Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 6. februarja 2020 - Leto XXX, št. 6 stran 2-3 Obisk državnega sekretarja v Ljubljani Trnok rad čüje porabski guč stran 4-5 V Slovenskoj vesi je pondejlak bila meša stran 8 Cerkev, muzej, muzej, cerkev stran 9 2 Obisk državnega sekretarja v Ljubljani Na povabilo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika sem se zagotoviti pogoje za preživljanje tam, kjer živijo. In ker to velja tudi za Porabske Sloven- potrebne restavracije in konservacije. Konkretno smo se dogovarjali o obnovi cerkve svetega Štefana Hardinga v Števanovcih in cerkve svete Katarine Aleksandrijske v Lendavi. Stanje števanovske cerkve že ocenjuje madžarska ekipa za obnovo cerkva, gospod Peskar pa je ponudil sodelovanje med madžarskimi in slovenskimi strokovnjaki na področju restavratorstva in Udeleženci pogovora: minister Peter Jožef Česnik, državna sekretarka Olga Belec, slovenska konservatorstva. Zavod namreč skupaj s parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss in državni sekretar Miklós Soltész partnerji organizira kot slovenska parlamentar- ce, je bila najina pot z držav- in izvaja različne mednarodna zagovornica z državnim nim sekretarjem Soltészom ne projekte. sekretarjem Miklósem Sol- namenjena vprašanju, kako Zaradi skupnih raziskav in tészom 20. in 21. januarja lahko obe državi prispevata načrtov za obnovo se nam mudila na uradnem obisku v k boljšim življenjskim pogo- poraja resno upanje, da bo s Ljubljani. jem, gospodarskemu razvoju, podporo obeh držav in morda s pomočjo evropskih sredstev v bližnji prihodnosti obnovljena cerkev v Števanovcih. Državni sekretar Soltész se veliko ukvarja z narodnostnimi šolami in tudi z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami, ki jih vzdržuje cerkev. Želela sva spoznati, kako delujejo cerkvene šole v Sloveniji, zato sva obiskala Zavod svetega Stanislava, Škofijsko gimnazijo v Šentvidu, ki jo obiskuje 650 dijakinj in dijakov iz vse »Vsi verujemo v medsebojno ljubezen« - je bilo geslo na Škofijski klasični Slovenije. gimnaziji v Ljubljani Ravnatelj Simon Feštanj Srečanje se je pripravljalo že ohranjanju slovenske kulture, nama je predstavil, koliko od obiska ministra in državne kulturne in sakralne dedišči- cerkvenih vrtcev, osnovnih in sekretarke Olge Belec v Bu- ne ter razvijanju dvojezičnega srednjih šol deluje v Sloveniji dimpešti, kjer se zaradi natr- šolstva v Porabju. Predloge za in kako poteka upravljanje panega programa z državnim nadaljnja srečanja med naji- ustanov. Opozoril je na posebsekretarjem, odgovornim nim obiskom v Ljubljani je po- ne vrednote, ki jih predajajo za cerkvene in narodnostne dala veleposlanica Madžars- cerkvene vzgojno-izobražezadeve, nista mogla bolj po- ke v Ljubljani Edit Bátorfi valne ustanove. drobno pogovoriti o proble- Szilágyi. Vrtec, glasbena šola in dijaški mih slovenske narodnosti na Najprej sva obiskala Zavod dom, ki jih upravlja ljubljansMadžarskem. za varstvo kulturne dediščine ka nadškofija, se nahajajo na Stališče Vlade Madžarske in Slovenije. Sprejel naju je odgo- eni sami lokaciji in so dobtako tudi Državnega sekre- vorni direktor Centra za kon- ro opremljeni. Z državnim tariata za cerkevene in na- servatorstvo Robert Peskar s sekretarjem Soltészom sva rodnostne zadeve pri Uradu sodelavko Damjano Pečnik. si ogledala sodobne prostore predsednika Vlade je, da je tre- Pogovor je potekal o cerkvah v nekdanji klasični zgradbi ba pripadnikom narodnosti v Porabju in Prekmurju, ki so Zavoda svetega Stanislava ter spoznala pridno in uspešno, toda kljub temu sproščeno delovanje cerkvene šole. Osnovna šola Alojzija Šuštarja je bila kot 6. enota Zavoda ustanovljena leta 2007, obiskuje jo skupaj 450 osnovnošolcev. Na ustanovo se letno vpiše 50 prvošolcev, zanimanje pa je veliko večje. Kot je izpostavil gospod Feštanj, je poslanstvo škofijskih šol izobraževanje in vzgoja posameznika na temeljih klasičnih krščanskih vrednot Državni sekretar Soltész je na začetku pogovora poudaril, da imata Slovenija in Madžarska dobre politične, gospodarske in kulturne odnose, in da sta lahko obe državi vzor za dobrososedsko sodelovanje na vseh pomembnih področjih. Minister Česnik se mu je zahvalil za skrb za slovensko narodnost, ki ji zagotavlja tudi prihodnost. Govoril je o pomembnosti pogostih političnih srečanj, ki so prav tako v prid zamejski skupnosti. Po- Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so obravnavali tudi obnovo cerkva v Prekmurju in Porabju v razgledano, ustvarjalno in plemenito osebnost. Osrednji dogodek obiska madžarskega politika Miklósa Soltésza je bilo srečanje z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Jožefom Česnikom in sodelavci. Razprava na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je v prijaznem vzdušju potekala o manjšinskih vprašanjih oziroma programih in načrtih Slovencev na Madžarskem. Madžarski državni sekretar je opisal, kako lahko Madžarska podpira obstoj, delo in življenje rojakov v Slovenskem Porabju. Sama sem naštela cilje naše skupnosti, torej kako lahko porabimo finančna sredstva, ki jih je Madžarska namenila gospodarskemu razvoju Porabja, kako potekajo pogajanja z Ministrstvom za finančne zadeve glede razpisov in kakšne rezultate pričakujemo od te podpore. Porabje, 6. februarja 2020 udaril je pomen obiska predsednika Vlade RS Marjana Šarca v Budimpešti, kjer sta se s premierjem Viktorjem Orbánom dogovorila za ustanovitev skupnega sklada, ki naj bi bil namenjen podpori, delovanju in obstoju obeh manjšinskih skupnosti. Na srečanju so izpostavili, da se morajo vsi Slovenci in Slovenke na Madžarskem oziroma tudi Vlada Madžarske zavedati, da brez Slovenije vseh svojih težav ne morejo rešiti. Prav zaradi tega je madžarski državni sekretar zaprosil predstavnike Urada, naj zastopajo interese Slovencev na Madžarskem pri Vladi Republike Slovenije, podobno kakor zastopa madžarska politika interese prekmurske madžarske skupnosti. To pa tudi preko finančne pomoči, Slovenija naj torej poskrbi za podobno vsoto podpore, kot jo dobivajo Madžari v Prekmurju. 3 Strokovna delavnica za pripravo strategije MURABA EZTS Miklós Soltész je dobil odgovor, da se pripravlja osnutek za Vlado, na podlagi katerega bo tudi s strani matične domovine zagotovljena podpora za Porabje v višini štirikrat po 700.000 evrov. Le-ta bo po odločbi Vlade RS nakazana od leta 2021, razporejeno na štiri leta. Pogovori so potekali tudi o izmenjavi vzgojiteljic, učiteljev in profesorjev za obe narodnostni skupnosti, ki naj bi s svojim rednim delovanjem strokovno pomagali pri delu na vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Med tem ne bi delali namesto domačih učiteljev, temveč bi jim le pomagali s svojim znanjem in izkušnjami. 