni sprehod, in jim pokazati 6ne rastline, ki nam je nosi cvetoči maj.
Lepó v vrstah so šli otroci istega dné po dolini, katero je obdajal na jednej strani mlado-zelen gozd vejnatih bukev, a na drngej strani terano-zeleno iglasto smerečje. Na potu ob travniku je učitelj obstal. Ukazal je mladini, da naj zapoje sledečo kitico:
„Prišli pouüä'l jo že vesela. Cvetica se je razcvetela. Ki vsak jo ljubi, rad ima. Prelepa bela šmarnica.u
Ko lepo vbrani glasovi utihnejo, vzklikne sosedova Minka : „tam je, tam je, v sredi travnika !" Ako bi otroci ne bili ubógljivi, gotovo bi bili vsi planili po
cvetočih grozdih. A učitelj je zavrne, ter samo Ivanku dovoli, da polagoma stopi tja v zeleno travo in prinese lepo duhtečo cvetico s kimastimi telimi grozdi. Ta cvetica, ki jo je Minka uzé iz daleč poznala, imenuje se navadno šmarnica (Convallària majàlis, wohlriechendes Maiglöckchen). A tudi še druga imena ima, kakor: jurjevica, gumhalica, ali najlepše imé je dragoljubec, kakor jo Belokraujci imenujejo. Tudi mi hočemo te lepe cvetice od sih dob „dragoljubci" imenovati. Ta prijetno dišeča cvetica raste najraje po senčnatih listnatih gozdih, ima na poäev rastočo, kakor gosje pero debelo belkasto korenino, ki poganja po dva lepa, podolgasto-okrogla lista. Vrh bètve stoji na jedno stran viseči grozd belega cvetja, iz katerega se pozneje naredé svetlo-rudeče jagode. — Ondu na precej močvirnatej stràni pa vidite visoko bilje, ki nosi na vrhu kimaste kosmate glavice. Imenuje se grižna trava ali munec (Eriopborum latifólinm, breitblättriges Wollgras). Kavno tam cvetè zdaj tudi rujavi loč (Juncus communis, gemeine Simse), katerega gotovo vsi poznate. A zdaj poglédite tja na óno stran, ondu vidite rastlino, ki ima rumeno cvetje in. se tudi v naših vrtih nahaja. To je rumena perunika (Iris Pseudàcorus, Wasserschwertlilie). Ta močvirska rastlina ima gomoljasto korenino in ozke suličaste liste; raste povsod ob stoječih ali mirno tekočih vodah in ne diši." — Ko je učitelj tako otrokom razkladal, sliši se na jedenkrat iz bukovega gozda sem prijeten glas — „kukn." Dečki so takój oponašali to čudno ptico pevko. A učitelj jim reče : „ravno tjd v gozd hočemo iti ; da-si nam nij treba sence iskati, vendar mora ondu prijetno biti, ker je kukovica tako vesela. Nu, to so bile tudi želje šolske mladine. Ko otroci dospejo v gozd, zavpili so iz vsega grla „juhe !" — „Juhe" odmevalo je po vsem gozdu — in tudi kukovica zapoje zopet svoj „kuku." Zdaj ukaže učitelj, da naj zapojejo pesen „na vrtu," in kmaln se je razlegalo prekrasno petje „po vrtu sem hodil" daleč po temno-zelenem logu; to je delalo otrokom nepopisljivo veselje. Matij ček, ki je bil pri kraji gozda ostal, ogledoval je neko cvetečo rastlino. Utergal jo je, ter nesel učitelju, da poizvé njeno ime. Rastlina se imenuje gab e z (Symphitum oflì-einalle, Beinwell). Ima korénasto koreniko. Kosmato steblo z listi vred nosi belo-rnmenkast, lijasto-zvonast cvet Iiastlina se rabi v zdravilstvu in raste najraje po močvirnih, senčnatih krajih. — A glejte, tli iznad mahosja se dviguje brusnica (Vaccininm Vitio idaea, Preisselbeere). Grm je nizek, ter nosi vedno zelene, celoróbne usnjate listke. Beli in rudečkasti cveti stojé ki-masto v grozdih. Kiseljkaste jagode so severnim Čehom v živež. A tu poleg nje cvetè tudi borovnica (Vaecinium Mvrtillns, Heidelbeere), ki je vam otrokom dobro znana rastlina. Ne mislite, da je ta bledo-zelena bunčiea už0 ista jagoda, ki je bodete pozneje nabirali. Xe ! to je cvet, ki posamezno iz-raste iz listnih pàseh." — Urška je stala prav pod gostimi bukvami v pravi gozdni temi. Tla so bila naložena sè starim listjem. Ondu je bila nekaj rastlin utrgala, katere je učitelju nesla. — Hastlina ta, ki ima zelò sočnato in krhko steblo, nosi 6—8 v vretencu stoječih, podolgasto-okroglih listov. Cvet ima bel in lijast. Imenuje se dišeča perla ali prvenec (Aspérula odorata, Waldmeister). To rastlino devjjejo ljudje radi v vino, ker dobi po njej močen, prijeten in slasten duh. Poglejte ondu v goščavi stoječe, do poldrugi meter visoke, rogovilaste veje, ki nosijo celoróbe, jajčaste Äste, v čegar pashah stojé veliki, umazano rujavi cveti, posamezno ali po dva skupaj. V
