CELJSKI TEDNIK celje, petek, 13. julija f,eto vii — St. 28 — cena 15 din L rejuje uredniški odbor — OdgOToriii urednik Tene Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo in uprava: Celje, Titov trg 3 — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-23, uprava 25-2''. - Tek. rač. 620-305-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- roCnina 500, polletna 250, četrtletna 123 din - Izhaja vsak petek — Poštnina plačana T entnvini — Rokopisov ne vračamo. GLASILO BOCIALISTieilE STEZE DELOTIIIX LJVDI CELJSEEGA OKRAJA Visok Obisk iz mlQde države na starodavnih temeljih EGIPTOVSKI PREDSEDNIK NASER VRAČA OBISK JUGOSLAVIJI 12. julija bo Jugoslavija dobila v go- ste predsednika egiptovske republike Naserja, ki vrača obisk predsedniku re- publike Titu. Egipt, dežela ob Nilu, je pred leti ponovno stopil v zgodovino kot neod- visna država po dolgih stoletjih, ki so pretekla od antičnih časov, ko so zadnji vladarji starega Egipta Ptolomejeviči podlegli premoči starega Rima. Od ta- krat je bila dežela ob Nilu vedno pod- ložna tujim gospodarjem. Novi narodi so prodrli v Egipt in se stopili v narod- no skupnost s starejšimi prebivalci, to- da vedno so ostali odvisni od tujcev. Kot vsa Afrika tako tudi Egipt ni prenehal z borbo za samostojnost. Egip- tovski narod je v tej borbi stal celo v prvi vrsti in si med prvimi tudi izbo- jeval svojo nedvisnost. Napredne sile, zbrane okoli mladega polkovnika egip- tovska armade Naserja, so v nekaj le- tih izbojevale več pomembnih zmag. Najprej so se uprli angleški nadvladi in upravi nad sueškim prekopom, po- tem so z izgonom kralja Faruka od- stranili fev4aln,i sistem in proglasili republiko. V političnih bojih z nazad- njaškimi silami, zbranimi okoli »mu- slimanske bratovščine«, so Naserjevi revolucionarji dokazali, da se more Egipt uspešno razviti samo na osnovi naprednih in modernih teženj ljudstva. Končna zmaga egiptovskega ljudstva je umik angleških čet iz sueškega pod- ročja, s čemer je bil odstranjen zadnji znak kolonialne preteklosti. Ni nas moglo presenetiti, ko je ob nedavnih volitvah bila, z visoko zmago naprednih sil, izglasovana egiptovska ustava in vodja revolucionarnih spre- memb v deželi, p>olkovnik Naser, za predsednika republike. Vezi, ki družijo Egipt in Jugoslavijo, niso tako nove. Brez dvoma so v Egip- tu poznali boj za osvoboditev in nepo- pustljivost jugoslovanskih narodov. Ju- goslavija jim je bila" lahko za vzgled, da volja še tako majhnega naroda v današnjem času ne more biti presli- šana, če je narod enoten in ve, kaj ho- če. Jugoslovanski narodi so vedno s simpatijo gledali borbo egiptovskega ljudstva in se veselili vsake njegove nove zmage. Predsednik Tito se je doslej že dva- krat srečal s predsednikom Naserjem: prvič ob svojem potovanju v Indijo in Burmo, drugič pa je bil njegov gost, ko je obiskal Etiopijo in Egipt. Oba državnika sta poglobila zveze med obema državama tako v političnem, go- spodarskem in kulturnem pogledu. Predsednik Naser, ki bo prispel v Jugoslavijo 12. julija, bo tu naletel na prijateljski sprejem. Ponovno se bo lahko prepričal, da ima v jugoslovan- skih narodih narod Egipta dobre pri- jatelje. Pred praznikom Celja in dnevom vstaje v spomin na ustanovitev prve Celj- ske čete, 20. julija 1941. 1. na Razsevni pri Šentjurju, praznuje Celje in z njim njegovi prebivalci že nekaj let svoj borbeni praznik. Letošnje praznovanje praznika mesta Celja in hkrati tudi Dneva vstaje slovenskega ljudstva, 22. julija, bo pod pokroviteljstvom ob- činskega ljudskega odbora, občinskega odbora Zveze borcev ter občinskega sindikalnega sveta. Ni naključje, da bodo v teh dnevih, razien slavnostnih proslav in komemo- racij, razen odkritja spominske plošče v Šmartnem v Rožni dolini in podobno, v programu prednjačile športne pri- reditve. Prireditve na čast obema praznikoma se bodo začele že v četrtek, 19. julija. Ta dan bo tekmovaje pripadnikov celjske garnizije JLA, obveznikov pred- vojaške vzgoje in članov drugih mno- žičnih organizacij pri prehodu čez Sa- vinjo. Akcija je zamišljena tako, da bodo vse borbene enote krenile na pohod z Golovca ob 17. uri. Na poti do Savinje bodo morale premagovati naj- različnejše zapreke. Prehod Savinje pa bo določen na odseku med brvjo, ki vo- di v park ter kapucinskim mostom. Zmagovalna enota bo tista, ki se bo prva javila na določenem mestu na desnem bregu reke. Na večer pred praznikom mesta Celja bo tudi tradicionalni štafetni tek čla- nov in članic celjskih delovnih ko- lektivov. Z .izjemo od prejšnjih let, bo tokrat nastopno mesto pred poslopjem občinskega ljudskega odbora, v Gregor- čičevi ulici, cilj pa na Glaziji. Začetek teka je določen za 20. uro. Pol ure zatem, to je okoli 20,30, pa se bo začela na Glaziji slavnostna prosla- va z govorom in razdelitvijo i>okalov zmagovalnim ekipam v tekmovanju pri prehodu čez Savinjo in v štafetnem teku. Po razdelitvi pokalov pa se bo začela telovadna akademija članov obeh celjskih društev za telesno vzgojo »Partizan«. Na večer pred praznikom mesta Celja bodo na bližnjih vrhovih zagoreli kre- sovi, lepo razsvetljen pa bo tudi celjski Stari grad. Na praznik Celja, to je 20. julija, bo ob 5. uri budnica. Ob 18. uri pa bo v sejni dvorani ljudskega odbora skupna slavnostna seja občinskega ljudskega odbora in občinskega odbora Zveze bor- cev. Takoj zatem bo ob grobnici na- rodnega heroja Dušana Kraigher j a-Juga ter Vere Slandrove-Lojzke na Šlandro- vem trgu komemoracija. Od tod bodo člani celjskih športnih kolektivov, ko- njeniki in člani Ljudske tehnike od- nesli vence k spominskim ploščam in k spomenikom padlih borcev v Celju in bližnji okolici. Pester spored prireditev je določen tudi za soboto, 21. julija. Tako se bodo popoldne na stadionu atletskega dru- štva Kladivar začele športne tekme v odbojki v okviru športnega dneva Kladivar j a. Na turnirju bodo sodelovala moštva Partizana iz Novega mesta, Fu- žinarja iz Raven, celjskega Betona in domačega Kladivar j a. Tekme se bodo začele ob 16. uri na novourejenem od- bojkarskem igrišču na stadionu. Razen tega bo v soboto še nastop celjskih pevskih zborov. »Večer parti- zanskih pesmi« se bo začel ob 20,30 na drsališčnem prostoru v mestnem parku. Po načrtu bo sodelovalo pet moških pevskih zborov in to Komorni, Svo- boda, France Prešeren in Ivan Cankar iz Celja ter Svoboda iz Štor. Po pro- gramu bodo zbori nastopali posamezno; vsak pa bo zaplel dve do tri partizanske pesmi. Po nastopu pevskih zborov pa (Nadaljevanje na 2. strani) V nedeljo so odkrili spomenik padlim žrtvam na Dobrni v okviru proslav za Dan borca in vstaje jugoslovanskih narodov so na Dobrni odkrili spomenik padlim bor- cem in žrtvam fašizma iz minule voj- ne. Za spomenik, ki stoji v središču naselja in je obdan z lepo urejenim parkom, so domačini prispevali nad 8000 prostovoljnih ur pri raznih delih, poleg tega pa še 300 ur pri vožnjah z živino. Slovesnost na Dobrni je bila zelo dobro organizirana. Na večer pred praznikom je bila Dobrna v zelenju, slavolokih in zastavah. Prav tako je bila ta večer povorka, katere so se udeležila vsa društva domačini. Tudi je s svojim izrednim uspehom obogatil koncert pevskega zbora KUD »Kajuh« spored slavnosti. v nedeljo je bil v Dobrni tak vrvež kot malokdaj. 2.e zgodaj zjutraj so se zbirali ljudje iz okolice v bližini spo- menika. Prišli so tudi številni gostje kot: tov. Jože Gričar, zastopnik Glav- nega odbora ZB Slovenije, tov. Marjan Bertoncelj, organizacijski sekretar GO ZB Slovenije, sekretar OK ZKS tov. Franc Simonič, narodna heroja tov. Ivan Kovačič-Efenko in komandant celjske garnizije podpolkovnik Jože Ožbolt in mnogi drugi vidni funkcio- narji iz okraja in občine Vojnik. Medtem ko je godba »France Pre- šeren« iz Celja igrala partizanske ko- račnice in so se zbirali udeleženci v vedno večjo množico, so okoli Dobrne pokale puške in bobneli možnarji. Par- tizanske patrulje iz različnih smeri so se približevale kraju. Svečanost ob spomeniku se je pričela ob 10. uri. Na tribuni so se zbrali častni gostje, pred spomenikom so se raz- vrstili svojci padlih borcev ter člani raznih društev, za njimi pa približno 2000 ostalih udeležencev proslave. Pred začetkom svečanega dela je predsednik Okrajnega odbora ZB za. celjski okraj, narodni heroj Ivan Kovačič-Efenko, sprejel raport vseh patrulj, ki so pre- hodile dolgo pot in obliskale najvaž- nejše kraje, pomembne iz NOV. Navzoče goste in udeležence je nato pozdravil predsednik organizacije ZB Dobrne tov. Alojz Koren, za njim je govoril o delu odbora za postavitev -spomenika in o prizadevnosti domači- nov, predvsem oa kolektiva zdravilišča in KZ, Ivan Sešel j. Potem je stopil pred mikrofon za- stopnik GO ZB Slovenije Jože Gričar. Čestital je odboru, članom ZB in do- mačinom in se jim zahvalil za požrtvo- valnost, ki so jo s postavitvijo spome- nika izkazali žrtvam v narodno osvo- bodilni borbi. Kot bivši vodilni aktivist celjskega okrožja med vojno se je po- (Nadaljevanje na 2. strani) Reorganizacija trgovsice mreže v Celju? NA SEJI SVETA ZA GOSPODARSTVO SO RAZPRAVLJALI O PRED- LOGIH ZA ZDRUŽITEV TRGOVIN V CELJU. IZ DOSEDANJEGA TRGOV- SKEGA PODJETJA KZ BI USTANOVILI SAMOSTOJNO TRGOVSKO POD- JETJE »ŽIVILA«. MARŽE NA ŽIVILA NAJ BI TRGOVINE SAMOSTOJNO FORMIRALE. DOLOCiTEV OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA NA VES DROBNI BLAGOVNI PROMET. Ugotovljeno je, da so v celjski ob- čini itrgovine s špecerijskim in meša- nim blagom v zadnjem času v dokaj kritičnem stanju. Obremenitev z no- vimi inštrumenti je privedla v izgubo zlasti nekatera manjša trgovska pod- jetja, tako da njihovi uslužbenci že dalj časa prejemajo samo 80, ponekod pa celo samo 60 odstotne plače. To dejstvo je za celjsko občino postalo že tako problematično, da je o tem vpra- šanju že večkrat razpravljala Trgovin- ska zbornica. Svet za gosipodarstvo ter Zbor proizvajalcev. Za rešitev tega problema je Trgovin- ska zbornica že pred meseci izdelala predlog za zvišanje marže pri živilskih predmetih, vendar so ga pristojni fo- rumi zavrnili z motivacijo, da v da- našnji borbi za višji življenjski stan- dard ne kaže, da bi živilom cene zvi- ševali. Ker pa je omenjeni problem ostal _ še vedno problem, je Svet za gosiDodar- stvo piri celjski občini te dni ponovno obravnaval to vprašanje. Predložen je bil predlog o združitvi celjskih trgo- vin v tem smislu, da bi se iz 1,9 trgo- vin v Celju ustanovila tridetajlistična trgovska podjetja — ali pa, da bi se posamezne manjše trgovine pridružile trgovskim podjetjem »Potrošnik« in »Koloniale«. Trgovine se s tem pred- logom (zlasti z drugim) baje ne stri- njajo in bi raje ostale samostojne, toda v tem primeru bi se jim moral zvi- šati odstotek marže, da bi lahko krile stroške, odnosno izgubo. Sicer pa go- spodarski svet in Trgovinska zbornica še vedno zagovarjata stališče, da bi bila združitev trgovin v tri večja trgov- ska podjetja dobra rešitev, ki bi goto- vo omogočila donosnejše in cenejše ï>o- slovanje. Končno so tudi predlagali, naj bi se obstoječe trgovsko podjetje KZ osamo- svojilo in preimenovalo v »Živila«. Te- mu novoustanovljenemu podjetju bise priključile poslovalnice »Križišče« in »Pod gradom« — po želji pa tudi dru- ge manjše poslovalnice. Člani gospo- darskega sveta so ta predlog osvojili. Nadalje so razpravljali še o predlogu za zvišanje marž pri živilih (moka, mast, sol). Večina celjskih špecerijskih (Nadaljevanje na 2. strani) OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE IN MESTNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV CELJE sporočata prebivalcem mesta Celja in bližnje okolice, da sta pripravila za praznovanje praznika mestaCeljain DNEVA VSTAJE naslednji spored prireditev: NA PREDVEČER »PRAZNIKA MESTA CELJA«, 19 JULIJA ob 17. uri: Frontalni napad na mesto Celje. Napad začne pod Golov- cem. Sodelujejo enote JLA, predvojaška vzgoja in strelci. Prehod preko Savinje pri kopališču. ob 20. uri: Start štafet delovnih kolektivov za štafetni tek po mestnih ulicah. Start pred Občinskim ljudskim odborom Celje — ■cilj na Glaziji. Zmagovalne štafete prejmejo F>okale. ob 20.30 uri: Centralna proslava »Praznika mesta Celja« na Glaziji s slavnostnim nagovorom. Podelitev pokalov zmagovalnim štafetam. Istočasno zažig kresov in razsvetlitev Starega gradu. ob 21. uri: Velika akademija TVD Partizan na Glaziji. Sodelujejo TVD Partizan iz celotnega okraja. NA DAN »PRAZNIKA MESTA CELJA«, 20 JULIJA oh 5. uri: Budnica — godba »France Prešeren«. ob 18. uri: Slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora Celje in MO ZB Celje v sejni dvorani Okrajne zadružne zveze Celje, Cankarjeva ulica št. 1. ob 18.30 uri: Komemoracija pred grobnico narodnih herojev na Slan- drovem trgu. Odhod štafet športnih organizacij z venci na spominska mesta iz NOB in grobove padlih partizanov. NA PREDVEČER »DNEVA VSTAJE«, 21. JULIJA ob 17. uri: Turnir v odbojki na stadionu AD Kladivar. ob 20.30 uri: »Večer partizanskih pesmi« na drsališčnem prostoru v mestnem parku. Sodelujejo naslednja pevska društva: Ko- morni zbor, moški in ženski zbor »Svobode« iz Štor. ob 21.30 uri: Ljudsko veselje na drsališčnem. prostoru v mestnem parku. NA »DAN VSTAJE«, 22. JULIJA V dopoldanskih urah izlet organizacij ZB in SZDL mesta Celja v Šmartno v Rožni dolini, kjer bo ob 13. uri odkritje prve spominske plošče iz NOB v Šmartnem. od 8. do 16. ure: Množično tekmovanje v streljanju na strelišču v Liscah. od 10. do 11. ure: Hitro streljanje v premikajoče tarče. ob 10.30 uri: Košarkarska tekma AŠK Olympia : Ljubljana na stadionu AD Kladivar. ob 16. uri: Zaključne prireditve športnega dneva AD Kladivar. Nastop boksarjev in kolesarjev iz Ljubljane in Maribora, med- društveni atletski miting. Vse te prireditve bodo na sta- dionu AD Kladivar. Vabimo prebivalce mesta Celja in okolice, da se prireditev udeleže! STRAN 2 13. JULIJA — ŠTEV. 28 pogled po svetu Zanimivo je razmišljanje A. J. P. Taylora o resničnosti 'zgodovine in po- sebej o zgodovini Nemčije. Tako An- gleži kakor Francozi so kljub vsemu obglavili vsaj po enega kralja. Nemci pa tega niso storili, oni niso zmogli niti Hitlerja skrajšati za glavo, dej- stvo, po katerem zaostajajo še za Ita- lijani, ki so z Mussolinijèm drugače opravili. Tako se je zgodilo, da so na- rodom vzhodne Evrope ponujali in vsi- ljevali najprej Metternichovo carstvo, ko pa se je to zrušilo, pa Hitlerjevo. Ce se hočejo Nemci dvigniti, morajo dati svobodi prednost pred silo in biti za svobodo drugih prav tako zaskrblje- ni kakor za svojo lastno. Taylor ima nedvomno prav, Nemci pa o tem ne razumejo ničesar, kar dokazujejo tudi dogodki preteklega tedna. Adenauer je šel v Rim zato, da bi utrdil stara načela atlantske politike. koval katoliško Evropo kot idejni ste- ber reakcionarne evropske in svetovne politike in spodbil iniciativo francoskih socialistov, ki skušajo položiti most med Zapadom in Vzhodom. V Rimu se je sešel s sekretarjem italijanske va- tikanske stranke Fanfanijem, z njego- vim strankarskim somišljenikom Seg- nijem in z liberalcem Martinom, ki tu- di ni navdušen za spremembo atlant- ske politike, razen v toliko, v kolikor bi od spremembe gospodarske politike odpadlo nekaj na italijanski krožnik. Adenauer tudi ni štedil s podkupo- vanjem in je obljubil, da bo Nemčija investirala v Južni Italiji in povečala izseljeniški kontingent italijanskih de- lavcev za Nemčjo. Nemci so torej za tisto politiko, ki je Evropo pognala v hladno vojno, ki je njim dala ameriško pomoč, ji dvignila industrijo in jim da- la lastno vojsko, ki bo čez dve leti imela 500.000 mož in bo predstavljala najmočnejši element atlantske vojske, s skrajno nevarno miselnostjo: osvobo- diti je treba nemški narod, ga združiti in mu dati njegovo mesto v obrambi pred Vzhodom. To je revanšna vojska in revanšna politika, čeprav do revanša Nemci nimajo nobene pravice, saj so leta 1939 oni pognali svoj vojni stroj proti Vzhodu. Zanimivo je, da je Ade- nauer imel mnogo govoriti s papežem, ne samo v boju proti komunizmu, mar- več tudi o novem konkordatu. Stari konkordat, po katerem so nemški otro- ci molili za Hitlerja, se je preživel, verske pravice, ki jih je Vatikan dobil pred Hitlerjem, so danes tako zastare- le, da jih niti Adenauer menda več ne ponuja. Nemci se seveda opirajo pri tej svoji j)olitiki na ameriški koncept o obrambi Evrope pred vzhodnim blokom. Raz- orožitveni razgovori so ponovno doka- zali, da onstran velike luže ni nobene volje do sporazuma v tem najbolj koč- ljivem preizkusnem vprašanju. ZDA povezujejo razorožitev z nemško zdru- žitvijo, čeprav je jasno, da SZ ne more pristati na združeno Nemčijo, ki bi bila oborožena in bi kot.taka stopila v At- lantski pakt. Saj bi to pomenilo, da se umakne za nekaj 100 km iz Evrope in odkrije svoje zapadne meje, ki si jih je v drugi svetovni vojni priborila v boju na življenje in smrt z najstraš- nejšim napadalcem, kar jih . zgodovina pomni. Povezovati razorožitev z zdru- žitvijo Nemčije pomeni danes slej ko prej vztrajati na starih pozicijah, ne glede na vse spremembe, ki so se zad- nje čase izvršile. Francija rešuje alžirski problem po polževo, obenem, pa'skuša voditi svojo veliko politiko in na isti način razgo- varjati s Hruščevim, Titom, ali Dulle- som, kakor je rekel nedavno Pineau, ki stoji na stališčii, da so spremembe v SZ take, da bi se ob njih popolnoma spremenil svetovni položaj. No, dogod- ki, ki so se zvrstili ob Poznanju, be- sedni dvoboj med ZDA in Poljsko in še to in ono, so pokazali, da te spre- membe v SZ Zapadu ne gredo v ra- čun, da jim je žal za stalinizmom, ker jim je omogočal hladno vojno in vse, kar je z njo v zvezi. Zato tako po- zdravljajo Togliattijeve opombe na de- stalinizacijo in obračunavanje s krož- kom Petöffy na Madžarskem. Proti- ruska gesta v poznanjskem incidentu pa so seveda prav prišla predvsem nemškim novinarjem in to skoraj brez izjeme. Z drugo besedo, politika fran- coskih socialistov za zbližanje med Vzhodom in Zapadom je mirovna po- litika, politika za mednarodno zbliže- vanje in vzpostavitev zaupanja med na- rodi. V Alžiru se ne premakne nika- mor. Priznanje alžirske nacionalnosti ne gre od rok niti Molletovim sociali- stom. Verjetno se bo osnovala v Egip- tu alžirska vlada, če Mollet ne bo znal vzpostaviti direktnih stikov z upniki. Nekaj pa bo treba narediti, kajti Arab- ski svet je močan, njegov bojkot, ki ga napoveduje Franciji, se ne da ukro- titi s kanoni. Baje bi Molletova vlada pristala na volitve pod mednarodnim nadzorstvom. Storila pa je istočasno korak, ki je Arabce zelo razburil, ko je izvršila vojni pohod na Agadir v Maroku, da zaščiti svoje »zakonite afriške ijiterese«. S temi zakonitimi interesi je križ. Angleški Commonwealth se je v zna- menju teh odločil, naj Ciper ostane angleški. Angleži so se zgovorili spet na turško manjšino, kar pa je prozor- na hinavščina, ki ne more roditi dobrih posledic. Ko premišljujemo tisto brez- barvno imperialno skupščino v Londo- nu, ki je bila najbolj razočarana zato, ker se ni nič govorilo o tem, kaj bo Anglija investirala v nerazvite države v Aziji, nam prihaja na misel spet Tay- lorjev zaključek: »Stara Anglija je propadla in pretežna večina Angležev je z veseljem gledala njen zaton. Upam, da smo njene prednosti mogli rešiti 71 novo obdobje, ki nas vodi bli- že enakosti med ljudmi. Toda če se je to zgodilo, se je zgodilo samo zato, ker je bilo dovolj mož starega reda, ki so hoteli novi red.