21. januarja popoldne sva z državnim sekretarjem obiskala še Ordinariat Nadškofije Ljubljana, kjer sva pomožnega škofa Franca Šuštarja seznanila s cerkveno in narodnostno politiko Madžarske. Državni sekretar je natančno naštel, kako Vlada Madžarske podpira versko življenje Slovencev na Madžarskem ter poudaril pomen cerkvenih obredov in verouka v slovenskem jeziku za slovensko skupnost v Porabju. Generalni vikar je potrdil, da imata krščanska vera in kultura zelo velik pomen v sodobnem času. Vsi smo se strinjali, da imata obe državi odgovornost pri ohranjanju manjšin, vse to pa le v dobrem sodelovanju s pripadniki skupnosti in cerkvijo. Obisk je bil opravljen, ne pomeni pa, da je vse opravljeno. Truditi se moramo za svoj obstoj, za to, da se Porabje ne bi izpraznilo, in da bi tudi potomci Slovencev v drugih krajih Madžarske ohranili slovenski jezik, slovensko kulturo in svojo slovensko identiteto. (Slika na naslovnici: Pogovor na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani.) Erika Köleš Kiss slovenska parlamentarna zagovornica V veliki sejni dvorani lendavske mestne hiše je minuli teden potekala strokovna delavnica za pripravo strategije MURABA EZTS (Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), ki so jo leta 2017 skupaj ustanovile Državna slovenska samouprava, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost ter lendavska in monoštrska občina. V okviru štirih sekcij je tekla beseda o petih tematskih sklopih, in sicer o socialni regiji in medgeneracijskem sodelovanju, sodelovanju na področju kulture, izmenjavi informacij v obmejni regiji, medsebojnem sodelovanju podjetij in razvoju gospodarstva ter infrastrukturi za kakovostno in čisto okolje. Kot je bilo slišati na delavnici, želijo s pripravo strategije partnerji določiti dolgoročne in srednjeročne cilje, ki odražajo skupne zamisli članov, v skladu s cilji in zamislimi ostalih regionalnih akterjev ter na podlagi tega pripraviti razvojne predloge, ki bodo ob pomoči sredstev EU in domačih virov izvedljivi po letu 2020. Na delavnici, ki je potekala dvojezično, v slovenskem in madžar- skem jeziku, je bilo največ besed izrečenih o turizmu. Kot primer dobre prakse sta bili predstavljeni razpršeni hotel Vinarium Zavoda za turizem in razvoj Lendava ter Slovenska vzorčna kmetija na Gornjem Seniku. se Izlet v Budimpešto Člani Društva za lepšo vas in ohranjanje tradicije Števanovci in njihovi podporniki so v soboto, 25. januarja 2020, priredili izlet v Budimpešto. Program se je začel ob 11. uri v Parlamentu, kjer jih je pozdravila zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss, nato si je 43-članska skupina pod njenim vodstvom ogledala notranjost Parlamenta. V času obiska, ki je trajal skoraj uro in pol, so lahko izletniki izvedeli manj znane informacije o zgodovini zgradbe in si ogledali insignije kronanja, ter so bili seznanjeni z vsakdanjim delom v Parlamentu. Društvo za lepšo vas in ohranjanje tradicije Števanovci se najlepše zahvaljuje gospe zagovornici Eriki Köleš Kiss za organizacijo obiska in strokovno vodenje, bilo je res nepozabno doživetje. Na turnirju veteranov se je pomerilo dvanajst moštev V Monoštru so osmič priredili turnir v malem nogometu za veterane z nazivom »Andante Retro Öregfiúk«. Dvanajst ekip se je za prvo mesto borilo v štirih skupinah. Nogometaši ekipe »Hétház« iz Slovenske vesi so se dobro odrezali, kljub temu pa niso napredovali iz skupine. Končno zmago je osvojilo moštvo »All Stars« iz Monoštra, in sicer pred ekipo »Prekmurje« iz Slovenije. Na naši kolažni sliki si lahko ogledate utrinke s tekme »Hétház« : »Prekmurje« (1:2). LRH Porabje, 6. februarja 2020 4 Marjan Kardinar - župan Občine Dobrovnik PREKMURJE Den spomina na žrtve holokavsta 27. januara je mednarodni den spomina na žrtve holokavsta. Na te den pred 75. leti so sovjetski sodaki oslobaudili preživele v koncentracijskom lageri Auschwitz, v sterom je med drügov svetovnov bojnov mrlo med 1,1 in 1,5 milijona lüdi, od toga je bila velka večina Židauvov. V Sloveniji so kauli toga dneva v etom leti tö pripravili več programov pod imenom Šoa – spominjajmo se. Koordinator je Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, sodelüje pa več slovenski mejst, med njimi Murska Sobota in Lendava tö. Vsefelé dogodke in prireditve držijo od 14. januara do 12. februara. Tak so v Univerzitetnoj knjižnici Maribor pripravili mednarodno znanstveno srečanje, posvečeno Eriki Fürst, Židauvkinji z Murske Sobote, stera je preživela Auschwitz. 27. januara so se žrtev holokavsta spominali na židovski cintoraj, tak v Dugoj vesi pauleg Lendave kak v Murskoj Soboti tö. V lendavskoj sinagogi (tau je edina od trej prekmurski sinagog, stera ške gnesden stogi) je tö bila tradicionalna zgodovinska spominska vöra za šaulare 9. klasov Dvojezične osnovne šole I. Beata Lazar je pripovejdala o nekdešnjoj židovskoj skupnosti v Lendavi, šaularge pa so predstavili zgodovino trej židovski držin Blau, Balkányi in Schwarz. V lendavskoj sinagogi je bila glavna državna slovesnost ob 75. obletnici osloboditve nacističnoga lagera Auschwitz tö. Za tau priliko so oprli dokumentarno razstavo spominskoga centra holokavsta Jad Vašem Auschwitz – kraj na Zemlji: Auschwitz album tö. Kejpi so z majuša 1944 tö, gda je bila taodpelana velka večina prekmurski Židauvov. Holokavst je preživelo samo 23 lendavski in 25 sobočki Židauvov. Silva Eöry Trnok rad čüje porabski guč toj firmi delali, trnok dobro živeli.« Marjan Kardinar je od maloga mau trnok rad delo na za Titovo brazdo tö. Tau se mi je tak povidlo, ka sam te furt pauleg biu, gda so bila takša tekmovanja. Z našimi oračami smo te odili po cejloj Jugoslaviji.« Po slovenskoj osamosvojitvi je organizacijo takši tekmovanj v Sloveniji prejkvzela organizacija ZOTK-a (Műszaki Szervezetek Szövetsége), Marjan Kardinar pa je furt fontoško vlogo emo: »Mislim, ka sam biu Marjan Kardinar je dobrovniški župan od leta 1998 prvo paut na svetovnom przemlej, sploj rad je orau: »Tis- venstvi leta 1989, gda je toga cajta smo doma konje bilau na Holandskom. In meli, ene samo za tekmova- v tej zadnji tresti lejtaj sam nja (versenyek), za dirka- samo trikrat faliu. Ponosen nje, drüge pa za delo. S trak- sam tö, ka smo 56. svetovno prvenstvo v oranji leta 2009 pripravili vrnau prinas, na njivaj pauleg Tešanovec. Lani geseni smo ob desetlejtnici prejkdali spominsko obeležje v spomin na te dogodek tö.« Kak član predsedstva svetovne organizacije oračov eške furt rad odi na tekmovanja, na steraj je birauv tö: »Mamo dvanajset reči, na stere moremo skrb meti. Te regule so vse dojspisane in mi Rad pride v Porabje tö; na kejpi z generalnov konzulkov RS v Monoštri Metkov moremo na podlagi toga Lajnšček in nekdešnjim veleposlanikom Slovenije na Vogrskom Andrejom pravilnika ocejniti, kak je Gerenčerom tekmovalec zorau. Ocejne za agronomijo: »Moja prva torom sam tö rad orau in so od 1 do 10.« slüžba je bila v Ljutomeri, tau je v meni ostalo. O tom Fontoško leto za Marjana tau pa na Kmetijskoj za- smo se dosta včili v kmetij- Kardinara je bilau leto 1986, drugi (szövetkezet) Kmeto- skoj šauli tö in tak sam leta gda je spozno Mariko Nagy. valec, po tistom pa sam si 1973 sam tö oprvim tekmo- Dvej leti po tistom sta se delo najšo v Murskoj Sobo- vau in daubo celau nekšo oženila in on se je spakivo v ti, v firmi ABC Pomurka, v medaljo. Sledik, v cajti štu- Prekmurje. Pravi, ka ma je kmetijskoj zadrugi Panon- dija je bilau toga menje, nikdar nej žau bilau, pa tau ka, stera je bila edna naj- gda san prišo v slüžbo, pa tö, ka je trnok ponosen na vekši in najbaukši zadrug smo za mlade zadružnike svojo ženo, najbaukšo slov nekdešnjoj Jugoslaviji. pripravlali tekmovanja. Te vensko kegljavko (tekéző) Tistoga cajta smo leko tak je bilau gnauk v Murskoj vsej cajtov, stera je leta 1992 pavri kak tisti, steri smo v Soboti državno tekmovanje bila najbaukša športnica SloDobrovniški župan Marjan Kardinar je med tistimi prekmurskimi župani, steri trnok radi dejo v Porabje. »Gda sam na sobočkom radioni poslüšo oddaje o Porabji, sam si furt brodo, ka bi bilau fajn te kraje osebno pogledniti tö. Sploj zatau, ka trnok rad čüjem porabski guč, sam ga sto v živo tö čüti,« mi je prva pravo čistokrvni Prlek, steri že duga lejta, po tistom, ka se je oženo z eričnov športnicov Marikov Nagy-Kardinar, žive v ženinom rojstnom kraji Dobrovnik, gde je od leta 1998 župan tö. »Moja rojstna vesnica je Zgornje Krapje, stero leži pri reki Müri. Pet mlajšov, tri sestre in dva brata, smo gorrasli na gazdiji, po tistom pa kak lasnice odleteli po svejti,« je raztomačo sogovornik in cujdau, ka ga je najprva paut odpelala v kmetijsko šaulo v Rakičan, po tistom pa dale v Maribor, gde je zgotovo visiko šaulo Porabje, 6. februarja 2020 venije tö. »Leta 2002 je bilau svetovno prvenstvo v Osijeki na Rovačkom. Marika je mejla velko navijaško podporo, vej pa nas je üšo cejli bus iz Slovenije. Te pa se je prvi den tekmovanja zgaudilo, ka je naša ekipa ostala brez medalje, dosegnola je štrto mesto. Nej smo bili razočarani, ali želeli smo si medaljo. Ka bi