začetku jeseni in še poprej se na tej znameniti rastlini nahajajo svctlo-črae jagode, polne najhujšega strnpa. Ne dajte se otroci zapeljati, in izogibajte se te opasne (nevarne) rastline! Imenuje se volčja črešnja (AtropaBelladonna, Tollkirsche). Rabi se v zdravilstvn. — Kavno pod to strahovito rastlino pa vidite dolgo-pecljate in okroglo- ledvičaste liste, ki se razprostirajo nad mahovjem. Ta rastlina ima tenko, plazečo korenino in kratka dvalistati stebla. Zvonast cvet je zelò podoben volčjej črešnji; umazan je in rujavo-zelen. Imenuje se kopitni k (Asarum europeum, europäische Haselwurz). Hudo je strupena in se rabi v zdravilstvu." — Pod leskovim grmom ob kraji gozda je bil prostorček, polhen višnjavega cvetja. Tndi na to rastlino je učitelj mladino opozoril. „Le poglejte jo," djal je, „ta rastlina razprostira po tleh svoja stebla in nosi temno-zelene, usnjate liste. Imenuje se mali zimzélen (Vinca minor, kleines Sinngrün)." Na nasprotnej stràni gozda je bil vzvišen pašnik, katerega je denes solnce posebno ogrevalo. Tu so stala bètva rudečih cvetic. Učitelj izderere jedno rastlino s korenino vred, ki je imela dva skdraj okrogla gomolja. Gladko steblo je bilo do štiri centimetre visoko in je imelo podolgaste, nazaj zavihane liste. V vrhn so stali rožno-rudeči na vzdol obrneni cveti, ki so se končevali v votlo ostrogo. To rastlino imennjemo dišeča mošnjica ali kukovec (Orchis Mório, gemeines Knabenkraut). Njej v rodu so: dvolistna kukovica (O. bifčlia, zweiblättrige Ragwurz), čelađna kukavica (0. militiris, helmartige Ragwurz) z velikimi rndečimi cveti ;širokolistna kukovica (O. latifólia, breitblättrige Ragwnrz) ; progasta kukovica (0. maculata, gefleckte Ragwurz), ki raste najraje po smerečji. Med kukovice štejemo tudi cvetico, katero zavoljo njenega lepo dišečega duha radi v cvetičnih posodah gojimo, to je vanilija (Vanilla aromàtica. wohlriechende Vanilie)." — Ko so otroci ves grič prehodili, vrnili so se v dolino nazaj. Na tem potu je učitelj otroke opozoril na krasno cvetico, ki jo imenujemo potočnico ali močvirske mačje oči (Mysdtis palustris, SnmpfVergissmeinnicit). Lepi višnjavi cveti, na sredi rumenkasti, stojé v zavihanih grozdih. Ta rastlina je najlepši kinč mokrim livadam. — Tudi naš regrat (Leóntodon Taràxacum, Löwenzahn), ki je vsakemu dobro znan, ker se uživa v zgodnjej pomladi za solato, opozoril je učitelj svoje učence in jim povedal, da ta rastlina skòraj celo leto cvetè. Tam za plotom pa cvetè jagoda (Fragaria vesca, AValdbeere). Ta rastlina ima trojnate, debelo napiljeue liste. Cvetje bel, iz katerega se narede okusne, rodeče jagode, največje veselje otrok. Precej zraven nje pa lepo rumeno cvetè krvavi mlečnik (Chelidó-ninm majus, Schčllkrant). Ta rastlina je napolnena s temno-rumenim mlečkom, ki ima to posebno lastnost, da na zraku takój porujavi. To zelišče je strupeno in posebno kravam škodljivo. — Tukaj raste tudi dolgolisti j étiéni k (Verònica longifiSlia, langbl&ttriger Ehrenpreis), z dolgimi gostimi grozdi višnjavega cvetja. Te rastline imamo več vrst, ki so sicer po podobi zel6 različne, a se hitro lehko poznajo po višnjavem cvetnem vencu.
