67, številka.
Ljubljana, petek 23. marca.
XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
lahaja vhaIc dan, icvisemii o'jn>v1o'ik*5 tn dnavo po pi'*.*iuaiK Uit volje, po poŠti prtrnuaran ta ivitro uKuriko dnftole r.t» o«Mo       10 giil,, xn pol let« h >. Id., onirt leta 4 «1<1. — Za 1, i a bij»no  oves poA*ya.>b». na <U>ui m celo U)to 13 k1»L, -» A©tri lota U Kiti. SO kr., ta trn iiu-ha; 1 k'4' 1° **r.   Zu j><iftilj*rye na dom s« računa 10 kr. z« umaou, HO kr. ** ćo^rt let*. — I a »nje delel« toliko vui,y kolikor pofitn na iznaAa. — Za tfoitpuiio HCitolJe na ljudskih šolah iti *% lijake velja znižana   >  a io nc-.n*:  Z* Ljubljano k* «otr. \mu 'J g(u. 50 kr..  p.) polti  pruioiuau za Ćotrt leta .'J gld. — Za oznanila ho plnftuju t»d ti ris topne ^o^i-vrato H k?., oo «o CKuaoilo enkrat tiaka. 6 ir.. ne vs dvakrat in 4 kr. ou na tri- uli voftkrat tiska. Dopisi naj ae      ilm nrankirati. — Rokopini ae ne vračajo  — Crodniltvo jo v L,jnbljani v Frmio Koliunnovoj hit*i ?*. 3 „glorfHiiAloi itolbA*. OprHvuištvo, n» katero ?*j •» !nm,;<>vclii> ^Jlljatl <ia*o*nf      rt k Itunuci}«, o»n*oiia, :.. }. admm.st.rativuti rofti, jo v „Narodni tiskarni" v Koliuanovej hlSi.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Feterburg 21. marca. Mirovna pogodba ima naslov: mirovne prelimina-rije, in jo bila donos priobecna. V bitstvu je taka in določuje ono, kar jo iz pri-občenili analiz uže znano. H koncu določuje, da se bodo o kraji in času sklenitve definitivnoga miru kasneje naredilo porazumljenje.
London 21. marca. „Daily News" poroča iz Snu Štefana 20. t. m. : Anglijski poslanik Lavard je žugal, da se bode angleška flota približala Carigradu. Zarad tega se Rusi nijso v Uujukderi vbarkali.
Dunaj 20. marca. Tudi avstrijska delegacija je začela denes posvetovanje o kreditu (10 milijonov. Poročevalec Schaup je podprl nasvet večine odborovo, naj se kredit dovoli, a delegat Sturm je govoril V imenu manjšine proti. Troti dovoljenju kredita so še govorili Schollel, (Jiskra in Plener; za dovoljenje: grof Coroniiri, "Walterskirchen. (Irof Goronini je priznaval politiko grofa A ti d r a s s y j a kot povrnitev k staroavstrijskej (Slovanom na Balkanu prijaznoj, protiturškej) politiki in tradiciji. S pogojem, da dotično prebivalstvo glasuje, Želi Coronlrti, A a j se a v s t r i j s k o o z e m 1 j e r a z š i r i, in če je treba tja do egejskoga morja. Waltorskirchen je za dovoljenje in pravi, da kdor gre b konferenci, mori najbolje o te ni soditi, da li je kredita iroba ali ne.
Govor slovenskega poslanca Viljema Pfeiferja
(v drlftVDeiu '/horu 14. roaroa t. 1. po sltmogi-afakmn '/upisni ku).
Ja/, mislim, da bodem povedal, kar v vseh razuniečih dotičnih krogih mislijo če rečem, da naša politična uprava po organizaciji od letu 1808 ki i j taka kakor se bi smelo pričakovati.
EU?1lb spodnji organi, v katerih je dostikrat zrno politične uprave, okrajna glavarstva, nijso so i/kazali.
Sicer je v tej organizaciji leta 1808 načelo ostrega ločenja upravo od pravosodja izrečeno in do najspodnje instancije zvršeno in s tem 51« 14. državnik osnovnih postav obišli njen. Vendar u i j ta ločitev in razdelitev dela, ki je ležeča v njej, dozdaj in glede politične uprave vsaj v mojoj domovini gotovo nobenega satiii doik-s!a.
Uzrok, da je b to Btvarjo tako, leži po mojem mnenji v tem, da se namen te ločitve v praktičnem izvrševanji popolnem iz vida izpušča. l*ri ločitvi ae je nameravalo prod vsem j u s t i c o (pravosodje) n<* o ti v i s n o n ar od i ti, 10 »e pa v istini nij /godilo, kajti justicn je v dejanji sicer res od uprave ločena, a ne od njo odvisna, ker se političnim oblast-nijum v njih javnem in materijalnom položaji prednost daje preti okrajnimi aodnijaini, in si politično oblastnijo Ae po vrhu, po tradicijah po linijsko države, prisvaja jo u eo pr a v it e n o nadzorstvo nad pravosodnimi uradniki, na kar so hočem v teku svojega govora se vračati, a zdaj prehajam k predmetu samemu.
Namesto jednega urada, prej obstoječega
okru j nega urada,   imamo /.daj   dva: okrajno glavarstvo in okrajno sotlnijo. Prvi urad ima mnogo uradnikov, drugi je po mačehovsko ob-skrbljen. Jaz hčom le omeniti, da je na priliko pri prej obstoječem okrajnem uradu Kr-A ko in okrajni predstojnik s svojim adjunktoin poleg dolu pravosodnega tudi opravil dela administracije ; a ztlaj jo bilo za okrajno glavarstvo nalašč veliko poslopje zidano, v katerem ima poslovati nič menj nego šest koneeptnih uradnikov, — niti ne števsi okrajnega fold-veblja, ki ima vojaške stvari obskrbovati — in ne Števfti dela jednega stalnega in jednoga pomočnega dimni sta, ki je poleg tega tudi uradni sluga.
Vendar resultati, ki sta jih ta dva organa dosegla, ho si v protiv nem razmerji z delavnimi močmi, ki so jima prideljene. Cu se ne gledajo redko izjeme, dobile ho okrajne sodni ju s pridnim in pravičnim ravnanjem zares zaupanje ljudstva ; ali okrajna glavarstva si nijuo u i č simpatij pridobila, in sicer zato ne, ker njih delavnosti manjka mirno, gotovo, objektivno merilo.