gi dau dodatno volau, sam pravo, ka če dosegne medaljo, po tistom pejški dém od Osijeka do daumi. Te moje rejči sta te čüla dva novinara tö in sta o tom pisala. In gda je Marika osvojila medaljo, sam mogo tau obečanje spuniti. Znau sam, ka de tau pejški predugo trpelo, zatau sam se te na tau 300 kilomejterov dugo paut, po tistom, ka sam prva pau leta trenero, üšo s piciklinom,« je ena Marika in zanimiva anekdota, stero povej Marjan Kardinar in mi ške raztomači, ka se od tistoga cajta pri nji vsi radi s piciklinom šlajfajo, sploj pa sin Robi, steri se je neka cajta na pau profesionalno tö spravlo s tem športom. »On je na ultramaratoni v 43 vöraj prepelo 1220 kilomejterov in je dosegno srebrno medaljo,« pravi sogovornik in cujda, ka je najstarejši sin 5 Uspešni natečaji na Dolnjem Seniku nej samo strasten piciklaš, liki vözašaulani arhitekt tö, mlajši Marko, steri študera zgodovino in ruščino, pa se z muzikov tö spravla. Njegva skupina D-dur je že večkrat špilala v Porabji tö. Marjan Kardinar že vse od njene ustanovitve uspešno vodi Občino Dobrovnik, v steroj živejo tak Slovenci kak Madžari. »Z dosta dobre vole in znanja smo vküperstaupili in v tej malo več kak 20 lejtaj dosta napravili tö. Tak smo med drügim vredvzeli kanalizacijo, vodovod, telefonijo in vse drügo, ka lüstvo nüca za dober žitek,« pravi župan, steri v svojom slobaudnom cajti rad dela v goricaj: »Gda sam prišo v Dobrovnik, smo meli ške malo gazdijo, tak ka sva z Mariko nej mela samo gorice, liki sva se s paverstvom tö spravlala. Eni pač dejo n Marjan skijat ali pa na maurdje, mi, badva sina tö, pa radi delamo v goricaj. Istina pa gé, ka si pauleg toga najdemo ške cajt, ka demo tü pa tam na tihinsko tö, v kakše tople krajine. Mi smo aktivna držina.« (Kejp na 1. strani: Dobrovnik je dvojezična občina.) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Marjana Kardinara Preko uspešnih natečajev se bo na Dolnjem Seniku obnovilo pokopališče, Ulica ob potoku (Patakszeri utca) in Ulica Sončni žarek (Napsugár utca) pa bosta tlakovani. »Vsega skupaj ima občina na voljo 32.491.225 forintov nepovratnih sredstev,« nas je informiral župan vasi Zsolt Monek. Za obnovitev dolnjeseniškega pokopališča in njegove okolice, za odstranitev starih pločnikov v notranjosti in ureditev novih ter postavitev opornih zidov in ograj lahko občina nameni 4.999.999 forintov. Urad predsednika Vlade in Madžarska državna zakladnica sta za trajno tlakovanje občinskih cest in ureditev njihovih bankin zagotovila 27.491.226 forintov. Na tridelnih občinskih cestah v dolžini 700 metrov bodo v bližnji prihodnosti tudi dvignili kanalizacijske pokrove do nivoja vozišča. »Naložbe želimo po načrtih izvesti do letošnjega oktobra, trudili pa se bomo, da bi se dela čim prej končala,« je na koncu našega pogovora poudaril dolnjeseniški župan Zsolt Monek. LRH Predstavili so kuharice Pred kratkim so se vsi tisti, ki radi kuhajo ali so samo gurmani, lahko v monoštrski knjižnici srečali s priznanim kuharskim šefom Józsefom Prikrylom. V njegovih kuharskih knjigah je veliko zanimivih receptov, med njimi tudi iz Prekmurja, h katerim marsikaj najdemo po njivah, travnikih ali tudi po gozdovih. Znani šef je izpostavil, da se krvavice lahko pripravijo tudi z ajdo, ne le z rižem. Na to sestavino so v naši pokrajini skoraj že pozabili. Ajdo ali kot se ji v Porabju reče, dino, so nekoč pridelovali v pokrajini ob Rabi na velikih površinah. Da ajda ni primerna le za prilogo ali zlivanko (po porabsko šterc ali kaup), da se jo da upora- biti tudi v sodobni kulinariki, je pokazal in dokazal kuhar Slovenske vzorčne kmetije na www.radiomonoster.hu Gornjem Seniku Csaba Steffel, ki je gostom ponudil tudi razne solate iz ajde. WWW.SLOVENCI.HU Porabje, 6. februarja 2020 ŽELEZNA ŽUPANIJA Štiri pokrajine v Železnoj županiji Kmetijski minister István Nagy je prejšnji keden na znanje dau, ka na Madžarskom v deset narodni parkaj 41 pokrajin nastane. Te nauve pokrajine nauve vodje dobijo, steri do odgovorni za straženje, monitoring, druge delavce pa vse, ka se tam v tistoj pokrajini dogaja. Direktor Narodnega parka Őrség Tibor Markovics je tapravo, ka se pod narodne parke drži več kak 300 gezero hektarov, polonje te površine majo oni na skrbi. Drügo polovico, kauli 150 gezero hektarov, pa vö majo dano, pa tak so tiste površine obdelane. Narodni park Őrség má dosta taši sonžetov pa ogradov, gde se je več deset lejt nika nej delalo, nej kosilo pa nej paslo, zavolo tauga sta seča pa gauštja gorazarasli. Te sonžete pa ograde narodni park pomalek dolaspuca, aj pokrajina znauva tak vögleda kak pred desetlejtjami. Etak, ka se narodni park na več talov razdeli, se leko bola v poštev vzemejo za tisto površino značilne rastline, drejve, živali pa vse drügo, ka se tam najde. Železna županija se raztala na štiri pokrajine: Severna okolica Kőszega, Őrség, Porabje pa Vasi-Hegyhát. Direktor Narodnoga parka Őrség tak misli, ka se s tejm, ka se površina razdeli na štiri tale, do zdaj zvün kontrole meli čas za tau tö, ka s tanačami pomagajo tistim, steri v gauštja ali na njivi gazdüjejo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Marjan Šarec je odstopil Predsednik manjšinske vlade Marjan Šarec je po letu in pol na položaju odstopil. »Ta vlada samo s temi partnerji ni bila sposobna izvesti strukturnih reform,« je ob odstopni izjavi povedal Šarec. »Najbolj pošteno je, da gremo na predčasne volitve,« je dejal. Napovedal je tudi, da bi v primeru predčasnih volitev na njih stranka LMŠ nastopila skupaj s SMC, ki jo vodi Zdravko Počivalšek. Mnenja strank o tem, ali so najboljša rešitev po odstopu predsednika vlade predčasne volitve ali oblikovanje nove vlade, so različna. Kljub omenjeni Šarčevi želji po čimprejšnjih predčasnih volitvah, na katerih bi preveril svojo visoko javnomnenjsko podporo, kar so analitiki ocenili kot zelo drag eksperiment, pa se zdi, da se je za zdaj v parlamentu oblikovalo drugačno stališče, in sicer, da bi bilo namreč dobro poskusiti z iskanjem nove koalicije. Poslanci v državnem zboru so se seznanili z odstopom predsednika vlade in s tem je začel teči prvi krog iskanja novega mandatarja. V 30 dneh naj bi po posvetih s poslanskimi skupinami morebitnega kandidata predlagal predsednik države Borut Pahor. Če novega kandidata za mandatarja ne bo predlagal, bo to uradno ugotovil tudi državni zbor, nato pa začne teči nov, 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja, v katerem pa je za izvolitev dovolj navadna večina. Če nov predsednik vlade ni izglasovan, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve. Predsednik državnega zbora Dejan Židan je po srečanju s predsednikom države Borutom Pahorjem povedal, da oba ugotavljata, da bi bile predčasne volitve legitimne in legalne. Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 44. Krau Vrba Kristoš pa sveti Peter sta prišla v ram ednoga srmačkoga šauštara. »Zakrpaj nama črejvle,« ga je proso sveti Peter. »Daj nama salaš za edno nauč,« je cujdau Kristoš. Srmački šauštar jima je zakrpo črejvle ino dau gesti pa kvatejr. Zrankoma sta ga prausniva popautnika pitala, kelko sta ma dužniva. »Samo idita v Božom imeni,« je pravo srmački šauštar. »Ka bi pa plačüvala, če sta pa eške vekšiva srmaka kak ge.« Komaj sta vö z vesi prišla, je pravo Kristoš svetoma Petri: »Ti, Peter, namé v rbti segrejva. Pogledni, ka se godi za nama.« Peter se je obrno ino vüdo, ka iža srmačkoga šauštara gori. Dosta pepela ino malo vaugeldja - telko je ostalo od cejloga bogastva srmačkoga šauštara. »Baug moj, Baug moj, ka pa bau zdaj?« je djaukala šauštara žena. »Tak bau, kak je Boža vola,« gi je dau valas srmački šauštar. »Samo tau vejm, ka zdaj več ne moremo tü ostati, liki moremo po svejti titi.« Ino rejsan so se napautili po svejti. Mati je nosila čér, oča pa sineka. Prišli so do edne veuke reke. »Kak aj prejk té veuke vodé pridemo?