Tako so otrokom hitro minule popoldanske ure ; zapeli so še prav krepko „popotnik", in potlej so se veselo razšli vsak na svoj dom.
Ognjttlae C. — ISomirlki.
l'rii-oJoj)ÌKii<>-iui(oi-oznuiiKlfo polje.
Kako si ribe gnezda delajo.
Dolgo so Ijudjé mislili, da si delajo samo ptice umételjna gnezda, v katerih potlej jajca ležejo in čuvajo mladiče pred napadi sovražnikovimi. A temu nij tako. Učeni prirodopisci prišli so po dolgem, večletnem preiskovanji do tega, da si tudi nekatere ribe v ravno ta uamén, kakor ptice, delajo gnezda in to na prav uméten način. Eazlika med ptičjim in ribjim gnezdom je samo ta, da ribe ne sedè na jajcih kakor ptice, nego one si narede gnezdo samo v ta namèn, da čuvajo v njem mladiče, dokler se popolnem ne razvijó.
„Kaj tacega ______________
nijsem še nikdar slišal,"rekel bode marsikdo izmed vas in to mu tudi rad verjamem, ker še celò učeni prirodopisci nijso dolgo časa znali, kako se povodne živali plòdijo, in je tudi še dande-nes mnogo skrivnega v tem, kar se pod vodo godi. Ali toliko mi bo-dete gotovo na besedo verjeli, da je treba ikre (ribja jajca) na kakem varnem kraji imeti, drugače je voda odplavi in mlade ribice bi se potlej ne izlegle. Da bi se tedaj Ijudjé prepričali, kako se mlade ribice iz-valé, opazovali so učeni prirodopisci
to stvar v nalašč	_________
zatò narejenih ril	"^H^HHEBGHj
njakih in prišli so
do tega, da si ribe delajo gnezda. Posebno si je slavni prirodopisee Koste v Parizu mnogo prizadeval, da bi razodel te ribje skrivnosti.
Denašnja slika vam kaže ribje gnezdo, kakoršno si delajo v na:,ih sladkih vodah, posebno v Savi živeče majhene ribe. Te ribice se imenujejo mali zeti
ili gregorki (Stichling, Gasterosteus pungitius) ili so jedva po 4 centimetre dolge. Na hrbtu imajo po 9 do 10, a od spodaj po tri jednólike bódlje; zatorej se te ribice prav lehko razpoznajo od drugih njim podobnih rib. Kadar se mali zeti drete, rudečkasti so na prsih in okoli škrg, po hrbtu so zelenkaste, a po trebuhu bolj srebmaste bane. Dalje je pòmneti, da so po vsem truplu posuti z majhenimi, skoraj nevidnimi in temnimi pegami. Kadar te ribe kdo razdraži, menjajo svojo barvo. Da-si so mali zeti tako majheni, ipak so zelò živahni, gibčni, grabežljivi in zelò svadljivi (združljivi). Cesto se grdo spopadejo, a to največ zaradi kakega prostora, ki ga hoté imeti. Napadajo tndi večje ribe, Se celò Ščuke, ki ima dosti ostrih zob, se ne bojé; jedini losos je, pred katerim se skrivajo, kajti on sam jim je nevaren. Ker so mali zeti zelò grabežljivi in požrešni, zato jih ljudje nemajo po ribnjakih.
Vendar so te male nežne ribice zelò skrbne za svoje mladiče. Gnezdo si narejajo iz različnih vodnih rastlin, bilek in korenin, ki je z gobčkom zagrabijo, na kak izbran kraj znašajo ter potlej kakor v pletenico skladajo. Gnezdo stavijo na dno vode ali pa, ako je mogoče, Se najrajSe med vodne rastline, kakor vam to kaže denašnja slika.