Vse nezrelo in nedovoljno v naSej upravi sili do reformo politično administracije, iu da se potreba po tej reformi vedno bolj čuti, dokazovalo so debate, ki so se vršilo v tej zbornici vsletl (Jollonchovega nasvetu v novembru 18711 v tej visokej zbornici. Jaz bo ne bodem spuščal v razsojevanje organizacijo politične upravo v celoti njenoj, temnč jaz hoče ni lo posebej ono napake naglasiti, ki »e kažejo pri nekaterih okrajnih glavarstvih mojo domovine; moj vsemi 826 okrajnimi glavarstvi namreč, ki prav dvomljivo osre-čavajo avstrijsko državljane s svojim vladanjem, s o o kr a j na g la v a rs t v a u a K ra nj -
Mstek*
Jovan Ristić.
Končana je velika slovanska vojna! Uže se lesketa zlata svoboda našim južnim bratom; strt ju 500 letni turski jarem. Junaško Sta se borila dolgo časa sokola črnogorski in srbski za svojo neodvisnost; omagat je sicer prvikrat Srb vsletl silnega navala, a ka kor prerojen se jo zagnal zopet nad BO vraga, ko mu je prilntel na pomoč krepkoj i brat. Osvobodila je torej sama sebe slovanska kri, Če tudi ne z malimi žrtvami. Koliko hrabrih sinov je izdihnilo samo na srbskih tleh svoje življenje za drago domovino! Sledi naj junakom hvale&nOBt potomcev in večni spomin!
A poleg teh junakOV imamo v Srbiji Ae drugo, kateri bo bo borili z uma mečem v Blavneni boji. Mej prve tako može so prišteva Jovan Ristić, ki ae je vedno trudil razširjati jnarodno čuvatvo in koristiti slovanskemu na-
rodu. Nuj podamo tedaj tukaj čitateljem po „Slavj. Miru" njegov životopis.
Jovan Ristić jo bil rojen !. lH.'il v Kra gujevcu, kjer je ostal do 184li. I«, ko je končal tečaj na prvej mestnej šoli. To leto je prišel v Belgrad, kjer je obiskoval gimnazijo m licej s takim vapelioin, tla so wo čudili profesorji njeguvej sposobnosti, urei leto po svojem izstopu iz liceja so jo liže hrabro bojeval za časa vstauka 1848. letft iu jo bil v številu onih, ki so so odlikovali pri Karlovcu, s kapitanom Molinanjein vred. V 1840. letu je bil Hiatic, kot najbolji učence liceja, poslan na Nemško, da se izuči v zgodovini, uiodro/.nan-slvu in pravu. Ko prebije nekaj časa na berlinskem vseučilišči, poda se v I loidelherg. Življenje na tujem ne moti mladega moža v resnih opravilih. V teku treh let i/.da on dve knjigi, jedno v lloidelbergu (1851 l.) „Korzo Uibcrsicht dos geistigen untl sittliclieu Zu standeB in Sorbien", in drugo V Berlinu (18H2. 1.) „Dio neuoro Literatur   tler Serben". Na
konec jo Kistić napravil polno izkušnjo iu prejel visoko čast, doktorja modroslovja boi-dflbeiškega vseučilišča. Da bi dovršil smijo ohrazovnnio, so Ilislic z Nemškega odpravi v Parls in Soibono, kjer je tudi posluSftl predavanja in so naučil francoskega jezika. Tu je Ristić nabiral po poročilu „društva srbsko slovesnosti" v arhivih spominke, tičoče se srbsko zgodovine. Sad tega dela jo bila vrsta bli i'erih zgodovinskih sestavkov, pomeščenih leta 1866 v časniku „(Jlasnik".
Leta 1851 so RidtlĆ vrne v Srbijo in začne dvojno tlelaVnost. Služeč', v raznih mili iste* rstvili kot zapisnikar, stolonačelnik, tajnik itd., je pisal v istem času mnogo zanimivih spisov, posebno monografij, tsmej katerih naj omenimo sledeče: „Kneževni obrazi: J. Jovan Popović44 (Glasnik leta 1856, VIII.); »Odprto pismo J. 1'upovit'U od J. RistieV'; „Vukov srbski rečnik" ; „Obraz srbskega jezika" itd. Slednjič jo znana sv. Andreja skupščina odprla pot Uislićovej političnoj  tklavuosti. Irs-
odrivajo da občine in bo te pravi duševni no sitelji bremen okrajnega glavarstva, katero v obče pri vsakej priliki z njimi kot takovimi ravnati ne pozablja. Jaz tu navajam lo-tu slučaj: Mimo tega, da je iz krške okrajne blagajne plačan okrajni Hluga, netim j o ipak dotične občine, ki ga plačajo, od njegovega uradnega delovanja nobednih koristi j, ker vse izročbe, katerih je na tisoče, vročujejo občine | in ta nepravilna praksa gre celo tako daleč, da eelo u r a ti n i k i okrajnega glavarstva, ki bo v ura ti nem poslopji Rameni, morajo občinam naznanjati, tako, da mora najprej sluga okrajnega glavarstva z dotičnim spisom iti v občinski urad in potem šo le sluga tega zadnjega mora iti na okrajno glavarstvo, da izroči Bpis. Temu ravnanju sledita dve prikazni, kateri oskrbovanje službo mnozega okrajnega glavarstva na Kranjskem spremljata in ono na poseben način označujeta.
Pm toh priknznij obstoji v stvarjanji ali boljo povišanji necoga nesrečnega dualizma v upravi z iztiskanjem ostrih nasprotij mej ti r ž a v n i m i in avtonomnimi oblastmi, mej okrajnimi glavarstvi in občinami.
Ne zato, ker imamo dualistično upravo, ne zato, ker imamo državno in avtonomno ali samoupravo, jo nnša uprava slaba — kakor trdijo z mnogih strani j, a posebno sovražniki vsake avtonomije — kajti takova dvo Člennost se dosledno nahajo v vseh upravah evropskih kulturnih nnrodov — nego zgolj za to ostaje nasa uprava slaba, hroma, nesposobna za velike inicijative, snmo znto — ponavljam — ker a v tono m nej upravi, to je občinskej in deželne j upravi nij dovoljen oni delokrog niti ona n e-odvisnost, katera jim gresta zu to, ker so one samo s prebivalstvom v neposredne) dotiki, kor one samo morejo interose njegove izpoznati, ker one same naposled vedo one interese primerno urediti, tedaj upravljati.