« je spitavala žena. »Gledajta, tam je ribiča kuča. Idita tá ino ga prosita, aj nas prejk na drügo stran odpela,« je pravo mauž. Žena je s čerdjauv odišla k ribiči ino ga prosila. Tistoma se je smilila sirauta, depa gi je nej mogo pomagati, vej pa ma je čanakli na nikoj prišo. Samo potaupili bi se. Srmačkoma šauštari pa se je tau nej vidlo. Mujs je sto prejk reke priti, zatok je proso ribiča, aj ma donk edno moža?« Na konci pa je sama tö gorprišla, ka tak najbaukše bau. Zatok je njau mlajša desko na pausado dá, na šteroj se sami prejk odpelajo. Ribič je nutprivolo. Srmački šauštar je truco ženo ino mlajša, aj dejo na desko. Žena pa se je nej pokisila ino mlajšoma je tau tö nej pistila. Cejli čemerasti je srmački šauštar dojlüčo svoj pünkeu ino se srečno prejk na drügi brejg odpelo. Odišo je dale ino se več nika nej brigo za svojo ženo pa mlajša. »Mauž te je zapüsto,« je pravo ribič ženi. »Ka ’š včinila? Najbaukše bau, če déš slüžit. Mlajša pa ge za svojiva vzemem, vej sva pa z ženauv brezi mlajšov.« »Baug moj, Baug moj,« je djaukala žena, »kak aj živem brezi mlajšov pa brezi pri ribiči, sama pa je odišla slüžit k ednoma bogatci v tretjo ves. Srmački šauštar pa je üšo ino üšo. Baug vej, kak dugo je že odo, gda je končno prišo do ednoga veukoga varaša, gde je dosta góspode ino dosta prausnoga lüstva vküpprišlo. Vrnau so odeberali nauvoga krala. »Joj, kak bi leko ge, srmački šauštar, bliže góspodi prišo, ka bi si go malo pogledno?« si je brodo. Pa se je prebiu med lidami ino rejsan prišo cejlak do góspode. Biu pa je grdau naravnan ino bojo se je, ka ga slüžabnicke tazaženéjo. Skriu se je v edno vautlo vrbo, štera je pri pauti rasla. Z vrbe je nastrgavo, ka se godi. Porabje, 6. februarja 2020 Velikaši so se med sebov svajüvali. Vsakši je sto krau gratati, zatok so se nej mogli odlaučiti, koga bi vöodebrali. No, končno so se donk zglijali: krono prej v luft ličijo ino na šteroga spadne, tisti bau krau. Rejsan so krono v luft ličili. Krona se je trikrat zosükala, te pa se spistila - na tisto staro vautlo vrbo. »Ka, vrba bau naš krau?« so mrnjavili velikaši. »Tau je pa donk nej mogauče! Lüčite krono eške gnauk!« Pa so krono doj z vrbe vzeli ino go pá v luft ličili. Krona je pá na vrbo priletejla. Probali so eške tretjo paut, depa krona se je tretjič pá na vrbi stavila. »Tau je Boža vola,« so pravli vsi navzauči. »Te pa aj bau vrba naš krau! Depa tü go ne moremo njati. Odnesimo go v kralesko palačo. Moremo go vözosejčti.« Zgrabili so sekére, ka bi vrbo vözosekli. Te pa je vö ž njé splezdo - zamazani pa condravi - srmački šauštar. »Joj, človek je biu v vrbi!« so se vsi čüdivali. »Odlaučeno je! Un bau naš krau!« Tak so srmačkoga šauštara za krala odebrali. Depa krau more prej kralico tö meti. Gde aj go dobi? »Aj se oženi!« je bilau želenje vsej lidi. »Dobro, te se pa oženim,« je pravo nauvi krau. »Depa prva, kak tau včinim, terdjam, aj pride vsakša ženska z mojoga kralestva do ména, ka si leko pravo vöodeberém.« Ino rejsan so vsakši dén prihajale ženske pred krala. Vse so prišle: lejpe, grde, stare, mlade, bogate ino srmačke. Depa tista, štero je krau šauštar isko - njegva prava žena - je nej bila med njimi. 7 Aleksander Ružič Na konci je vsigdar konec Ka pa zdaj? »Poznam edno žensko, štera je eške nej bila pri meni. Iškite go po cejlom kralestvi!« je vödau krau zapauved. Iskali so go vseposedik. Eške po šaulaj so mlajše spitavali, ali poznajo žensko, štera je eške nej pred kralom bila. Šaularge so čüli, ka pri ednom bogatom pavri prej slüži edna takša ženska, štera je eške nej baugala krala zapauved. Tak je škonik poslo ribiča mlajša po tisto žensko. »Ali ste že bili pred kralom?« je pito žensko, gda sta se mlajša povrnaula ž njauv. »Nej, nej sem bila.« »Ne poznate njegvo zapauved?« »Poznam go.« »Zakoj pa go ne baugate?« »Ge sem že mejla svojoga moža. Nej sem ga baugala, zatok me je zapüsto. Drügoga moža neškem, pa če rejsan je krau.« »Pred krala pa donk morete titi!« »Če ovak néde, pa dém. Za moža pa ga ne vzemem, če rejsan bi un tau sto.« Tak so go sprevodili do krala. Tisti go je včasik spozno ino una njega tö. Obimala sta se ino polübila pred vsejmi dvorniki. »Tau je moja žena ino vaša kralica,« je pravo krau cejli srečen. Krau Vrba je svojiva mlajša vzeu od ribiča k sebi na dvaur, njemi pa dau bogati dar. Duga lejta je kralüvo v srečo cejloma kralestvi. Eške po njegvoj smrti se je lüstvo dugo spominalo na srečna lejta, gda je kralüvo krau Vrba. Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- »Vendel, leko bi mela več kokouši. Nika so enjale nesti. Ti si majster, pa bi leko dobro klonjo napravo, ka bi je vnoči nutzaprejte mela. Pa krepko grajko, ka bi se vodnék leko po tranki batrivno pasle. Tak znaš, ka v eton zapüščenon svejti lasice fejst ladajo. Včera san samo štiri djajca doj s sedale prinesla,« je brblala Trejza, gda je Vendeli pečena djajca pa šunko na talejr dejvala. »Ja, Trejza. Kak dene po pečenoj šunki. Dobro naja krmiš. Ka si gučala?« »A, Vendel, od kokouši san gučala. Ka bi je leko več mela, zdaj ka sva dva!« »Ta küplena šunka je zatok nej kak domanja. Gda smo ešče svinjou klali, te smo dobre šunke sölknivali. Ali zdaj je že vse tou nimo,« je, nej ka bi kaj dosta dau na tou, ka ma je Trejza gučala, dale svoje spomine vödavo. »Pa takšo šunko majo eti v bouti? Takša je skoro kak klobasa.« »Ja, tü san go küpila. Ta nouva má zdaj krčmou pa bouto prejk. Fajn se briga. Vse kaj takše v bouti drži, ka eti nücamo. Včera san tou šunko küpila, pa je ešče tak friška, kak liki bi go vrnau zdaj vö s papéra odmotala. Škoda, ka de ešče samo te mejsec oprejto mejla, te pa zapré. Ilonka več dale nede mejla, zatou ka je v špitalaj. Ženske so pravle, ka je fejst betežna. Te de mujs po vsakšo spico pa falat krüja v Varaš titi.« »A tak? Ja, no. Vsemi je gnouk konec,« je zamišleno mrnjavo Vendel pa z vilcov po talejri frčko. Zajtrik sta obredila in Vendel je včasik začno nouvi gvant na sé dejvati. »Vendel, kama pa zdaj ti ideš,« ga je na pragi zaglednila z drvarnice Trejza. »Dén v Varaš. Na banko. Malo moren svoj račun pogledniti, ka se mi tak vidi, ka so mi vse nika dosta krajpotegnili. Pa moren ešče nikše porce plačati,« je brž nazajpravo Vendel in naglo prejk dveri na poštijo stoupo. »Čakaj, Vendel! Dén s tebov. Ge si tüdi ščen v Varaši nika küpiti. Včasik san …« Vendel je več nej čüjo, ka je Trejza za njin kričala, samo je z dugimi stopaji prouti alomaši stapo. Prvi je biu tan. Te sta pa prišla ešče Kari pa Janoš. »A, Vendel, ti tüdi v Varaš. Dobro, ka mo šli vküper,« sta pravla kak eden. »Ka ta pa vüva,« je bole z navade pito Vendel. »Pa déva, ka za Ilonko nikše rouže küpiva. Vsigdar smo vsi k njej v krčmou ojdli. Bili smo kak padaške, pa se šika. A, sirouta, kak je naglo tapreminoula.« Vendel je oprvin z veukimi očami gledo v Janoša, gda ma je tou raztomačo, te je pa s tenkin glason pito: »Ka praviš? Ilonka je mrla?« »Te pa ne vejš,« se je zdaj zglaso Kari. »Včera zrankoma je düšo pistila, Boug gi meren pokoj daj,« se je ešče pokrižo. Vendel je samo doj gledo in tak se ma je vidlo, kak liki bi mali kamli, šteri so raztroušeno po prašnatoj poštiji ležali, začnili leteti okouli kak potači in v peski risati stou krougov. »Vendel, tebi je tüdi žmetno za Ilonkov. Rejsan se šika, ka gi vsakši eden mali püšeu rouž na grob deje,« je dale gučo Janoš. »Povej, Vendel, če je nej tak! Tebi je od vsej nas najrajša bila.« Vendel je Janoša več nika nej razmo, ka guči. Tak se ma je vidlo, kak liki bi vö z gouste meglé nekak slab posvejt držo pa ž njin sé pa ta majüto. Na gnouk se je samo obrno, pa začno nazaj prouti doumi leteti. Padaša sta začüdeno gledala za njim, Vendel pa je nazaj skričo: »Moren nazaj domou, ka san tošli doma pozabo.