Hitro ko nastopi čas drstenja, poišče si samec najpred primernega mesta, kamor bo gnezdo zidal. Ko ga dohode, rajše pogine v boji, nego da bi ga odstopil kakej drugej ribi. Potlej začne nabirati različno gradivo, ki je potrebuje, ter ne neha poprej, dokler nij gnezdo popolnem izgotovljeuo. Ako mu voda lehke bilke odnaša, hitro gre in prinese v gobčku peska, da ga položi na bilke ter tako obložene zavaruje pred vodo. Gnezdo je večjidel podolgasto, od zgoraj navadno zaprto, na spodnjej strani pa ima skoznjo za vhod in izhod, a to samo iz začetka, ker pozneje naredi samica tudi na nasprotnej stràni skožnjo za izhod. Ko je samec gnezdo napravil, poišče samico, da mu vanje nekoliko jajee iznese. Samica pride, iznese samo nekoliko jajee ter potlej takój otide pri skožnji na nasprotnej stràni. Samec si zdaj poišče drugo samico, katera mu zopet nekoliko jajec iznese ter potlej otide, kakor prva.
Ko so jajčka v gnezdo položena in oplojena, začne samec gnezdo od vseh strani zadelovati, da je popolnem zamaši. Samica se zdaj nič več ne briga za gnezdo ter nema niti najmanjše skrbi za mlade; večkrat se celò primeri, da gnezdo napada, je pokonča in mladiče požre. Samec je zdaj jedini varah gnezda in jajček, za katera mora cel mesec skrbeti, dokler se ne izležejo. Ves ta čas hodi samec, kakor stražar, okoli gnezda ter ostro pazi, da mu ne pride kak sovražnik preblizu. Ako se gnezdo kaj pokvari, precej je zopet popravi, da mu je všeč. Mladičev ne pusti iz gnezda, dokler nijso popolnem razviti. Če mn se pa vendar kateri skrivaj ukrade, hitro ga pograbi in naz^j nese v gnezdo ; nepokorneža še celò pozrè. Kadar mladiči dorastejo, izpusti je iz gnezda in potlej se ne briga več zanje.
Meso malih zetov nij posebno dobro, ali je vendar ljudjé v potrebi jedò. Po nekaterih krajih ž njim prašiče pitajo. Mali zeti se hranijo z različnimi vodnimi živalcami, a večkrat napadajo tudi take živali, ki so mnogo večje od njih.
Eazxie
Dpobtine.
(Kres né ti ti) o sv. Ivanu Kerst-ilik'u je ostanek staroslovanskega bo-gočastja — na fast- solnčnemu bogu Svantevidu.
(Svetloba) prehodi v 1 sekundi 42 tisoč milj. Od solnca na zemljo potrebuje 8 minut in 13 sekund.
CA. L. M.)
(Stroje), ki jih je para gonila, imeli so uzé v 17. stoletji A vsi ti stroji so bili še nepopolni, dokler nij okoli 1763. leta Anglež Jakob Watt napravil tako parno mašino, kakoršne imamo dandanes. — Prvi večji parobrod je napravil 1807. leta Ameri-kanec Eobert Fnlton. Parne mašine kurimo večjidel s premogom.
__(A. L. M.)
Kratkočasnica.
* Kmet je bil pred sodnijo poklican, obdolžen, da je ukradel konja. „Jaz konja nijsem ukradel," reče kmet, „zlezel sem le na neko drevo, pod katero pride za nekaj časa ptuj konj. Po naklučji padem z drevesa ravno na konja, kateri me v največjem diru odnese naravnost v moj hlev. Iz tega tedaj vidite, gospötia, da jaz konja nijsem ukradel, nego konj je ukradel, mene!"
Računska naloga.
iPHobill Sv. P . . . MT).
V Kamniku so pokrivali hlSo. Ker bc je celò mudilo, naguali so inožke, ženske in otroke skupaj, da so po lestvi podajali opeko na streho. Vseh skupaj možkih. žensk in otrok pa je bilo 20 na ßtevilu. Možki so zaslužili poäkr., ženske po poldragi krajcar, in otroci po pol krajcarja, a vsi aknpaj ravno 20 kr. VpraSam zdaj, koliko jo bilo možkih, koliko žensk in koliko otrok pri podajanji opeke.
(Ueiitev Iu Imen* reliicev v prihodnjem i lain.)
stTrari-
Närodne uganke.
(X»br*I Fr. Silrerter.)
1)	Obraza jaz sem belega,
Iz ptnjih krajev sem domà;
V kuhinji me žgejo.
Gospoda me jéjo.
2)	Z visočine je nekaj v vodo padlo, a voda se nij ganila; kaj je to?
3)	Imaš rudeč vrtec z belo ograjo, kamor nikdar ne dež) in nikdar ne sneži, a vedno ima dosti mokrote.