Izza zelene uradne mizo mislijo nekateri okrajni glavarji na spodtakljivem potu prej omenjenih mišlenij biti delitelji srečo prebivalstvu, raz svojo naslonjačo, mimo katere brez sledu biti zgodovina, menijo, da ga morejo po motovzu zastarelih idej ali s tajnimi poročili odsluženih feldvebljev uprav Ijati.
Avtonomna uprava pak, katera zna, da je bodočnost upravnega življenja tudi v Avstriji njena, da bode dobrodejna, velika iu močna, ob času, katlar bodo okrajna glavar
stva uže davnaj gnjila v gomili pozabljivosti in bodo njih dela v obrežnih aktih s prahom v registraturah po veličana ali pak pri obrtnikih praktično uporabljavana, ta tolikokrat in toliko psovana občinska uprava — h katere) ipak vsako okrajno glavarstvo hodi iskat pribežališča, ako tudi H«mo kako mušico nepovoljno brenčati čuje — ta uprava nohčo trpeti proponentnega ravnanja tega prefektov-stva ali paftevatva okrajnih glavar-s to v.
Antagonizmu se tam najgrje pokazuje, kjer se komunalna uprava opira na inteligentne elemente, baft takovim občinam nasproti pusto nekatera okrajna glavarstva f najboljšej luči Bvetitl so svojemu uradnemu veličastvu, s tem, da jim največ težav na pot stav liiij o; in vendar bi dobro bilo, bal takove občine, od katerih jo pričakovati oživljalnega vplivanja na sosednje občine in kjer se jo nadejati razvitka občinskih zadev, podpirati; a tem okrajnim glavarstvom BO) ravno ono občine po volji, ki se brozuvetooi pokoravajo, ker jim mimika samostojnega mišljenja ter je zatorej i. njimi lehko sporazumeti ne; h temi zadnjimi tedaj po gasiti: „B laže n i so ubogi na d u h u" mnogo bol j Se ravnajo; sicer oponašajo duhoven stva p o K ran j s k o in , da bčo prebivalstvo imeti nevedno, da bi tem lažje vladalo ž njim, a jaz moram naravnost reči, da, kar se tega tiče, mnogo konsekventne j še na to deluje marsikatero okrajno glavarstvo.
(Koneo prili.)
Avstrijsk Slovan o položaji.
(Dopin „Slov. Narodu".) Odkar bo ho pričeli biti boji na Balkanu za svobodo in sveto pravico, govorilo so jO mnogo, in so posebno dandenes tolmači, kako bi Avstrija najbolje zastopala „svojo interese" v orijentu.
Ko jo v Hercegovini vstaja nastala in so razširila po celoj Bosni, videli smo, kako HO morali kristijanje onih dežela begati prod turško krvoločnostjo v mirno zavetje — v Avstrijo. Ubogi vstaši so ho obrnili do te državo za pomoč, na svojo zastavo pisali ime našega cesarja, kot kralja hrvatskoga. Ugibali smo tedaj, bode-li Avstrija slušala jih ter so jih Usmilila, ali ne. — No, Avstrija se je branila zasesti llosuo iu  Hercegovino,  in naše
skeni, kar s e u p r a v n i li s 1 a h o s t i j tiče, prva.
Postava od 11). maja 1868 je prepustila določenjo okrajev iu mej političnih oblastnij n ared be ne m u potu. Opravičeni smo bili pričakovati, da bodo tako prepuščenje okraje bolje razdelilo, večjo gibčnost jun naredilo in interese ljudstva bolj pospeševalo. Od vseh teh pričakovanj so nij nobeno izpolnilo. Ljudje so prisiljeni dan hoda daleč potovati in za vsako malost budili v kraj, kjer sedi okrajni glavar, /ares, ko bi bo bilo le to storilo, da bi bil pri vsakej sodni ji en sam uradnik za oskrbovanje upravnih zatlev nastavljen, bili bi po mojem mnenji mnogo bolj interesi ljudstva varovani in kmet bi bil mogel na jednem samem kraji vse svoje uradne reči opraviti. Nobenega ozira ho nij jemalo na kulturne razmere, preziralo se jo, tla tležela nema industrije, da zarad tega mnogo tlel (na pr. vprašanja povodno pravice) odpada, ki v drugih deželah okrajnim glavarjem mnogo trutla dajejo. Tako prihaja, da okrajni glavarji na Kranjskem večji d o 1 n o in a j o nobenega realnega in nobenega pravega delokroga, da se njih mehanično, brez duha opravljano uradno delovanje omeja na vojaške, tlavkovsko in šolske stvari, in tudi v teh zadevah ho sodelovanje občin tako močno terja, da imajo občine več dela nego okrajna glavarstva. Nasledek tega je, d a s e uradniki nekaterih okrajnih g 1 a v a r h t e v, k o r n e m a j o z d u h o m k a j delati, prav močno dolgočasijo. Ker je pa p os ta vanje poč. etek vseh grehov, skušajo Bi ti uradniki čas preganjati kakor morejo in znajo, in si narojajo — da bi vsaj videz svojega eksistenčnega opravičen ja rešili — tak delokrog, kjer bo razne v o 1 i 1 u e stvari, s svojimi m a I o s t n i m i 1 o k a 1 n i m i p r o p i r i, z m n o g o r a b 1 j o n o policijo, z v o h u n s t v o m, a a s 1 o d o v a -n j e m i n n a d z o r o v a n j e m, p o a t a 1 e n j i h opravilo.
Poleg toga oskrbujejo ti uradniki celo kopico neznatnih malih age m I, katerih za popadek se v naj ne važnejših poslih izgubi, a v protokolih iigurira z važnimi ekshibitnimi številkami. Ako ličeni v kratkih črtah delovanj-ski krog takovih okrajnih glavarstev označiti, moram reči, da ona samo na to gledajo, da bi so videlo, kakor da morajo vso storiti, kakor da se vse upravno življenje samo po njih žilah pretaka, dočim v resnici vse delo
bran je bil on na tej skupščini mej kandidati za tajnika, tako je uže daleč segal glas o njem, kot o političnem pisatelji. Stopivši na bolj široko in svobodno polje delavnosti, je ]listič postal bolj smel publicist, in v dveh brošurah, ki ste delali tačas mnogo šuma v vsem izobraženem srbskem svetu, jo Ristić razložil jasni in trdni politični program. V njem stojo na prvem mestu: konstitucija, mi nisterska odgovornost, svoboda tiska in drugo. Tema dvema brošurama je ime: „Zakonitost" in „Uelorine v Srbiji". Lota 1H(>() jo šel Ristić kot tajnik pri poslanstvu v (I trigrad radi treh namenov: 1. da se utrdi na srbskem prestolu dinastija (Ihronovićuv; 'j. tla ho do voli .Srbiji UStanovljati svojo notranjo vladne zadeve, in :t. tla pride v veljavo I latimšerif 1880. leta o nuseljenji Turkov. Ko jo dobro opravil to važno misijo, jo bil Ristić potem poslance pri srbskem kongresu v Karlovcu in jo zastopal kneza pri patrijarhu Rajačiću. V
sledečem lotu se odpravi on v Carigrad   kot | srbski diploinatični agent. Tu mu je pridobila neutrudna energična delavnost splošno spoštovanje, da jo postal znan po Kvropi. Orof Igna tiev, ki je občudoval kot očevidec trud Risti-ćev, mu je pisal 18. aprila 18(>7. leta: „.Io Vtuis folicite eardialement avec touto la cha leur tlo inon sentiment slavo. Jo Vouh adresse mes siucores coinpliinents  coinine au llepro sentant  do la Kcrhie et Biirtout coinine k l'uutour tlo sucees hrillaut et complol, ob ten U pat Le Prince M cbol et par Volro patrie."
Tttdl v Belgradu, kjer konservativna stranka, z (ioiošaninoin na čelu, nij ravno po sebno ljubila Ristića, nm vendar nij mogla odrekati pravične hvaležnosti za njegovo nO* ut rtidljivost ob času, ko je bil bombi.rdovati Belgrad. Knez Mihael jo i/rnzil ta čuvstva v lastnoročnem pismu, kjer v prav laskavih izrazih ceni veliko zaslugo Itistićuvo. Lota 1807 je bil Ristić. telegrafično iz Belgrada pozvan, |
da naj sprejme niinisterstvo zunanjih zadev. Pred odhodom iz Carigrada je ruski poslanec general Ignatiov zopet pozdravil listići s pismom, v katerem mej diugim stoji: „Vi VOtte prav dobro, kako so jaz zanimam za osodo Srbijo, vam so znana moja čuvstva proti vam, in po tem leliko sodite, kako som jaz vesel vašega novega imenovanja. Z najbolj iskrenim in gorkim sočutjem pozdravljam in/, vse,   kar   so  tiče blizo ali posredno vas.
Sprejmite moj-.* naJBrftaeJe posdravljenje ltd.1
Prihod v Belgrad (v novembru 1807) jo bil Bkleneo sa Ristića /. mnogimi neprijetnostmi Zavist, sovraštvo in obrekovanje konservativne -Iranko   na mlađega diplomata dospelo jo do
vrhunca. Daalravno jo knez Mihael prav prl-
jaano sprejel [listića, VBelej bil soglasen z njegovimi  namerami Id mnenji, vendar jo bil
Ristić primoran dati ostavko, ter jo odkrito*
areno povedal, da ne more služiti s tovariši, j ki so no ujemajo z  njegovimi liberalnimi na-
Selje in naS up, da bi si utelosila to province, Sli ho po vodi.
Kakor vemo, pričeli so kmalu Črnogorci in Srbi delo os vobo jenja turških Sbvanov, in če ho so tudi takO hrabro bojevali, čo jo bito njih navdušenje veliko in so jim Rusi dosta pomagali: nij jim bilo mogočo izvršiti težavnega dela — turška sila jih je premogla,
Slovanom jo menda osoda odločila, da morajo vsi vzajemno udeležiti se bojev za osvobojenjo slovanskih služnjev iz pod turškega jarma. In res jo Rusija takoj po srb-sko-turškcj vojni jela zanimati so posebno za svojo brate na Ralkanu. Zahtevala jo od Turčije garancij za kristijano, a Turška, vesela svojih zmag, nij hotela ustreči ruskim željam, kar je prouzročilo, da jo bila Ibisija primorana z mečem zahtevati od nje pravico.
In kakor so jo lansko spomlad mislilo, kakor so naši sovražniki pričakovali, mi pa upali in želeli, imeja je i Avstrija paralelno z Rusijo postopati, in zasesti turško provinco. Uže se je pisalo, koliko vojsko bode Avstrija mobilizirala, kodo jej bodo poveljniki itd. l'a naše upanje jo bilo zastonj!
Avstrija je hotela biti »nevtralna* in bila je res do konca vseh vojska.
Menda ga nij Slovana, ki ima lo kaj iskre ljubezni do svojega rotiti in svojih bratov, tla bi ne bil cele rusko-turško vojne spremljal pazljivo od začetka do konca. On torej ve, da je Rusija sijajno zmagala, ker I log, ki pravico ljubi, pripomogel je osvoboditeljem k srečnemu vspehu.
Še le sedaj ho je oglasil Andrassv ter zahteva (K) milijonov kredita. Tedaj še le, ko je Rudija uže izvršila težavno delo, poku/al se je Magjar in hoče rusko vspohe menda sebi v korist porabiti. Tre dno jo mngjarski diplomat sani natančneje izrekel, čemu zahteva kretlit, smo zopet vsi mislili, da to hoče, ka bi mi nazadnje vendar le zasoli Rosno in Hercegovino. Celo naši židje so to pričakovali, da, skoro uže tudi odobravali. — Ne, mngjarski minister nij bil tega mnenja kot večina nas druži h.
On zahteva GO milijonov, da bi mu bilo mogoče vplivati na kongresu, da bi imel uže nekaj denarja pripravljenega za mobilizacijo, in sicer zoper Rusijo, ko bi ta ne odnehala, kar se tiče zahtev, ki so avstrijskim (ma-gjarskim) interesom „novarno". A kakovi ho ti interesi?
Tedaj zoper našo brate  so hoče posla-
čeli. Občinstvo jo cenilo to borbo in llistič je prejel zahvalno adreso od Omladine. Knez se vendar nij hotel ločili od moža, čegar sposobnosti in ljubezen do očetnjavo je bila uže znana vsoj Kvropi, sprejel je 011 ostavko lli-■tića kot ministra, a obdržal ga jo pri s hi v službi radi diploniatičnih tlel; bil jo tudi pred Btavitelj kneza Mihaela ob času, ko jo bila krščena hči knezu Nikolaju Črnogorskemu.
Poslednja vspcšna misija Ristioa za časa Mihaela jo bila pot k dvorom, ki so garaoti rtili neodvisnost Srbijo, da bi rešil njo, ki je izgubila logično pravo na obstanek, kon/.ulske jurisdikcijo. Prvi pohod Rističov je bil v Petro grad. Tu ga jo knez (Jorčakov sprejel z besedilno:   „Yous   venez   dVul'nneer  une porto
ouvertel" Riaticevl predlogi so so radovoljuo
sprejeli  in zaželeni odgovor za Srbijo jo bil
nemudoma podpisan od vodje azijatskega tle-
pnrtcmcnta.   Iz   Potrogruda so   jo podal v
Berlin,  kjer jo tudi Bismark prijazno spn je 1
viti zviti Magjar? Kako se to glasi: Avstrija zoper Rusijo t Zoper ono Rusijo, kije Avstrijo t o l i k o k r a t o v p o ti p i r a 1 a, jej tolikokratov pomagala iz največjih nadlog, da, obvarovala jo pred njenim propadom. Kilo no ve, kako se je godilo 1818. leta Avstriji protivnim Magjarom pri Vilagošu? Ti menda najboljšo pomnijo ono dobo.
In kako so zopet to glasi: Pomagati Tur-či/i, kakor najbrže Andrassv meni ? Onoj umrloj Turčiji iz groba pomagati, ter jo zopet vzbuditi k življenju, da b> kakor doslej gospodovala na balkanskem poluotoku ? Kristu jedinomu jo bilo mogočo bazarju zopet življenje dati; a čudežo v dennšnjem času delati bi bil največji čudež.
Avstrija bi no smela pozabiti, kaj jo dolžna Rusom, ne smela bi pozabiti, koliko je morala trpeti cel srednji vek pred osmansko Hilo.
Bog me, zakaj-li jo vsegamogočni Rog Slovana ustvaril? Ali mu nij namenil nobeno sreče na tem svetu! Iločo li, tla bi ostali mi služnji na veke, brez doma in svobodo?
Nii bila sicer sreča na strani Slovanov od začetka njih bivanja tlo slej, a zato ne moremo iz tega sklepati, da nam jo osoda odločila le bedo!
Ravno zaradi toga, ker se cela Evropa trese pred mogočnimi slovanskimi rodovi, ker se posebno naši Marjan in žulje boje, tla bi Slovani uživali svobodo, tla bi se dvignoli, olikah, ravno zaradi tega jim hote zabraniti osvobojen je! Ktle si kristijanska ljubezen?!
Pa nam pišo in dokazujejo, ka se moderne vojno bije jo le za narodnost ia ghsta-nek! Kali mislite, vi Magjar i in židjo, tla smo mi Slovani slepi, ka res ne umejemo, „kani pes taco moli-', katlar nam vi o tem ali onem govorite? Dobro vas razuniejoino, dobro vemo zakaj vam gre, iu ravno zato se mi utrjujemo v svojih sklepih, tetnboljo ker nas vi spodbujate na delo za slovansko reč.
Resnično so ltismurkovo besedo, v katerih pravi, da bi on nasvetoval svojemu cesarju vojno le tedaj, kadar hi bili zanjo vsi državljanje, in kadar bi bili vsi jednako zanjo navdušeni.
Pri nas pa, kakor je „Slovenski Narod" uže Često dokazal, je večina naroda zoper vojno. Mej Slovani jo lo peščica Poljakov (a šo ti no vsi, glej tir. Sinolkov govor pri zatl njej volitvi njegovoj v Lvovu), ki tavajo šo v temi in ngitujejo zoper Iluse.  A tudi Poljaki
njegov predlog. A tu ga jo našla voHt o Top-čiderskem dogodku, kjer so ubili kneza Mi haela. Ristič je pokazal v teh tineli svojo trdno voljo: nemudoma je poletel v Pariz, vzel otl tod mladega kneza Milana, kot po stavnega naslednika srbskega prestola iu z njim vred so je 'Ji. junija 1868« leta javil v Belgradu v sredi zbrane skupščine, v katerej so se pobijalo razno misli in stranke. Ko se je prikazal Ristie s knezom Milanom so je precej polegla nevihta j Milan jo bil potrjen enoglasno za knezu in K'slić za vladalea. Od tega času so   pričenja   Itistuvva delavnost v
notranjej upravi Srbije. Ta delavnost aostavlja th) Beda]  predmet razpora raco h političnih
strank. A to je lastno arbskoj zgodovini. Narod jo ocenil I lističe ve Uredbe, imenujoč. njegovo stranko narodno. Vladarstvo njegovo so je končalo 'J'J. avgusta 1872, leta, ko jo postal Milan polnoleten. V odgOVOr na llist.it1 v trud, I kateri je bil Odgojitelj kneza Milana, jo bila
bodo kmalu izpoznali, da jo le Slovan njih pravi prijatelj, tla so imajo le od njega kaj nadejati.
Večina nas je torej, ki no želimo, da bi se Avstrija spravi 1 a v s in r tn o nevarnost.
Polil iftni razgled.
N«»lr»eiifi» «t «'>vl«».
V Ljubljani 'JI. marca.
V tir c-<r trutu z lun t* je li). t. m, očital dr. II ara nt v svojem govoru vladi, tla slabo odgojujo sodniško uradnike, ki nijso neodvisni. Rmj |e grajal zatiranje slovanskega jezika v uradih šlezijskih. Oolžji govor je govoril proti ministentvu za uk in bogo-čnstjo Tirolec (Irenter, ki jo zlasti novo šolo šibal, katera jo draga, a nema dobrih vape-hov. Morda iz tega govora po stenogratirnem zapisku kaj več posnamemo.
V Of/mrst        /boni je levičnjak llolfv interpolirnl vlado,  zakaj  jo  ukazala pravico javnega zborovanja omejiti, kar |0 nepostavno, protiustavno, in jo bilo od celo tleželo z nevoljo sprejeto,
Veiu lilo dr>.uie.
Iz Co»•if/fffitt se piše, da se Turki boje zlasti novo bolgarske državo, ki sega do> egejskoga morja. Ol tod so bodo mogli, dejal jo baje Ignatiev, z Kvropo naravnost v doti ko spraviti, brez ruskega posrodstva. Kdo bo še torej trdil, da so Rini hoteli iz Bolgarije svojo provincijo narediti? —Turki pa so boje, tla hode razdalpi Rolgarijo za Turčijo OBOdna. Robec zemljo, ki Turčiji ob morji ostane, io nerodoviten, ubog. Carigrad so bodo v bolgarskem obj' tji s časom zadušil. — V Bolgariji bodo malo Muselmanov ostalo, izsobli so bodo, ker ne inogo videti „giaura" svobodnega — Turki pa svojo armado reorganizirajo in upajo celo Se, da se bode na kongresu kaj zhnljšalo za njo.
r*ti»it n //.»■ ;•■>* armada je do dveh polkov, ki imata še Vidin iu Relgradček zaseden, vsa uže na ruuninska tla povrnila se. O odstopu Itcsarnbijo še nij ničesa določenega.
V nngtefkej zbornici jo Northcote rekel 11». t. m., da nema še ruskih mirovnih uvetov v rokah. — Angleški časopisi, in sicer tudi oni, ki so bili prej nekoliko Rusom prijazni, obrnili so se zthii iu pišejo proti Rusiji. Nekateri silno št njo jo na vojsko in si obetajo avstrijsko zvezo. Kaj nam Avstrijcem sebične angleške kramari je mari?
Iz ttffliBH* telegraflrajo: Nasproti inenj ugodnim dunajskim poročilom se tukaj v odločilnih krogih za trdno misli, da se snide kongres, najkasneje .gotovo prvi teden v aprilu. Tekst mirovnih pogojev so pričakuje do petka. — Kar se tiče grofa Stolberga, pravijo, tla nij sprejel vice-kanetdiirstva.
proklamacija poslednjega, v katerej izraža mladi knez svoje polno priznanje svojemu strogemu iu iieiistrašljiveinu mentoru, skupščina mu je pa poklonila zahvalno adreso za njegovo štiriletno upravljenjo Srbijo, llluznovac, ki je bil takrat prvi minister v Srbiji, je kmalu umrl, iu knez so je obrnil (v marcu 1S7X leta) k Risticu  s   prošnjo,   tla  naj sestavi novo mi-
uisterstvOi   Vendar istega leta 2. septembra,
ko so jo vrnil Mdan i/, Dunaja in Pariza, kjer se nij vedel po llistitvvem mnenji, je dal on odpust. 'J7. februarja 1874, I. mu je bila OdlO&ena pokojnina.
Vatanek v Bosni in Hercegovini, ki Je [/.budil bratska čuvstva srbska, je pripravil kneza Milana, dn se je zopet, obrnil do Risticit,
In od teh dob gleda njegovo delovanje vsa Evropa, ter uže samo Vrtenje Slovanofobov
kaže, kako koristno je ono za slovansko stvar.
Dopisi.
Is Mtii<ltkit«'hl pri Kaki 1!). mami. (Izviren dopis. | Po 12 letnem j>ri/adovanji se aam je vendar posrečilo, da uže letošnjo leto odpremo novo šolo. Stroški za zidanje šole presežejo 80O0 gkL, kar jo velika nvota, tO 8e pomisli, da je naša občina vsled veeletnih slabih letin silno obubožala, — v dobrih razmerah pa itak še nikoli nij bila, ker je pri nas slaha zemlja in malo rodovitna.
Vet ko 10 let smo nabirali za šolo doneske, s koncem leta 1S70 smo imeli na razpolaganje okolo 8000 gld.
Gotovo šo letos no bi bilo dodelano šol ako poslopje, ko bi so ne bil našel šolski prijatelj in podvzetnik, pripravljen proti plaćanju letnih obrokov nam uže letos izročiti dodelano Šolsko poslopje — za ta blagi fcin gre hvala g. Lončku iz 1 Slanico.
Prav veselo nas je iznenadilo, da so je tudi našel prijatelj, kateri nam je preskrbel prvo podporo, da omislimo šolske in učne pripomočke. Naš državni poslanec namreč, g. Viljem P o i f o r, je napravil nam prošnjo na N j. V o I i Č a n s t v o p r e-svetlega cesarja, kateri je naklonil N) g 1. podpore v ta namen.
Upamo, da se bo našlo Še mnogo prijateljev, kateri nam težko breme nekoliko olajšajo.
Domncr stvari.
— (l*o go r e 1 co m v Starejvasi) pri 6t. Jarneji je tudi kranjski deželni odbor sklenil dati I I0i> gld. podpore iz deželnega zaklada.
— (Magla smrt.) V ponedeljek jo odšel iz Ljubljane v Komoru prestavljeni tu znani Oberstlejtnant v. llorneekv, a v Gradei, kjer ho jo mej potom hotel en dan pomnili ti, zadel ga jo mrtud in  umrl je v sredo jutro
— (V Mariboru) narede dijaki gimna £h]e in učiteljskega pripravuišča na korist svojega podpornega fonda 2U. marca v marihor skej kazini muzikuliio-deklamatorsko „akude nujo14 z nemško-slovenskim programom, nam reč: 1. Dio Khre (Jottes, gemiHchter Chor von
L. v. Beethoven. 2. Elavierpiece, „Sartarollo"
Stephen Ileller. 8, a) \Vaudrers Naehtgebet, Miinnorelior, C. M. v. Weber. b) Normanns Sung, Miinnerchor, Fr. Kllcken. 4. Decluma-tion. 5. a) Domovina, možki zbor, A. Medved, b) Abendglocken, Soloquartett, Kr. Abt. 6. a) Choral, gemisehter Ohor mit Alt- oder Bariton Solo und P.egleitung des Piunoforte, Mendelsobn-1 i. b) Pod oknom, solokvartet, A. Hajdrib. 7. a) Duett uus Martha mit I Je gleitung des Pianoforte, Fr. v. Floto\v. b) Bass-Solo aus der Zaubeillbte (Ario des Sa-raBtro), Mozart. 8. a) Dio evvige Ilurg, Miinnerchor, H. Schumann. b) V t i h e j noči, solokvartet, A. Hujdrdi. !). Dechuniition. 10. Klavierpitjce, Ouverturo um Tannbiiuser, R, Wagner. II. Kilo jo marV štev. 1, in 2,, možki zbor, G. Ipavic. 12. I Jeilesfreihoit, MiinneiTlior, II. Marschner. Vstop za osobo jo brez omejenega velikodušja. — Slovenske stvari v programu so v manjšini, a — v mariborskoj kazini — jo užo to nekaj, kar je.
Za gostilno s piiocisceiii
v Hixalzej Bistrici,
n II6e /anedijiv gostilničar, ki \>\ ob jodnom Imel hIuIm-ii za dobro kuhinjo. NatanSnejia fiveatila dajo
(95-i) Anton Jellouscheg.
Malin v najem.
tMieioa ne s'.i Idi lolioio «i;ij<-%r na;<       svoj v mestu ob Krki h/eii malin na dva točajji, z S kameni iu strojem za či ščenjo gresii.   Malinu nikoli ne zmanjka vodi'1 ter jo Oskrbljen z vsemi  pripravami  za sna žen je, ho stanovanjem in gospodarskim po slopjem, in sir oddaje v najem za <ioi»<»
m< i rili l«'< ali tudi dalje, prieenši s 1. aprilom 1878.
Najemna dražba bode «ln«k Stl. marcu
1H"7H pred peliiduem ter se morejo dot.lt> m do početka dražbo tudi zapečatene ponudbe pošiljati.
Nnjemščina so plačuje v četrtletnih obro U ili naprej, vadijum jo 10%, kavcija v viso kosti niijeinščine more se tudi položiti s poroštvom ali v državnih papirjih.
Natančnejši uveti videli ho ali Be DlOgO poilVCdeti v mestnem uradu.
V Kudolfovem, dne !>. marca 1878.
(7t>—3) £tfjpafi«
Trpolrev sok.
T.i lu'pircenl J i v i «ok nluži /,n zdravilo proti bolečinam v prsih In ns pljuč.h, proti 7.:.s<liiciiju tironliij, kašlju, liripavici itd. (\ma vAHkuj ■klenici /. riAiodotn so kr., nialej uklonili  I \ :ii -minili 1 o I, r
'/.illoiji'   »'    A ni nj.*/>•);    \ i !,<«►!•   v. '1'rii-
i*iK'ij, lekareićvr »pri alatom todnoroga" v Ljubljani, na mestnem trgu »t., i.   (7s—-j)
Slovenske knjigo.
V „narodnoj tiskarni" se dobo, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjigo:
1. „Doktor Zohei'*', originalen slo-vensk roman od J. Jurčiča.   Cona GO kr.
2. ff liittijornske jtorvttti" od Brot llarte-a.   (Jena 50 kr.
8. „Tit(/otiifi,t4, tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič.   Cena (»O kr.
4. šf2fa Žvrinftih*', izviren roman. Spisal Janko Krsnik. Cena 00 kr.
B. t,ŽMpMh W«h<fh>litshi". Spisal Oliver lioldsinith. Iz angleščine posloveni! Janez Jesenko.  C'ena 1 gld.
I
J ep «o i. u g i
C> J O lfr P   u.  -1 ^
a.*', m
Bi BLI
.. _ m •» m E. tđ f ^ o
I s -
Jt p
I §
a i
d. N P —.
Z § i
n  *> mm
i"
i*
I
B
P S'
• p H
O .„      ffetPM o>
po
ojl 6
O O OS o o
58
■		| |   | jI		-		
9 n	Cfl a>				V, 00	
a —r-	■*i i/i		bd	O		
	<v Pl.		•-i	p fSu	0	
ic	O o-	co	0	o	&	
s	pot		tO O	H*	i—•	r C
v>	o -•i	CZT"		O)	Pi	•* mm*
	GP «5.		marca:	S	3	
	po' n CD	O		K -i rf t»	arca;	ar
	P O	JO	o: CD	00 —1	09 — t	• ■1
	pro	o	o:	09	M	t n
	p.		□0	co	Ol	pr
			/ 4-			
		CD		Ol co	Ol	
	c/l 9»		- 1		GO	
cd to 1		«)	C I	o«		
1	B	M		co	Cn 00	
......
.'iiuna1
zaradi katero ho moralo i/.ostati obilno   n;ifni!lio  nn   iztok, dajo povod
lovaini za oskrbovanje nevest
,1. H<ruii»K4i, Dunaj, Itothcnthiiruislrasse 21,
da vm> obdrž.oio verjo in imoijjo poAiljatvo perilu /,n kwn|»«»«I«s K<»n|m> in tl«'«-o, kakor i |»Im1ii«, i-oIm«>, i»rU- itd., daje po Itedodih
aataa niokifa conah, da Hi urno Itpraaal drjaiko ikladiifi^
Prejeto bl'igo, ka>(.>ro posebno dobro no iig'UX radi i/.nioiijaiuo, in na i&alitovanjo, uko ho vrnit«)v plaču, pošiljiiuto polo^ računa po nakaSulcaU
tudi ttioiar nazitj.
InmcNto clvi'li I«* «'€leii K«»l«linar!
1	K.il*' /.a kiih,milu	|trc.| u.1. l-.t« IMlil.l	1« kr. 7n
IU iii'kI   rolicnT 1/. Iiiitinlii, /. Iiiuvmuni riitimn, ObrobUl		ni   ,,    H'l- -* ii	.. Ki- 1.
1	nuni  trtkot-JOJilo* iOI hinđii, IioIa Ih lmivuuu	,. *i a.	„Kl 1
a	t'li'KmiOiili luilUliivili robov y. Iiurvuiiiui rtiliiiin, »»rulitji'iil ,,           JI, ,i		.. K> 1.
ti	trojnih /iiviuliuUi.v, iiii.|ikiviij*I ItmJ	,.    Rl .i	..vi-1
i	l/HIVlttllL   HniJlIU   Kil  lllllllu,   1/   ll.l|li'|ini'i:.l »lltlllllU	„    Ki   5*. H	..Kl. 1
i	i'li'Hiinl in- lilučn /.ii ilAinn (ili krnju iikhi6itlui	.,  Ki- a,	.. vi. 1—
i	lm   lllll'lll lnui.rl   1/. Hllllll^ik, taliriillljlill, ii:i|Iii>I|iii	,.   kl a.	Kl 1
ii	llllill  1'l.ilni'iilli   Klln-1'V, jlllllčllllll  prftTO pl.ilmi	„ Ki	., Ki- i.—
i	(ilutiiiuio M'Oc r.«. i'ii[i|>iiilii	..   Kl. X.	.1 Ki- 1.
i	lina liitrviiuit kioluii hiiiji n, jiiničciui, [iruvu Imrvi«.	ii   Ki Of	,, vl. i-au
i	iii-in Hin.iiit /n H'ir.|'."ii' /. l ;... i k ■ 11.1 trojnimi prnl	., al. a,	,, al. i.r.o
i	jiiku lik lni*iiliii miijtui ».ii iliiin«, n.ijlmljmi	,.    Ki i».	„ vl. i.no
l	lllljIllll'jmii l/.HJt"   lllut'11  /li (llllllll,  1'll'Klllltlll) i7.viMlmi<i	n Ki- a» m	,, hI. i.no
i	H|n)iliijn krilu /it iliinii. i/. hiiIiiimu, ii,i|li.|.Ki Unij	„   Ki :».	,, K'l- I.50
i	nulu mi goipods, i||"vii MiiiiiiiiiHko ptsina	„  vi. a.	„ ui.i.no
t	iiiimI. ojiIiiiiI »nijiiii, iiHjiiun'jm I/.hIoiI, Juiiiciiiiii pritvit	■i   vi- ».	., Ki.
i	»in j in m gm]K>da i/, pmvog* rumburlkog« platiM In ItpO iiiilii-iiniiiit |n-Hi	..    Ki- «J	.. Ki-a.-
■i	|MUIIV  lllilli  iiIikI. lllitlini'1, IIIIJNii Vi-JHI klilj	..    Ki L	,,vi.a«
i	Umi l*Mta Hrujni xii limun, h.i^iiln ukliiriKia	..    Ki- ■•.	„ ki.
i	nlllK-  l'1'ltllll.   klHHI t  K  l)(IMIktl> Vll/.IHlillU	,. vi- «.	.. Ki-a.
i	Ono HjiinliiJK kil In M iluini', IniMiitii iikiiK'Uim	Ki   *. „	Ki- '-i-
t	nifiin-, oklFanl- uli kri'tuiiHriiJi'iL	Ki   1 ,	1 'in, 1 no
i	dlloimrujiMi m u<>K|i(iiln mi )H'iili i... ■ iin niiliriiiui	tri. i no.	-j   , v; no
i	tiliMiHrujiii r.u gOljmdtl Bi 1" 'ili ti ■ t .i n 11 < -1111 milu nun	Vi 8.	—, ti no, a
i	niliiiimujiii /ii kiih|iiiiIi< h pliitiii'iilini fiilitiill-pril	Ki. a.no, a, a.no, i, i no	
t	lllll'l'lll    lUlKUvIll   /11  llllllll.,   Inllll   lili Imrvillllll	Ki  ». L	1 no, n, n
i	niiijrii /..i Himjuiili., /..i |iI<ihii Iti hiiiiii.jm, llnil, A nikilliO ti/., ni nI		j, a no, a
i	iliniiil  IIOgOTla mi gfOtpodti linlili uli Ini v.uiili	Ki i,	i.no, n, u
i	Hrujni /n gllH]ii)ilii, 1 iimiIiUihIui, I >i u v ii ,    iti III ll .ili 11 il 1. r 1111 l, iiii|IIiih|hii i; 1 •»		it, a.no, t
i	»llljlll Kil U' i |'. • 11 ■ ■,  J ■ 1.1 v 11 1 lllllllll 1 nk ll, llllllu/ljll Iu Vli/l	■m, iiiijiiticjnii ki. a.no,	l, i.no. n
i	Kllljllll   /.11 llllllll',   (iflltu   ll.illl",   t;l,i.lls,i   lil  fllllt.l/.l.ltl,  11 il |fllll'|Mll              k'l    1 ,1(1		11, ii no, a
i	milji':! /..i iluini., |ir.ivii |.IiiImii, v ■■/.>• 1111T u:iilliii.j«it	ui a no,	a, a no, 1
u	kiiMtiv M inl rlliilt mr.  rjuh lnn/. r,ivi>		hI- 0. i«
i	IlOOOV H ri'liliul, mr. Ijnli liir/, nivi', rinili jiluliin, liii.|liiii'|nii      jjl.  la 511, ii.ft«, 10.50		
i	ini/.iM. pokrivala m    ooob, ovllli in ilanmit	ui a, a no, i,	1 no, n no
i	iiii/im i>nki ituin /. i il iihiiIi, avilli in ilitiiiiiHt	iti. m no, n»,	11, lil, ii
t	l,i.n .In  vnt 11■ v  1  rrlrlliiki' uli. iliiiiiiiri'MH |iliitlnt	ui n no. o no, 7 m», h	
i	k i irt  Ili   tulim  !•  irlilnil,   lir.  k 1 1'llnki'Klt  |.llllllll	,.i   io. it,	ih. is no
i	kn« An viitlnv d ii'tilink Hir. iiiiimlrn uli hiiliimlrit	jri, ih, 10, a«, au, a«, ar, ao	
i	Iiiim M  vut l. i v d rutrlink nit. rumburikOM* [ilutim	ui m,       ao, :ta, ao, 10, 00	
i	'J kuHiiv lirimir, r villi in iliutiiiHt	ki a, a no,	1, n, 0, 7
T?«ll*«lt ' 1 *l*tItiaHlno mlVUO |m»krlvitlo /11 (t « iLclUcit. nilirii ini nakupili II bO vold
iiMtb  ali 'Z 1
pri uaKiipili ia OU gftud.
i'i.-ini ne oaroibo proti votovouu donarju aH povoo^u oe vont.no
in linui i/vi Ar.       4 4'iiilnilil in runnii /a /»•ulio* uiiJkIio opruie
Ho OaitOnj dupiini I ja |o (iJ7H — 0)
VVascIie-Brautausstattungs-Fabrik
von  /i. Miran««.  "VVion I, RothcnLhurmatrafiao Nr. 21.
Lcdatelj in urednik Josip Jurčič.
Laaiuuia in tisk .Narodne tiskarne