« »Najzaj poj, Vendel! Müva ti telko za rouže dava, pa te že daš. Bus boš zamüdo,« sta za njin kričala, ali Vendel je tou več nej čüjo. Zmejs se njemi je gnouk ešče tak vidlo, kak liki bi Števan prouti njemi stapo, ali je tou nej prav zamerko in je samo mimo zleto. Gda je s poštije na domanjo pout zavino, je ešče čüjo, kak je zacvilo bus na alomaši, gda ga je šofer dojstavo, te je pa doma skouz dveri v plouti skočo in se na posteli oblečeni v cote zakopo. »Ka pa te zdaj tou delaš, Vendel,« je za njin v künjo prišla Trejza. »Si bus zamüdo? Vej se pa doj razmeči, če ti je kaj nej dobro, pa si tak počini,« ga je ščela vö z blazine skopati Trejza. Vendel se je ranč nej geno, zatou ma je Trejza znouvič pravla: »Vendel, lipov tej ti sküjan pa de ti včasik boukše.« Ali Vendel se je ranč nej mekno. Trejza je na špajet vodou gordjala pa si zgučala: »V törmi je zvonilo. Najbrž je pa štoj mrou.« Vendel se je zdaj mekno pa po tüoma pravo: »Na konci je vsigdar konec!« Trejza ga je sé od špajeta poglednila in ešče vidla, kak se je njegva glava v en kraj nagnila, po tiston se je pa Vendel več nej geno. Porabje, 6. februarja 2020 ... DO MADŽARSKE Narodni parki bodo prenovljeni Direktorati nacionalnih parkov bodo prenovljeni z vključitvijo podregionalnih organizacij, je napovedal minister za kmetijstvo. István Nagy je izjavil, da bo v 10 direktoratih ustvarjenih 41 krajinskih enot za izvajanje naravovarstvenih nalog. Upravljali jih bodo upravljavci območij, njihovo osebje pa bo odgovorno za upravljanje premoženja, spremljanje, varovanje območja in lokalno specifične dejavnosti. Struktura direktoratov se bo poenotila, njihovi oddelki pa bodo imeli podobne naloge. Pri delu naravovarstvenikov bosta namesto upravne vloge postala bolj pomembna storitvena dejavnost in svetovanje – je dodal István Nagy. Odgovornosti upravnih odborov so se v zadnjih letih precej razširile, zato morajo temu slediti tudi predpisi in organizacijska struktura, je dejal vodja ministrstva. Direktorati nacionalnih parkov so odgovorni za upravljanje 300.000 hektarjev zavarovanih naravnih območij državnega pomena. Za polovico tega skrbijo sami, preostalih 150.000 hektarjev pa vzdržujejo v sodelovanju s približno 2000 kmeti. Ocena premierja o letu 2019 Madžarski premier bo 16. februarja ocenil minulo leto. Viktor Orbán bo govoril na Grajskem vrtnem bazarju, tako kot lani. Kot piše madžarski dnevnik Magyar Nemzet, se premier ponovno pripravlja na velike napovedi, vključno z novim gospodarskim akcijskim načrtom in ukrepi za krepitev družin, o katerih bodo razpravljale vladajoče stranke pred 13. februarjem. Viktor Orbán bo ob letnem pregledu spregovoril tudi o razmerah v zaporih in primeru Romov v Gyöngyöspati. 8 V Slovenskoj vesi je pondejlak bila meša Kak največkrat, zdaj tö tak bilau »Nej, zato ka so stariške leta pri Dončecovi v Slovenskoj vesi, 1969 zidali tauga, steri je na tjejgda sem se pogučavo z njimi za pi, tauga so pa te porüšili.« novine, ka sem samo kloncko - Kelko lejt so stariške stari bili, na dveri. Nej sem se naprej nut- gda so zidali? razglaso, zato ka je tak najbola »Oča že skur petdeset lejt star teško nagučati lüstvo pa najbola na letja dolapovedati, ka nejmajo čas. Depa pri Bedini Eržiki se je toga sploj nej trbelo bojati, z ednov rečjauv je nej prajla, ka nede. Včasin me je tau pitala, če si spodkar sedeva ali deva gora v tjünjo, gde je bola sveklau. - Med starimi črno-bejlimi tjejpi, ka ste gora na sto sklali, sem najšo enga tašoga, gda na stumbi sedite. Gde je tau bilau? Babiba Eržika rada pripovejda »Tau je doma pred rojstnim ramom pred dverami, gde smo nutraodli pri Ba- bijo, zato ka se je leta 1922 naraubini, gde sem gorarasla. Dvej do, mati je mlajša, ona je 1931. stumbi sta bili, če si nutrastau- leta rojena. Stariške so zato po, te si na folaš, sledkar pa v tjü- zidali najbola, ka je v starom Kejp po prvoj spauvedi njo prišo. Tam sem vejn dvej leti stara bila, macko lače mam, na glavej vacalejg, na nogaj pa bejle črejvle. Ranč te so me dolavzeli, gnauk še s sausednov dekličinov, gnauk pa še z očov, kak na stumbi sediva.« - Kak tau, ka na dveraj nej bila okna? »Te so taše dvere bile, če bola pogledneš tjejp, te vidiš, ka vrkar više dver je bila okna, tak ka na folaši je sveklau bilau. Zato so vrkar više dvere okne bile, ka je naš ram taši viski bijo, pa ovak je tö vrkar na kugli stau.« - Še stoji vaš rojstni ram? rami nej bila kopalnica, pa te so nej vönaprajli iz staroga. Bola so nauvoga zidali. Ovak je nej bijo mali ram, dvej iži smo meli, edno vekšo, gde smo mi mlajši pa stariške bili, pa eno menšo, gde se je baba držala. Künjo smo velko meli, gde je nutrazozidana peč bila, dosta smo se segrejvali pri njej, gda je mrzlo bilau.« - Stariške so ram brž gorazozidali? »Brž so ga gorazozidali, oča so v ciglenci delali, pa zavolo tauga je cigeu pa črpnje bola fal daubo, drügo pa tau, ka je lüstvo te še sploj pomagalo eden drügo- ma. V nauvom rami sem dja še sedem lejt živela, zato ka sem se leta 1976 oženila.« - Na taum malom tjejpi so mlajši pri prvoj spauvedi, ste vi tö nad njimi? - Sto vse ste na taum držinskom tjejpi? »Müva z možaum, starejša dekla pa sin, menša se je te še nej narodila. Te tjejp je vejn Tanai redo od nas, kak vsi drügi, mi smo se pomagali, malo smo se kaj nauri redli, pa delo je tü bola šlau.« - Kak tau, ka ste vi tü pri poštiji zidali? »Zato, ka so moji stariške tü tjüpili eden stari ram, pa tau- Trgé kejpi na stumbaj pri Babinom rami »Tam na srejdi stojim, tau je že po meši bilau, gda so nas dolazeli pri sausedi, gde smo obed meli. Ne vejm, kak tau, ka so gospaud Markovič nej nad nami, gda so nas slikali, leko ka so se paškili domau. V Slovenskoj vesi tistoga ipa vsigdar pondejlak bila meša, zato ka so v nedelo gospaud Markovič nej meli telko časa, ka bi leko vsepovsedik mešüvali. Gda so še ladali, so vsigdar pejški prejk gauštje prišli, pa te v desetoj vöri meli mešo prinas.« - Kama ste v nedelo k meši odli? »Mi smo v Varaš odli.« - Je eden tjejp, gde sta oča pa mati dolavzeta. Gde pa gda je tau bilau? »Tau ne vejm, gde je bilau, depa sploj mladiva sta bila. Tak mislim te, gda sta se spoznala, te sta dala te tjejp naredti, pa te šestdesettretjoga so je tak zdali. Obadva sta iz Slovenske vesi bila pa sta ostala vsigdar tü, gde sta se naraudila.« - Kelko vas je bilau mlajšov? »Dja samo enga brata mam.« - Pa vi kelko mlajšov mate? »Tri mlajše mava, enga sina pa dvej hčeri, pa osem vnükov. Ena dekla v Veszprémi na univerzi vči pa tam žive, sin je v Švajci, tretja je pa doma.« tü tam dali dolavzeti.« - Te zdavanski tjejp, steri je pod drügimi tjejpi, je bijo vaš, če dobro vidim. »Tau je bilau leta 1976, gda sva se zdala, vse smo doma v vesi meli, še gostüvanje je v kulturnom daumi bilau. Dosta nas je bilau, dosta je trbelo tjüjati doma, zato ga so te mena dali. Mi smo ga porüšili pa nauvoga nazajzozidali.« - Gde ste vi delali? »Dja sem v židanoj fabriki delala, gda so go pa zaprli, te sem najprvin na placa delala, sledkar pa v Vosseni. Mauž pa sprvoga v KTSZ-a (zadrugi), sledkar pa je Z možaum pa dvöma detetoma ka tam nej bila tjünja, depa dobro je bilau. Daloš nam je igro, tak ka sploj koražno bilau. Do zranka smo plesali.« - Gde mlati te mašin, steroga poslikanoga mate? »Tau je prinas doma na dvorišči, vrkar na mašini dja stojim, Anderko Feri bači so pa polagač. Tau je velko delo bilau tistoga ipa, depa veselo, pa radi smo odli na mlatitve. Eden drugoma smo Porabje, 6. februarja 2020 podjetnik grato. Še gnesden je špejnglar pa vodovod montéra.« - Ka zdaj delate, gda ste že penzionistka? »Sem članica Drüštva slovenski upokojencov. Tam tü vsigdar nika dje ali kama demo, njivo delamo, svinje držimo, vnüke man, tak ka dela je puno.