4)	Ide od doma, pa je k domn obr-neno ; kaj je to ?
5)	Trije so celo noč igrali, pa so vsi dobili. Kdo so?
6)	Kateri mož ima bel plašč in rudero kapo?
7)	Mož sedi na strehi in kadi brez pipe. Kdo je?
8)	Štirje se po vasi preganjajo, a jeden, drugega ne doide.
9)	Za mizo nekaj leži ; ako se ga dotakneš, zakriči.
10)	Ce ima od zgoraj luknjo, ide hektoliter reži noter, če ima spodaj luknjo, ne ide nič noter: kaj je to?
11)	Poznam nekoga, ki dni a za ne ljudi: kdo je ta?
12)	Kdo ima štiri ušesa?
13)	Dvanajst jih leži v jednej postelji, a drug drugega se ne dotaknejo. Kdo so?
(Odgonetke uganek v prihodnjem listu.)
Rešitev računske in šaljive naloge in odgonetke narodnih uganek v 5. „Vrtce vem" listu.
Rešitev računske naloge:
Pomagač je delal 30 dni in je zaslužil 300 grošev; a 50 dni je bil brez dela, za-torej je moral gospodarju plačati petdesetkrat po 6 grošev, to je tudi 300 grošev. Po tem takem drug drugem u nij bil nič dolžan.
Prav so jo rešili: Gg. BI. Grča v Öepovanu-, M. Bobič. trgovec pri sv. Miklavži pri Ormuži ; Fr. Bar. Rajar. nadučit. v Biljah ; Ivan Grebenec, učit. v Budanji ; Alojzi Škoda na Zapl&zu; Franjo Smolli pri ^v. Lovrencu; Janez Karba v Babincih ; Viktor Eržen, gimn. naBeki; Ivan Jeglič, učit. pripravnik v Ljub-
ljani; Yojteh Urh. gimnaz. v Kranj i. — Gospodične: Gabriela pi. Aten. učenica T. razreda v zavodu šolskih sester v Mariboru ; Amalija in Gabrijela Nedved v Ljubljani in Antonija Breskvar v Ljubljani.
Kešitev šaljive naloge:
Oče so položili klinčke na mizo ovako : T T! T T Tukaj res plava druga gos med dvema, namreč med 1. in 3.. a 4. plava od 2adej za njimi. Krivo bi bilo, kdor bi klinčke postavil ovako : — — —i ker to bi bilo 5 gosi, a bile so samo štiri.
To nalogo so prav rešili: Gg. BI. Grča v Cepovanu ; Iv. Grebenec, uč. v Bu-danji; M. Kant, uč. všturiji; Fr. Bar. Bajar, naduč. v Biljah in Fr. Smolič pri sv. Lovrencu.
Odgonetke narodnih uganek v 5. „Vrtöevem" listu.
1. Petelin; 2. Krava; 3. Stiri muho hodijo po šipi na oknu; 4. Korenje; 5. Čebula ali Ink; 6. Pomoranča.
Slovstvene novice.
* Kratek popis Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja. (Dodatek čitankam za slovensko ljudske šole.) Sestavil Ivan Lapajne. Cena 10 kr. — Tako se imenuje najnovejša 24 strani v 8° debela knjižica, ki ima namen, da našo slovensko mladino nekoliko bolj so-znani sè zgoraj omenjenimi deželami, nego je to po naših sedanjih čitankah mogoče bilo. Priporočamo jo posebno gosp. učiteljem po deželi za učni pripomoček, pa tudi v rokah naše mladine ne bi škodovala.	T.
OC Popravek. V zadnjem listu vrinile ate se nam dve pomoti, kateri naj si naši čestiti bralci ovako popravijo : Stran 79 v 15. vrsti od zgoraj naj se čita: 4. julij 1776. L, namesto junij.—Voddelku razne stvari vprvej koloni od spodaj naj se čita: nad (s3 miljonov duš, namesto 30.
MK^ Trdo vezani „Vrtci" od poprej s -nih let se Še dobé po naslednjej ceni : Vrtec od 1871. I. za 1 gl. 30 kr. Vrtec od 1874. 1. „ 1 „ 50 „ Vrtec od 1875. I. „ 2 „ — „ „Vrtca"od 1872. in 1873.1. nemarno več.
Uredništvo „ Vrtčevo."