« Upajmo, da je tudi danes na svetu dovolj takih mož, ki hočejo mir, spo- razum, sodelovanje — novi red med Izrek: „S trebuhom za kruhom^^ ho veljal СеЦапотЦ^ če . .. Prav zares drži kot pribito, da so Celjani že lepo število let nezadovoljni s preskrbo kruha in peciva. Kritike, včasih upravičene, še večkrat pa ne- upravičene, so nekaj časa kar deževale na račun podjetij, ki nas oskrbujejo. Jezili 'so se tisti, ki so kupili vroč, sko- raj kuhan kruh in tisti, ki so kupili ali pa so bili postreženi v gostiščih s slabimi zemljami in pecivom. Razbur- jali so se tisti, ki so v nedogled čakali v vročini, dežju in mrazu pred pro- dajalnami kruha. Ce bi sešteli čas, ki so ga potrošili za razprave o kruhu, bi bil bržkone enak s časom, ki bi se potreboval za izgradnjo sodobne in ka- pacitetno zadostne pekarne. Vprašajmo se, kako je nastal pro- blem preskrbe s kruhom in kaj se da storiti, da ga odstranimo. V Celju ima- mo dve podjetji, ki pečeta kruh in pe- civo. Obe imata osem peči, ki pa so vse že več ali manj doslužile in to ne samo zaradi izrabljenosti, marveč tudi zaradi zastarelosti, saj ni niti ena mlaj- ša od 30 let. Pekovski pomočniki se vrstijo v treh izmenah dan in noč in se trudijo, da napečejo dovolj za po- trošnike. Peči niso grajene za takšen obseg dela in ker prebivalstvo nara- šča, se dela preko kapacitet, ki jih peči zmorejo. Približno 14.000 kg kruha pri- haja sleherni dan v pekarne, prodajalne in gostišča. Za pecivo ne ostane dosti časa, toda potrošnik si ga želi, dobi pa žal slabega". Posebno kritično je stanje, okoli prvega in petnajstega v mesecu, ko je nakup močnejši in takrat obi- čajno porazdelitev odpove. V' glavno prodajalno v Stanetovi ulici, kjer je največ potrošnikov, morajo voziti kruh iz drugih pekarn. Nakup preseže obi- čajno ob takih dnevih zmogljivost pe- karne, ki proizvaja 3000 do 4000 kg kruha in 1300 kg peciva in zalaga to prodajalno. Posledica tega je seveda slaba kakovost. Kolektivi pekarn pa nam morajo tudi priznati, da je delna krivda za slabo kakovost odvisna od strokovnega kadra. Znano je, da so starejši pomočniki mnogo boljši od m.lajših, ki prav zaradi masovne in če- sto površne peke kruha niso imeli pri-. like, da bi se izurili v svojem poklicu. Rešitev je torej nujna tembolj zato, ker je kruh osnovna prehrana človeka. In kaj je storjenega? Načrti so priprav- ljeni in predvidevajo izgradnjo nove centralne pekarne, ki bi bila sposobna zalagati dobršen del celjskega okraja. Zemljišče, kjer bi zgradba stala, je ne- posredno poleg skladišča trgovskega podjetja »Žitar« in sredi zazidalne po- vršine, namenjene živilski industriji. Ce bi pekarna delovala z zmogljivostjo 25.000 kg, tedaj bi lahko nekatere se- danje peči dajale potrošnikom pecivo v zadostni izbiri in količini. Vse pekar- ne v okraju, ki so prav tako zastarele in izrabljene, bi se bistveno razbreme- nile in bi služile kot dopolnitvene. Pre- voz kruha z ekonomičnimi vozili bi bil rentabilen, še bolj pa bi bila renta- bilna velika sodobna peč, ki bi zapo- slila Ic 30 do 35 od 54 sedaj zaposlenih. Peč bi bilo možno ogrevati električno, s plinom in ostalim gorivom. Čeprav je investicijska vsota za gradnjo sodobne pekarne precejšnja, bi bilo možno po etapah spraviti pekarno k življenju.. Stroji in inventar, ki sedaj služi svo- jemu namenu, bi ostal enako uporaben tudi v novih prostorih. Ce pa bi hoteli takoj vse in novo, potem bi se res tež- ko odločili. Toda začeti je treba. rg. , Nad šest sto partizanskih otrolc na počitnicali Okrajni odbor Zveze borcev je letos zelo lepo poskrbel ža letne počitnice partizanskih otrok s področja celjskega okraja. Organizirali so več taborjenj in letovanj, pohode po sledovih svojih očetov čez Pohorje in po Koroški, za bolne otroke pa letovanja v obmorskih letoviščih. Eno najmočnejših taborjenj bo v Ko- stanjevici ob Krki, kjer se bodo zvr- stili otroci v treh izmenah na tabor- jenju in letovanju po 20 dni. Dve iz- meni otrok bosta po 20 dni letovali v Žužemberku. Medtem ko letuje 62 partizanskih otrok v Sekiri ob Vrbskem jezeru v Avstriji, je skupina mlajših otrok že preživela počitnice v zdravstveni kolo- niji v Bakru. Okrajni odbor Zveze bor- cev je podprl 24 partizanskih otrok, ki bodo v okviru počitniške zveze šli na potovanje po naši domovini. Prav tako je podprl deset partizanskih otrok iz šoštanjskega predela, ki bodo letovali skupaj s taborniško organizacijo. Poleg letovanj in taborjenj je Okrajni odbor Zveze borcev organiziral dva po- hoda za starejše partizanske otroke. Skupina 30 mladincev in mladink je že odšla na pot čez Pohorje in bo obšla v desetih dneh naslednje kraje: iz Ma- riborske koče so krenili na Ruško ko- čo, od tod na Bajgot, kjer je bilo tabo- rišče Pohoi-skega bataljona, nato dalje na Ribniško kočo in Partizanski dom. Od tod jih .bo vodila pot na Le,: gen, kjer so partizanske bolnice, nate pa bodo preko Podgorja, Graške gore, Zavodne, Loma ter Sv. Florjana prišli do Lepe njive v Letuš. Tudi drugega pohoda po Koroški se bo udeležilo okrog 30 mladincev irx mladink. Ña pot bodo krenili 21. julija iz Dobrne, od koder bodo preko Sv. Jo- šta, Cirkovc, Rdečnika, Suhodola, pri- speli čez štiri dni na Poštarski dom. Obisikali bodo še Rimski vrelec, Kotlje, Prežki vrh, Ravne ter Poljane, kjer se bodo ustavili za nekaj časa. Zadnji del njihove poti bo vodil preko Crne, Št Vida, Smrekovca, Mozirske koče, Šmi- hela ter Lepe njive v Letuš. Seja sekretariata Okrajnega odbora SZDL V torek je bila v Celju seja sekre- tariata Okrajnega odbora socialistične zveze, na kateri so razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih. Na seji se sklenili tudi to, da sekretariat pripravi potreben material za bližnjo sejo Okr. odbora SZDL, ki naj bi bila sklicana proti koncu julija. Na tej seji Okrajnega odbora SZDL bodo razpravljali o družbenem uprav- ljanju v našem okraju, hkrati pa tudi o delu občinskih odborov, svetov itd. „Odpad" — varčevanje in mladinski kriminal Podjetje »Odpad« v Celju kupuje vse in mlado in staro je s tem seznanjeno. Zelo spoštujem in občudujem tiste rev- ne otroke, ki »v potu svojega obraza« sledijo železniškim tirom, stikajo po smetiščih, gozdovih, po rekah in po- tokih, da bi našli star obroč, podkev, kolo in vso mogočo šaro, ki bi se dala vnovčiti pri »Odpadu«. To so tisti po- šteni zaslužkarji in ti znajo navadno tudi pravilno obrniti E>ošteno zasluženi denar. Bodisi, da si kaj kupijo, da se učijo varčevati in spravljajo paro za paro na kupček. So pa še druge vrste »odpadni za- služkarji«. Tisti, ki preže v temnih no- čeh (ali pa tudi pri belem dnevu), kje bodo lahko kaj izmaknili za »Odpad«. Nekateri so že kar spretni v tej stroki. Kjer ne gre zlepa in hitro, se poslu- žujejo tudi sile in znajo marsikaj kar tehnično pravilno razstaviti, da lahko odneso. (Pri tem niso varne niti sve- tilke na grobovih mrtvih, železni križi, vaze in razne nagrobne plošče). V ta- kih primerih je mlad človek že na naj- bližji stezici ceste, ki vodi v kriminal. Ne bi hoteli biti krivični do podjetja »Odpad« — vprašamo pa le, ali to pod- jetje ugotavlja identiteto tistega, ki prinese odpadni material, registrira ime in preverja izvor prinesenega blaga prej ko ga sprejme? Ce ne, bi podjetju mnogi, ki so že bili ali še bodo pri- zadeti od takih nepridipravov, pripo- ročili ta postopek. ODVEČEN PREPLAH ZARADI MENINGITISA V CELJU Po Celju so se razširile vesti, da ob- staja nevarnost epidemije meningitisa med otroci. Drži sicer, da je sedaj rav- no čas, v katerem se ta bolezen najraje pojavi, vendar ni prav nobenega vzroka za tak poplah. Prejšnja leta je bilo ob tem času več primerov obolenja za to boleznijo kot letos. Letos sta samo dva primera, ki sta izolirana v bolnišnici. Oba otroka sta dobila to bolezen iz Trsta, kjer je teh obolenj precej. Vendar tudi ta dva nista tako nevarna, ker gre za lažjo vrsto meningitisa. To obvestilo smo prejeli od sanitarne inšpekcije. Torej je poplah med ljudmi neosnovan, kajti vedno se najdejo lju- dje, ki silno radi plašijo okolico z vzne- mirljivimi-novicami neglede na to, kaj s tem povzročijo skrbnim staršem. PRAZNIK CELJA (Nadaljevanje s prve strani) se bo začelo na istem prostoru v parku ljudsko rajanje. Višek prireditev na čast dvema bor- benima praznikoma pa bo dosežen v nedeljo. Tako bodo osnovne organizacije Zveze borcev in odbori ostalih teren- skih političnih organizacij in delovni kolektivi priredili izlet v Šmartno v Rožni dolini, kjer bo v opoldanskih urah odkritje spominske plošče na hiši, kjer so imeli prvo javko aktivisti celj- skega področja. Ob tej priložnosti bo- do domačini pripravili lep program na- stopov pevskega zbora, recitacij in po- dobno in s tem pokazali, da so bile go- vorice, da je dejavnost kulturnopro- svetnega in drugega značaja povsem zamrla, nekoliko preuranjene! V nedeljo bo okrajni strelski odbor pripravil celodnevno množično strelja- nje. Vmes, od 10. do 11. ure, pa bo hitro streljanje na premikajočo tarčo. Ostali spored na dan 22. julija bo iz- popolnil športni dan atletskega društva Kladivar. Tako bo dopoldne na sta- dionu Borisa Kidriča ljubljanski derby v košarki med Ljubljano in Olympio. Popoldne pa se bo, prav tako na atlet- skem stadionu, začel zanimiv in doslej za Celje edinstven program prireditev. Razen zanimivih atletskih nastopov v izbranih disciplinah z najboljšimi tek- movalci iz Celja, Ljubljane, Maribora in Zagreba bo to ризроМпе na vrsti še dvoboj mestnih boksarskih reprezen- tanc Maribora in Ljubljane. Doslej sta se obe reprezentanci med seboj pome- rili dvakrat, v teh tekmovanjih je en- krat zmagal Maribor, drugič pa Ljub- ljana. Tretji, in lahko rečemo odločilen, dvoboj obeh reprezentanc mora torej v Celju prinesti odgovor — kdo je bolj- ši. Boksarski dvoboj bo popoln v vseh 10 kategorijah. Razen tega pa se bodo ta dan na stadionu pomerili še kole- sarji Ljubljane in Maribora v hitrostni vožnji na stezi, v prehitevanju, zra- ven tega pa bo izveden tudi celjski kri- terij. Vse te točke se bodo odvijale iz- menično, tako da bo n. pr. določeni atletski disciplini sledila ena boksarska borba in tej določena točka kolesarjev. To menjavanje sporeda se bo ponav- ljalo skozi celo popoldne, tako da bodo tudi zamudniki imeli priložnost videti atletiko, boks in kolesarje. AD Kladivar računa, da bo s takšno prireditvijo ne samo zadovoljil številne gledalce, mar- več tudi vzbudil v Celju zanimanje za kolesarski in boksarski šport. Reorganizacija trgovsl(ë mreže v Celju? (Nadaljevanje s prve strani) trgovin ie zašla v finančne težkoče ravno zaradi minimalne marže — 7 od- stotkov (v katerih pa je zajet tudi 2 odstotni prispevek za pospeševanje kmetijstva). Člani sveta so predlagali, naj bi po- sainezne trgovine svobodno formirale maržo, kot je to že primer v drugih večjih mestih. V Celju je med 19 sa- mositojnimi špecerijskimi trgovinami vsekakor možna uspešna konkurenca. Svobodno formiranje marže bi tudi vplivalo na večjo odgovornost trgovin do formiranja detajlističnih cen. Mar- že, ki je ne-bi dosegli pri živilih, bi lahko prevalili na druge artikle. Go- .spodarski svet je sklenil predlagati Ljudskemu odboru sprostitev marže. Končno so člani Gospodarskega sveta razpravljali še o občinskem prometnem davku na ves drobni blagovni promet. Že. na zadnji seji je bilo sklenjeno, da bodo vse trgovine, razen živilskih, pla- čevale 2 % prometni davek na celo- kupni promet. Tiste špecerijske, odnos- no mešane trgovine, ki nad 50 % trgu- jejo z živili, bodo oproščene promet- nega davka. Prav tako bosta oproščeni prometnega davka tudi podjetji »Ku- rivo« in »Naša knjiga«. V nedeljo so odhrili spomenik padlim žrtvam na Dohrni (Nadaljevanje s prve strani) hvalno izrazil o ljudeh Dobrne in oko- lice, ki so veliko žrtvovali za uspeh na- še oborožene vstaje. Govoril je o bojih XIV. divizije »Borisa Kidriča«, ki se je na svojem slavnem pohodu na Štajer- sko pomikala skozi te ki'aje. Na koncu svojega govora je dejal, da smo dolžni posvečati svojcem padlih borcev, pa tudi preživelim borcem več skrbi, kajti ti niso samo veliko dali v preteklosti, temveč so to tisti ljudje, ki so najbolj predani naši socialistični stvarnosti. Prirediteljem te svečanosti je k uspe- hu čestital tudi sekretar OK ZKS toV. Franc Simonič. Med drugim je dejal, da ta spomenik, ki stoji v Dobrni, naj ne bo samo v znak zahvale padlim žrtvam, temveč mora biti tudi opozo- rilo, da nam nobene žrtve, ki jih vla- gamo za stvar miru, ne bodo prevelike. Dejal je, da ima Jugoslavija v svetov- ni akciji za mir in odpravo vojne ne- varnosti vodilno vlogo in da je za tako politiko in vzgled morala naša država tudi mnogo žrtvovati. Na koncu je go- voril še o nekaterih gospodarskih pro- blemih in pozval prisotne, naj poma- gajo zgraditi socialistične odnose tudi na vasi, da bo naša država čim hitreje dosegla svoj svetli cilj — socializem. Vrhunec svečanosti je bil, ko je na- rodni heroj Ivan Kovačič-Efenko od- kril spomenilc, na katerem je vklesanih 39; imen padlih žrtev. Po odkritju je predal spomenik y varstvo občini Voj- nik. V čuvanje ga je sprejel predsednik občinskega odbora tovariš Jost. Spored svečanosti se je nadaljeval z nastopom moškega, ženskega in meša- nega pevskega zbora KUD »Kajuh« iz Dobrne. Mala pionirka je recitirala Ka- juhovo pesem »Materi padlega parti- zana«, član celjskega gledališča Janez Skof pa Borovo »Obrekovalcem«. Med- tem ko je godba igrala, so začeli pred spomenik polagati vence svojci padlih borcev, nato pa zastopniki organizacij in društev. Enota pripadnikov predvo- jaške vzgoje je izstrelila častno salvo. Svečanost je bila zaključena z dr- žavno himno. Organizacija ZB je pogo- stila svojce padlih borcev, ostali ude- leženci pa so se napotili na veselični prostor, kjer je imela celjska godba promenadni koncert. Spomenik, ki so ga v Dobrni odkrili, je zelo lep. Je visok graniten steber v obliki antene. V sredini je obložen z marmorjem, na katerem so vklesana imena padlih in posvetila v verzih. Pri vrhu je v granit vklesana vejica lipo- vega listja z zvezdo. Spomenik v obliki obeliska kipi nad strehami bližnjih hiš. Izdelan je bil po načrtu inž. Kovača iz Celja. Okoli spomenika so na prostoru, ki je bil prej dokaj zapuščen, uredili prijeten nasad, ki bo Dobrni kot turi- stičnemu kraju tudi v okras. Narodni heroj Ivan Kovačič-Efenko odkriva spomenik na Dobrni 13. JULIJA — ŠTEV. 28 STRAN 3 V Kompolah bodo odhpili spominsbo ploščo Kompole so bile med okupacijo ža- rišče odpora proti nasilju, ker je bilo postojanki okupatorja, v samih Sto- rah, odporniško gibanje mnogo težje. Tu so delovali Jerinovi in Ocvirkovi: Tine, Gregec in Pepea. Zato ni čudno, da so okupatorjevi hlapci med prvimi izselili najnaprednejše slovenske družine iz iCompol in Stor. V izgnanstvo so mo- rali tudi Jerinovi. Posebno težki udar- ci so čakali Ocviikovo družino. Tine 'se je pripravljal za doktorat, ko je bil vpoklican k vojakom. Okupator je vdrl v deželo. Padel je v nemško ujetništvo in se vrnil šele decembra 1941. Vedel je, kaj je njegova naloga. Našel si je zaposlitev v Sevnici pri železnici, kjer 90 že delali Marijan Jerin in Karel Jug s svojimi tovariši, povezanimi s teren- skimi organizacijami OF. Sestajali so se s Tončko Cečevo, ki je Tineta tudi sprejela v Partijo. Izdaja v Zasavju jih je razdružila. Tine je bil tik pred racijo v Sevnici dodeljen k železniški postaji v Grobelnem. Toda gestapovci so iskali in vohali. Nekega večera so presenetili Òcvirkove pri večerji. Tine je bil skrit v kuhinji in ko so gestapov- ci pričeli preiskavo v sobi, ga je sestra Pepea na skrivaj obvestila o nevarno- sti. Zmuznil se je skozi vežo iz hiše, kjer pa je naletel na stražarja. Odrinil ga je in v temi naletel pri kozolcu še na drugega stražarja, toda tudi tega je prevrgel in požrla ga je tema. Streli gestapovcev ga niso zadeli. Kmalu nato se je vključil v partizanske edinice, ki se bile okoli Kalnika. Pozneje se je prostovoljno javil v dolenjske parti- zanske edinice in se kot komisar IX. in X. brigade boril na neštetih krajih. Doma pa so preživljali težke trenutke. Gestapovci so odpeljali v zai>ore Sta- rega piskra očeta Gregorja Ocvirka s sinovoma Viktorjem in Gregorjem. Gre- gor je pred okupacijo hodil s Tinetom po skrivnih sestankih, kjer sta razla- gala marksistično literaturo. Ker zasli- ševanja po gestapovskih metodah niso rodila pravega oziroma zaželenega Ocvirkova eiamic« uspeha, so čez nekaj časa zaprli še Ocvirkovo mater s hčerama Treziko, Francko in Pepeo. Cez nekaj dni so iz- pustili mater, Treziko in Francko, za- držali pa so še Pepeo, ki je bila naj- brž'sumljiva zato, ker je bila znana kot napredno dekle. Sodelovala je pri raz- nih prireditvah in kaj rada pomagala bratoma Tinetu in Gregcu, ko sta orga- nizirala predavanja in proučevala mark- sističen material. Kmalu je občutila ves bes okupatorskih biričev, dokler je niso prepeljali v Auschwitz, kjer je leta 1943 umrla, Gregec pa v Dachauu leta 1944. Peter Oc vir k je 12 let garal v rudnikih Francije. Ko so Francijo oku- pirali Nemci, se je vrnil v domovino. Ko je videl, kaj so okupatorji jx)čeli z domačini, je odšel v partizane. Junija 1944 je bil ranjen v borbah na Zusmu, prepeljali so ga v bolnišnico na Bo- hor, kjer je umrl. Očeta Gregorja in Viktorja so gestapovci iz celjskih za- porov prepeljali na Bori, kjer so ju tri mesece mučili, nato pa odpeljali v Koburg. Iz tega taborišča sta se vrnila šele po osvoboditvi. Toda oče se ni več zavedal kje se nahaja, še vedno je ča- kal, da mu povedo, kdaj bo lahko odšel domov. Umrl je leta 1949, ne da bi se zavedel, da je preživel zadnja leta svo- jega življenja na osvobojeni domačiji. Martin je bil pred osvoboditvijo do- deljen k UDV, kjer je kot kapetan do- čakal osvoboditev domovine. Od izčr- panosti ga je pri izvrševanju službe za- dela možganska kap, prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu podlegel. Alojz Ocvirk je odšel leta 1944 v parti- zane, se srečal na Dolenjskem z bra- tom Tinetom in zoi>et odrinil drugam. Ranjen je bil v roko, potem pa dode- ljen v obrtne delavnice Glavnega štaba NOV Slovenije. Danes se ubada s ši- vanko na svojem skromnem domu v Štorah, lepo skrbi za družino in rad sreča kakega znanca ali soborca, da se pogovorita o težkih dneh, ki so za na- mi. Viktor gospodari na domu, kjer živi mati Francka, ponosna na svoje otroke, a globoko žalujoča za tistimi, ki jih je izgubila v najlepših letih njihovega življenja. 15. julija bodo na hiši pri Ocvirkovih v Kompolah odkrili spominsko ploščo Tinetu, Petru, Pepci in Gregecu. Ta- krat bo pri Ocvirkovih zopet živahno kakor v dneh borbe, ko so tja zahajali borci in kurirji, ki jim je Ocvirkova hiša vedno rada izkazala toplo gosto- Ijublje in jim nudila vso pomoč. Odkritje spominske plošče bo v ne- deljo, dne 15. julija 1956 ob 13. uri na Ocvirkovi hiši v Kompolah. Odkritje spominske plošče je povezano z lepim kulturnim programom, kjer bodo so- delovali člani celjskega mestnega gle- dališča, KUD Kompole in Svoboda iz Štor. Po proslavi bo družabna prire- ditev. Prebivalci bližnje in daljne okolice, posebno Celjani, udležite se odkritja. Prometne zveze so izredno ugodne. Hiša je oddaljena petnajst minut od postaje in stoji v bližini šamotarne. F. V. Tine, Gregec, Jožica in Peter - padli iz družine Ocvirkovih Člani Zveze borcev so obiskali PARTIZANSKE KRAJE Na zadnjem občnem zboru organi- zacije Zveze borcev na Hudinji so čla- ni sklenili, da bodo v kratkem izvedli določene akcije. Tako so pred nedav- nim obiskali Mestni muzej, oddelek NOV in Frankolovo ter okolico. V Mestnem muzeju so poslušali predava- nje in tolmačenja tov. Staneta Terčaka, ki je nazorno in zanimivo povedal mar- sikaj novega. Nekaj dni kasneje so priredili množično ekskurzijo na Fran- kolovo, katere se je razen članov ZB udležilo tudi mnogo mladincev. Na gro- bove so p>oložili venec, v spomin î>ad- lim žrtvam pa je govoril tov. Borovnik Valentin-Lipe. Ko so se poklonili spKjminu padlim, so odšli po poti XIV. udarne divizije, ki jo je prehodila pozimi 1944. leta. Ustavili so se pri razvalinah linden- škega gradu ter počastili spomin bor- cev ob plošči, ki je vzidana na raz- valinah gradu. Povsod so bili obiska članov ZB zelo veseli. Strmec \e áosio\no praznoval Dan borcev in hraievni praznik Zveza borcev NOV iz Strmca je iz- brala 4. julij za svoj občinski praznik. Na ta dan leta 1944 je Tomšičeva bri- gada pregnala Nemce iz Strmca, izvr- šila je akcijo na trgovino, v njene vrste pa so se vključili še vsi tisti, ki se do takrat niso mogli pridružiti NOV. Ob^ čina Strmec je svoj prvi praznik sla- vila že lani in takrat odkrila lep spo- menik vsem padlim borcem za svobodo in žrtvam fašističnega terorja. Ljudje iz Strmca in okoliških vasi so v času vojne aktivno delali v NOV. Prvi partizani so tu našli dobro zave- tišče in podporo ljudi. Meseca julija 1944. leta so bili že skoraj po vseh vaseh postavljeni vaški odbori OF in aktivno delali. Posebno aktivna je bila mladina. Skoraj ni bilo hiše, ki ne bi dala 'borp^. Zato tudi izdajalci tu niso imeli uspeha, pek Koren, ki je ta čas še sodeloval z Nemci, je bil zaradi te- ga septembra 1944. leta od partizanov izseljen iz Strmca v Celje. Od takrat dalje so v Strmcu še bolj aktivno de- lali za partizane. Osnovna organizacija Zveze borcev Strmec je prekopala trupla padlih, ki so pokopani na raznih mestih na njiho- vem območju, v skupno grobnico. To grobnico so napravili letos pri spome- niku padlim borcem sredi vasi. Tretje- ga julija so prekopali iz pokopališča posmrtne ostanke partizana Bojana, Matevžeka, kurirja Cvetka in še ene- ga partizana, čigar ime ni znano. Vsi ti so padli pozimi 1944 v Socki. Poleg teh so prekopali še pet partizanov Tom- šičeve brigade, ki so padli spomladi 1945. leta, tik pred svobodo, v borbi za Hrenovo pri Strmcu. Imena štirih še sedaj niso znana. Znano je le ime 16- letnega Tončka iz Lipe, ki je tu da- roval svoje mlado življenje za svobodo. Ostanki teh trupel so bili položeni na mrtvaški oder v osnovni šoli. Cez dan se je njihovemu spominu poklonilo veliko ljudi in jih okrasilo s cvetjem Zvečer 3. julija pa je bil svečan pokop v grobnico v navzočnosti velike mno- žice ljudi. Pevski zbor je zapel, godba pa odigrala žalostinko. Grobnico so prekrili z venci in cvetjem. Naslednjega dne je krenila iz Str- meča partizanska patrulja v ostale par- tizanske vasi. Ob 7 zvečer je izvedla napad na vas Strmec in s tem obnovila spomin na 4. julij 1944, ko so partizani napadli in izgnali Nemce iz vasi. Zve- čer je bil na prostem predvajan parti- zanski film »Na svoji zemlji«, ki si ga je ogledalo veliko ljudi. ZBNOV Strmec ima namen prekopati vse borce, ki so še pokopani p>o raznih krajih, in vsako leto slovesno praznovati svoj občinski praznik ter Dan borca, 4. jvilij. Lipe Končno spet otroški vrtec v Gaberju Glede potreb po otroških vrtcih v Celju smo prelili zadnja leta precej črnila in na sestankih precej izbrusili jezike — toda prav počasi se je le za- čela odvijati ta silno zamotana klopka. Poleg mestnega imamo že nov otroški vrtec v Jurčičevi ulici. Bila je silna borba, predno smo ga dobili. Za mest- nimi ženami so se v slično odločno in ostro borbo spustile tudi žene v indu- strijskem središču, v Gaberju. Najprej moledovanje pri tovarnah — nič, po- tem so skušale najti zasilno rešitev v neki adaptaciji — spet nič, potem pa so se »vsedle« na Dom Tončke Cečeve. Nekoč je tu že bil vrtec, pa naj bo še zdaj, če res ni druge rešitve — so me- nile. Pa ne da bi izgnale odnosno iz- podrinile domske otroke! Nasprotno f Boljše domove bomo preskrbele tej mladini — so sklenile. In res so šle kar množično na lov za dobrimi rejniki. (Rejniška služba v Ce- lju zadnja leta sploh izvrstno napre- duje in gaberske žene pripisujejo mno- go zaslug tovarišici Rovanovi, ki ima na mestni občini ta referat. Samo v ■tem letu so žene v Celju in bližnji inolici našle 60 socialno ogroženim otrokom vzorne rejnike.) Tako so Ga- t^rčanke ubile dve muhi na en udar: starejšim otrokom doma Tončke Ce- čeve — tistim, ki tako teže za toplim domačim ognjiščem, so preskrbele dom in nove roditelje, otrokom zaposlenih mater pa odprle prepotrebni otroški vrtec. Nekaj otrok, za katere zaenkrat še niso mogle preskrbeti pravih rejnikov, pa bo vzel Dom Vere Šlandrove na Polzeli. Razume se, da novi vrtec v Gaberju še ne bo rešil akutnega pro- blema — potreb po otroških vrtcih, saj bo lahko sprejel največ do 30 otrok, v Gaberju pa je kakih 100 otrok zaposle- nih mater, ki so brez varstva, prepu- ščeni cesti ali zaklenjeni sobi. Začetek je le tu, pozneje pa bodo Gaberčanke bile nadaljnjo bitko za večji, moder- nejši vrtec. Vrtec v Domu Tončke Cečeve bo od- prtega tipa. Gornje prostore bodo po- rabili samo za šolske otroke, spodnje pa za manjše. Vrtec bodo odprli sei>- tembra meseca. Pri izbiri otrok za sprejem v vrtec se hočejo držati na- čela pravičnosti. Ker vsem zaenkrat ne bo mogoče ustreči, bodo Gaberčanke po anketni poli, hišo za hišo točno pre- verile, kje so najkritičnejši primeri in bodo vpisale res samo najpotrebnejše. Hude bitke na Kozjanskem... »Sekunda pri nas mnogo pomeni, morda več kot ura ali dve na vašem delovnem mestu!« Tako nas je pred dnevi v uvodnem predavanju pozdravil tov. Ožbolt, komandant Celja, in to vso skupinico rezervnih oficirjev, ki je prišla na strokovno izpopolnjevanje v enote JLA v celjski garniziji. Kaj kmalu smo se prepričali v res- ničnost te trditve. Na sam državni praznik »Dan borca« smo krenili v ju- tranjih urah iz Celja na letošnje vo- jaške vaje. Pot nas je vodila tja do Ponikve, kamor smo prispeli že v do- poldanskih urah. Pristali smo po edi- nicah v bližnjih bukovih gozdičih, kjer nas je objela prijetna senca. Počitek se jo močno prilegel, saj je bilo treba zbi- rati moči za bližnje napore. Tako smo izkoristili počitek tudi za proslavitev »Dneva borcev«. Edinice tov. majorja Atlagiča so proslavile praznik v i)opol- danskem času na travnati jasi, kjer je o pomenu tega praznika spregovoril tov. major Radišić, za njim pa je tov. rnajor Atlagič. Bilo je pravcato praz- nično razpoloženje in po gozdičku se je bogato petje ptic moralo začasno umakniti partizanskim in borbenim slovenskim pesmim, ki so prišle prav iz srca iz številnih grl rezervistov. V nočnih urah smo naslednjega dne krenili v največji tišini iz objema goz- dov v polni bojni opremi na nov po- hod. Pot nas je vodila preko Grobel- nega, Šentjurja, Črnolice na Planino nad Sevnico. Od tam bi morali nada- ljevati pohod še dalje. Vendar ni šlo vse tako kot smo si mislili. Ze ob treh zjutraj so naši prednji deli naleteli na izvidniške skupine »sovražnika«. Sicer so naši »plavi« (opremljeni s čeladami) po kratkem streljanju pregnali »rdeče« (opremljene s titovkami), praksa pa je bila le presenetljiv signal, da je na po- hodu po istih poteh tudi sovražnik in da ni več daleč od nas. Ali se bo mogo- če spoprijeti z močnimi silami v ne- prikladni soteski na terenih od Črnoli- ce do Jezerca? Pričeli smo bitko s ča- som. Z vsiljenim tempom smo se vzpe- njali proti Jezercu in pri tem premago- vali v uri tudi po 7 km. Priboriti si je bilo treba boljše položaje za borbo, in to za vsako ceno. Komaj smo premago- vali zadnje klance, smo že slišali regla- nje strojnic in močan ogenj sprednjih edinic. Bitka se je torej že pričela, mi pa smo bili še sredi pohoda v kolonah na cesti. Ni bilo časa za počitek. Iz večurnega forsiranega marša smo takoj prejeli potrebna povelja in pod vod- stvom svojih starešin zavzeli borbene položaje. Objelo nas je jutranje sonce, ki je prodiralo v prostrane hoste šte- vilnih neznanih vrhov na tem planin- skem svetu. Kako vabljive so bile bo- rovnice, ki smo jih preznojeni in žejni tako poželjivo gledah ... Pregnati je bilo treba skušnjavo, kajti pred nami je bil sovražnik in pričakovati je bilo takojšnjega spopada. Nekaj minut po 6. uri se je pričela vroča bitka na vsej širini. Trda je predla »plavim«, saj je sovražnik upor- no branil več ur Jezerce, strateško iz- redno važno točko. V kritičnem tre- nutku je po sijajni zamisli komandanta »plavih« tov. Ožbolta izvršila rezervna enota pod vodstvom kapetana tov. Kne- ževića obkoljevanje najpomembnejše kote 662 m v tej borbi. Tudi sovražnik ni počival in se je prav tako boril za ta vrh. S svojim desnim krilom so »rdeči« sicer osvojili vrh, kjer so se pa lahko zadržali le 2 minuti! Taktična zamisel tov. Ožbolta, ki je neumorno dajal po- velja vsem enotam, je popolnoma uspe- la. Pešadijske enote so zoževale svoj obroč in so, po domala nepristopnem planinskem terenu, zasule sovražnika z močnim ognjem. V tej akciji so se odlično odrezali tudi artiljerci in vsa druga orožja, ki so jih vojaki na rokah ponesli na položaje (po 50—60 kg!) in korak za korakom spremljali pešake. Iz vseh orožij je bruhal ogenj na so- vražnika. V silnem naletu so »plavi« zavzeli vrh in prizadejali sovražniku take težke rane, da jih ni mogel več zaceliti. Vsa teža boja je bila na ra- menih enot tov. majorja Atlagiča, ki je imel v svojih vrstah odličen starešinski kader. V tej pomembni akciji so po- leg tov. kapetana Kneževića in vseh borcev bili močno zaslužni se tov. kap. Georgijevski, por. Barbir, podp. Šupić, rez. podp. Klanjšek in rez. vodnik Bud- na. Kmalu za tem je padlo Jezerce in pričelo je na vsej fronti hitro napre- dovanje »plavih«. S spretnimi manevri in neverjetno dinamiko so »plavi« ob- koljevali sovražnika, pripravljali skle- njene obroče, skozi katere so se iz- vlekli le majhni del sovražnih sil. Okrog 11. ure je enota kap. Dujovi- ča dosegla drugo pomembno zmago v tej veliki bitki. Pri osvajanju brez- imnega vrha je padel v njene roke ko- mandant »rdečih«! Kljub temu pa je borba trajala še polnih 8 ur. »Plavi« so nadaljevali s sistematičnim preganja- njem in lovljenjem sovražnih sil. Tam nad Mrzlim poljem, na Brdu, sem bil priča kako mojstrsko so edinice tov. majorja Atlagiča ujele v kotel kar cel bataljon »rdečih«. Ni bilo časa za ko- silo, sonce pa je neusmiljeno žgalo na celotno pokrajino. Fizična kondicija in zdržljivost vojakov in starešinskega kadra pa je bila več kot odlična in pred sabo smo videli le pot — naprej! Povsod so nas sprejemali dobri in prijazni ljudje. Z zanimanjem so sle- dili borbam. Kjer smo se le za trenutek ustavljali na položajih, že so nam po- stregli z vodo, pa tudi jabolčnika ni manjkalo. Vsakomur so dajali potreb- ne informacije. Prijeten občutek je bil to za vsakogar iz enot JLA, ko je tako živo spoznal, kako čutijo tukajšnji ljudje s svojo armado. V večernih urah, ko je sonce že za- hajalo za Bohorjem, je sovražnik do- bil še poslednji udar. Skozi nepregled- ne gozdove so se edinice »plavih« pre- bile na Planino nad Sevnico, kjer so v kratkem času likvidirale zadnje ob- rambne črte sovražnika. »Plavi« so zo- pet pridobili dominantni položaj in so bili v posesti vseh vrhov, ki obkrožajo dolino Mrzlega polja. Sklenjen je bil velik obroč in sovražnik je stal pred alternativo: predaja ali pa proboj iz sklenjenega obroča za ceno velikih žrtev. Odločil se je za predajo... Dva- najsturno streljanje in reglanje stroj- nic po Kozjanskem je s tem prenehalo. Nad Mrzlim poljem se je spuščal mrak, bližnji vrhovi pa so se barvali v večerni zarji. Kljub celodnevnim na- porom je na razvalinah Starega gradu na Planini pod dišečimi lipami zopet zadonela v fihi večer borbena partizan- ska pesem naših rezervistov. Slavili so veliko zmago, ki jo je kljub začetni veliki zagati s sijajnimi manevri izbo- jeval ß svojim sposobnim starešinskim kadrom, borci in rezervisti izkušeni partizanski borec, narodni heroj, ko- mandant »plavih« podjxilkovnik tov. Jože Ožbolt. In ta pesem zmagoslavja nas je spremljala na celotnem pohodu na povratku v Celje. J. K. PREPOVED KOPANJA Opozarjamo prebivalstvo, da je kopanje od Kapucinskega mostu do bivšega drugega železniškega mostu najstrožje prepovedano. V tem predelu vrši podjetje Beton gradbena in minerska dela, ki bi bila za kopalce lahko življenjsko nevarna. Občinski ljudski odbor Celje Oddelek za gradnje in komunalne zadeve STRAN 4 Î3. JULIJA — STEV. 28 Od teorije in prvih poizkusov — h uspešnemu, prahtičnemu delu PLODNA PRAZPRAVA ČLANIC DRUŠTVA ZA NAPREDEK GOSPO- DINJSTVA O ORGANIZACIJI VSAKOVRSTNIH TEČAJEV IN PRO- BLEMU NEZAPOSLENIH ŽENA Z ustanovitvijo Zavoda za pospeše- vanje gospodinjstva je celjsko žensko društvo (Društvo za napredek gospo- dinjstva) dobilo močno zaslombo. V sklopu društva že od decembra leta 1954 deluje Biro za pomoč gospodinj- stvu, ki pa še do danes v Celju ni na- šel pravega odziva. Biro razpolaga s precejšnjim številom zelo zanesljivih, spretnih in marljivih delavnih žena, ki opravljajo vsakovrstna lažja in težja gospodinjska dela. Vendar se celjske gospodinje le v neznatni meri poslužu- jejo teh uslug, kljub temu da so cene zmerne, dostopne vsakemu gospodinj- stvu (pavšalna tarifa 45 din na uro za najtežja dela). V tem pogledu torej Društvo ni doseglo posebnih uspehov. Bili bi mu pa vsekakor krivični, če bi trdili, da Društvo v svojem dveletnem delu ni pokazalo zadovoljivih rezulta- tov. Bilo je iniciator in soborec v bor- bi za otroški vrtec v Jurčičevi ulici. Sklicalo je skupno z Gospodarskim svetom in Trgovinsko zbornico sesta- nek glede reorganizacije trgovske mre- že in dajalo pobude za zboljšanje dela v trgovinski mreži. Sodelovalo je pri organizaciji prvih potrošniških svetov. Prirejalo je tečaje (kuharski, šiviljski, pletilni), skozi katere je šla vrsta žena in delclet. Vendar članice društva niso bile zadovoljne s svojim delom in so pravilno ugotavljale, da je Društvo premalo storilo, da bi razgibalo širši krog žena. Zato so se te dni članice društva ponovno sestale, da bi si zada- le konkretne naloge za bodoče delo. Kot smo že zgoraj omenili, je Dru- štvo z ustanovitvijo Zavoda za pospe- ševanje gospodinjstva dobilo močno za- slombo. V tesni povezavi z Zavodom bodo lahko s sodelovanjem dobre stro- kovnjakinje, upravnice Milice Zabav- nik v lepih, najmoderneje urejenih prostorih prirejale najrazličnejše te- čaje —• in ti bodoči tečaji so bili pred- met razprave članic Društva za na- predek gospodinjstva. TEČAJ ZA KONSERVIRANJE SADJA IN ZELENJAVE 'Za žene iz celjske okolice je Zavod pred kratkim že organiziral tak tečaj, zdaj pa ga namerava Društvo za* na- predek gospodinjstva organizirati za celjske žene in dekleta. Predvsem bi društvo v ta tečaj želelo prikleniti de- lavke iz tovarn. Tečaj bo trajal 4 dni v dopoldanski in popoldanski izmeni. Vsaka tečajnica se bo v 4 urah na- učila vkuhavati najrazličnejšo zelen- javo in sadje. Zavod bo preskrbel sad- je in zelenjavo, tečajnice pa bodo pri- nesle s seboj kozarce iñ krile samo osnovne stroške priprave materiala. Sprva so mislili organizirati vkuha- vanje samo spomladanskega sadja (češnje, jagode, borovnice), ker pa to več ali manj naše žene že znajo, se je Društvo za napredek gospodinjstva odločilo za poznejši tečaj, ko bo na raz- polago vsakovrstna zelenjava in sadje. Tečaj bo vodila upravnica Zavoda Mi- lica Zabavnik. Prijaviti se je treba ustno ali pismeno na Zavodu za pospe- ševanje gospodinjstva, Cankarjeva 4. TEČAJ ZA NEGO BOLNIKOV V našem mestu so prav gotovo tudi potrebe po negovalkah bolnikov, le da za to službo doslej nismo imeli »kva- lificiranih« moči. Zato so članice Dru- štva za napredek gospodinjstva raz- pravljale tudi o tem vprašanju in skle- nile v bližnji bodočnosti organizirati y Celju tečaj za bolniške negovalke. V; Celju imamo na razpolago 3 kvalifici-^ rane medicinske sestre, ki bi bile pri-", pravljene voditi tak tečaj. Tudi na ta; način bi nezaposlenim ženam poma-j gale do zaposlitve. ¡ ŠIVILJE BI HODILE KRPAT IN ŠIVAT NA DOM V Celju imamo tudi precej nezaposle- nih šivilj, ki živijo v slabih socialnih razmerah in so večkrat primorane »ši- vati na črno«. Spričo pretiranih cen šiviljskim storitvam bi mnoge gospo- dinje želele dobiti šiviljo na dom, kjer bi ji pri hrani plačale od ure. Ker je bilo med celjskimi ženami dosti po- vpraševanja po takšnih šiviljskih uslu- gah, hoče rešiti tudi to vprašanje Dru- štvo za napredek gospodinjstva odnosno Biro za gospodinjstvo. Posebna komi- sija se bo prej posvetovala z Obrtno zbornico, z Zavodom za soc. zavarova- nje in Posredovalnico za delo. Organi- zacijo takega posredovanja bi prevzel Biro za gospodinjstvo. Gospodinja bi dnevno za šiviljo plačala Biroju naj- več 250 din pri hrani. Tu bi bilo mož- nih tudi več kombinacij, ali bi šivilja šivala in krpala na svojem domu, ali na domu gospodinje, ali pa bi organi- zirali v mestu tako krpalnico odnosno šivalnico. Društvo bo izbralo dobre in predvsem, socialno ogrožene šivilje in jim preskrbelo legalno delo. Gospo- dinje, ki bi bile zainteresirane za delo šivilje na domu, naj bi se javile ali Posredovalnici za delo, ali pa Biroju za gospodinjstvo, Cankarjeva ulica 4. Prav tako naj bi se na teh mestih javile tudi šivilje, ki bi bile pripravljene šivati odnosno krpati doma ali pri družinah. TEČAJ ZA HIŠNE POMOČNICE Na Posredovalnici za delo je trenut- no registriranih 380 nezaposlenih žena. Biro za posredovanje dela jim daje pvodpore, zaposlitve pa jim ne more do- biti. Največ nezaposlenih žena je zain- teresiranih za delo v tovarnah, za hišne pomočnice pa sploh ni zanimanja. Zato bo Biro za gospodinjstvo stopil v stik s Posredovalnico za delo, da bodo skup- no reševali ta pereči problem. Ker pa se tu pojavlja še drugo vprašanje, namreč, da so nezaposlena dekleta na- vadno povsem nevešča gospodinjskih del, so se članice Društva za napredek gospodinjstva pogovarjale, da bi bilo prav, če bi v Celju organizirali tečaj za hišne pomočnice. Dostikrat se nam- reč gospodinje pritožujejo — saj bi jo vzela pa kaj, ko je začetnica in mi ne zna dosti pomagati niti pri kuhi niti pri otroku, niti ni vešča pospravljanja, krpanja, pranja itd. Nekatere članice Društva so bile tudi mnenja, da bi te- čaj organizirali za one hišne pomoč- nice, ki so že zaposlene. Tečaj bi ob- segal kuhanje, pranje, šivanje, hrano- slovje, nego bolnika in dojenčka itd. Gotovo bi bile za tak tečaj zainteresi- rane tudi gospodinje same, ki zaposlu- jejo hišno pomočnico, ker vedo, da bodo potem imele od nje mnogo več koristi. Seveda je tu vprašanje, kdo bi finansiral tak tečaj: ali Posredoval- nica s podporami ali pa zaintere'sirana gospodinjstva? Prej ko bo Društvo v Celju organiziralo tak tečaj, bodo še preverili, kakšne so pri nas potrebe po hišnih pomočnicah. Pravilna pa bi bila odločitev, da bi nezaposlenim že- nam, ki nočejo sprejeti službe, bodisi po Biroju za gospodinjstvo, bodisi po Posredovalnici za delo, odtegnili pod- pore. Človek, brzdaj hudobnost svojega jezika Pred dnevi se je zgodila pretresljiva nesreča. Majhen deček je našel -tra- gično smrt v valovih. Bridkost, ki jo čutijo starši in okolica, je razumljiva in vsak je dolžan sočustvovati. Toda istočasno se okoli tega nesrečnega pri- mera začenja plesti drugi, ki morda ne bo imel manj tragičnih posledic. Na kratko. Zvedeli smo, da nekateri ljudje iz okolice nesrečne družine po svoji nepremišljenosti, ali pa v želji po večji senzaciji, želijo iz dogodka, ki ga nihče ne more pojasniti, narediti umor. In komu ti ljudje pripisujejo domnev- no dejanje? Spet otroku enake sta- rosti. To je vendar velika nespamet- nost,, morda celo hudobija. Ali je to mogoče sploh govoriti v tem smislu, kot govorimo ob dogodkih, ki se zgo- dijo med odraslimi? Predvsem so vse te vesti neosnovane in neresnične. Ргеч, pričani smo, da jih povzroča zavestna ali podzavestna ^la nekaterih, ki bi ј2 ene nesreče hoteli narediti dve, ki jir^ nesreča ene družine ne zadošča pri ho> tenju, da bi bila senzacija čim večja. In kaj taki nepremišljeni, če ne celo hudobni, jeziki povzročajo. Za primer moj osebni doživljaj. V mojem šestem letu sem se igrs^ s sosedovimi otroci. Eden je bil skora enakih let, drugi dve leti mlajši. Prei kopicovali smo se po travi in se igral »ravbarje in žandarje«. Pri igri sen nesrečno prevrnil mlajšega tovariša, 1^ je v joku pobegnil domov. Po tem dogodku sem šel na počitnice Medtem je mali umrl na posledica! nalezljive bolezni. Takrat tega nisem razumel. Očita sem si, da sem jaz kriv. Nekoč sen vprašal mamo, če je lahko človel mrtev, kadar ga kdo vrže ob tla. Oni je nič hudega sluteč potrdila, da ji mogoče. Mislila je pač, da si pri padci pač ni nemogoče zlomiti vratu. No, ta občutek krivde me je spreln Ijal tako dolgo, dokler nisem dobi< vsaj toliko znanja, da sem na osnov tega lahko zaključil, da je smrt mo jega malega tovariša povzročila na lezljiva bolezen. Ce se ne bi sam po miril, bi mi kompleksi krivde ostal vse življenje. Kako bi to vplivalo nj moj nadaljnji psihični razvoj, si lahk( vsak predstavlja. Nekaj takega se godi z nesrečnim to. varišem vj igri ponesrečenega fanta Ne samo, da starejši namigujejo in sv lijo nesrečnikove starše, da izsiliujej( od otroka priznanje kako je bilo, š( več. Starejši govorijo to vpričo svojit otrok, ki v svoji otroški nepremišlje nosti napadajo drobno bitje, ki nit pojma nima kaj je nesreča, kaj umo: in kaj zloba. Ko smo že pri tem, potem lahk( trdim, da so zlobni samo tisti, ki ш znajo brzdati svoje nepremišljenosti Bodimo odkriti. Otroci so otroci, me< njimi ni hudobije, niti pokvarjenosti Če se kaj zgodi, moramo odrasli ved' no položiti roko na srce: smo bili do- volj budni, smo svojim malčkom pO' svečali dovolj pozornosti, smo jih pre- pustili samim sebi? In če bi bilo tudi res, se je to zgo- dilo po nesreči, brez hotenja, brez za- vesti o posledicah. Kdo ima pravice zaradi nesreče vsaditi v otroško zavest ki je v tej starosti najbolj nežna, stra- šen občutek krivde in uničiti še enemi človeku sposobnost za normalno živ- ljenje? Najmanj pa imajo jezikači pravice tokrat, ko je šlo očitno za nesrečen pri- mer brez kakšne podzavestne, najman pa zavestne sokrivde. In končno še to da imajo za tako presojo najmanj pra- vice tisti ljudje, ki jim nesreča ni šli toliko do živega. S- tem mislim ljudi i: okolice, ne pa žalujoče starše ponesre- čenega dečka, ki niso takšnega mnenja, Ustanovljen je odred predvojaške vzgoje „Miloša Zldanši(a" v šentjursi(i občini v torek se je v Šentjur vrnilo 320 mladincev predvojaške vzgoje, ki so preživeli 16 dni na taborjenju v Žalcu. Fantje so si od 25. junija do 10. julija pridobili obilo znanja, tako na voja- škem, kakor tudi na političnem pod- ročju. Zanje je bila to šola, ki jim ne bo koristila samo pri vstopu v regu- larne note JLA, temveč jim bo v po- moč tudi pri vsakodnevnem delu ter v političnem in gospodarskem življenju v krajih, kjer prebivajo. Pri sprejemu odreda, od sonca zago- relih fantov, so bili navzoči mnogi Sentjurčani ter najvidnejši predstavni- ki občine in političnih organizacij. Ob cesti so postavili majhno tribuno, pred katero so stale 3 čete mladih pripad- nikov predvojaške vzgoje, na čelu s' svojimi komandirji, rezervnimi oficirji in podoficirji. Komandant logorovanja, rezervni kapetan Jukič, je najprej pre- dal raport predsedniku občine, tovarišu Petru Hlastecu. Nato je predsednik ob- čine spregovoril v vrstah vzravnanim mladincem ter pohvalil nje kot njihov starešinski kader, za izredne uspehe, ki so jih dosegli v teh 16 dneh. Mladince je nagovoril tudi organiza- cijski sekretar obč. komiteja ZKS tov. Mravlje, ki je opozoril mlade državlja- ne, da je njihova dolžnost, da delajo za napredek svojega kraja, da pomagajo pri vseh važnejših akcijah, ki jih bo občina ali pa množične organizacije organizirale. Potem so prebrali vrsto odlokov, s katerimi je komandant logora pohvalil najboljše predavatelje in komandirje iz vrst starešinskega kadra. Prav tako je pohvalil tudi vrsto mladincev, ki so ss med tem časom najbolje izkazali. Tem pohvalam je sledil odlok pred- sednika občinskega odbora, s katerim je bil ustanovljen odred predvojaške vzgoje, ki bo odslej nosil ime narod- nega heroja Miloša Zidanška, ki je bil doma iz Dramelj, torej rojak šentjur- ske občine. Predsednik je s posebnim odlokom pohvalil predavatelje in starešinski ka- der na čelu z rezervnim kapetanom Lukičem in obdaril najboljše mladince s knjižnimi nagradami. Po končani svečanosti je odred pred- vojaške vzgoje Miloša Zidanška iz Šentjurja priredil parado pred pred- stavniki in domačini mimo tribune. Rezervni kapetan Lukič in predsednik občine Peter Hlastec pri obhodu od- reda predvojaške vzgoje Miloša Zidanška „Econom'' — odličen pomočnilc gospodinjam Precej časa je trajalo in mnogo tru- da so strokovnjaki v TEP vložili v po- stopek, prej ko so serijsko začeli iz- delovati brzokuhalne »Econom« lonce. O da, prvo leto jih je morilo! Hočeš- nočeš, nekaj izdelkov je moralo med škart. Potem pa so mesec za mesecem postopek izboljševali in dopolnjevali in danes tovarna proizvaja že brezhib- ne, odlične »Econom« lonce, ki jih go- spodinje po vseh naših mestih, i>a tudi v drugih republikah, rade kupujejo. Praktični lonec, ki tako izdatno štedi trud in kurivo, je našel v zadnjem času hvaležne kupce tako v Celju, kot v drugih mestih naše republike (Ljublja- na, Maribor, Kranj, Jesenice, Nova Go- rica, Koper). V sosednjih republikah pa se zanj zanimajo predvsem mesta Zagreb, Osijek, Novi Sad, Subotica in Beograd. V zadnjem času je tudi na jugu (Bosna) veliko zanimanje za te lonce, vendar večjih naročil zaenkrat še ni bilo. Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Celju je te dni pod vodstvom za- stopnika Tovarne emajlirane posode organiziral tečaj, kako kuhamo in rav- namo s takim loncem. Za tečaj je bilo riied Celjankami tako navdušenje, da je bil obisk že kar premnožičen (en večer se je v Zavodu okrog štedilnika v kuhinji prerivalo okrog 70 gospodinj) in zaradi tega niti ni mogel doseči pravega uspeha. Vse kaže, da so celjske gospodinje spoznale prednosti kuhanja z Econo- mom, zato bi kazalo v najbližnji bo- dočnosti organizirati še en tečaj, toda z manjšim številom tečajnic. Ce barvasto blago namočimo pred pranjem v raztopino vode in soli (na 51 vode 3 pesti soli), preprečimo, da bi se razbarvalo. Bele volnene čepice, šale in drugo lahko osnažiš prav lepo na tale način: zmeša i ostro pšenično moko z benci- nom, da dobiš gosto kašo. V nji dobro mencaj bele volnene predmete, tako, da jih močno premencaš. Potem položi iz- mencane stvari na brisačo in pusti, da bencin na zraku izhlapi. Sele ko je osnaženi predmet popolnoma suh, iz- tepaj moko tako dolgo, da se nič več ne praši iz volne. Pojemajočega ognja v peči ali šte- dilniku nikar ne poskušaj razvneti s petrolejem ali špiritom, ker tak po- stopek lahko povzroči eksplozijo. Ce hočeš brž zakuriti štedilniJc ali peč, posuj malo morske soli na kakršnoko- li kurivo. Žerjavico takoj poživiš s so- ljo, da zagori naloženo kuirivo s pla- menom. Ce vržeš prgišče svežih krompirje- vih olupkov na ogenj, se ne bodo de- lale saje. NAJRAZLIČNEJŠE SADJE V RUMU Vzemi precej velik kozarec (najboljše 5-litrski), ker boš do jeseni vedno sproti prilagala najrazličnejše zoreče sadje. Navadno začnemo z jagodami in prilagamo plast za plastjo ter v jeseni zaključimo s poznimi hruškami. Za prvo plast vzamemo 50 dkg rde- čih (gozdnih ali domačih) jagod, 35 dkg sladkorja, 1 liter ruma. Jagode denemo na dno kozarca (plast kaka 2 prsta na debelo), jih potresemo s sladkorjem, nato spet jagode in spet sladkor. To menjamo toliko časa, kolikor pač ima- mo jagod na razpolago. Nazadnje pri- ll jemo rum, kozarec zavežemo in ga postavimo na hladno. Za naslednjo plast vzamemo 50 dkg češenj in malin, 35 dkg sladkorja in vlagamo po istem principu. Za tretjo plast bomo vzele 50 dkg češpelj, sliv ali marelic in 30 dkg sladkorja. Za če- trto plast hruške, ki jih zrežemo na polovice ali četrtine in rahlo skuhamo v napol slani vodi. (Koščičastemu sad- ju je treba izločiti koščice.) Za peto plast vzamemo poljubno jesensko sadje in ga spet vložimo, menjaje s slad- korjem. Nazadnje prilijemo še četrt li- tra ruma, ker morajo biti vse plasti prekrite s tekočino. Vsakokrat, ko sadje dolagamo, mo- ramo kozarec zavezati in izstaviti na hladno. PERFEKTNO STENODAKTILOGRAFKINJO sprejme takoj v službo GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE. Plača po Tarifnem pravilniku ali dogovoru. Pismene ponudbe poslati na Gozdno gospodarstvo Celje. Podjetje Avtomotor Celje VAM NUDI PO ZMERNIH CENAH »JAWA« MOTORJE 150cm', 175cm' iN" 250 cm^ POHITITE Z NAKUPOM, KER JE POVPRAŠEVANJE ZELO VELIKO, i PRAV TAKO VAM NUDIMO VSE NADOMESTNE DELE IN POTROŠNI МА-Ì TERIAL ZA VSA VOZILA. STALNO IMAMO NA ZALOGI TUDI AVTO MO-Í BILSKE PL ASCE VSEH DIMENZIJ IN PLASCE ZA MOTORJE, DOMACEÍ IN INOZEMSKE PROIZVODNJE. 13. JULIJA — ŠTEV. 28 VŠV STRAN Zakai KLUB CELJSKIH KULTURNIH DELAVCEV ne živi Umestno vprašanje. Odgovor na nje- ga naj ne bo nekrolog umrlemu, am- pak vzpodbuda bolnemu, ki si bo, upajmo kmalu, opomogel k novemu življenju. Ce poiščemo vzroke, ki so privedli Klub že po nekaj letih živ- ljenja v tako stagnacijo, pdLem jih -moramo iskati v objektivnih pogojih, v katerih Klub živi in v subjektivnih napakah Kluba, namreč slabi organi- zaciji in v premajhni zainteresiranosti dela" njegovega članstva. Večkrat sem slišal iz vrst kulturnih delavcev tožbe, da je življenje v Celju preveč ekonomizirano in skomerciali- zirano ter da je premalo razumevanja za kulturne potrebe tretjega mesta Slo- venije, da v njem prevladuje gola go- spodarska računica nad smislom za kulturne obveze, katere ima mesto kot središče pokrajine do svojih prebival- cev. Kot primere večjega kulturnega razumevanja so mi navedli Ljubljano, Novo mesto, Škofjo Loko, Kranj itd., kjer se čestokrat pri manjših finančnih možnostih stori mnogo več za kulturni izgled in potrebe mesta, kot v Celju. Bodimo odkriti — res je tako, da bi ^e dalo storiti več za kulturni izgled Celja, kot se stori. Za te stvari na- vadno ni denarja, in to čestokrat prav majhne vsote, ker ni razumeyanja. Toda krivda za to pade deloma prav na kul- turne delavce same, odnosno na nji- hovo neaktivno zadržanje. Občutek od- večnosti tu ne more biti opravičilo. Motor namreč, ki naj bi poganjal celjsko kulturno življenje. Klub celj- skih kulturnih delavcev, stoji že pol- drugo leto. Izmed njegovih sekcij de- lujejo sicer literarna pod vodstvom to- variša' Rosa, glasbena in gledališka, ostale pa počivajo. Klub je brez pred- sednika in tajnika in tudi že poldrugo leto brez občnega zbora. Jasno je, da Klub v takem stanju ne more impul- zivno vplivati na celjsko javno življe- nje, kaj šele da bi zmogel mestu dati kulturno obeležje, ki mu gre. Za to je potrebna trdna organizacijska oblika, ki naj poveže delo i>osameznih sekcij ter ga dvigne na platformo širšega po- mena. Ravno tega v Celju manjka. Po- samezni kulturni dogodki so izolirani drug od drugega in zato trpijo na po- manjkanju pomembnosti. V Celju so redki kulturni dogodki, ki bi za mesto pomenili doživetje, ki bi ga globlje raz- gibali in ki bi prebili »zvočni zid« splošne nezainteresiranosti. Ta neza- interesiranost je eden izmed rezultatov premajhne splošne kulturne aktivnosti, ki čestokrat ne zna dati svojim prire- ditvam privlačnejše oblike. Ena izmed poti k izboljšanju teh raz- mer bi bila prirejanje vsakoletnih ma- nifestativnih kulturnih prireditev, ka- tere bi lahko povezali pod skupen na- slov »Celjskega kulturnega tedna«. Ti tedni bi dajali prereze delovanja Klu- ba, bili bi ena izmed oblik njegovega kulturno-propagandnega dela ter ob- enem obračuni njegove splošne aktiv- nosti. Od teh prireditev v začetku ni pričakovati čudežev, vendar bi poma- gali razbijati splošno nezainteresiranost za kulturne probleme Celja. Potrebno je nenehno, organizirano, perspek- tivno delo, brez katerega ni pričako- vati večjih rezultatov, kot to najbolje dokazuje sedanje stanje Kluba. Ne po- samezniki — Organizirano društvo je zmožno uvesti v sedanje kulturno sta- nje Celja neke odločnejše in organi- ziranejše perspektive, ki bi blagodej- no oplojile celotno mestno življenje ter iz njega pregnale kulturno dolgočasje. Ker je stanje Kluba stvar vseh kul- turnih delavcev Celja, je treba čim- prej sklicati občni zbor Kluba, izvesti potrebne korekture v njegovi organi- zaciji in določiti čvrstejše perspektive njegovega bodočega delovanja. Jože Curk Koncert ptujske Svobode v Libojah Preteklo nedeljo so ptujski svobodaši gostovali v Libojah s samostojnim kon- certom. Svoj program so izvajali pred prenapolnjeno dvorano. Prvi del izred- no pestrega programa so izpolnili so- listi, v drugem delu pa je godba na pihala igrala vrsto koncertnih del. V zaključnem delu so Ptuj cani poskrbeli za zabavo z nastopom humoristov Ma- ruleka in Matjažeka, ki sta zabavala vse ? preprostim humorjem iz vsak- danjega življenja. Člani ptujske »Svobode« so ob tej priliki podarili libojskim svobodašem sliko ptujskega gradu. V kratkem na- merava libojska »Svoboda« gostovati ' s svo.jim programom v Ptuju. To je lep primer, kako utrjevati prisrčne vezi med kulturnoprosvetnimi društvi. Dru- štva naj bi se povezovala med seboj, ker bi lahko tako skupno reševala pro- bleme, ki jih tarejo. Člani »Svobode« iz Liboj se Ptujča- nom za njihov obisk najiskreneje za- hvaljujejo in si podobnih obiskov še žele. LU-BO Ljubica Ščuka: Ob obali (akvarel) DESET LET LJUDSKE UNIVERZE V CELJU Ljudska univerza v Celju je pravkar zaključila 10. poslovno leto in je zato umestno, da pregledamo in ocenimo njeno delo in uspehe v tem desetletju. Njeno delo se je začelo z uvodnim predavanjem Staneta Terčaka o priho- du XIV. divizije na Štajersko. Vsa leta po njeni ustanovitvi do njene osamo- svojitve (leta 1952 je postala samostoj- no društvo), je delovala v okviru Ljud- ske prosvete in od nje dobivala moral- no in gmotno pomoč. Med prve njene organizatorje in pre- davatelje štejemo prof. Antona Aškerca, prof. Vlada Novaka, Staneta Terčaka, prof. Tineta Orla, prof. Danico Glin- šek, prof. Albina Podjavorška in uči- telja Janka Staniča. Le-tem je uspelo razširiti krog stalnih predavateljev. Poleg centralne predavalnice na uči- teljišču so začeli ustanavljati terenske predavalnice v mestu in bližnji okolici ter skrbeti za predavanja v raznih kra- jih celjskega okraja. Ko je leta 1950 prevzel vodstvo prof. Ivo Švarc, se je mreža predavalnic v predmestnih naseljih, v ustanovah, društvih in podjetjih znatno razširila. Še isto leto je LU razširila svoje de- lovanje na organizacijo jezikovnih te- čajev, ki so s preskrbo odličnih pre- davateljev-jezikoslovcev dobro uspeli. Kar v začetku je pričela z 10 jezikov- nimi tečaji: 7 angleških, 2 nemška in 1 francoski. Pozneje so se jim pridružili še tečaji za stenografijo, strojepisje in esperanto. Da bi povečala število slušateljev, je začela prirejati literarne večere in vzgojne tedne. Na prvem literarnem večeru so nastopili: France Bevk, Miško Kranjec, Janez Potrč, Mile Klopčič in Matej Bor. V decembru 1. 1952 so na ustanov- nem občnem zboru izvolili upravni in nadzorni odbor Društva ljudske uni- verze v Celju s tov. I. Švarcem na čelu. Nova organizacijska oblika je rodila nove uspehe. 2e sam diskusijski večer o duševnih in živčnih boleznih, je pri- tegnil veliko število občinstva. Zelo privlačna so bila filmska predavanja in ustanovitev mladinskih ljudskih univerz, ki se jih je celjska mladina množično oklenila. V 1. 1953-54 je LU dosegla najvišji razmah. Centralna predavalnica je nu- dila 28 predavanj s slikami, diafilmi in filmskimi večeri (4209 udeležencem), 80 predavanj s 5920 slušatelji. V 17 je- zikovnih, steno graf skih in strojepisnih tečajih je bilo 351 udeležencev. Ljudska univerza je našla pot tudi k »Svobodam«. S tem da je v zadnjih letih organizirala mnogo predavalnic v posameznih podjetjih, je začela širiti izobrazbo tudi med delavci. Največji uspeh je dosegla v sodelovanju z de- lavskimi prosvetnimi društvi Svobod. Ko stopa celjska Ljudska univerza v inovo desetletje, ji izrekamo vse- stransko priznanje z željo k še večjim uspehom ljudskoprosvetnega dela. -nik Na obisku v Glasbeni šoli ŽPD Prešeren Pred nekaj dnevi sem šel po ulici Tončke Cečeve mimo bivše okoliške šo- le, kasnejše delavske zbornice, ki je danes polna stanovalcev. Prisluhnil sem. Cujem glas godbe. Kdo igra? Ra- dovednost me je gnala bliže, v telo- vadnico te šole, kjer se je pred naste- žaj odprtimi vrati gnetlo mladine. Za- silno pregrajeni prostori služijo kot učilnice najmlajše šole v Celju, glas- bene šole ŽPD Prešeren. Ta je šele le- tos pričela z delom, toda že čez nekaj mesecev so bili prvi izpiti. V sobi je bila komisija, pred vrati pa mladina, ki je stikala svoje inštru- mente in čakala, da pride na vrsto. Posamezniki nervozno ponavljajo razna vprašanja iz teorije, kajti poleg prak- tičnega znanja morajo obvladati tudi to. Še sam skoraj nisem mogel verjeti kaj so skrbni učitelji napravili iz teh mladeničev v sorazmerno kratkem ča- su. Najboljši učenci so zaigrali na svo- jih inštrumentih celo nekatere odlomke iz raznih oper, drugi pa kakšno narod- no pesem. Vsak je bil ocenjen, toda niti eden negativno. Trije so bili od- lični in dirigent jih je vključil k skup- nim vajam godbe. Ce bodo ti mladinci tako marljivi, bodo lahko že drugo leto nastopili s samostojnim koncertom, obenem pa znatno pomnožili vrste že- lezničarske godbe. Petindvajset mladeničev, večinoma vajencev in dijakov, je letos v kratkem času dobilo osnovne pojme o glasbi. Izpitna komisija je bila z njimi zelo zadovoljna in jim je želela, da dose- žejo čim več uspehov v bodočem glas- benem delovanju. Najboljšim učencem pa so pripravili presenečenje: skupno z godbo bodo šli na izlet na morje. Medtem so pričeli prihajati k vajam njihovi starejši tovariši, ki igrajo pri godbi. Povedali so, da sodelujejo na raznih svečanostih in proslavah ter v celjskem radiu. Lani so nastopili 56 krat, to je več kot vsak teden enkrat. Poleg tega imajo še trikrat na teden vaje. Pri njihovem delu jih druži do- bra in trdna volja, s katero premagajo marsikatero težavo. H. A. Velenjska „Svoboda se pripravlja na jesensko sezono Vse sekcije velenjskega kulturnopro- svetnega društva »Svoboda« se že mar- ljivo pripravljajo na delo v jeseni. Tako bo izobraževalna sekcija orga- nizirala šolo za starše in dvanajst kva- litetnih predavanj iz biologije, zgodo- vine in drugih področij znanosti. Za rudarje bodo pripravili enoletno delav- sko šolo. Šestmesečni splošnoizobraže- valni tečaj, ki so ga zaključili pred ne- davnim, jim je dal bogate izkušnje za bodoče delo. Vendar bo delo izobraže- valne sekcije uspevalo le tedaj, če bo povezana z drugimi organizacijami. Najbolj delavna je dramatska sekci- ja, ki pripravlja za jesensko sezono precej zahteven repertoar. Vsak me- sec nameravajo odigrati eno predstavo. Med drugim bodo uprizorili Othella, Ce toi padli oživeli, Ce kličeš itd. Orga- nizirali bodo igralski tečaj. Tudi folklorna in baletna sekcija bo- sta pripravili samostojen celovečerni spored, glasbena sekcija pa bo izvedla dva vokalna in tri komorne koncerte. To je le nekaj drobnih misli iz bodo- čega dela velenjske »Svobode«. Upaj- mo, da bo njeno delo ob pomoči vseh množičnih in političnih organizacij še uspešnejše, kot je bilo do sedaj. Za začasno takojšnjo zaposlitev išče Tečje podjetje т Celju korespondenta, ki obvlada poleg slovenskega tudi srbo- hrvatski jezik in stenografijo. Ponudbe pod šifro >303< je poslati upravi »Celjskega tednika<. Poslednjo uro Zamišljeno je korakal, upognjen, kot navadno hodijo učitelji, ki se 40 let sklanjajo nad domačimi in šolskimi zvezki. Dolgi, drsajoči in skoro nego- tovi so bili njegovi koraki. Prijazno junijsko sonce se je sme- jalo. Vso to razigrano lepoto praznič- nega jutra je komajda opazil sitari uči- telj Polesek. Levo in desno so ga pre- hitevali malčki z »Dobro jutro« in »Zdravo«. Polesek jim je tiho in za- mišljeno odzdravljai, kajti grebel je po spominih. »Saj ni mogoče, da učim že štiri- deseto leto? Ne, ni! Le še enkrat grem med svoje otroke? Toda, saj ni res.« Takrat potiplje stari Polesek žep, v katerem je tičal odlok o prenehanju delovnega razmerja. Odlok, v katerega ie ure in ure strmel, kakor bi hotel po- dnevno pretehtati vsebino. »Da. Je le res! Toda 40 let... « Še je mislil, kaj in kako bo te po- slednje ure razlagal tretješolcem. Na tabli bo pripravil skico za Dravsko do- lino. Zadnjo uro bodo brali pravljico Milčinskega Zakleti grad. Tako je prav vse do zadnje potankosti preračunal v svoji sivi in častitljivi glavi, ko je pri- šel so šolskih vrat. Zvonec je zabrnel v zlato jutro in otroci so se kot tropi ovac vsipali v razred. Na svojih prostorih so mirno obstali in nemo čakali učitelja. Danes se jim je zdel nekoliko manjši in bolj upognjen. Počasi je stopal proti ka- tedru, vzel dnevnik in poklical vse učence. Potem je poslednjikrat 'pouče- val. Minila je ura zgodovine in bližala se je zadnja — slovenska. »Samo še eno uro?« se sprašuje, kakor bi hotel odriniti zadnje minute v večnost. Zopet zapoje zvonec. Toda nič več s tistim srebrnim glasom kot navadno. Nekako tuje je zahreščal v ušesih vseh. Tedaj se plešasta Pleskova glava vi- soko dvigne in s pogledom objame vseh 30 obrazov. Z rahlo tresočim glasom spregovori: »Dragi otroci.« Prehitijo ga 3 belo oblečene deklice s tremi šopki rdečih nageljev. »Dragi tovariš učitelj! Težko se poslavljamo od Vas. Zahva- ljujemo se Vam za ves trud in ljubezen in obljubljamo, da bomo sledili 'Vašim dragocenim naukom vse življenje. Še mnogo zdravih in srečnih...« Več de- klica ni mogla. Solze so zadušile bese- de. Nihče v razredu se ni ganil. Toliko lepih ur, ki so jih preživeli z učiteljem, je ta trenutek ponovno stopilo pred slehernega učenca. Belo oblečene de- klice so tiho odšle v klop, siva Polesko- va glava pa se še vedno ni ločila od svatovsko odetega katedra. »Otroci!« je ponovno pričel. Toda razburjenja ni mogel prikriti. Podza- vestno je segel z desno roko v bele lase in jih razgladil na stran. Zagri- zel se 'je v ustnice in pretrgano na- daljeval: »Želim le, da ne pozabite be- sed o poštenju in delu človeka. Naj bodo bedese klena zrna,, ki padajo na rodovitna tla.« Več ni mogel. Počasi je vstal. »Tako, pospravite!«. Razred je ostal prazen. Počasi je stari Polesek odkrevsal v junijski dan. Temni oblaki so se na- grmadili in že so padale prve kaplje. Od daleč je prihajal zamolkli grom. Koraki so mu bili okorni in zdelo se mu je, kot da je življenje okrog njega zamrlo. Dež ga je bil pO' velih licih, a tudi tega ni čutil... Po svoji stari navadi se je spet pri- pravljal za »jutršni dan«. Korenine bo treba pripraviti za prirodopisno uro, slike Celjskih grofov poiskati... Toda, saj je konec, saj se je poslovil, saj so v njegovih rokah rosni nagelj i, ki so mu jih otročiči prinesli v slovo. Odslej se rad vsak dan S'prehaja mi- mo šole, otroke pa tudi rad obišče na domovih. Ko bi mogel biti spet mlad in trositi ljubezen mladim srcem — si želi. Toda stari Polesek je prehodil dolgo pot in po zasluženem delu bo prijetno počival... Š. V. Taborniki celjskega okraja se pripravljajo na partizanski pohod in IV. zlet tabornikov Slovenije v Kumrovcu konec avgusta ■ Velika želja tabornikov iz vse Slo- venije, da bi na skupnem zletu obiskali rojstni kraj našega dragega voditelja maršala Tita, se bo letos izpolnila. Svoj IV. zlet bodo v dneh od 21. do 27. av- gusta priredili v Kumrovcu ob tabor- jenju in tabornem ognju z večdnevnim kulturnim programom. Ta zlet bo združen s partizanskim pohodom po poteh slavne XIV. divizije od Hudinje do Sotle. Po taborniških svetih bodo organizi- rali za ta pohod več izhodišč. Za enote Dravskega, Obmurskega in ' Savinjske- ga taborniškega sveta bodo izhodišča Celje, Laško, Rim. Toplice, Grobelno in Šmarje pri Jelšah. Ves pohod bo organiziran po vodih, četah in odredih. Celjani in taborniki iz bližnje okolice se bodo združili s Koprčani in HrastniČani pod vodstvom komandanta Marijana Jerina pod ime- nom Odreda XIV. divizije. Na pot bo- do krenili 20. avgusta. Iz obsežnega programa IV. zleta naj omenimo samo nekaj točk: prihod pred- hodnic in kolesarjev, prihod enot in postavljanje taborov, svečana otvori- tev IV. zleta in otvoritveni taborni ogenj, tekmovanje v tabornem mnogo- boju, kino predstave, finalne tekme in svečanost v Kumrovcu. Za vse tabornike-udeležence bo ta zlet, združen s partizanskim pohodom, izredno doživetje. S četrtinsko vožnjo in vso oskrbo na pohodu in Zletu so" predvideni minimalni stroški udeležen- ca na 520 din. Celjski rod tabornikov bo pri tej prireditvi odigral pomembno vlogo. Celje-lepo mesto-toda... Celje je res lepo in prijazno mesto. Krasi ga lepa in privlačna okolica. Na severo-zahodni strani se danes vrstijo lepe ulice z vzornimi stanovanjskimi bloki in lepo urejenimi parki. Na severni strani se bohotno širi in- dustrija, na južni pa bo tudi dolgo ob- ljubljena regulacija Savinje kmalu končana. Le na vzhodni strani mesta razteza- svoje rjave roke cinkarniški plin, ki daje zelenju ter vsem rastlinam žalosten videz. Ni menda Celjana, da ne bi videl, kako je naše mesto v zadnjih letih za- brisalo sledove vojne. Zal pa se ta lepota na skrajno vzhod- nem delu Trnovelj konča. Ustavil sem se pred napol skrito, skromno hišico, ki je le še podrtija, s katero bi se lahko kosala marsikatera živinska staja. . Radoveden vstopim v to bajto, da se prepričam, če se bo kaj kmalu sama podrla ter tako prihranila načrtno od- stranitev. Naježili so se mi lasje, ko za- slišim glas človeka. Žal se človek ni mudil tam slučajno, kakor jaz, i>ač pa je to njegov dom — dom zakoncev Pi- vec. Stisnilo me je pri srcu, ko izvem, da v tej napol podrti bajti živita zakonca Pivec že dolga leta. Nobena prošnja ni omehčala odgovoroih organov, da bi se lotili tega problema. Odšel sem s težkim srcem in z ob- čutkom krivde proti domu, vsa prejšnja lepota mesta pa je zame izgubila sijaj. Misel, da sta ta dva stara človeka prebila letošnjo hudo zimo v tej bajti, mi ni hotela v glavo. Mož, ki dela v Cinkarni, je najhujše zimske dneve in tudi svoj prosti čas prebU v Cinkarni. Žena pa je doma, zavita v cunje, čakala tople pomladi. Ali v Olepševalnem društvu in na Turistični konferenci res ni nikogar, da bi opazil to žalostno sliko in nekaj ukrenil? Ali je organ stanovanjske ko- misije, če si je to podrtijo ogledal, po- tem na vso stvar pozabil? In roke Sanitarne inši>ekcije? Ali ne sežejo tako daleč? Celjani, oglejte si to sliko, ki jo pri- lagam, pa roko na srce: »Vsi se pre- malo brigamo za sočloveka!« Odgovorne organe pa prosimo, da do prihodnje zime rešijo to vprašanje. UP STRAN 6 13. JULIJA — STEV. 28 Iz celja... Dveletni otrok utonil v Ložnici y sredo, 4. julija, je na praznik bor- oa praznovala tudi Renerjeva družina ia Ložnice. Praznično popoldne je oče izkoristil za sprehod v mesto, da je otrokom nakupil češenj in preskrbel vstopnice za cirkus. Delovni materi pa žilica ni dala miru in je proti po- poldnevu odšla na malo njivico v bli- žini hiše, da bi ogrebla ogon krom- pirja. S seboj je vzela tudi dveletnega Branka in nekaj let starejšo hčerko. Pridružilo se je še nekaj sosedovih otrok. Medtem, ko je mati delala na njivi, so se otroci igrali v njeni bližini in rezali vrbje ob Ložnici. Mali Bran- ko je bil nekaj časa pri njej, nato pa pri otrocih. Naenkrat pa je izginil in nihče od petih otrok ni vedel povedati, kdaj in kje so ga pogrešili. Na ma- terine presunljive klice se Branko ni oglasil. Na kraju nesreče se je kmalu zbrala gruča bližnjih in daljnih sosedov, ki so materi pomagali iskati otroka. Iskali so ga po žitih in krompirju, po vseh skrivališčih, na Ložnico pa nobeden ni niti pomislil. O dogodku so bili takoj obveščeni gasilci, ki so s čolni iskali po vodi otroka, vendar brez uspeha. Ta čas se je vrnil iz mesta tudi oče, kateremu je sosed že naznanil sluteno nesrečo. Medtem pa je drugi sosed Žagar še enkrat pretaknil vso okolico, vse kote Ložnice in zabredel tudi v Savinjo. Nasproti novih blokov, kjer zida stanovanjska zadruga, je v Sa- vinji zadel ob drobno telesce. Krik »ga že imam« je izzval krik nesrečnega očeta »živega ali mrtvega?« Rešitelj ni odgovoril. Ko se je približal razbur- jeni množici, je nemo položil Brankovo truplo očetu v naročje. Kako je mali Branko prišel do vode in kako se je zgodila nesreča, ni vedel nihče — tudi otroci ne, ki so se ves čas igrali z njim. Tragična nesreča, ki je globoko pri- zadela Renerjevo družino in presunila vso okolico, bo si>et opomin več, da ne smemo majhnih otrok niti za mi- nuto izpustiti izpred oči... MALČKI V DECJEM domu POD KALVARIJO SE KOPLJEJO V PRAHU Poslopje Pod Kalvarijo, v katerem je Dečji dom, ni bilo najbolje izbrano. Mimo pelje cesta, po kateri neprestano vozijo razna motorna vozila, ki dvigajo prah. Drevesa in vrtovi ob tej cesti so naravnost pobeljeni z njim. Ubogi so tisti, ki hodijo večkrat po tej cesti, še bolj ubogi pa malčki, ki se igrajo na vrtu. Zadnja leta so to cesto večkrat na dan škropili, letos pa jo škropijo samo enkrat in še to neredno. Po in- formacijah cesto škropijo samo enkrat dnevno zato, ker ni na razpolago de- narja, vsaj tako zatrjujejo pri j>odjetju Javne naprave. Naj bo že kakor hoče, treba je in mora se nekaj ukreniti. Vsaj do doma morajo cesto dnevno več- krat i>oškropiti, voznikom motornih vozil pa dati nalog, da v območju do- ma zmanjšajo brzino. H koncu naj še omenimo, da je ob takem stanju vsako uspešno zračenje sob v ob cesti ležečih hišah in v domu nemogoče, ker morajo biti okna zaradi prahu vedno zaprta. M. C. DVOMLJIVA REKLAMA V izložbah Trgovskega podjetja »V0I7 na« ee je pojavila reklama, ki naj bi »vlekla«. Mislim, da so taki napisi, kot »uvoženo« ali »uvoz« popolnoma odveč. Celjani se vprašujejo, kaj naj bi to po- menilo: ali reklamo za mnogo boljšo kakovost (od naše domače), ali pa opra- vičilo za visoke cene uvoženega blaga? CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju pomenijo priv. sektor) Krompir stari — (18—22), krompir novi 24—25 (24—30), čebula nova 70 (60), česen novi 100 (80—100), fižol visoki — (80), fižol nizki — (50), fižol v stročju 50 (50—80), grah stročji 50 (70—90), so- lata 30-^0 (30—60), cvetača 100 (100), špinača — (100—150), radič — (40), ri- bez — (100), peteršilj — (180—100), ko- renček 60—80 (60—80), pesa jedilna 50 do 58 (40—60), zelje glavno 30—35 (30 do 40), limone 240 (—), suho sadje — (80), rozine 400 (—), češnje — (50—60), jagode — (160), Borovnice — (60—70), jajca — (15—18), mleko — (32), skuta — (120^140), smetana — (200), maslo — (500—540), med — (400), vino — (130), žganje — (300—350), kokoši — (380 do 350), piščanci — (180—300), pšenica — (60), koruza — (50), koleraba 40 (40 do 50), kumare 60—75 (60—80), buče jedil- ne 20 (25-^0), gobe razne — (100—250), maline — (150—180), hruške 80—90 (—), jabolka 60 (100), paradižnik 60—66 (—), breskve 120 (100—140), ohrovt — (50), marelice 120 (—), kosmači — (70), suhe gobe — (1000). KAJ TAKEGA SE NE BI SMELO PRIPETITI Pred nedavnim je nastal na Sp. Hu- dinji obsojanja vreden prepir in pretep med sinom in očetom. Starejši poročen železničar G. K. iz Rimskih Toplic za- haja že dalj časa k priležnici G. R. na Sp. Hudinjo št. 95. Doma ima ženo in več otrok, rato je prišel ponj njegov sin, ki ga je spravil domov. Toda čez nekaj dni se je oče spet vrnil. Sin ga je našel v družbi te žen- ske in ga pričel nagovarjati, naj gre z njim domov. Toda oče se je pod vpli- vom G. R. uprl in odklonil, da bi odšel s sinom. Nastal je prepir, ki se je kon- čal s pretepom. Okoli obeh se je zbrala gruča otrok, ki je poslušala in gledala ta prepir. To vsekakor zelo kvarno vpliva na naše otroke in mladino, da ne govorimo niti o tem, kako žalostno je, da se take stvari dogajajo. UBOGE BREZE V Trubarjevi ulici je nasajen brezov drevored, ki zelo lepo uspeva. Ob sa- jenju so dali mladim drevesom za ojk)- ro kole, za katere so bila privezana stebla z izolirano žico. Medtem so se debla odebelila, niso pa mogla pretr- gati žice, tako da se zdaj žica pri več drevesih zajeda v skorjo in seveda ovi- ra normalen razvoj debla. Potrebno bi Шо, da ee ta žica odstrani. CRNA zastava na II. 01МХАг1Л v CELJU z II. gimnazijo, njeno dijaško mladi- no in profesorskim zborom sočustvuje te dni vse Celje in ves okraj. Na ma- tiu-antski turneji po Jugoslaviji se je v petek, dne 6. julija v popoldanskih urah pripetila v makedonski prestolni- ci Skopju huda nesreča. Tik pred od- hodom z mestnega kopališča, kjer so se naši maturanti kopali v Vard8U-ju, se je za slovo še enkrat pognal v vodo maturant Urban Majcen iz Sladke go- re in pri tem nesrečno zadel z glavo ob trd predmet v vodi. Nezavestnega eo potegnili vase valovi reke. Reka Vardar je na istem kraju in skoro т ietem času terjala še eno žrtev: profe- sorja pravno-ekonomske fakultete Di- mitra Papazoglu. Turneja je bila ob tej nesreči takoj prekinjena. Njeni udeleženci so poskr- beli za prevoz ponesrečenega tovariša v njegovo ožjo domovino. Svojcem in II. ginmaziji naše sožalje. V ENEM POPOLDNEVU STRELA POVZROČILA DVA POŽARA V močni nevihti, ki je bila ta torek, je strela povzročila dva požara. Po- poldne v Ljubečni, kjer je Jost Neži zgorelo gospodarsko poslopje. Škode je za 50.000 dinarjev. Gasilci, ki so prišli takoj na mesto požara so preprečili, da se ni razširil, ker bi prišlo sicer do večmilijonske škode. Nekaj ur pozneje je prišlo zaradi strele do i)Ožara v Blagovni pri kmetu Janežič Francu, kjer je strela udarila v kozolec. Zgorelo je 20 ton sena v vrednosti dveh milijonov dinarjev in elamoreznica. Požrtvovalni gasilci so re- šili vozove in omejili ogenj, da se ni razširil na hišo. CELJANI. DA BOSTE VEDELI KJE ISKATI KOLESA! Pred nedavnim so sklenili, da bodo morali vsi tisti, ki bodo puščali svoja kolesa ob pločniku na trgu, iti po nje v shr^njevalnico koles. Kljub temu, da je shranjevalnica tik ob tržnem pro- storu, se še vedno najdejo ljudje, ki se jim ne zdi vredno, da bi spravUi kolo vanjo. Zgodi se namreč, da leže kolesa podrta ob pločnikih ali kar na cesti ter tako ovirajo pešce in promet. Torej naj se tisti, ki bo še pustil kolo ob pločniku ne čudi, če ga bo moral iekaü. PUTNIK SE JE PRESELIL V NOVE PROSTORE I*red dnevi se je preselil Putnik iz evojih starih, pretesnih prostorov na oglu Prešernove ul. v novourejene pro- store bivše lekarne na Tomšičevem tr- gu. Ko vstopiš, te preseneti izredno okusna, moderna oprema. Na koncu Prešernove ulice so namestili tudi tri velika reklamna okna, ki bodo gotovo mnogo bolj pripomogla k estetskemu izgledu mesta, kot pa bivše reklamne deske, ki so služile za plakatiranje. T času od V), junija do 7. julija Í9'^i je bilo rojenih 22 dečkor in 24 deklic. Poročili so se: Rudolf Cesnik,, delavec iz Laškega i« Veroni- ka Ribič, nameščenka iz Celja. Ignac Godec, delaTec in Milena Fugina, materialni knjigo- Todja, oba iz Celja. Ludvik Flis, telefonski ■aehanik in Leopoldina Žagar, bolničarka, oba iz Celja. Karol Končan, avtomehanik in Emilija Bakan, kemolaborantka, oba iz Celja. Božidar Mihael Jesenko, študent in Miroslava Cesar, poslovodkinja, oba iz Sevnice. Konrad Božnik, jjolniški strežnik in Terezija Podgoršek, рош. knharica, oba iz Vojnika. Umrli so: Alojzij Lubej, upokojenec iz Celja, stat 67 let. Alojz Kramar, poljedelec iz Melis, star 14 let. Alojz Sirol, upokojenec iz Celja, star 78 let. Ana Kamenšek, gospodinja iz Brestovca, stara 46 let. Teodor Mahorčič, upokojenec iz Celja, star 90 let. Branko Rener, otrok iz Ce- lja star 2 leti. Neža Krajne, gospodinja i« Celja, stara 69 let. Petra Romih, otrok iz Pro- Jinske vasi, stara 3 mesece. Milojka Matko, •trok iz Brede, stara 5 dni. Katarina CuSnar, soc. podpiranka iz Sv. Kunigunde, ObLO Slov. Konjice, stara ?• let. Ivoa T«rk, vzdrževama •eeba iz Strme«, star 73 tet. . TOVORNJAK ZADEL VOZNIKA VPREŽNEGA VOZILA Pred dnevi je prišlo na cesti II. reda Celje—Velenje, odsek Šentjanž pri Ve- Inju, do prometne nesreče, ki k sreči ni terjala človeških žrtev. Voznik tovor- nega avtomobila Franc Omerza, usluž- benec podjetja za vzdrževanje proge v Celju, je pri prehitevanju zadel vozni- ka vprežnega vozila Franca Zagorič- nika, ki je hodil ob vozu. Pri trčenju je dobil lažje poškodbe po telesu in pretres možganov. Do ne- sreče je prišlo zaradi neprevidnega pre- hitevanja in jo je deloma zakrivil poleg voznika tovornega avtomobila voznik vprežnega vozila, ki je bilo pre- komerno naloženo z vejami, tako da je onemogočalo preglednost ceste. MOTORIST ZAPELJAL V OBCESTNI JAREK Na cesti prvega reda Celje—Ljublja- na v Medlogu je motorist Rudolf Hoj- nik za vozil v obcestni jarek in zadel v betonsko steno cestnega prepušta. Mo- torist je vozil ob robu ceste, F>osutem z gramozom. Ko je hotel zaviti spet na asfaltni del, je zadel ob robnik. Na zadnjem sedežu je bila njegova žena. Pri padcu sta utrpvela oba lažje telesne poškodbe, tako da so jima nu- dili prvo pomoč v bolnišnici. Na mo- torju je nastalo za 40.000 dinarjev ma- terialne škode. Cas bi že bil, da bi cestna uprava ukrenila kaj za izbolj- šanje cest. ŠE ENA NESRECA ZARADI NEPREVIDNOSTI Pred nedavnim je na cesti II. reda Rogaška Slatina—Pol j cane pri Podpla- tu vojaški tovorni avtomobil podrl žen- sko, ki je hodila v nasprotno smer ix> levi strani ceste in jo laže telesno po- škodoval. Nesrečo je zakrivil voznik tovornjaka, ker je vozil po skrajni levi strani ceste. V SAVINJI JE UTONIL V soboto, 7. julija je okrog 10. ure utonil v Savinji 19-letni zidarski po- močnik MILAN KADILNIK, doma iz Lopate in zaposlen pri regulaciji Sa- vinje. Ker je bilo tega dne izredno vroče, je imenovani med kratkim od- morom porabil priliko za koi>anje. Če- tudi dober pljivalec, je pod pragom, ki varuje Kapucinski most, kmalu izginil v tolmunskem vrtincu. Sodelavci so si- cer takoj priskočili na pomoč, pa je bilo že prepozno. Verjetno je Kadilnika zgrabil krč in si tako v globokem tol- munu-vrtincu ni mogel več sam po- magati. * Po celjskih ulicah se je vinjen vozil s kolesom Martin Blatnik. Padel je na pločnik in si poškodoval glavo. Pri prevozu lesa je padel pod voz Jože Baloh iz Matk. Utrpel je težje notranje p>oškodbe. Pri sekanju drv se je vsekal v nogo Stanko Pere iz Ješovc pri Kozjem. Franc Zerovnik, doma iz okolice Ma- ribora, si je pri padcu zlomil nogo. Pri padcu s češnje si je poškodovala hrbtenico Štefka Kok iz okolice Strmca. V svojem stanovanju se je obesil steklobrusač Konrad Zobrl iz Rogaške Slatine. Pravočasno so ga rešili in pre- peljali v bolnišnico. Zaradi neprevidnosti je bil poparjen z vrelo vodo enoletni otrok Martin Ba- novšek iz Škofje vasi. V Libo j ah si je pri padcu zlomil reb- ra Matija Tomažič. Pri padcu si je zlomila nogo Antonija Breznikar iz Sešč. Pri padcu sta si zlomili nogo tudi Antonija Fric iz Do- bovca pri Rogatcu in Angela Germad- nik iz Matk. Zahrbtno so napadli in pretepli Karla Cretnlka iz Podgorja pri Šentjurju. Po- škodovano ima hrbtenico. S koso je neki fant na Dobrni vse- kal po nogi osemletnega Vili j a Kastelca. Pri padcu si je poškodoval glavo te- sar Ludvik Bremec iz Sp. Trnovelj. Pri pretepu je dobil telesne poškodbe Anton Veber iz Gaberka pri Rogaški Slatini. Konj je udaril šestletnega Viktorja Oprešnika iz Spodnje Hudinje in mu zlomil rebra. Rajko Vrusnik iz Celja se je vinjen peljal z motornim kolesom iz Vojnika proti Skofji vasi. Vozil je z veliko hi- trostjo. Zaletel se je v cestni kamen. Sam je bil laže poškodovan, na kolesu pa je nastala večja škoda. V Storah je padel s kolesa Franc Ivenčnik iz Novega Velenja. Pri padcu je utrpel težje poškodbe na glavi. Pri pretepu je bil z nožem zaboden v hrbet Franc Hozman iz Rog. Slatine. Z lestve je padla in si zlomila roko Alojzija Spiljak iz Brišlina pri Humu ob Sotli. V rudniku je dobil poškodbe na glavi Ivan Feldin iz Liboj. Pri padcu si je poškodoval nogo Franc Kotar iz Liboj. Z voza, ki je bil naložen s senom, je padla in si zlomila roko Terezija Hro- vat iz Krajč pri Šentjurju. Pri padcu z voza si je poškodoval hrbtenico Jože Videnšek iz Brezove pri Vojniku. Tudi Dana Snabl iz Franko- lovega si Je pri padcu poškodovala hrbtenico. in zaledja Prosiava Dneva borcev v žalski občini Praznik »Dan borca« so v žalski ob- čini proslavljali zelo svečano. Občinski odbor Zveze borcev NOV je sklenil, da bodo pripravui centralno proslavo v Žalcu, kjer naj bi sodelovale vse osnov- ne organizacije Zveze borcev v občini, pri kulturnem programu pa vse Svo- bode in Prosvetna društva žalske obči- ne. Proslava je uspela. Na večer pred praznikom se je zbrala množica ljudi na dvorišču Partizana in krenila v po- vorki pred spomenik padlih borcev, kjer so združeni pevski zbori zapeli ob spremljavi zabukovške godbe, nato pa so položili vence. V nabito polni dvo- rani je bila slavnostna akademija. O p>omenu in namenu praznika je spre- govoril predsednik občinske organiza- cije ZB tov. Rudi Hribar, nakar je ob- čuteno recitiral dve borbeni pesmi slu- šatelj Akademije za igralsko umetnost tovariš Hlastec. Sledil je nastop zdru- ženih pevskih zborov iz Liboj, Pre- bolda, Zabukovce in Žalca, ki so pod vodstvom zborovodje Draga Predana zapeli šest borbenih in domoljubnih pesmi. Naslednjega dne so delegacije občinskega ljudskega odbora in člani Zveze borcev položili na vse spome- nike v občini žalne vence. V ŽALSKI OBCINI SO ORGANIZIRALI PRVO POČITNIŠKO KOLONIJO Da bi nadaljevali tradicijo počitni- škega letovanja, ki ga je pred dvema letoma uspešno začelo Društvo prija- teljev mladine v Žalcu, so člani Sveta za varstvo družine pri občini letos prvič organizirali samostojno počitni- ško kolonijo. Prvotno so nameravali or- ganizirati letovanje na morju in v vi- šinskih predelih, vendar tega svojega lepega načrta zavoljo proračunske sti- ske niso mogli izpolniti in so se ome- jili le na organizacijo počitniške kolo- nije na Pohorju. Upravni odbor rudni- ka Zabukovce je v ta namen tudi letos brezplačno odstopil svoj Dom na Pe- kah, kjer letuje trideset otrok. Otroci stanujejo v domu, deloma pa v šotorih. Otroci prirejajo izlete na planinske po- stojanke Pohorja in se tako imenitno i>očutijo, da celo včasih pozabijo na svoje mamice in očete. Prvi izmeni bo po tritedenskem letovanju sledUa dru- ga. Žalostno in vsega obsojanja vredno pa je dejstvo, da deset upraviteljstev šol ni prijavilo niti enega otroka za le- tovanje, čeprav je rezervirano po eno brezplačno mesto za vsako šolo. Zadevo bo treba raziskati. IZ SLOVENSKIH KONJIC Na prvem sestanku odbora za na- predek gospodinjstva je bila za pred- sednico izvoljena tov. Tavčarjeva. Po- trebne prostore bo dobilo društvo pri kmetijskem gospodarstvu v Konjicah. * Za praznik borca je bil polletni občni zbor krajevne organizacije Zveze bor- cev NOV. Odbor je poročal o uspehih dela in v prvih šestih mesecih letošnje- ga leta. Iz poročil je bilo razvidno, da je organizacija dosegla lepe uspehe, ki pa bi bili lahko še boljši, če bi pri delu FKjmagali in sodelovali prav vsi člani organizacije ZB. * Prihodnjo nedeljo bo občinska kon- ferenca organizacije SZDL. Vse krajev- ne organizacije na ркмЗгосји občine so- že izvolile svoje delegate. Razen poročil o dosedanjem delu bodo ob tej priliki izvolili nov občinski odbor SZDL. * Kmetijska zadruga bo pričela v krat- kem z urejanjem novih prostorov, v katerih je imelo prej svoja skladišča gradbeno podjetje. Ko bodo načrti iz- gotovljeni, bodo takoj pričeli z delom. Računajo, da bodo nekaj nestrokov- nih del opravili tudi s prostovoljnim delom. * Tudi v sosednjih Tepanjah se že marljivo pripravljajo za gradnjo za- družnega doma. Pomoč pri delu so jim obljubila nekatera okoliška podjetja, sami pa so nabavili že precej gradbe- nega materiala. * V konjiški občini pripravljajo tečaj za vkuhavanje sadja. Letos sicer v ko- njiški okolici ne bo ravno najboljša sadna letina, vendar pa stremijo za- družnice za tem, da bi vkuhale in kon- servirale čimveč sadja. * Pred dnevi je bil v Konjicah prvi sestanek žena iz vse okolice, na kate- rem so razpravljale o ustanovitvi dru- štva za napredek gospodinjstva. Pove- zati se nameravajo z ženami, zadruž- nicami pri kmetijskih zadrugah. * V vsej konjiški okolici se je letos- spet pojavil koloradski hrošč. Svet za kmetijstvo pri ljudskem odboru konji- ške občine je izdal poseben odlok o zatiranju. Vse kaže, da so pridelovalci krompirja sprevideli, kakšno škodo jim lahko napravi škodljivec. * Spravljanje sena se je zaradi slabega vremena v juniju nekoliko zakasnilo. Na konjiškem kmetijskem gospodarstvu so pokosili precej trave že meseca maja, tako da bodo imeli na teh travnikih kmalu že drugo košnjo. Zakasnila se bo tudi žetev ječmena in drugih žit, ki dozorevajo počasi. L. V. KMETU SO UKRADLI VOLA IZ HLEVA Ni dolgo tega, ko sta dva nepridi- prava ponoči ukradla kmetu Antonu Kolariču v Dramljah iz hleva vola, ki je bil težak 700 kg. Ko so drugo jutro ugotovili, da vola ni, so tatvino takoj prijavili organom Ljudske milice. Iz- najdljivi miličniki so izsledili vola v Laškem. Nekdo ga je prodal mesarju v Laškem za polovično ceno 40.000 di- narjev, ker mu je to zadostovalo. Me- sarju se je zdela cena kupljenega vola sumljivo nizka in je prijavil zadevo Ljudski milici. Končno so ugotovili, da je to vol, ukraden drameljskemú kmetu. PRIBLIŽNO VSAK DVANAJSTI PREBIVALCEV V KONJICAH CLAN PROSVETNEGA DRUSTVA Na zadnji seji občinskega sveta zve- ze Svobod in prosvetnih društev v Ko- njicah so odborniki posameznih društev podali analizo in oceno dela v zimski sezoni in v letošnjem prvem polletju. V 12 prosvetnih društvih in 2 Svobo- dah je vključenih 958 članov, kar po- meni, da je približno vsak 12 prebiva- lec konjiške občine član enega pro- svetnega društva. V pretekli sezoni so bile skoro povsod zelo agilne dramat- ske sekcije. Manj uspyehov v tem delu pa so pokazali v Zrečah, kjer imajo sicer 3 režiserje, vendar so dali v tej sezoni na oder le eno igro. Težave imajo tudi z odrom, ki je le za silo urejen. Zato pa je za ta, deloma po- horski kraj, razveseljivo dejstvo, da imajo svoj lastni mikrofon, na katerega so posneli že več pesmi domačih in drugih pevcev. Pevskih zborov v občini je malo, ker primanjkuje pevovodij, čeravno je mladih pevcev povsod dovolj. Skoro na vseh šolah pa obstojajo pionirski pev- ski zbori, ki so pred nedavnim zelo uspešno nastopili v Konjicah. Med naj- starejše drtištvo v občini spada pro- svetno društvo v Zičah, ki bo letošnjo jesen slavilo 60-letnico obstoja. Pri splošnem vzgojno izobraževalnem delu so veliko vlogo odigrale tudi knjižnice, ki jih je na področju občine 14 in imajo skupno blizu 4300 knjig. Vendar pa imajo knjižnice precejšne finančne težave pri nabavi novih knjig, ki so v razmerju z izposojevalnino do- kaj drage. Na osnovi te ocene dela, ki je poka- zala dobre, pa tudi slabe strani, bo ob- činski svet zveze Svobod in prosvetnih društev lahko napravil načrt za jesen- sko in zimsko sezono. Vso pomoč pn izobraževalnem delu pa bodo morale dati še druge organizacije, predvsem SZDL in sindikati. S PISALNIMI STROJI JE TRGOVAL V naše sodno poročilo se je vrinila pomota, da je s pisalnimi stroji trgo- val in bü zaradi tega obsojen upravnik KZ Kozje I. D. Poročilo popravljamo: s pisalnimi stroji ni trgoval upravnik KZ Kozje I. D., temveč upravnik KZ Polje ob Sotli Ivan Debelak, ki je bil zaradi tega tudi obsojen. - i Zadružno podjetje KMETIJSKI SERVIS CELJE išče: 1 visokokvalificiranega avtomehanika — mojstra z najmanj 10-letno prakso za vodjo delavnice. 1 kvalificiranega trgovskega pomočnika železninarske stroke z najmanj 5-letno prakso za vodjo skladišča. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku, ostalo po dogovoru. 13. ЛЉ1ЈА — âTEV. 28 STRAN 7 hirošima DOKTOR MAZAKUZU PUDZI JE BRAL NA VRTU SVOJE BOLNIŠNICE... . Dr. Mazakuzu Fudži je bil lastnik klinike ob enem izmed rokavov delte, ]ci je razdvajala Hirošimo. Bolnišnica je imela okoli 30 sob za bolnike in nji- hove sorodnike, kajti po japonskem obi- čaju gre z bolnikom vedno nekdo od njegovega ožjega sorodstva, včasih tudi več kot eden. Sorod.nik mu kuha, stre- že, ga umiva, masira in mu dela kratek čas s tem, da mu izkazuje svojo pozor- nost, brez katere je Japonec silno reven. .Dr. Fudžijeva bolnišnica je z dobrima tretjinama stala na trdnem obrežju, ena tretjina pa je bila zgrajena na ko- lih nad vodno gladino rečnega rokava. V tem delu je bilo lastnikovo stano- vanje in je bilo zaradi teh okolnosti še posebno prijetno v poletnih mesecih, saj je od reke vela svežina na odprte verande. Dr. Fudži je po navadi poležaval do devete ure, tokrat pa je spremil pri- jatelja na postajo. Vstal je že ob še- stih, z železniške postaje pa se je vrnil okoli sedme, ravno, ko je sirena tulila predznak za nevarnost. Čim je zaužil zajtrk, se je v sami srajci in hlačah podal na vrt, ker mu je v izbi postalo prevroče. Na vrtu je sedel na tla, prekrižal noge in citai »Osaka Asahi«, časopis ki je izhajal v mestu, kamor se je njegova žena z otroci umaknila na varno. ^o'iebnih skrbi dr. Fudži ni imel, saj je imel nekaj prihranjenega denarji Pravzaprav se je dolgočasil s svojimi šestimi bolničarkami vred, ker je v bolnišnici bilo treba skrbeti le za dva bolnika, neko ženo in mlajšega mo- škega. Vse druge bolnike, ki bi jih v primeru napada teže evakuiral, je že pred mesecem odpravil, ker se je vse bolj manjšalo število tistih mest, ki niso bila dotlej bombardirana, ' pa je predvideval, da pride vrsta tudi na Hi- rošimo. 'Ko je prelistal časopis, se je predal dolgočasju. Pri svojih pedesetih letih je bil še zelo živahen in družaben člo- vek. Rad je preživljal večere v krogu svojih prijateljev in pil z enako slastjo domače žganje, kot je nekoč rad praz- nil šilca whyskia, uvoznega iz Škotske in Amerike. Pomiril se je pač, da bo prebil dol- gočasnost dne in se tem bolj veselil noči, ko se spet snide s prijatelji.. . Ko se je zgodilo, je bil obrnjen k središču mesta. Ker je imel pred obra- zom časopis, se mu je zdel blisk sle- peče rumen. V trenutku, ko je hotel vstati, ga je treščilo najprej naprej, po- tem ga je obrnilo... Bolnišnico je strašen vihar dvignil s trdih tal v zrak in jo v strahovitem neredu odneslo v reko. Sredi tega letečega nereda je fr- čal tudi dr. Fudži. Popolnoma je izgubil orientacijo. Zavedel se je šele v vodi. Dva trama iz njegove raztreščene bol- nišnice sta ga stisnila čez prsa in hr- bet, kot stisne Japonec ščepec riža med palci. Telo in roke je imel pod vodo, edino glava mu je k sreči ostala nad vodo. Videl je, kako so žalostni ostan- ki njegovega imetja, na katerega je bil tolikanj ponosen, plavali okoli v čudni mešanici tramovja, desk in zdravil. Ob premikih je čutil v rami skelečo bo- lečino ... VDOVA HATSUO JE DO SOLZ GINJENA GLEDALA SOSEDA, KI JE PODIRAL HIŠO... Gospa Hatsuo Nakamura je bila voj- na vdova. Njen mož Isawa je padel blizu Singapur a kmalu za tem, ko se je rodila Муека, najmlajša od treh otrok. Najstarejši Tošia je imel deset let, dekletce Yaeka osem, najmanjša pa pet. Vdova je zelo težko živela, kajti njen pokojni mož je bil reven krojač, ki ji ni zapustil drugega kot šivalni stroj. Hatsuo je začela sama šivati, da se je z otroci pretolkla skozi življenje. Dasiravno je bilo njeno življenje tr- do, pretrdo, je vendar bila v strahu zanj, zlasti pa za svoje otroke. Tisto noč je okoli polnoči prvič bežala z otroki v določeno varnostno področje. Vrnila se je okoli pol tretje ure zju- traj domov, ko je spet zatulilo v-ozrač- ju. Ker pa so bili otroci utrujeni od neprestanega letanja in bujenja že vr- sto noči nazaj, se je proti svoji navadi odločila, da bo ostala doma. Legla je in trdo zaspala pri otrokih do sedme ure, ko so sirene znova zatulile. Stekla je do vodje protiletalske zaščite in ga irprašala, kaj naj stori. Nasvetoval ji je, naj ostane doma, dokler ne bodo si- rene tulile znak najvišje nevarnosti. Možak je dvomil, da bodo letala na- padla mesto, saj so dotlej še vedno le preletavala Hirošimo. Hatsuo se je vrnila, pristavila lonec riža na štedilnik in začela prebirati ju- tranjo izdajo hirošimskega »Cugokua«. Zdajci je slišala, da se otroci budijo. Nesla jim je pergišče sladkega graha in jim prigovarjala, naj ostanejo v po- stelji. Takrat pa je zunaj začelo ropo- tati, istočasno pa so sirene oznanjale, da je nevarnost minila. Sla je, da bi videla, kaj se godi. Vi- dela je, kako je sosed s pomočjo sred- nješolk podiral svojo hišo. Spomnila se je, da je mestna uprava ukazala naj hišo podre, ker je stala na območju protipožarnega pasu. Revež je proti svoji volji podiral svoj dom ravno v trenutku^ ko je bilo po svetu toliko neizogibnega rušenja. Kolikor je bila v prvem trenutku zlovoljna nad hru- pom, ki ga je počenjala rušilna odpra- va, toliko se je v njenem srcu zdaj oglasilo sočutje. Solze so ji zalile oči. Takrat je poblisknilo s tako močjo, kot še ni nikoli videla. Slutila je hi- poma, da se bo nekaj strašnega zgo- dilo in je, gnana v svoji materinski skrbi, skočila k otrokom. Storila je en sam korak ... Potem se ji je zdelo, da leti s pohištvom vred v drugo sobo. Vrglo jo je čez ležišča otrok. Se preden se je znašla na tleh, se je začela po- dirati vsa hiša. Deske, opeka, omet, vse to se je vsulo nanjo. Vendar jo ruše- vine niso preveč podsule. Čim je mo- gla, se je dvignila. Slišala je jok otrok in klice na pomaganje ... Z nadčloveško rnočjo se je lotila od- kopavanja najmlajše Муеке, ki je bila do pasu zakopana med ruševine ... Kje sta ostala dva otroka? Celjske bodice KERSNIKOVA ULICA IN POŠTA ifekoč sem bil zelo nesrečen, ker daleč bil iz mesta sem doma, a lleudarle, kadar sem,pismo čakal, pa pošta že ob osmih je prišla. In zdaj sem v mestu, v ulici ki, kakor pravijo, najlepša je od vseh, od pošte sem oddaljen pet minut, a pisma živčen čakam — veaj do treh. DOMISLICE Lepa ženska je vsak dan toliko bolj neumna, kolikor dalj je tisti dan po- stajala pred ogledalom. * Ljudje obsojajo človeka, ki ga po- znajo samo površno, zato, ker je obre- kovanje najudobnejša resnica. * Norec in genij sta si navidezno tako blizu zato, ker sta najbolj oddaljena. if Duhoviteži so ljudje, ki počno ne- umnosti po preudarku. * Dognane laži so najsplošnejše resnice. * Mnoge naše neumnosti bi minile ne- opazno, če se ne bi skiiëali z njimi postavljati. * Edino geniji in norci zadostujejo sa- memu sebi! V stoletju prometa Želodce kvari, pamet stresa, ropota kot stari mlin, kot kozli skačejo kolesa, po »škatli« veje rezek plin. Razburjajo se laški knapi: »Hudiča, mi gremo »zufus*, ker je pač bolje, kot da v prvi grapi polomil rebra nam bi laški avtobusa HUMOR MODERNI CASI... Zena, navdušena nad obiskom v kinu, kjer so predvajali film v tridimenzio- nalnem sistemu, hoče prisiliti svojega moža, da bi se enako izjasnil: Mož: Prav imaš. V kinu sem dobil kolosalen, izreden, neponovljiv, vseob- segajoč, da ne rečem celo briljanten — glavobol. — RAZTRESENOST »Komaj sem našla vaš dežnik, go- spod profesor!« »No, kje pa?« »Na policiji, v oddelku za najdene predmete.« »Ampak tam vendar niti nisem bil!« SLABA IZKUŠNJA Matjažek je bolan. Pride zdravnik: »No, Matjažek,« mu prigovarja mama,, »pokaži zdravniku jezik!« »Seveda,« se brani Matjažek, »da bi mi dal klofuto, kajne?« Prizor med voino pri nas? Ne! Vsakodnevna slika s Cipra! NAD 500 MILIJONOV VERNIKOV PRAZNUJE LETOS 2500. ROJSTNI DAN GOTAMA BUDDHA Nad pol milijarde vernikov — bu- distov Tibeta, Indije, Kitajske, Japon- ske. Indokine ter nekaterih drugih de- žel indijskega in tihega oceana pram- nuje letos 2500. rojstni dan Gotamii Buddha. Za budistično vero menijo, da je tretja največja vera na svetu. Nepal- ski filozof Gotam Buddha si za časa svojega življenja najbrž ni predstar- Ijal tako širok razmah njegove ideje. — Budisti imajo veliko število bogatih samostanov in svetišč, kjer se hrani j e pomembne znamenitosti in pisani do- kumenti o minulosti. Ti zgodovinski spisi so zanje neizčrpen vir etike, fi- lozofije in metafizike. PRAKTIČNI ŽENSKI KLOBUKI Neka iznajdljiva modistinja v Fram- ciji je začela izdelovati iz plastične ma- se ženske klobuke. Ko niso več v modi, se lahko uporabljajo v gospodinjstru kot krožniki in skodelice. Izgleda, da človeška iznajdljivost in domiselnost nimata meja. NAMESTO ZVONENJA — ŽABJE KVAKANJE Neka ameriška firma je začela pre- dajati aparate, ki — kakor je v reklami zapisano — varčujejo živce: namesto hrupnega zvonjenja se sliši iz teh aipa- ratov tiho kvakanje žabe, cvrčanje murna ali, kakor komu bolj ugaja: sliši se lahko prijetna melodija, odigrana na flavti, oboi ali klarinetu. KAJENJE IN RAK Ameriški zdravnik in znanstvenik dr. Wynder iz inštituta Medicinsko- znanstvenega centra za rak in ostale sorodne bolezni v New Yorku je izjavil, da je kajenje povzročilo pri osemde- setih primerih, ki so jih proučevali, raka na pljučih ali v grlu. KAJ BI Z MILIJONI Marsikoga spravi bogastvo s tira, so pa tudi ljudje, ki jih novica o fantastič- ni doti niti najmanj ne preseneti. Tako je bilo tudi z ženico Mario Beccherò, ki živi samotno v planinski vasici r bližini italijansko-francoske meje. Ko so ji prinesli ček za 18 milijonov lir, ki jih je podedovala za umrlim bratom v Argentini, se je začudila, češ kaj naj dela s tolikim denarjem, ko pa zado- stuje za življenje nekaj kur in kravica. Navajena je živeti skromno, daleč vstran od ljudi. Najbrž nikoli ne ba spremenila svojega načina življenja, čeprav je postala večkratna milijonar- ka. Kaj bo naredila s tolikim denarjem, se ne ve. Zgodba z divjega severa 53 Možu pa se je zdelo, da se je listih nekaj minut, preden je prišla do vhoda v zavetje, vleklo kakor dolga ura. Ko je pomolila glavo noter, je čutil, kako voha zrak. Potem je videl ramena; tudi v mraku je »poznal, da je vstopila le na pol. Približeval se ji je od strani in držal v desnici dvignjen nož. Nato se je z naglico, ki bi jo pripisal samo risu, pripognil in pograbil Kresni-co za rume- no dlako. Nož se je zabliskal v temi in, se zasadil med meso in koeti. 54 Kresničinemu smrtnemu kriku je ta- koj sledilo škripanje Bliskovih zob, ki je planil noter. 2ena se je s krikom zbudila in mož je zamahnil še dvakrat na slepo. Toda Kresnica mu je ušla in mu pustila v roki samo šop rumene dlake. Nož ji je ranil lopatico in ji pre- sekal meso. Curek krvi ji je tekel iz rane, ko je tekla z Bliskom na drugi konec Kwahooja. Nekaj minut za tem je že tekel ris po rdeči in topli sledi. Duh sveže krvi ga je napravil popol- noma blaznega. . ] Prihulil je telo in korak za korakom ■ šel skozi temo, dokler ga niso na dru- \ gem koncu proda ustavile svetlikajoče^ se Bliskove oči. Prvi je naskočil pogla-; var krdela. Sredi Kwahooja je Gastone iskal psa, kajti upal je, da ga je smrtno ; ranil. Zaslišal je hrup borbe, ki je pr^-j glasila šumenje reke. Njegovo upanje i je raslo. Mislil je: psica se je daleč za- j vlekla in volk in ris se sedaj borita za j njeno meso. Previdno se je bližal bo-j jišču, oborožen z betom. j 56 Ko je prišel blizu teles, ki sta se pre- rivali in premetavali, je udaru dvakrat v temo. Ris ga je s svojimi očmi, vaje- nimi teme, prvi zagledal in z enim sko- kom je bil na kupu proda. Tretji udareo je zadel Bliska na ramena in tudi on je izginil. Gaston se je plazil po vseh štirih in iskal okrog sebe. Našel je sle- dove tople krvi, toda Kresnice ni bila tu, kot je upal, niti se ni zgrudila za- radi smrtnih ran. Stala je poleg Bliska na najnižjem kraju velikega kup« peeka. STRAN 8 13. JULIJA — STEV. 28 Šport Spori Ttet podeželje! v našem celotnem vzgojnem prizadevanju na podeželju ima pomembno vlogo tudi šport. Naš smoter je tudi na podeželju preko športne metode dola in iger razvijati do najvišje mere telesne, duhovne in moralne kvalitete vsakega kmečkega fanta in dekleta. Izbira sredstev in metod dela ne more biti enaka za kmečko, delavsko in srednješolsko mladino. Življenje na vasi ima svoje posebnosti, k¡ jih moramo pri nailPm športnem delu upoštevati. Cc vza- memo na primer . kakršno koli kmečko delo opazimo, da tu ni nekih posebnih kompli- ciranih gibov, predvsem takšnih, ki zahtevajo hitro reakcijo ali fino živčno-miSično koordi- nacijo. Za kmečkega človeka še vedno pravi- mo, da je v svojem 'bistvu počasen, podvržen raznim okvaram v drži telesa, sicer močan in izdržljiv, pa vendarle s trdim mišičevjem. Takšnega ga je oblikovalo pač vsakdanje živ- ljenje pri trdem kmečkem delu. Prav zaradi tega bi morale imeti oblike telesne vadbe na vasi korektivni karakter, izpopolnjevati hitro reakcijo in spretnost, razvijati v ljudeh higien- ske navade, predvsem pa nuditi mladini zdravo in prijetno razvedrilo. Z raznimi množičnimi tekmovanji, zlasti pa z uvajanjem športnih iger, lahko na našem podeželju v mnogočem prispevamo k formiranju kolektivov, k raz- vijanju smisla za kolektivno delo, saj je uspeh v moštvenih športnih igrah odvisen od skupnih naporov in prizadevanj vseh igralcev. Brez dvoma bi lahko tudi s tem delom pri- spevali svoj delež k razvijanju zavesti pri naših kmečkih ljudeh, da ima kolektivno delo prednost in večje uspehe pred individualnim — skratka tudi s športno aktivnostjo bi lahko neposredno prispevali k razvijanju in krepitvi socialističnih odnosov na našem podeželju. Na našo vas vse močneje prodira šport da- našnjega časa. Kmečka mladina se predvsem zanima in navdušuje za tiste oblike športne vadbe, ki so ji najbližje, najhitreje dostopne. Smučanje, nogomet, odbojka, atletika, rokomet, plavanje itd. se vse bolj uveljavljajo v pode- želskih društvih Partizan. Metodičen postopek ■ pri uvajanju športa med kmečko mladino bi naj bil naslednji: 1. najprej bi bilo treba nav- dušiti ljudi za športno aktivnost z ljudskimi oblikami iger in tekmovanji, ki so dostopne vsakemu mlademu človeku in 2. razvijanje športa preko modernih oblik telesne vzgoje na bazi tistih oblik vadbe, ki je v vasi že ob- stajala. Povsod nam primanjkuje športnih na- prav. V svojem začetku bomo zaradi tega strmeli za razvoj tistih športnih panog in iger, ki niso tako zahtevne po urejenih prostorih. Morda bi atletika s svojimi prirodnimi oblikami gibanja bila najboljše sredstvo za pričetek dela, sai združuje v sebi emocionalno zabavni značaj, borbenost, tekmovalnost, veselje in raz- vedrilo, poleg tega pa zadovoljuje osnovne zdravstvene in vzgojne principe telesne vzgoje nasploh. Drugje bodo morda bolj dostopni za druge športne panoge in igre, bodisi že zaradi urejenih naprav, ali pa vpliva bližnjega okolja, na primer močnega društva, ki lahko daje ton športni aktivnosti v širšem zaledju. Največ pa lahko pri tem razvoju športa na podeželju pripomorejo strokovni kadri, ki mno- gokrat odločajo o vrsti telesne vadbe na naši vasi. Kakšna naj bi bila organizacijska oblika športnega izživljanja na vasi:" Ob sedanjem sisju telesne vzgoje in športa na podeželju še ne kaže pristopili k ustanavljanju samo- stojnih športnih klubov in društev. Vsekakor bi bilo najbolje, da bi se vsa aktivnost na vasi razvijala v enem društvu. Na terenu pri- manjkuje požrtvovalnih delavcev, organizacij- skih in strokovnih, za ustanavljanje večjega števila sorodnih društev. Trenutno bi bila po- trebna koncentracija vseh telesnovzgojnih in športnih delavcev na vasi zu napredek enega ilrii.slva. S tem bi prešli tudi na enotirni si- stem naše telesne vzgoje in bi odpadla pre- graja med telovadbo in športom, ki jo včasih nekateri prenapeteži tako ozko postavljajo pred društvene funkcionarje. Večja in bolj pereča naloga Parazana in naših športnih osnovnih organizacij bi naj bila, prodreti ' in razširiti mrežo društev na podeželju. Tu bi se morala močnejša društva angažirati pri šir- jenju športne aktivnosti v svojem zaledju, po- magati s propagandnimi nastopi novim organi- zacijam na noge in bolj pozorno spremljati iu bdeti nad njihovim delom. Tega problema pa ne bomo rešili sami. Potrebna bo enotna ak- cija vseh listih činiteljev, ki so neposredno zainteresirani za zdravo rast in napredek naše kmečke mladine. To pa je navsezadnje naloga in skrb celotne naše družbe. Nogomet KLADIVAR IZLOČEN Kljub visoki zmagi nad Brežicami na domačih tleh s 7:0 (3:0), ki je bila plod izredno lepe igre, hitrih in učinkovitih akcij, so celjski no- gometaši Kladivarja v nadaljevanju tekmovanja za Titov pokal klonili v Ljudskem vrtu na stadionu Branika proti Braniku z 0:4 (0:2). Brežice so bile za Celjane lahek plen. V na- padu je po daljšem odmoru nastopil zopet Ma- rinček, ki je močno poživel dinamiko celotnega napada. Smotrne akcije so se končale z efekt- nimi streli na gol. Vratar gostov je kar se- demkrat moral pobrati žogo iz mreže, kamor so mu jo poslali Piki in Pere dvakrat, po en- krat pa Hribernik, Posinek in Marinček. — v Mariboru je šlo teže. Do 30. minute je bilo stanje še 0:0! Branikovci so nato močno po- škodovali Marinčka, ki je moral zapustiti bojišče, v II. polčasu pa je bil poškodovan tudi Belcer, tako da je Kladivar igral dober del samo z 9 igralci. Ob takšni situaciji so Celjani pač lahko bili premagani od rutinira- nega nasprotnika. Pripisati moramo, da je Kla- divar tudi imel možnost potresti nasprotnikovo mrežo. Napadalci so zopet zapravljali lepe pri- ložnosti. Rojnik pa nf uspel realizirati kazen- skega strela. PIONIRJI OLIMPA MED NAJBOLJŠIMI V SLOVENIJI Po razpisu Nogometne zveze Slovenije se je v nedeljo pričelo zaključno tekmovanje pionir- skih nogometnih enajstoric za naslov republi- škega prvaka Slovenije. V to tekmovanje se je uvrstilo 8 najboljših pionirskih ekip iz Slo- venije. Med temi so si pravico do sodelo- vanja priborili tudi pionirji celjskega Olimpa, ki so lani v istem tekmovanju dosegli častno drugo mesto. Minulo nedeljo so se mladi igral- ci Olimpa na lastnem igrišču pomerili z ekipo ljubljanskega Slovana, Po zelo zanimivi in lepi igri so zmagali domačini z rezultatom 2:1 (2:0). Za zmagovalno ekipo sta dosegla gole Strniša in Marcius, za goste pa Cuk. Pred maloštevil- nimi gledalci je tekmo dobro vodil Brunšek iz Celja. Glede na to, da poraženo moštvo izpade iz nadaljnega tekmovanja, se je zmagovalna eki- pa Olimpa uvrstila v četrtfinale, v katerem sodelujejo le še štiri pionirska moštva. Šah CINKARNA - ŠELE PETA Preteklo nedeljo je bilo v Rogaški Slatini končano tekmovanje sindikalnih šahovskih mo- štev za naslov republiškega prvaka Slovenije. Med 13 ekipami so bili tudi šahisti celjske Cinkarne in Železarne iz Stor. V polfinalnem delu tekmovanja je Cinkarna igrala skupaj s TAM iz Maribora ter ekipo rudnika iz Kočevja. Čeprav so Celjani v tej skupini veljali za favoritu — glede na kate- gorizacijo igralcev — je bilo moštvo Cinkarne — če že ne najboljše — pa vsaj med najmoč- nejšimi. V tej skupini so se Celjani plasirali šele na drugo mesto s 7 točkami za TAM, ki je zbrala 8 in pol točke ter pred Rudnikom iz Kočevja, ki je dosegel le 2 in pol točki. Glede na ta neuspeh v polfinalu, je ekipa Cin- karne v zaključnem delu turnirja igrala v drugi skupini, kjer se je odločalo o plasmaju od 5. do 8. mesta. Ekipa štorske Železarne je v polfinalu igrala v družbi DOZ Ljubljana, Tiskarne Maribor in Železniško transportnega podjetja Ljubljana. Tudi šahisti štorske Že- lezarne so se plasirali v skupini na drugo mesto, kakor njihovi tovariši iz Cinkarne, in to s 10 točkami za DOZ, ki je zbral 11 točk ter pred Mariborsko tiskarno z 8 in Železnico s 7 točkami. Tako so se v finalu šahisti Cin- karne in Železarne znašli v isti skupini z Litostrojem iz Ljubljane in trboveljskim Rud- nikom. V finalnih igrah je Cinkarna dosegla na- slednje rezultate: Cinkarna : Litostroj 3 in pol : 2 in pol, Cinkarna : Store 4 in pol : 1 in pol točke ter Cinkarna : Rudnik Trbovlje 4:2. Razen poraza v dvoboju s Cinkarno so šahi- sti štorske Železarne izgubili še dvoboja proti Rudniku iz Trbovelj s 5:1 ter proti Litostroju s 5 in pol točke. Po vsem tem se je Cinkarna v svoji skupini uveljavila na prvo mesto z 12 točkami. Zadnje mesto v skupini pa je pri- fiadalo Storam s 3 točkami. Tako je v končni estvici Cinkarna osvojila šele peto mesto, ša- histi iz Stor pa osmo. Na tem turnirju je že petič zaporedoma osvojila prvo mesto ekipa PTT iz Ljubljane, Atletika DRŽAVNI REPREZENTANTI - MLADINCI KLADIVARJA SO DOSTOJNO ZASTOPALI JUGOSLAVIJO v SREČANJU Z GRČIJO Mladi celjski atleti Roman Lešek, Fredi Bzirsky in Drago Dimec (Jože Brodnik se na- stopa ni mogel udeležiti) so v preteklem tednu prvič nastopili kot državni reprezentantje proti mladinski ekipi Grčije. Srečanje je bilo v Nišu. Mlada reprezentanca Jugoslavije je dosegla pomembno zmago in s tem dokazala, da ji tudi mladi Grki niso kos in da je Jugoslavija končno le postala v atletiki znatno boljša od svojih večnih konkurentov. Celjski mladinci so uspešno prestali svoj »ognjeni krst« kot držav- ni reprezentantje. Roman Lešek je dosegel zmago v skoku ob palici z rezultatom 4.09 m, kar je njegov osebni rekord in s tem tudi slovenski rekord! Fredi Bzirsky in Drago Di- mec sta v svojih disciplinah bila na častnem drugem mestu. Bzirsky je seniorski disk vrgel 37.81 m, Dimec pa kopje preko 54 m. SLAMNIKOVA. ŠIKOVCEVA IN PETAUERJEVA V DRŽAVNI REPREZENTANCI Malo mesto Celje v zadnjem času prispeva pomembno število državnih reprezentantov v atletiki. V nedeljo bo v Zagrebu srečanje žen- skih ekip Švedske in FLR Jugoslavije. Zvezni kapetan je za to srečanje določil tudi tri čla- nice Kladivarja, znane atletinje: Ančko Slam- nik. Olgo Šikovec in Poldko Petauer. Zadnjo nedeljo je bilo v Zagrebu izbirno tekmovanje z izvedbo troboja Srlii ja—Hrvatska—Sloveni ja. Oslabljena ženska ekipa Slovenije, ki je bila velik favorit na papirju, se je v tem sre- čanju morala zadovoljiti z drugim mestom, si- cer z istim številom točk kot zmagovalec (Srbi- ja). Sikovčeva ni imela dobrega dneva. Na 10Ò m je bila šele tretja z 12.9, pa tudi na 200 m se je morala zadovoljiti z 2. mestom, in to z istim časom 26.6 kot zmagovalka Grubiče- va. Slamnikova zaradi bolezni ni nastopila in je odpadlo tretje srečanje na 800 m med njo in Knezovo. Sedaj se je namreč njihovo dvojno srečanje končalo z zmagama Knezove . . . Pe- tauerjeva je dosegla soliden rezultat na ovirah 12.5 in drugo mesto, presenetila pa je v teku na 200 m s solidnim časom 26.9. Obe sta se iz- kazali tudi v štafetnem teku 4x100 m, saj sta prispevali svoj delež k zmagi slovenske ekipe v tej disciplini s solidnim časom 50.7. CELJSKI ATLETI NA DOMAČIH TLEH Po večnem romanju so končno celjski atleti enkrat le nastopili tudi na domačem stadionu. Meddruštveni miting je bil organiziran v po- častitev novega državnega praznika >Dneva borca€. Meddruštveni miting! Zal moramo pri- pisati, da je bila udeležba atletov izven Celja skopa in da so se ostali slovenski klubi nava- dili le na gostovanja Celjanov na njihovih pri- reditvah, sami pa niso navajeni vračati vljud- nostnih obiskov ... Ce primerjamo rezultate, ki so bili objavljeni že v dnevnem tisku, mo- ramo predvsem biti veseli za celjske razmere prav dobre znamke v skoku v daljino 6.51 m. Ki jo je dosegel mladi Roman Lešek. Ta re- zultat je obenem tudi njegov osebni rekord v tej disciplini. Lorgcr je seveda postavil zo- pet celega moža na 100 m (10.9) in na 200 m 21.9. Gole je bil prav dober v metu diska s 45.28 m, Kopitar Jože v metu kopja z 61.13 m, Sikovčeva na 200 m s 26.3 in Pe'tauerjeva s 26.7. Po daljšem času se je zopet vrnila med aktivne tekmovalke Celesnikova, ki je v metu diska dosegla rezultat 37.52 m in v krogli 11.11. Istočasno, ko je bil na stadionu miting, so odbojkarji AD Kladivar na novem igrišču od- igrali odbojkarsko tekmo z moštvom Betona, ki se je končala s 3:2 za Kladivar, čeprav je Beton vodil že z 2:0! K temu srečanju bi pri- Comnili, da vsekakor ni bilo pravilno, da je ila tekma sredi atletskega mitinga in da se je del aktivnih atletov, ki bi morali nastopiti v atletskih disciplinah, preselil kar med aktivne odbojkarje. Ta pojav je močno negativen in da mnogo misliti! Za odbojkarsko sekcijo bo tre- ba dobiti nove igralce in ne gre žrtvovati na račun te sekcije kvalitetnih atletov, ki v ju- goslovanskem merilu mnogo pomenijo. O tem problemu naj le razmišlja atletski svet dru- štva že sedaj, ko se je pojavil, da ne bo po- zneje prepozno . . . Pozivamo vse delavce in nameščence, ki so bili do 31. 12. 1955 v delovnem razmerju s podjetjem, odnosno so bili med letom 1955 odpušoeni po lastni odpovedi ali po odpovedi s strani podjetja, da izpolnjujejo pogoje po čl. 62 Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, da osebno aili pismeno uveljavijo pravico do izplačila plač nad tarifno postavko za leto 1955 pri podjetju Železarna Store. Pri pismenem uveljavljanu je navesti točen naslov, kamor se n^j denar nakaže. Rok za zglasitev in uveljavljane te pravice poteče 3 mesece po razglasu v dnevnem tisku. KOMUNALNA BANKA CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 2 KREDITNA REFERENTA 2. 1 REFERENTA ZA DRUŽBENO EVIDENCO 3. 1 REFERENTA ZA PRORACUN Za referente pod točko 1 in 2 je potrebna popolna srednja šola in triletna praksa v finančnem knjigovodstvu ali nepopolna srednja šola z najmanj 5 let prakse v finančnem knjigovodstvu. Za referenta pod točko 3 je potrebna popolna srednja šola. Nastop službe po dogovoru. Plača po uredbi z dopolnilno plačo. Uprava Komunalne banke, Celje O učitelju dopisniku Pred kratkim smo se na neki šoli pogovarjali o našem tisku. Da učitelji radi beremo, je razumljivo. Poučeni moramo biti o vsem, kar se dogaja okrog nas in po daljnem svetu. Vsa- kogar izmed nas je zanimalo, kaj kdo bere. Zanimiva slika. Od dnevnikov in tednikov pa tja do najrazličnejših revij. vse je prišlo na vrsto. Le škoda, da si učitelj vsega tega ne more privoščiti. Kar imamo naročeno, si izposojamo drug od drugega in še to je kmalu pre- brano. Ko bi vsaj šole bile bolje za- ložene! Ko smo prerešetali naš tisk in sku- šali ugotpviti, kaj bi nam bilo najbolje potrebno, se tovarišica spomni na Celj- ski tednik. Začudeno se zazremo vanjo, kakor bi jo hoteli vprašati:.»Kaj, ti ga imaš?« — »Poglejte ga, če ne verja- mete! Kar sem učiteljica v celjskem okraju, sem naročena nanj. Zdi se mi> da moram vedeti, kaj se godi v našem okraju, zdaj pa še celo, ko imamo tako veliko obtino. V listu se zrcalijo vse naše ožje gospodarske, politične, kul- turne in prosvetne prilike. Marsikaj preberem tudi pri pouku. Ne veste, ka- ko se moji učenci zanimajo za ta ča- sopis. Prinašajo ga v šolo in me spra- šujejo: Ali ste brali? Le nekaj jim ni všeč: iz naše občine je premalo novic. Lotila sem se jih pošiljati sama. Šte- vilo naročnikov kar vidno narašča. Na vsaki šoli bi moral kdo izmed učiteljev biti njegov naročnik ali pa vsaj celo- kupen učiteljski zbor. Ce hočemo po- znati problematiko našega okraja, zla- sti pa naše občine, nam je list nujno potreben. Od sedanje naklade 8500 bi jo morali zvišati vsaj še na enkrat ali dvakrat toliko. S širjenjem tiska bomo razširili obzorje naše mladine in od- raslih. Šele potem bodo segali tudi po strokovnih knjigah. Tudi na nje jih moramo navaditi. Mnogo je še krajev, da, celo občin, ki še nimajo svojega rednega dopisnika. Prepričana sem, da je v naših vrstah m,nogo tovarišic in tovarišev, ki bi dobro opravljali tudi tako kulturnopro- svetno delo. Samo začeti je treba. Kaj in kako naj pišemo, vidimo iz tiska sa- mega. Več ko bo izvirnega in razno- vrstnega gradiva, tem boljši bo naš list«. ..... ..............;^.yčiteIL._,. Skozi Celje je pripeljalo 51 udeležencev alpskega raillvja start XVIII. mednarodnega alpskega avtomobilskega raillyja je bil v Mar- seilleu, kjer se je odpravilo na 4102 km dolgo pot 85 vozil, med katerimi pa jih je med potjo že precej odstopilo. Preko. Francoskih Alp in severne Italije so prispeli v Novi Gorici na naše ozemlje. Mimo Reke, Senja, Zagreba so skozi Celje pripeljali v Ljubljano, kjer je bil kontrolni postanek. Od tod bodo nadaljevali pot preko meje pri Ratečah skozi Italijo do Cor- tine, nato pa preko Monze in preko Alp v Monte Carlo, kjer je cilj te za- nimive avtomobilske preizkušnje. Ude- leženci so vozači Francije, Anglije, Švi- ce ter Nemčije. Najvišjo točko vožnje so dosegli na višini 2550 m. Dirka je brez dvoma zelo naporna in včasih tu- di nevarna, zaradi česar je že nekaj tekmovalcev tudi odstopilo, tako da jih je pripeljalo v Ljubljano samo 42. Srečanje med dirkalnim in »domačim« avtomotàlom na celjski ulici. RUDAR (Velenje) : ŽSD CELJE 3:0 (2:0) Zaostalo srečanje v vzhodni slovenski ligi so Velcnjčani na svojih tleh izbojevali še v eno zmago, ki jim pa ni mnogo pomagala, saj so kljub temu ostali na 2. mestu na tabeli. Igra je bila ostra in nezanimiva. V predtekmi je B moštvo Usnjarja zmagalo nad B moštvom Ru- darja s 4:0 (2:0). TELOVADCI CELJSKEGA OKRAJA NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Državno prvenstvo partizanske organizacije v ljudskem mnogoboju in v vajah na orodju, ki je bilo preteklo soboto in nedeljo v Mari- boru, je prineslo pomembne uspehe tudi naj- boljšim vrstam društev Partizan iz celjskega okraja. Naslov državnega prvaka sicer ni osvo- jila nobena vrsta, vendar smo pa lahko veseli tudi častnih 2. in 3. mest, saj so bili doseženi v izredno hudi konkurenci med 2.000 tekmo- valci. V ljudskem mnogoboju so članice iz Mozirja v I. razredu dosegle 5. mesto s 534 točkami, v mnogoboju v vajah na orodju pa je vrsta mla- dincev Partizana Celje-Gaberje v III. razredu na 2. mestu s 635.7. Podrobnejših rezultatov še nismo prejeli, zato tudi ne moremo objaviti 'uspehe ostalih okrajnih vrst, ki so se zvrstile od 5. mesta na nižje. OBČINSKI ODBOR ZB NOV V ŠENTJURJU priredi dne 22, 7. 1956 na Dan vstaje na Slemenih pri Stantetu veličastno partizansko slavje. Vabimo vse nekdanje borce in aktiviste, ki so delovali na dra- meljsikem območju, da se tega zbora udeleže. Za zabavo in vse ostalo je preskrbljeno! OBVESTILO v zvezi z gradnjo ceste Store—Svetina bo od 15. juhja do 15. septembra del ceste od Sa- motne tovarne nad Železarno v Storah do na- selja Kompole zaradi gradbenih del pod zaporo. Kot obvezna cesta za gornja naselja pride v poštev Kompole, Prožinska vas. Štore. PUTNIK CELJE obvešča: 21. julija dvodnevni avtobusni izlet na Plit- vička jezera in v Crikvenico. v septembru 5-dnevni avtobusni izlet na Du- naj in v Prago. Udeležite se 4-dnevnega avtobusnega izleta v Berlin. Vse interesente opozarjamo na naše 10-dnev- no potovanje z ladjo Reka-Atene-Reka. Vsak mesec avtobusni izlet v Trst. Poslužujte se nakupa vseh vrst vozovnic za tu in inozemstvo pri Putnik Celje. Poslužujte se nabave vseh vrst potrdil in viz za potna dovoljenja pri Putnik Celje. Poslužujte se brezplačnih informacij pri PUTNIK CELJE! Postreženi boste hitro in so- lidno. UPOKOJENCI POZOR! Upokojence podružnice CELJE I obveščamo, da se delijo zdravstvene izkaznice sedaj samo za DRUŽINSKE UPOKOJENCE dnevno od 8. do 11. ure v Društveni pisarni, Zidanškova 22 po naslednjem redu, priimek od črke: A do F, ponedeljek, dne 16. VII. t. 1., G do J, torek, dne 17. VII. t. 1., K do L. sreda, dne 18. VII. t. 1., M do O, četrtek, dne 19. VIL t. 1., P do R, petek, dne 20. VII. t. L. S do T. sobota, dne 21. VIL t. L, U do Z, ponedeljek, dne 23. VII. t. 1. Za zamudnike v torek 24. VII. in sreda 25. VIL od 8 do 11 ure. Seboj prinesite odločbe o po- kojnini, osebno iskaznico in 40 din. Po tem roku bomo nerazdeljene zdravstv.^ne izkaznice vrnili Zavodu za socialno zavaro- vanje OBJAVA Članek, ki je bil objavljen v >Celjskem ted- niku<, štev. 26 z dne 29. 6. 1956 pod naslovom »Poskočnice pri Pogrebuf, vsebuje precej iie- točnosti. Prav tako je nepravilno obvestilo objavljeno v »Celjskem tedniku«, štev. 27 z dne 6. 7. 1956, glede tov. Mirt Ivana. Delovni kolektiv Komunalnega podjetja »Po- greb« se je sestal na posebni seji ter sklenil, da bo odstranil vse nepravilnosti ter pokre- nu vse potrebno, da bo nadaljne delo potekalo v vzornem delu. »Pogreb« Celje ČITATELJEM »NAPREDNEGA KMETOVALCA«! Okrajna zadružna zveza Celje obvešča čita- telje svojega glasila »Napredni kmetovalec«, da bo to glasilo odslej samostojno razpošiljala preko svojih zadrug in ne več kot prilogo »Celjskega tednika«. Okrajna zadružna zveza Celje PRODAM kuhinjsko kredenco in železen šte- dilnik. Naslov v upravi lista. PRODAM poceni, rabljen tesan les, deske in pločevino Za uto 4x6 m'-'. Potočnik, Ložnica 7-a. PRODAM PSA (nemški ovčar) star 4 leta. Na- slov v upravi lista. UGODNO PRODAM štirivrstni pisalni stroj »Olympia«. Naslov v upravi lista. PRODAM KOZOLEC in voz. Arzenšek, Dreši- nja vas 49. Petrovce. PRODAM OGRODJE zidanega štedilnika. Na- slov: Kenda Ivan, Celje, Cret 78. UGODNO PRODAM skoraj nov šivalni stroj (okr. čolniček). Naslov v upravi lista. PRODAM 2 ha GOZDA ob cesti Petrovce—Ve- lenje. Naslov v upravi lista. KUPIM enostanovanjsko hišo z vrtom v Celju ali bližnji okolici. Ponudbe z navedbo cene je poslati na naslov: Srdič, Ljutomer, Stari trg. KUPIM klavirsko harmoniko 80 basov. Glas, Celje, Aškerčeva ulica 18. ' SPREJMEM ABONENTE. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM trosobno stanovanje' (enodružinska vila) v okolici Žalca ob avtobusni postaji, za trosobno stanovanje v Celju. Ponudbe na upravo lista pod »Savinjska«. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v mestu za enako. Naslov v upravi lista. PREKLICUjEM žaljivke, izrečene o Frankovič Neži iz Šentjurja in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopka. Arbajter Ludvik, Šentjur ZASEBNA DRAŽBA posestva v Šentjerneju na Dolenjskem št. 18 (Gregorič) z vseljivo _hišo, gospodarskim poslopjem bo 15. julija 1956 ob 10. uri. Izklicna cena 1,000.000 din. Kavcija» ki se vrne, je 50.000 din. ZAHVALA Namesto venca na grob pokojnega Mravljaka Zdenka je njegov sošolec, prof. Gustav Grobel- nik, poklonil občinskemu odboru RK 150O din. .Prisrčna hvala! ZAHVALA Ker se ne morem zahvaliti vsakemu posebej, se tako zahvaljujem vsem sosedom, gasilcem iz Ljubečne in Celja, kakor tudi vsem drugim za njiHovo požrtvovalnost in trud pri gašenju našega gospodarskega poslopja. Jost Neža — Ljubečna ZAHVALA " Zahvaljujemo se vsem, ki so spremili na zadnji poti našega sina in brata MILANA KADILNIKA Posebna hvala podjetju »Beton«, vsem gasil- skim društvom, posebno še gasilski četi Lopa- ta ter vsem sosedom in znancem za izkazano pomoč. Žalujoči oče, mati, Milenka, I Betica in Gusti. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali in s cvetjem osipali našega malega, ljubega, nepozabnega BRANKA, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala Za- garjevemu fantu za požrtvovalnost, celjskim gasilcem, ki so prihiteli takoj na kraj nesreče. Žalujoči Renerjevi in ostalo sorodstvo NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 15. VII. 1956: dr. Bitenc Maks, Celje. Cankarjeva 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure. Nedelja, 15. julija 11,15 Izbrali ste — prisluhnite! 11,30 Za vsakogar nekaj Ponedeljek, 16. julija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,30 Igra tamburaški orkester »France Prešeren« p. v. Janka Hočevarja 17,45 Zabavne melodije v izvedbi orkestra Percy Faith Torek, 17. julija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Narodne pesmi poje Erika Kozo- derčeva 17,45 Glasbeni vrtiljak Sreda, 18. julija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Igra Instrumentalni kvintet Radia Celje 17,30 Kulturni obzornik 17,40 Operetna glasba Četrtek, 19. julija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Gospodarski feljton 17,40 Spomini na partizanska leta — Stane Terčak: Celjska četa Petek, 20. julija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Na harmoniko igra Edvard Goršič 17,30 Znane uverture 17,45 Igra Harry James s svojim orkestrom Sobota, 21. julija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17Д0 Celje v borbi za svobodo KINO UNION, CELJE Od II. do 15. VII. 1956: »Mirni človek«, j ameriški barvni film i Od 16. do 19. VIL 1956: »Burja«, italijanski film 1 KINO METROPOL, CELJE | Od 11. do 13. VII. 1956: »Kvišku glave«, madžarski film Od 14. do 17. VII. 1956: >V coloradskih kanjo- nih«, ameriški barvni film Od 18. do 21. VII. 1956: »Obsedenost«, ^ francoski barvni film ' j LETNI KINO i Od 12. do 17. VII. 1956: »Se ni pozno«, \ nemški film - Od 18. do 23. VII. 1956: »Svetla ljubezen«, ] nemški film j