« (Kejp na 1. strani: Erži pa Endre na zdavanjskom kejpi.) Karči Holec 9 Zaküriva v peči, nauč duga je v Pécsi - 4. Cerkev, muzej, muzej, cerkev V centri Pécsa se po dosta ulicaj samo v ednom pravci leko pela, z autonom trbej sploj skrb meti. Poštije so vauske, zvekšoga na bejdvej stranaj paše Gazina Kasima, na mesti štere je v srejdnjom vöki stala gotska farna cerkev svetoga Bertalana. Gda so Törki nutprišli, so cerkev porüšili dami laučita prostor na dvauje. Vseposedik nas pozdravla muslimansko kinčanje, donk pa vidimo na freskaj pripovejsti iz našoga Svetoga pisma. Gda sva se s padašom po galeriji šetala, sva preštela, ka držijo tam sveto mešo na nauvoga leta den v edenajsetoj vöri pred podnevom. Malo sva zgübila volau, vej bi pa bilau tau že prekesnau za naja ino gvüšno bi se vsikdar radiva spominala na edno takšo lejpo bogoslüžje. Napautila sva se Forme z Vzhoda, düša z Zahoda - džamija v Pécsi je nekda bila ino je gnes tö katoličanjska cerkev prauti Kalvariji, štero od varaparkerajo mašinge. Depa eden ino z njeni kamlov v orien- ša lauči kamena stena. Po dostihinec tak tö leko zablau- talnom štiluši zozidali edno ta-dosta stubaj sva splezdila di, če pejški po nji odi. Ništer- džamijo. Nekda je pauleg nje gor na brejg, na šterom je že ne ulice se zdigavajo, drüge stau eden törem ali minaret v 13. stoletji stala kapejla. Od se spiščavajo, edne so kratke, tö, depa toga so v 18. stoletji vrkaj sva se stela v zadvečerašdrüge pa pá duge skoro eden dojzrüšili. Džamijo, štera je njoj sveklini obrnauti prauti kilomejter. tistoga ipa že dugo pá katoli- mesti, depa zaman sva klüko Tak sva s padašom blaudila, čanjska cerkev bila, so najbole na železni dveraj težila, sva gda sva v ulici Anna najšla obnauvili leta 1939, gnešnjo samo prejk grajke vidla malo Hrvaško gledališče, štero so formo z zelenimi posvejtami cerkev. v samom centri Pécsa oprli pa je dobila leta 2014. Za naja rbtom so se zdigavali leta 1992. Zidina je nej veuka, Gda sva s padašom nutstaupi- štirge törmi bazilike svetoga v njej špilajo rovačke pa vogr- la, sva pitala, če - graubo dra- Petra ino Pavla, pa če rejsan ske igre za kauli stau lüdi na ge - karte velajo za katedralo sva čüla, ka je zaprejta, sva gnauk. Igralci so pravi kul- tö. Dobila sva odgovor, ka nej, donk najgir bila na njau. Naja turni delavci: gorstaupijo gde ovak pa je püšpekova cerkev paut je pelala po »ulici mukoli, gde rovačko rejč razmijo tak ali tak zaprejta. Staupila zejov«, gde eden za drügim - od Sombotela do Baje. sva v zamenico džamije, gde stogi deset galerij ali muzejov. Odišla sva dvakrat na lejvo, sva si oprvim poglednila eden Stapala sva z žmetnim srcom, trikrat na pravo ino en par 3D-film o tom, kak so v stari vej je pa biu pondejlek, gda so minut zdravan, pa sva se že cajtaj rüšili ino na nauvo zi- takše inštitucije na cejlom Voleko čüdivala Széchenyina dali tau erično cerkev. Gor sva grskom zaprejte. trgi v podnešnjom sunci. Na poiskala kripto, te pa staupila Gda pa sva nimo edne gorobsrejdi placa kralüje kip Jáno- v glavno dvorano. novlene iže šla, sva na pamet sa Hunyadina, šteroga so Tam znautra se sreča Zahod vzela, ka so njene dveri na šupostavili za 500. jubilej smrti z Vzhodom, krščanjstvo z rko oprejte. Poglednila sva ta»klapača Törkov«. Drügi eri- islamom. Leko se čüdivamo blo: »Muzej Zsolnay«. Znautčen spomenik, Zsolnayna stü- molilnim okinjekom, šteri so ra nama je edna ženska raztodenec, pa sva nej pa nej najšla obrnjeni prauti Meki, na ste- mačila, ka leko zavolo svetkov - samo kisnej sva gorprišla, ka naj pa eške itak leko preštemo donk pogledneva razstavo. so ga zavolo zimskoga mraza kaligrafične rejči s Korana. Vu več štaukaj sva vidla vsez deskami kaulipokrili. Donk je tau gnes cerkev Je- felé keramike, s šterimi so Najbole erična zidina, simbol zoša Kristoša, na srejdi štere nej samo sobe, liki zidine Pécsa, je gvüšno džamija stogita dva oltara, ki z arka- od zvüna tö kinčali. Fabriko je leta 1853 stvauro Miklós malom posvejti svoj laptop Zsolnay, erična pa je gratala fejst klačo eden moški srejdna svetovnoj razstavi v Pariži nji lejt. Nika je nej mrnjavo leta 1878. V tajoj manufakturi zavolo nepričaküvani gostov, eške gnesdén redijo porcela- zatok sva müva s padašom ne, štere z rokauv farbajo, predmete z materiala »eozin« ino kipe na ulice varašov. Gda sva si s padašom poglednila keramike, zavolo šteri je Pécs po cejlom svejti poznani grato, sva se napautila dale po »ulici muzejov«. Za en malo sva prišla do edne drüge oprejte, lepau obnovlene zidine, gde originalne kejpe mo- Edne porcelanaste gosli z erične manufakture Zsolnay lara Tivadara Csontváryna nutpokažejo. brž kaulipoglednila ino vöArhitekt Gedeon Gerlóczy je staupila. Sledik sva preštela, en par mejsecov po smrti toga ka so orgole té bazilike takše, umetnika njegve kejpe küpo ka leko kantor na nji na srejdi od nikši kočišov, šteri so steli cerkve, na digitalnoj klaviatus tistoga platna žakle šivati. V ri prejk elektronike tö igra. muzeji v Pécsi sva s padašom Napautila sva se nazaj prauti poglednila erične slike eks- svojoma kvatejri, temperapresionističnoga molara, med tura se je naglo spiščavala. drügimi »Rimski maust v Mos- Po dugom dnevi sva se malo tari« ino »Osamleno cedro«. zdenila v sobi, depa obečala Mela sva eške malo cajta, prva sva si, ka večer pá nazaj nut kak liki bi se spistila kmica na v center déva. Gda sva kauvaraš. Staupila sva na šurki li devete vöre vöstaupila, je trg pred katedralov, štera je graubi mraz briu. Odišla sva svojo gnešnjo, neoromansko v ulico Király - štera je sploj formo dobila v 19. stoletji. prazna bila. Pri srcej nama je Status »menjše bazilike« gi malo toplejše gratalo, gda je je sveti pápa Janoš Pavel II. na gnauk samo vnaugo lüstva dau pred tistim, gda je leta napunilo ulico. Gor sva prišla, 1991 gorpoisko Vogrsko. S ka vö z Narodnoga gledališča padašom sva dobro znala, ka déjo. Staupila sva prejk oprejti je cerkev zaprejta, donk sva dveri ino si od znautra poglesprobala veuke dveri, okin- dnila zidino. Od portira sva čane z bronastim grauzdjom zvödala, ka so špilali edno po- zaman. Te pa sva na pamet pularno komedijo-kriminalko vzela male oprejte dveri na Ferenca Molnára. grajki - ino za par sekund že Staupila sva nazaj na ladno, bila v baziliki. prazno ulico. Biu je večér ino Zvün naja se je eške en par biu je zranek, drügi den … korejskim turistom prišikalo (Kejp na 1. strani: Katedranutprišvercati, v cerkvi sta lo svetoga Petra ino Pavla od kralüvali kmica ino tüuča. Nej Kalvarije laučita kamena daleč od oltara je pri ednom stena pa poštija.) -dm- Porabje, 6. februarja 2020 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 22. Moliti, vojskovati se ino odavati v törski cajtaj V katastrofalnoj bitki pri Mohači je spadnilo sploj dosta visiki katoličanjski dühovnikov, zatok je bila Mati Cerkev duga desetlejtja v krizi. Od petnajset püšpekovi centrov je devet pod Törke prišlo ino eške leta 1572 so bili v rosagi samo štirge posvečeni püšpecke. Cerkvena elita je zgübila svojo gospodarsko mauč, tau so pa čütili mali plebanoške tö, šteri je vsikdar menje menico, dvej sobi, edno künjo, dvej kamri pa dva sronjeka emo - vse z lesa ino ilojce. Zmejs pa je eden bole srmački gospaud z Železne županije samo edno veuko ižo, edno künjo pa edno kamro emo. Badva sta se segrejvala pri peči, pred šterov je bila edna stolica, njija stoli, stauci ino lade pa so bili napravleni z leseni desk. Donk so pa mali nemešnjaki radi nosili zlate lančece, küpüvali Kassa (Košice) je gratala v törski cajtaj prvi varaš na Sövernom Vogrskom bilau. Lagvo je šlau klauštrom ranč tak, s Pannonhalme je na priliko do konca 16. stoletja odišo slejdjen benediktinski barat tö. Do leta 1605 je od sedemdeset frančiščkanski samostanov samo pet ostalo, s tresti baratami. Situacija je ovaška gratala, gda je nadpüšpek Péter Pázmány grato, šteri je svoj bogati dvaur v Požonji (Bratislavi) postavo. Na njegvo prošnjo so kauli leta 1630 v Nagyszombati (Trnavi) zozidali prvo baročno cerkev v Vogrskom kralestvi. Če sta bili na srejdi 16. stoletja dvej tretjini katoličanjski dühovnikov oženjenivi, je Pázmány dosegno, ka je stau lejt kisnej celibat že skoro stauprocenten biu. Gédro vogrskoga političnoga žitka so bili mali nemešnjaki, šteri so dali podžipane v županijaj, birauve ino lotaroše po vesnicaj, s vsakše