LISTNICA. Gg. O. M. v Gradca : Naročnina sa letoinje leto je plačana. Bodite torej brez skrbi 1 — Sv. P... ar v Lj. : Vaši spiri pridejo časoma nže na vrsto, kakor nam bode prostor dopuščal. — J. K. v M. : Vaia pesnica nij ugodna xa natis; treba bi va o pre-delaU, a tega ne smemo mi, nego to morate storiti vi, ako žeUte, da pride pesen pod Vašim imenom na svetio. — J. K. v Babiucib : Vai» povost „Lipa1- v prihodnjem listu ; danes nij bilo mogoče.
Obrazec za risanje.
Vabilo k nar or bi. ^ftfl
S prihodjno številko se začne drugo polletje; zatorej uljudno prosimo vse dne čast. gg. naročnike, ki so si „Vrtec" naroČili samo za pol leta, da poteklo naročnino takój obnové. Vrtec stoji za pol leta 1 gl. 30 kr. Prihodnjo Številko pošljemo samo ónim naročnikom, ki so „ Vrtec" za vse leto vM naprej plačali.
Novim naročnikom še lehko postrežemo z vsemi letošnjimi številkami.
MR** Pri tej priložnosti prosimo, da bi naši gg. naročniki segli tudi po „gledaliških igrah za slovensko mladino." Kdor naročnini 20 kr. priloži, dohode takój po pošti prvi zvezek gledaliških iger, obsegajòè prelepo igro „Star vojak in njegova rejenka."
Uredništvo „ Vrtčevo"
r ipitalskih ulicah, his. šle p. 273.
BC Deoaiojemn listu Je priložena muclkalna priloga. "3d Jzdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Tiskala Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.
Prilogu k fi. Mru. „Vrl(evenni" 187(1.
1. Veseli otrok.
Vglasbil jo». L. Weiss.
Tempo di marcia
i e f' ! i	I ?'
^ "f :	I	i y
I. Puv - so - di.	ta - mor
2.	Po
3.	Ve
lo-gilt, ga-jih se-lje, ra-doat
j ' * « , -i
se o-zrem, cve - ti - ce mi cve-žver-go lé ve - se - le pti - čije pov-sod, kar mi do - zre o-
I
- —-a
I
1.	to;
2.	ce;
3.	kó.
--Ì-.1

i, . Ul'Uff * : : 1
ve - se - lo vse je pi - sa - no, pre - kras-no in lepo trav-ni - kili mi pl - sa - nih bren - té bu - če - li-Na trav-ni - ke, v ze - le - ni gozd, to - va - ri - ši, z me-
Za -
pil.
ni» I Cve -
to - raj daj - te mi, da grem na - bi-rat si eve-tulj-ci fer-fo - le-va-jo, ii - val'-ce pre-leti - ce ljn - be ter-gaj-mo, do - kler pom-lad cve-
PfffiN-J M././ iiBl^i
*	»
1.	tic,	do - kler še mlad sem in ve-sel, m	- de - čih zdra-vih
2.	pé.	Oh daj - te mi, naj ž nji - mi se ra	- dn - je mi ser-
3.	té,	in s pti - ca - mi j)re - pe - vaj-mo tam pe - sen - ce slad-
Da eapo n. in in
EÉ-'è
Fin»
f.	ih f	nf rpt; ?
1 lic.
0" ^	3. Cve	- ti-ce Iju - be ter - gaj-mo, do-
rj	in s pti - ca - mi pre - pe - vaj - mo tam
- —1—K


3. klér pom - lad cve - té. pe - Ben - ce slad - ké.
2. Vse stvari zaradi človeka.
(Drugo berilo stran 212.) Počasno (Religiosoi	Vglasbil Jos. L. TTeies.
É imm m $ ; p tl#p
rti f <> f t1 V J "
Vse o - ko - li je ve - se - lo, stvar-ni - ko-vo moč ča-
i-r t I S'-i
f~? ? *
PN
tnf ' " 1J ' G	W
j me-ni, o Go-spodl si stva-ril, kar na
P t? L
sve - tu je re - či.
3. Opomin k petji.
(Glej „Vrtec" oä 1876. 1. str. 64.) Veselo	Vglasbil ,T. L. Weite.
irt f i 1 r 1 t r^ r
V pet-ji o-gla - si-mo, Zdaj se zlož-uo
italps^ippi
S
i
Gla-se pov-zdig - ni-mo,
* 3 * 2
f C
za-zve
i g Ì | I : ; j i I
Da vse za-zve - nt
1 ; » I
»«mnntoiW. — Ttak MUicei Xftffi&HL