županije pa so pošilali po dva-tri poslance v spaudnji dom državnoga djilejša. Vekši grünt je samo 2-3 gezero mali nemešnjakov mejlo, ništerni so zvün svoje »penske kauže« nika nej meli. Največ od nji je slüžilo v sodačiji kakšoga velikaša. Dostakrat so té lidgé živeli skoro kak pavri: eden bogatejši nemešnjak z županije Bereg je na priliko edno za- srebrene sklejce ino lejpe gvante. Tau lüstvo se je ranč tak rado veselilo: gizdavi so bili, če so njini sinauvge znali obračati sablo, preklinjati kak kočiš ino piti kak kozaur. Péter Pázmány je brodo, ka je pidjanstvo zibeu vsega hüdoga, zaman pa so županijski voditeli naprejspisali zmernost, so ta rendelüvanja uni sami tö nej nutdržali. Knige so nej tak na veuko šteli kak velikaši: če je emo knez Pál Esterházy dvej gezero knig, je eden bogatejši mali nemešnjak v svojoj lesenoj ladi držo samo dvajsti-tresti od nji - ali pa edno sámo Sveto pismo. Če so visiki gosdpaudge zvün vogrske rejči gučali eške latinskoga ali drüge gezike tö, sta na priliko leta 1732 od 26 čemerasti nemešnjakov v Železnoj županiji samo dva znala podpisati svoje ime. V dugi bojnaj sta gratali dvej nauvi skupini, šterivi sta bili nindrik zmejs med pavri ino nemešnjaki. Če rejsan je 20 gezero »vitezov« na gradaj nej mejlo tituluša, jim je porce nej trbölo plačüvati. Za svoje sodačke vrline pa so leko brž naprej staupili ino eške grünte so jim tö talali. Ništerni od té sodakov so - vküper s kravdjimi pastérami - gratali »hajduki« Istvána Bocskaina, šteri je 10 gezero svo- jim lidam grünte tö dau. Od tistoga nutplačale frtau od vsej porcov. Pod mau so živeli na pau kak pavri, na njimi je stala skupina bautošov ino pau kak sodacke: dužni so bili držati majstrov, najbole srmački pa so bili ednoga konja ino dvej pištolji, če bi lapci ino lapice. Törek nutvdaro. Na Erdeljskom so cveli saški varaši. Na srejdi 17. stoletja je v krajini na Če rejsan so se tradicionalne poti osmansko-vogrskoj grajnci slüžilo prauti Zahodnoj Evropi vtrgnile, so že stau gezero vsefelé sodakov, tau je leko nemški pozlatari tam eške itak 20 procentov od vsej vözraščeni mo- odali svoje produkte, doma pa meli škov. Té lidgé s pükšami so dosta ro- küpce za gvant ino leder. Cejlo mauč bili, vej so pa lon na gausti samo ke- v tej mejstaj je tö edna mala elita v snau dobili. Prauti njim so pavri postavlali takzvane »paverske županije«, v šteraj so branili red. Duge bojne ino razdroblenost rosaga so dosta škaudile varašom ino varašancom tö. Nekdešnje glavno mesto Buda je gratalo edna zamazana kasarna za 7-8 gezero törski sodakov, v Temišvar pa je pribejžalo dosta pravoslavni Srbov. V kraleskom tali rosaga je ostalo 18 slobaudni kraleski varašov, v šteraj je vküper samo 40-50 gezero lüdi živelo. Ništerna menjša mesta na Sövernom Vogrskom pa so donk zlate čase mela: Kassa (Košice) je nej samo center bautošov, liki sodačko ino upravno Prvo (rano)baročno vogrsko cerkev so v regionalno središče tö gratala, Nagyszombati (Trnavi) posvetili leta 1637 - Péter Eperjes (Prešov) pa je opéro dvePázmány je tau več nej doživo ri prauti Polskoj. Trgé rudniški varaši (Körmöcbánya, Selmecbánya rokaj držala, prauti šteroj se je prausino Besztercebánya) so zgübili mauč, no lüstvo dostakrat zdignilo. Do 16. vej so pa v Meriki dosta zlata pa sre- stoletja je »narod Sasov« daubo gnabra najšli. V nji pa je eške itak živelo ke pravice kak vogrski nemešnjaki petstau majstrov za štirideset meštrij, ino Sekelji, tak so prišli té Nemci do šterim je pomagalo stau petdeset ina- mogaučnosti odlaučanja v erdeljšov. skom državnom djilejši tö. Na zahodnom Vogrskom je bole Gyulafehérvár (Alba Iulia) je biu bogati grato Győr, šteri je nej samo knezovo središče, zvün njega ino püšpekovo, liki sodačko središče saški varašov pa je vsikdar lepši ino tö biu - sodacke pa so dosta vse kaj bogatejši grtüvo Kolozsvár (Cluj). küpüvali od bautošov. Požonj je Od srejde 16. stoletja so tam držali grato nauvi glavni varaš rosaga, štiri državna senja na leto, z dobrotam so držali državne djilejše, depa ga zaslüžka so začnili majstri na tam so bili madžarski kancelaji tö. veuko zidati. Za en malo so gratali Od penez velikašov ino poslancov madžarski pozlatari ranč tak erični so dobro živeli mlinarge, peki ino kak nemški, zatok je prišlo do etničmesarge, depa sabauli ino šauštar- ni svajüvanj. ge tö. Šopron je nej emo tau srečo: Saški majstri so se na skrüma zgučavarašanci so se mogli povrnauti k li, ka ne vzemejo gor vogrski inašov pauvanji zemlé. - madžarski pomočniki pa so terdjaŽitek varašancov je ravno tanač, li, aj njini majstri völičijo svoje saške šteroga prvi človek je biu birauv ali pomagače. Tau so bili že prvi takši župan. Vse funkcije so dobili člani narodnostni konflikti, šteri je bilau v najbogatejši držin, štere so se med nauvi cajtaj vsikdar več. sebov ženile. Če rejsan so dale samo -dm2-3 procente od cejloga lüstva, so Porabje, 6. februarja 2020 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 07.02.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Dolga alpska transverzala: Očka, je morje še daleč?, francoska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.50 TV-izložba, 16.10 Matej gre v višave, kratki dokumentarni film, 16.25 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, 18.15 Pujsa Pepa: Polijine počitnice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, 21.15 Prešerno po Prešernu, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Kinoteka: Zgodnja pomlad, japonski film, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Napovedujemo PETEK, 07.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Alpe-Donava-Jadran, 11.00 Dobro jutro, 13.45 Dober dan, 14.50 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.15 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.40 Gostje Prifarcev, glasbena oddaja, 17.15 Pot do presežnega: 100 let Teološke fakultete, dokumentarni feljton, 17.50 Zgodba o Bogu: Zakaj obstaja zlo, ameriška dokumentarna serija, 18.50 Hokej - kvalifikacije za OI, Slovenija : Hrvaška, 21.30 Doktorica Fosterjeva (II.), britanska nadaljevanka, 22.30 Televizijski klub: Izven cone udobja, 23.25 Zadnja beseda!, 0.00 Videotrak, 0.30 Hokej - kvalifikacije za OI, Slovenija : Hrvaška, 2.05 Info kanal SOBOTA, 08.02.2020, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.30 V svojem ritmu: Kdo bo najboljši?, glasbeno-dokumentarna serija za mlade, 11.00 Moj pogled na znanost: Ženski in moški možgani - prof. dr. Gregor Majdič, 11.25 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 Zadnja beseda! - izbor, 14.50 TV-izložba, 15.05 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 15.55 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Umetnost na preizkušnji sodobnega časa, 17.35 Slovenski magazin, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Fredijev robot, risanka, 18.50 Mandi: Vesoljec, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 20.55 Pesnikov portret z dvojnikom, slovenski TV-film, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Subura, italijansko-francoski film, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.45 Napovedujemo SOBOTA, 08.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Alpski magazin, 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 11.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, 14.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski tek, sprint, 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.50 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 18.30 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 19.00 Videotrak, 20.00 Zavrženo!, ameriški dokumentarni film, 21.30 Vlado Kreslin: Poj mi pesem, koncert, 0.00 Videotrak, 1.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 2.15 Info kanal NEDELJA, 09.02.2020, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Sanje vsakega dekleta, risanka, 10.10 Žogomet: Deklica s kapuco, avstralska otroška nadaljevanka, 10.50 Prisluhnimo tišini, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: Novi škof Jože Marketz, 12.05 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Denis Novato - 30 let, dokumentarni film, 14.15 Glasbeni pozdrav, 15.10 TV-izložba, 15.25 Zadnje dejanje, madžarsko-britanski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Počitek na Nilu, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 V imenu ljudstva, slovenska nadaljevanka, 21.00 Portreti Prešernovih nagrajencev, 21.45 Intervju, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.55 Iran - skrivno potovanje po deželi ajatol, francoska dokumentarna oddaja, 23.50 Kruta ljubezen, ciganska balada - Frane Milčinski Ježek, Uršula Ramoveš in Čompe, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.20 Napovedujemo NEDELJA, 09.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.45 Videotrak, 6.40 Duhovni utrip: Umetnost na preizkušnji sodobnega časa, 6.55 Koda, 7.30 Glasbena matineja, 8.05 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, 9.20 Prešerno po Prešernu, 10.05 Peš po ameriških celinah, potopis, 11.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: paralelni veleslalom (M), 14.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.50 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 18.50 Hokej - kvalifikacije za OI, Slovenija : Japonska, 21.30 Žrebanje Lota, 21.40 Vivienne Westwood - pankovska aktivistka, britanski dokumentarni film, 23.00 Vikend paket, 0.20 Videotrak, 1.05 Hokej - kvalifikacije za OI, Slovenija : Japonska, 2.35 Info kanal PONEDELJEK, 10.02.2020, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Med in ljudje, francoska dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum, 14.25 TV-izložba, 14.40 S-prehodi: Knjižnice, 15.10 Rojaki, 15.20 Dober dan, Koroška, 15.50 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Malčki: Vse je moje!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Oskarji - dan potem, 23.25 Glasbeni večer: Nagrajenca Prešernovega sklada: Alan Hranitelj in Luka Juhart, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo PONEDELJEK, 10.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.00 Videotrak, 10.45 Otroški program: Op! 11.25 Obzorja duha: Novi škof Jože Marketz, 12.15 Dobro jutro, 15.05 Dober dan, 15.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 16.40 Portreti Prešernovih nagrajencev, 17.20 Ljudje in zemlja, 18.10 Zgodba o Bogu: Moč čudeža, ameriška dokumentarna serija, 19.00 Otroški program: Op! 19.25 Videotrak, 20.00 Peš po ameriških celinah, potopis, 20.50 Doktor Thorne, britanska nadaljevanka, 21.45 Svet ni vedel, da je pristal v pesmi, dokumentarni film, 22.40 Nevidni sovražnik, ameriško-nemški dokumentarni film, 0.10 Videotrak, 0.45 Info kanal TOREK, 11.02.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Prerokba Jupikov, francosko-ameriška dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.45 Duhovni utrip: Umetnost na preizkušnji sodobnega časa, 15.00 TV-izložba, 15.15 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 15.45 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Drsanje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 20.45 Nelson Mandela, borec proti apartheidu, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Spomini: prof.dr. Zdenko Roter, 3.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 3.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 4.20 Napovedujemo TOREK, 11.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.40 Videotrak, 10.30 Porabje, 6. februarja 2020 OD 7. februarja DO 13. februarja Oskarji - dan potem, 11.00 Dobro jutro, 13.50 Dober dan, 14.30 Slovenski magazin, 15.00 Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja, dokumentarni film, 16.00 Joker, kviz, 17.15 Judo: svetovni pokal, 18.05 Stacey Dooley: Priprave na konec sveta, britanska dokumentarna oddaja, 18.55 Moja soba: Hana, resničnostna oddaja, 19.25 Videotrak, 20.00 Temna stran zlata, francosko-kanadska dokumentarna serija, 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.50 Macondo, avstrijski film, 23.25 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.45 Zadnja beseda!, 0.30 Videotrak, 1.00 Info kanal SREDA, 12.02.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Odstrta starodavna mesta: Kairo, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.20 TV-izložba, 14.35 Osmi dan, 15.10 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.40 Rojaki, 15.50 TV-izložba, 16.05 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Biodiverziteta s Tomom Turkom, dokumentarna oddaja, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Niko Grafenauer: Pedenjped, 18.00 Zmedi gre v Zakajzato: Gospod Zmaj poleti, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Novo življenje, francoski film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Profil: Aleksander Popovski, 23.35 Biodiverziteta s Tomom Turkom, dokumentarna oddaja, 0.05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.25 Napovedujemo SREDA, 12.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 10.05 Videotrak, 10.50 Kanape - Kanapé, oddaja za mlade, 11.40 Koda, 12.30 Dobro jutro, 15.00 Dober dan, 15.50 Ambienti, 16.35 Vikend paket, 17.55 Življenje z avtizmom, britanska dokumentarna oddaja, 18.50 Ribič Pepe: O čistoči, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Naši baletni umetniki - Milko Šparemblek, 21.00 Moje mnenje, 22.00 Deklina zgodba (I.), ameriška nadaljevanka, 22.55 Totalni gambit, dokumentarni film, 23.55 Videotrak, 0.30 Info kanal ČETRTEK, 13.02.2020, I. spored TVS 6.20 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Odstrta starodavna mesta: Atene, britanska dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.40 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.05 Težišče - Súlypont, pogovorna oddaja, 15.40 TV-izložba, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Arhetipi, 18.00 Sovice: Mraz pritiska, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Doktor Thorne, britanska nadaljevanka, 0.20 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo ČETRTEK, 13.02.2020, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.25 Videotrak, 10.15 Biodiverziteta s Tomom Turkom, dokumentarna oddaja, 11.00 Dobro jutro, 13.10 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 14.35 Biatlon - svetovno prvenstvo, mešane štafete, 16.15 Švicarija, dokumentarni film, 17.05 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 17.55 Hormonski vihar - znanstveni pogled na puberteto, nemška dokumentarna oddaja, 18.55 Firbcologi: O mobilcih, orientacijskem teku in šolanju na domu, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Svilna pot z Joanno Lumley: Uzbekistan in Kirgizistan, britanska dokumentarna serija, 20.50 Avtomobilnost, 21.20 Ambienti, 21.50 Simfonija otožnih pesmi: Skriti pogled (posvetilo Tomažu Pandurju), plesni film, 22.25 Slovenska jazz scena: Renato Chicco Trio, 23.00 Mednarodni koncert baletnih zvezd, 0.05 Videotrak, 0.40 Šport, 2.10 Info kanal Lovci iz Peskovcev zmagali na tekmovanju v šnopsu Prva letošnja slovenska maša v Monoštru Na nedeljo Božje besede (3. med letom) so se v letu 2020 v monoštrski baročni cerkvi Marijinega vnebovzetja prvič zbrali slovenski verniki iz Monoštra in okolice. Sveto mašo je daroval gospod Zoran car, župnik iz Črenšovcev, somaševal je monoštrski župnik Imre Bodorkós. FS Na mednarodnem tekmovanju v kartanju šnopsa, ki ga že vrsto let prirejajo v prvem mesecu novega leta, so po tradiciji k mizi sedle ekipe štirih naselij. Letošnja prireditev se je odvijala v Slovenski vesi, kjer so se ob gostiteljih pomerile še ekipe iz Šalovcev, Peskovcev in domačih Sakalovcev. Prisotne je pozdravil župan Monoštra Gábor Huszár, ki je po skoraj dveurnem turnirju izročil pokal zmagovalcem. LRH TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB