V Zgornjesavinjskem Konec tega meseca 65 Medved, ki je povzročil zdravstvenem domu rešili delavcev podjetja Glin IPP veliko škode, končal pod kadrovske težave, povečale Nazarje na zavod za streli lovca pa so se prostorske zaposlovanje STRAN 4 STRAN 7 STRAN 22 Oglasi Zadruga mo/Jr^ hcnmms PnatM« Zaradi zaprtja PE Želez nina Ljubno objavljamo totalno razprodajo zalog, ki bo potekala v Prodajnem centru v Ljubiji, te L: 837-07-30,837-07-B1. Znižanje artiklov od 50 do 80 %! Ponudba velja do rai prodaje zalog. [Bjdfem liosOaaflO km nitrit / mm i-i itMŠH* »(«Hi ^.„njup "ITC NAZAUJE, PrilMitj V- Vij^rp- ■ Hi IVTKINAM UtKIKtll rjUHJAM JM >tm ¡> IlEtl hiN-inIHhlir jl.-i.l 'JI,.'».» ■|Hi»iJ Ipi uvi-rLi'-!»jjf ikjdnluiEiii (Bci|) 0miscivjirvi ODKUP TELET, BIKOV, TEUC IN KRAVir> Moinoil plačilu tifkaF!!! 'Hlkl rfi> atT i * ' Tolice do 3,35 C i pivialom 2.B6 C i piniilom .'..H -t^m C-'M £r'j'J L">7 In D41 21 ^ HJ DEMONSTRACIJA GORSKE KMETIJSKE MEHANIZACIJE -OOR5KE TRAKTOR BCS VULKAX -f F].\A DISKASTA KOSIl-MCA S t P OPTJOTT 2(,Q¥ - GOH5KA KOSJLMtA B- RASTOČfitK -KHAMK.R, ŠM1HM. NAi> M02IBJE» v fkimbri 1 sr^BMA vhem rs a i)ew * orn>.\r>v Kniflijska /.HdrujTu Salcska dolina / \anii in xa vas I 2 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Iz vsebine: Predčasne volitve v državni zbor: Odbori strank določili svoje kandidate v Zgornji Savinjski dolini..................6 Mozirje: Energetska sanacija zdravstvene postaje in menjava kritine...................................6 BSH Hišni aparati Nazarje: Boštjan Gorjup odhaja v Nemčijo......................8 Igralske nagrade JSKD: Selektorja navdušila tudi gornjegrajska igralca..................................9 Knjižnica Mozirje: Knjiga o numerologiji Romane Pogorelčnik z zavidljivo naklado.................... 11 Kiparjenje z motorno žago: Zmagovalnega ruševca izdelal Tadej Brglez z Ljubnega ob Savinji................15 Koncert za gasilce v Radmirju: Dobrodelnost poplačana z dobro glasbo ... 17 Prihova: Srečanje ljubiteljev ameriških avtomobilov ... 18 Gasilsko tekmovanje na Lazah: Za kip sv. Florjana tekmovalo 16 ekip...........19 Tretja stran V pričakovanju odrešitelja s čarobno formulo Čeprav so se z naslovnic časopisov in iz dnevnoinformativnih radijskih ter televizijskih oddaj novice o alarmantnem stanju v slovenskem zdravstvu umaknile novicam o predvolilni kampanji političnih strank, to še ne pomeni, da se je medtem stanje v zdravstvu izboljšalo. Razmere so še vedno zelo resne, saj sistemskih rešitev, ki bi v doglednem času ponovno vzpostavile stabilen sistem, ni na vidiku. Zdi se, da vsi čakajo odrešitelja s čarobno formulo. Hotel to ali ne, v to vlogo bo porinjen novi zdravstveni minister, ne glede na sestavo in barvo nove vladne koalicije. Ker pa zdravstva ni mogoče reševati parcialno, saj predstavlja le eno od tako imenovanih družbenih dejavnosti, je njegova usoda neposredno povezana s konceptom financiranja javnega sektorja, le-ta pa je odvisen od uspešnosti gospodarstva. Če namreč ni dovolj vplačil v zdravstveno blagajno, potem na dolgi rok tudi ni mogoče zagotavljati zadostnega obsega storitev, kar se danes v praksi že kaže kot problem uporabnikov. V Zgornji Savinjski dolini je problematika zdravstva prav tako vse bolj pereča, pri čemer pa so razlogi za sedanje stanje v mnogočem lokalnega značaja in niso neposredno posledica stanja na nivoju države. Če bi namreč župani in županja v letih »debelih krav« zmogli dovolj posluha in enotnosti za skupno dobro občanov vseh sedmih zgornjesavinjskih občin, se danes ne bi ubadali z realno grožnjo o prenehanju posameznih dejavnosti oziroma oddelkov v okviru zdravstvenega doma. Po pravilu, da je vsaka stvar za nekaj dobra, se bo tudi za aktualne probleme v zdravstvu slej ko prej izkazalo, zakaj so bili potrebni. Morda pa novim oblastnikom končno uspe državljanom zagotovili pravičnost in preglednost pri dostopu do zdravstvenih storitev, kar v svojem predvolilnem programu obljublja ena od favoriziranih strank. Tistim, ki v teh dneh mrzlično iščejo napake novincev, ki vstopajo v politiko, priporočam, da si v Svetem pismu preberejo odlomek, ki opisuje ravnanje Jezusa Kristusa, ko so k njemu pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju: »Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi.« ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 25, 20. junij 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 3 Tema tedna V ZGORNJESAVINJSKEM ZDRAVSTVENEM DOMU REŠILI KADROVSKE TEŽAVE, POVEČALE PA SO SE PROSTORSKE Javno zdravstvo in župani vsak na svojem bregu Konec maja so se na seji sveta ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje sestali župani zgor-njesavinjskih občin in v. d. direktorice zavoda Darja Es. Kljub obširnemu dnevnemu redu so sprejeli le tri sklepe, o ostalih točkah pa so se samo informirali. Esova jih je seznanila z izgubo zavoda v preteklem letu in likvidnostnimi težavami. Pomembno je, da so sprejeli statut zavoda, ki je zadnji potrebni dokument, na osnovi katerega se je sedež zavoda prenesel v Nazarje in se bo od 1. julija letos tudi uradno imenoval Zgornje-savinjski zdravstveni dom Nazarje. Na osnovi sprejetega statuta so tako v preteklem tednu objavili razpis za direktorja zdravstvenega doma. Zaskrbljujoče pa je, da niso sprejeli finančnega načrta zavoda. Zato sedaj vse aktivnosti v zvezi z urejanjem laboratorija stojijo, sicer bi bila v. d. direktorice v prekršku. Sedanje stanje lahko pomeni, da bo zmanjkalo časa za vsa dela, ki morajo biti predvidoma končana do začetka oktobra, ko v zavodu pričakujejo pregled laboratorija in s tem pridobivanje ustrezne- ga dovoljenja za delo. »Bodo ljudje čakali na laboratorijske izvide, namesto v nujnih primerih eno do dve uri celih 24 ur, da izvidi prispejo iz Celja ali Velenja, kar lahko v nekaterih primerih pomeni preveč izgubljenega dragocenega časa?« se sprašuje Esova. KADROVSKO OKREPLJENI, PROSTORSKO PODHRANJENI Medtem ko so v lanskem in letošnjem letu v zavodu uspešno reševali in rešili kadrovske težave, Darja Es, v. d. direktorice Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje: »V vsem tem času vodenja zavoda imam občutek, kot da bi se bojevala z mlini na veter. Pogosto imam občutek, da me sicer odgovorni za zagotavljanje osnovnega zdravstvenega varstva poslušajo, vendar pa me ne slišijo in ne razumejo. Vsi živimo v tej prelepi dolini in vsi si zaslužimo kar najboljše, kar se tiče zdravja in zdravstvene oskrbe. Ne razumem, zakaj bi prebivalci večjih krajev in mest imeli več in boljše kot mi. Zakaj je za nas vse dobro, ko so vendar predpisani standardi za celo državo enaki? Vsi bomo kdaj potrebovali takšno ali drugačno pomoč s strani zdravstva in takrat sem prepričana, da si bomo vsi želeli le najboljše in najhitrejše oskrbe zase ali za vse, ki so nam pri srcu. Glede na delovne pogoje in nudenje možnosti korektnega izvajanja strokovnega dela naših zdravnikov pa se bojim, da hodimo po zelo tankem ledu. V kolikor našim zdravnikom ne bo omogočena vsa podporna dejavnost: laboratorij, rentgen, ultra zvok in še kaj bi se lahko našlo, se nam kaj hitro lahko zgodi, da bodo ti pričeli razmišljati o odhodu v okolje, kjer bodo lahko suvereno izvajali svoje strokovno delo, brez občutka, da lahko zaradi premalo informacij - izvidov, storijo tudi strokovno napako. S strani županov pričakujem pomoč in podporo v dobro vseh prebivalcev Zgornje Savinjske doline.« Letos so ob zdravstveni postaji v Nazarjah postavili nujno potreben nadstrešek za reševalno vozilo. (Foto: Štefka Sem) se organizacijske in prostorske le še poglabljajo. Esova je izpostavila neustreznost laboratorija, ki bi ga radi tekom poletja povečali na račun čakalnice v prvem nadstropju nazarske zdravstvene postaje. Slednja bo zmanjšana za dve tretjini zato, da bo zavod še lahko deloval. Izguba zavoda je v preteklem letu znašala 232 tisoč evrov, skupaj s preteklimi leti pa ima zavod skoraj 459 tisoč evrov minusa. Župani so na seji sprejeli sklep, da se ustavijo vse investicije v prostore, da se izguba ne bo še povečevala. Po besedah Esove to ne bo izvedljivo, saj brez laboratorija ne morejo delovati ne nujna medicinska pomoč (NMP), ne ambulante. Prav tako je izpostavila težave z nevarnim sevanjem v prostorih zdravstvene postaje v Mozirju. V starem delu stavbe, kjer je organizirana tudi služba NMP v nočnem času ter preko vikendov in praznikov, je namreč sevanje prekoračeno trikrat nad dovoljeno mejo. Zobozdravnik Saud Mešič si zato že išče druge prostore. Nujna medicinska pomoč še vedno deluje na dveh lokacijah, kar povzroča dvojne stroške opreme, ki je že odpisana in jo bo treba zamenjati. Pojavljajo se težave z izvajanjem dežurne službe kon-cesionarjev in še kaj, je omenila Esova. V DELU ANALIZA POSLOVANJA Župani, ki so prisluhnili, kje so težave v zdravstvu, so se odločili, da se izdela analiza poslovanja zavoda, na osnovi katere bodo ugotovili, kje je še možno privarčevati. Občine ustanoviteljice so tiste, ki bodo morale po zakonu izgubo zavoda pokriti. Financiranje gradnje in pokrivanje izgube sta po mnenju Esove največja razloga, da župani niso sprejeli finančnega načrta zavoda. V načrtu so namreč zajeti že prvi stroški novogradnje, med drugim nakup zemljišča. Sprašuje se, ali bi se občani, če bi imeli možnost odločanja, raje odločili za kakšen kilometer urejene ceste ali za to, da bo dostop do zdravstvenih storitev ostal isti. PLUSI IN MINUSI In zakaj postaja prizidek k nazar-ski postaji vse pomembnejši? Esova pravi, da bo le tako zdravstvo v dolini ostalo na nivoju, kot ga imamo sedaj, saj bi kljub veliki naložbi na začetku takoj prihranili drugje. Trenutno zavod zagotavlja na dveh mestih opremo in zdravila za nujno pomoč. Oprema je odpisana in predračun za novo je 360 tisoč evrov brez davka. »Bomo te stroške podvojili zaradi dveh lokacij, kjer se izvaja NMP?« se čudi Esova. Že takoj bi privarčevali na osnovnih stroških, kot so oprema, elek- 4 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Tema tedna trika, voda in ostalo, kar sedaj plačujejo tudi za urgentno ambulanto v Mozirju. Tega stroška s selitvijo NMP v Nazarje ne bi bilo več. Svoje prostore bi v prizidku dobile tudi patronažne sestre, ki sedaj »domu-jejo« v krajih, kjer so zdravniki kon-cesionarji. Tudi tu bi lahko prihranili nekaj tisočakov letno. Vse skupaj bi prineslo precejšen letni prihranek zavodu, seveda ob predpostavki, da prizidek stoji in se delovanje zavoda čim bolj centralizira na lokaciji v Nazarjah. ZGODBA Z DOLGO BRADO Začetek sage o dozidavi zdravstvene postaje v Nazarjah sega že kakšnih osem let nazaj, je povedala Esova. »Že prejšnja direktorica zavoda je z načrti prepričevala župane in občinske svete, da je to potrebno. Vsa leta se ni zgodilo nič, sedaj pa se nam je vse zgrnilo na kup. Standardi in normativi so v zdravstvu predpisani in preko tega ne gre. Je pa tudi res, da se v sku- pne potrebe ni vlagalo nič. Občine so po večini poskrbele za svoje zdravstvene domove, nič pa se ni vlagalo v dejavnosti, ki so v Nazarjah namenjene vsem prebivalcem. V zavodu se z izgubo soočamo že več let, a smo jo dolgo časa uspeli sami pokrivati, v zadnjih treh letih pa nimamo več kje varčevati, saj se nam tudi prihodki vsako leto manjšajo. Zato s strani županov pričakujem pomoč in podporo v dobro vseh prebivalcev Zgornje Savinjske doline,« je povedala Esova. V zavodu se lahko v zadnjem obdobju pohvalijo s pridobitvijo novih zdravnikov in specializan-tov. Kateri bi mogoče ob bolj urejenih razmerah tudi ostal v dolini. Nabavili so nov avtomobil za prevoze dializnih bolnikov, za katerega so sredstva donirale organizacije in posamezniki. DRŽAVA VSE MANJ DAJE Največja krivda za rdeče številke, v katerih se je v zadnjem obdobju znašlo veliko zdravstvenih domov, je na državi in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Omenjena vztrajno manjšata prihodke zavodom in bolnišnicam, obseg dela in stroški pa se pri teh večajo. Da v državi ni posluha za zdravje državljanov, je jasno že dolgo. Osnovna košarica zajeta v osnovnem zdravstvenem zavarovanju se vztrajno manjša, vse bolj pa posel cveti koncesionarjem - specialistom, ki zaradi krajših čakalnih vrst kot v javnem zdravstvu pridno opravljajo samoplačniške storitve. Za komentar o reševanju vseh omenjenih težav z zdravstvom smo poprosili tudi nazarsko župa- njo Majdo Podkrižnik, ki je predsedujoča svetu ustanoviteljic zavoda. Namesto odgovorov na vprašanja nam je posredovala zapisnik zadnje seje in napovedala, da se bodo župani z Esovo ponovno srečali že julija. Takrat bodo obravnavali predložene ukrepe s strani zavoda za izboljšanje stanja glede na visoko lansko izgubo in skupno izgubo zavoda. Povedala je, da se zavedajo nujnosti potrditve finančnega plana, v katerem je tudi plan najnujnejših investicij za letošnje leto, saj lahko drugače pride do težav pri urejanju laboratorija. Štefka Sem Poleg soglasja k statutu so župani potrdili Darjo Es za vršilko dolžnosti direktorice zavoda za šest mesecev ter podali soglasje k letnemu poročilu za leto 2013. Na naslednjo sejo pa so preložili odločanje o finančnem načrtu, letnem načrtu investicijskega vzdrževanja, pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti občin ustanoviteljic zavoda, o opravljanju javne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni. Prav tako bodo naslednjič odločali o razpolaganju s stvarnim premoženjem ustanoviteljic, upravljavskih pogodbah in delitvi dosedanjih stroškov. Naša anketa Ali zgornjesavinjski župani vlagajo dovolj v javno zdravstvo v naši dolini? Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje se že vrsto let srečuje z različnimi težavami. V našo dolino so uspeli privabiti zdravstveni kader, še vedno pa ostaja odprto vprašanje tako izgube kot delovnih pogojev v zavodu. Zgornjesavinjske občine so do sedaj uspele potrditi statut zavoda, s katerim se bo sedež prenesel iz Mozirja v Nazarje. Ali je to dovolj? Karolina Mermal, Gornji Grad Poznam probleme zgornjesavinjskega zdravstva in se mi zdi, da župani ne vlagajo dovolj v naše zdravstvo v dolini. Sicer pa vem, da tudi ne morejo, saj imajo omejena sredstva, ki jih morajo razporediti še na druga področja, ne le na zdravstveno. Renata Roban, Robanov Kot Težko bi rekla, ali župani dovolj vlagajo v javno zdravstvo. Verjamem pa, če bi imeli več znanja in več informacij, da bi bilo potem drugače. Sicer pa se pomanjkanje sredstev ne odraža le v zdravstvu, temveč na vseh področjih. Jože Marovt, Nazarje Za javno zdravstvo v naši dolini ni dovolj poskrbljeno. Če bi občine in župani namenjali dovolj sredstev, danes naše javno zdravstvo v doli- ni ne bi bilo tam, kjer je. Teh problemov sploh ne bi bilo oziroma bi bili bistveno manjši. Boštjan Pančur, Krnica Prepričan sem, da župani dovolj vlagajo v javno zdravstvo v naši dolini, oziroma verjamem, da vlagajo po svojih zmožnostih. Poznam problematiko javnega zdravstva v dolini in upam, da se bo to lahko uredilo. Seveda pa je potrebno veliko strpnosti in dogovarjanj. Zvonko Krumpačnik, Ljubno ob Savinji Zdi se mi, da bi vsak župan moral skrbeti, da bi v njegovi občini bilo zdravstvo na zadovoljivem nivoju, kjer bi občani našli vse potrebne storitve. A to je seveda nemogoče, saj imajo vedno premalo sredstev. Država in zavarovalnica bi morali skrbeti, da ne prihaja do izgub, župani pa bi morali poskrbeti, da se to izvede. Marta Velam, Rečica ob Savinji Naši župani vlagajo v javno zdravstvo ravno toliko, kot zmorejo, saj imajo omejena sredstva. Verjamem pa, do to ni dovolj, a zaradi tega, kar se dogaja v našem zdravstvu, ne moremo vedno kriviti županov. Tu sta še zdravstvena zavarovalnica in država. Prepričana pa sem, da se bodo problemi v javnem zdravstvu lahko rešili le s strpnim dogovarjanjem. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 5 Aktualno, Oglasi PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR Odbori strank določili svoje kandidate v Zgornji Savinjski dolini Potem, ko je odstopila predsednica vlade mag. Alenka Bratušek in vlada opravlja le še tekoče posle, je predsednik države Borut Pahor podpisal odlok o razpustitvi državnega zbora. Odlok je začel veljati 2. junija. Volitve novih poslancev bodo 13. julija, kar nekaj kandidatov posameznih strank pa je tudi iz Zgornje Savinjske doline. Datum 13. julij se je nekaterim strankam zdel neprimeren zaradi počitniškega časa, a je v sredo, 11. junija, ustavno sodišče odločilo, da bodo volitve v državni zbor lahko izvedene na ta dan. S tem so začeli teči roki za volilna opravila, ki so dokaj kratki. Stranke so morale do te srede, 18. junija, do polnoči predložiti kandidatne liste državni volilni komisiji. Še pred tem so odbori posame- znih strank na sestankih oblikovali spiske kandidatov po posameznih volilnih enotah. Nekateri zgornjesa-vinjski odbori gredo na volitve z lastnimi kandidati, drugi so se odločili za sodelovanje ali nastopajo s skupnimi listami več strank. Stranka Državljanska lista (DL) za mesto v državnem zboru kandidira Bojana Štruklja iz Šmartnega ob Dreti. V DeSUS-u so se odločili za Darinko Dobovičnik z Ljubnega ob Savinji. Za NSi na našem območju kandidira Andraž Krznar iz Gornjega Grada. Za Pozitivno Slovenijo kandidira Žana Uratnik iz Mozirja. Stranki SD in Solidarnost skupaj za naš volilni okraj predlagata dr. Damjana Mandelca iz Ljubljane. Stranka SDS je za kandidatko imenovala Nado Brinovšek, SLS pa NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI (NSI) V stranki s kandidatom stavijo na mladost in zagnanost V torek, 10. junija, so se sestali predstavniki občinskih odborov NSi iz Zgornje Savinjske doline. Obravnavali so tekočo problematiko in izbrali kandidata za dr-žavnozborske volitve. Med kandidati so izbrali Andraža Krznarja iz Gornjega Grada. Kandidatova mladost je pokazatelj, da v NSi stavijo na mladost in zagnanost. Andraž Krznar je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, kot poslovodja je dolgo delal v družinskem podjetju Makro-les d.o.o., trenutno pa je samoza-poslen. Je družinski človek, z ženo Lucijo imata tri majhne otroke. Je ljubitelj narave, glasbe in športa. Na vseh treh področjih je svoje sposobnosti izkazoval z aktivnim delom v društvih, med drugim je bil predsednik Planinskega društva Gornji Grad, aktivno pa sodeluje tudi pri pripravi projektov Godbe Zgornje Savinjske doline, katere član je že 20 let. Kot kandidat gre na volitve z Jakobom Presečni-kom, oba iz Mozirja. V zvezi s predlogi stranke SMC se je pojavljalo več imen, a nam do zaključka redakcije ni uspelo dobiti zanesljiva podatka. V sedanjem mandatu sta bila v parlamentu dva Zgornjesavinjča-na, in sicer Janja Napast, ki se za MOZIRJE ta položaj zdaj ne bo potegovala, in Jakob Presečnik, poslanec že več mandatov. Na tokratnih volitvah spet kandidira tudi nekdanji poslanec Mirko Zamernik iz Luč. Ta je po 20 letih izstopil iz SDS in se za mesto poslanca poteguje na listi SLS, tokrat v Kamniku. Marija Lebar Energetska sanacija zdravstvene postaje in menjava kritine Konec maja so v Mozirju začeli energetsko sanacijo zdravstvene postaje, za katero je občina dobila odobrena sredstva na razpisu. Istočasno so se lotili nujne zamenjave kritine, saj je bila le-ta zelo poškodovana v lanskem neurju s točo. Za menjavo kritine so sredstva zagotovili v proračunu občine. Kot je povedal župan Ivan Su-hoveršnik, bodo v okviru projekta energetske sanacije poskrbeli za izolacijo fasade, zamenjali bodo okna in vrata, na katerih so stekla, ki so energetsko varčna, montirali bodo senčila, izolirali bodo podstrešje in dela dokončali z novo fasado. Vrednost del je 112 tisoč evrov z DDV, je finančno plat projek- ta povzel mag. Ivo Glušič. Občina Mozirje prejela 85 odstotkov nepovratnih sredstev s strani države. Izvajalce del so izbrali na javnem razpisu. Stavbno pohištvo bo vgradilo nazarsko podjetje Glin TIS, fasado bo izdelalo podjetje Fasade Prima iz Hrušice, projekt naj bi bil zaključen nekje do konca meseca. Poleg menjave strešne kritine so izvajalci iz podjetja Vin Solar s Ptuja popravili ostrešje. Velik strošek je bil odvoz azbestne kritine na deponijo, skupna vrednost opravljenih del znaša okrog 20 tisoč evrov. V sklop del spada tudi menjava žlebov in odtokov, nova kritina pa je pločevinasta. Štefka Sem Andraža Krznarja so v NSi izbrali za kandidata za državnozborske volitve v 5. volilni enoti. (Foto: ŠS) se bo zavzemal za pravično družbo, lepšo prihodnost mladih in za boljši položaj mladih družin. Verjame, da lahko s poštenim in odgovornim delom Slovenijo spet postavijo na pravo mesto. Štefka Sem Zdravstvena postaja v Mozirju bo po energetski sanaciji varčnejša, nova kritina pa je bila po lanski toči nujna. (Foto: Štefka Sem) 24 Savinjske novice št. 6, 13. junij 2014 Gospodarstvo, Organizacije INVALIDSKO PODJETJE GLIN NAZARJE V STEČAJ Konec tega meseca 65 delavcev na zavod za zaposlovanje Od 6. junija dalje je Glin IPP, podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o., Nazarje, v stečajnem postopku. Na zboru delavcev v četrtek, 12. junija, sta direktor Darko Bele in stečajni upravitelj Ladislav Hafner obvestila delavce o vzrokih za stečaj družbe. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je prejelo vseh 65 zaposlenih, vendar se večini od njih že obeta možnost nove zaposlitve v ostalih podjetjih pod skupno blagovno znamko Glin. IZVRŠBE IN BLOKIRAN RAČUN V podjetju Glin IPP Nazarje so izdelovali strešna okna, podstrešne stopnice, vstavljali termo steklo ter opravljali proizvodne in strokovne storitve za družbe sistema Glin. Razlog za uvedbo stečajnega postopka je plačilna nesposobnost in sodne izvršbe, ki jih je zahtevalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zaradi neplačanih obveznosti iz dolgoročnih kreditov. Posledica je blokiran transakcijski račun. Po besedah Darka Beleta je podjetje pred desetimi leti dobilo od države tri dolgoročne kredite, skupaj v višini preko 500 tisoč evrov. Prvi kredit, to je 57 tisoč evrov, so sicer s težavo, a vendarle lani odplačali. Letos sta v plačilo zapadla še preostala dva kredita v višini okoli 450 tisoč evrov, skupaj z obrestmi bi bilo treba državi vrniti 715 tisoč evrov. To je znesek, ki ga podjetje iz rednega poslovanja nikakor ni moglo poravnati. DRŽAVA KRIVIČNA DO INVALIDOV »V vseh desetih letih nismo najemali novih kreditov. Vedeli smo, da se bliža datum, ko bosta zapadla v plačilo oba velika kredita, zato si je vodstvo zelo prizadevalo rešiti nastalo situacijo. Kljub večkratnim obiskom na ministrstvu, prošnjam in ponudbi, da država kredita podaljša ali spremeni v lastniški delež, nismo bili uspešni,« je povedal Bele in dodal, da so uspeli doseči skupni sestanek s predstavniki vseh treh resornih ministrstev, to je za gospodarstvo, finance in delo. Zaradi znane situacije vlade v odhodu, noben dogovor ni bil možen. »Menim, da bi si naši zaposleni, predvsem invalidi, od države zaslužili drugačno obravnavo, tak način se mi zdi zanje krivičen,« je še dodal Darko Bele. Z JULIJEM NOVE ZAPOSLITVE? Sedaj delavcem teče 15-dnevni odpovedni rok, na zavodu za zaposlovanje se bodo prijavili 28. junija. S 1. julijem, vsaj po dosedanjih izgledih, pa ji bo okoli 40 od njih lahko začelo delati v ostalih Glinovih podjetjih. Bele: »V skupini s skupnim nazivom Glin so še druga podjetja z zdravim poslovanjem in priznano izdelavo stavbnega pohištva, katerih izdelki in storitve s svojo kakovostjo ostajajo in kjer bodo naši zaposleni lahko delali in si zagotavljali ustrezne življenjske pogoje.« ZAOSTRENE ZAHTEVE ZAKONODAJE Dodatne težave v poslovanju je po Beletovih besedah povzročila sprememba zakonodaje o ba, ki bi zaposlovala vsaj polovico invalidov, v Glin IPP jih je bilo 40 odstotkov. Torej bi morali zaposliti še deset odstotkov invalidov, česar pa obseg poslovanja ni dopuščal. Poleg tega sredstev, ki jih je država podjetju namenjala za delo invalidov, po novem ni bilo mogoče več uporabljati prosto, pač pa je bilo za ta denar Delavci so z zaskrbljenostjo prisluhnili besedam vodstva o usodi invalidskega podjetja. (Foto: ML) invalidskih podjetjih in zaposlovanju invalidov pred dvema letoma. Status invalidskega podjetja bi lahko imela samo tista gospodarska druž- RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE potrebno oblikovati poseben sklad namenjen le investicijam na področju invalidskega dela. Marija Lebar Podelili največ kadrovskih štipendij v Sloveniji V četrtek, 12. junija, je v Celju v prostorih Regijskega študijskega središča potekala predstavitev analize projekta kadrovskega štipendiranja v obdobju 2008-2014, ki ga za naše območje izvaja Razvojna agencija Savinjske regije (RASR). Ta je bila pri tem izredno uspešna, saj je bilo doslej prav na savinjskem statističnem območju podeljenih največ kadrovskih štipendij v Sloveniji. Na dogodku je sodeloval tudi Dušan Mikuž iz Sklada RS za razvoj kadrov in štipendije. Ta je RASR in komisiji za štipendije čestital za uspešno delo. Poudaril je uspešno sodelovanje z občinami, ki poleg javnih, to je evropskih in državnih sredstev, ter delodajalcev ponekod sofinancirajo štipendije. Prisotne je seznanil s po- sebnostmi novega zakona o štipendiranju. Direktor RASR Janez Jazbec je povedal, da so v času trajanja projekta kadrovskega štipendiranja podelili 496 štipendij. Ta številka pomeni številna delovna mesta za mlade, saj delodajalci vsakemu prejemniku štipendije zagotavljajo tudi prosto delovno mesto. Več štipendij je podeljenih za visokošolsko in univerzitetno izobraževanje, nekaj manj za srednje tehniške programe, ostale pa za druga strokovna izobraževanja. Nepodeljene so doslej ostajale štipendije za poklice, kot so oblikovalec kovin - orodjar, steklar, steklarski tehnik, kuhar in natakar ter gastronomski in turistični tehnik. Marija Lebar Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 7 Iz občin, Gospodarstvo V ALPE BREZ EMISIJ - PROMOCIJA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI NA ZAVAROVANIH OBMOČJIH V Solčavi zabava in narava - zabava brez slabe vesti Na prireditvenem prostoru v Solčavi bo 28. junija z zaključno prireditvijo V Alpe brez emisij - promocija trajnostne mobilnosti na zavarovanih območjih zaključen še eden od Leader projektov. Zabavno-poučno prireditev pripravlja podjetje LEGRO - Ivan Golob, k.d. - Apartmaji in wellness Pod macesnovo streho iz Robanovega Kota. IZPOSOJA ELEKTRIČNIH VOZIL Projekt je bil delno finančno podprt s strani LAS - Društva za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline, ki je v vlogi za sofinanciranje prepoznalo, da izpolnjuje vse štiri razvojne cilje lokalne razvojne strategije. Uvaja novo storitev izposoje električnih vozil. Obenem pa pomeni začetek dejanske uporabe trajnostnih prevoznih sredstev, trajnostno rabo okolja in lokalno proizvedene energije ter vzpostavlja nov tržni kanal za lokalno gospodarstvo. »S projektom se na naše območje uvaja izposoja vozil, ki ne povzročajo nikakršnih izpustov v okolje. Gre za možnost najema koles, električnih koles, električnih skuterjev, osebnih transporterjev in klubskega vozila,« je povedal Ivan Golob in dodal, da je v sklopu projekta postavljena polnilnica električnih vozil na naslovu nosilca projek- OBČINSKI SVET NAZARJE Na nedavni seji nazarskega občinskega sveta sta bili na dnevnem redu med drugim tudi poročili o delu in poslovanju Osnovne šole in Glasbene šole Nazarje v lanskem letu. Županja Majda Podkrižnik in svetniki so se s poročiloma seznanili in obema zavodoma oziroma ravnateljema izrekli priznanje za delo in dosežke, ki jih njihovi učenci osvajajo na različnih področjih. Tako promovirajo tudi ime občine v širšem prostoru. Ravnateljica OŠ Vesna Lešnik je predstavila kadrovsko zasedbo, realizacijo obveznega programa in številnih dejavnosti, kot so šola v naravi, tečaji, raziskovalno delo, natečaji in tekmovanja. Učni uspeh v preteklem letu je bil na razredni stopnji 99,04 odstotka in na predmetni stopnji 97,5 odstotka. Na podružnični šoli v Šmar-tnem ob Dreti, ki jo učenci obiskujejo od prvega do petega razreda, pa je bil uspeh stoodstoten. Ravnateljica je predstavila tudi finančno poročilo in pregled dela vrtca. Javni zavod Glasbena šola Nazarje je v lanskem letu obeležil 20-letnico delovanja. Tej oble- Obiskovalci se bodo lahko preizkusili v spretnostni vožnji z osebnim električnim transporterjem. (Foto: MŠ) tnici so bili namenjeni številni dogodki v preteklem letu pod skupnim naslovom Praznujmo skupaj. Šola je ob tem izdala brošuro s številnimi zanimivimi informacijami o dveh desetletjih dela. Kot je povedal ravnatelj Jernej Marinšek, so v prejšnjem šolskem letu uspeli uresničiti dolgoletna prizadevanja za vzpostavitev novega programa pouka plesa. Poleg pedagoškega dela precejšnjo pozornost namenjajo koncertni dejavnosti. Njihovi učenci so se tudi v minulem šolskem letu udeleževali tekmovanj na regijskem in državnem nivoju, kjer so prejeli osem zlatih, deset srebrnih in štiri bronasta priznanja. Oba ravnatelja sta pri finančnih poročilih omenila, da se prihodki iz proračuna države in občin manjšajo in zaostrujejo pogoje delovanja. Tako Marinšek kot Lešnikova sta pohvalila delo svojih kolektivov. Svetniki so se s slednjim strinjali in zavzeli sklepa, da se seznanjajo s podanimi poročili. Marija Lebar ta v Robanovem Kotu. Lokalno gospodarstvo si bo lahko vozila brez emisij izposodilo tudi za promocijske aktivnosti na sejmih in prireditvah. Na vozilih bodo namreč oglasni prostori za promocijo lokalnega gospodarstva. PRIREDITEV V SKLOPU FESTIVALA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI Golob je prepričan, da projekt omogoča vzpostavitev vezi med različnimi akterji razvoja na podeželju, kot na primer pripravo tematskih poti na področju kulinarike, naravne dediščine, kulturne dediščine itd. Vozila bodo na voljo vsem interesentom, primerna so tudi za marginalne skupine - otroke, invalide, starejše ... Geslo uporabe vozil je: zabava in narava - zabava brez slabe vesti. Prireditev V Alpe brez emisij bo del skupne dvodnevne prireditve Festival trajnostne mobilnosti, ki bo potekala zadnji junijski vikend v so-organizaciji Centra Rinka in Krajinskega parka Logarska dolina. Festival obeta pester izbor zabavnih, izobraževalnih, športnih in kulturnih vsebin na tematiko trajnostnega razvoja, trajnostne mobilnosti in trajnostne energije. Marija Šukalo BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Boštjan Gorjup odhaja v Nemčijo Na seji Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki je potekala v četrtek, 12. junija, v Šoštanju, se je predsednica dr. Cvetka Tinauer poslovila od člana upravnega odbora iz BSH Hišni aparati Nazarje Boštjana Gorjupa. Ta namreč odhaja na novo delovno mesto v Nemčijo. Kot je povedala Ti-naurjeva, bo Gorjup še ostal podpredsednik, v času njegove odsotnosti pa ga bo nadomeščal Matija Petrin, direktor tovarne BSH v Nazarjah. Boštjan Gorjup je ob tem povedal: »Spremembe so stalnica v življenju. Po osmih letih na sedanjem delovnem mestu direktorja področja gospodarjenja v BSH Hišnih aparatih je prišel čas za spremembo. Iz centrale podjetja je prišla ponudba, ki sem jo sprejel. Odhajam v München na mesto direktorja financ, računovodstva in kontrolinga za območje Evrope.« Kot je še povedal, je pogodba sklenjena za dobo treh let. Po izteku se namerava Gorjup vrniti v Slovenijo. V Nazarjah naj bi Gorjupa zamenjal še tretji nemški predstavnik sistema. Marija Lebar Soli uspešni na izobraževalnem in tekmovalnem področju 8 Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 Kultura, Iz občin PODELITEV IGRALSKIH NAGRAD JSKD Selektorja navdušila tudi gornjegrajska igralca V nedeljo, 8. junija, je bila v Velenju podelitev regijskih nagrad za igralske dosežke, ki jih najboljšim amaterskim igralcem podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD). Na regijskem nivoju sta bila med petimi nagrajenci tudi Tatjana Bezovšek in Tomaž Čre-tnik, oba člana gledališke skupine Kulturnega društva Gornji Grad. Gornjegrajski gledališčniki so letos na oder postavili dve predstavi, obe pa sta pustili močan vtis na re- gijskega selektorja Miho Goloba. Bezovškova je v drami Ljubezen in pohlep upodobila ovdovelo lastnico kmetije Nežo, režiser predstave je bil Bert Savodnik. Čretnik pa je pod režisersko taktirko Klemna Petka v komediji Sleparja v krilu odigral propadlega igralca Lea. Zelo dobro oceno regijskega selektorja, ki je ocenil 15 od 20 predstav v regiji, sta prejeli obe predstavi gornje-grajskih igralcev. Štefka Sem Tatjana Bezovšek in Tomaž Cretnik sta si za odigrani vlogi prislužila nagrado JSKD. (Foto: ŠS) OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Razvojni program temeljni dokument za usmeritve občine Rečiški občinski svet je na junijski seji sprejel več za delovanje lokalne skupnosti pomembnih odlokov, ki so jih v prvem branju obravnavali že na prejšnjih sejah. Sprejeli so razvojni program občine za programsko obdobje 2014-2020, odločali pa so še o nekaterih prodajah oziroma nakupih zemljišč ter o prošnji za subvencioniranje omrežnine in odvoza smeti. Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah, odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odlok o odvajanju in čiščenju Tudi na razvojni program na junijski seji ni bilo posebnih pripomb. Župan Vinko Jeraj je pripomnil, da je bil program pripravljen že pred časom, vendar je bilo potrebno počakati, da so bili znani okviri financiranja iz nove evropske perspektive. Ti so sedaj že nekoliko bolj dorečeni. Občinski svet je po krajši razpravi sprejel sklep, da program potrjuje. Upravljavec stanovanj v blo- GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD kih na Rečici ob Savinji je na občino podal vlogo za subvencioniranje omrežnine pri oskrbi s pitno vodo in odvoza smeti. O temi je predhodno razpravljal pristojni odbor in menil, da glede na predpise ni mogoče kakršno koli razlikovanje cen na tem področju. Občinski svet je potrdil sklep odbora, torej, da se vlogi za subvencioniranje ne ugodi. Marija Lebar Na ogled likovna in kiparska dela družine Podbrežnik V petek, 30. maja, so galerijo Štekl zapolnila dela štirih članov družine Podbrežnik iz Gornjega Grada. Otvoritev razstave slikarskih in kiparskih del izpod rok Irene, Petra, Fabijane in Zoje je pospremilo veliko število domačinov, za pestrejši program pa sta poskrbeli učenki nazarske glasbene šole, Petra Golob na citrah in Špela Bider na harmoniki. Irena je svoj talent pokazala, ko je začela opremljati novo hišo in je bilo potrebno zapolniti prazne stene. Odtlej slika na platno z oljnimi barvami, všeč pa so ji žive barve in cvetoče rože. Pri svojih zadnjih slikarskih delih je uporabila tudi ostanke usnja in blaga ter ga umestila na platno. Peter je ljubezen do svojega kraja prenesel na papir v obliki risb, narisanih z rotringom na belo podlago. Na slikah je upodabljal Gornji Grad v različnih časovnih obdobjih. Žal se je njegova življenjska pot prekmalu končala, njegova dela pa ostajajo. Dela sta razstavljali tudi starejši Podbrežnikovi dekleti. Najmlajša osnovnošolka Zala tudi ustvarja, a svojih del na razstavo ni dala. Fabi-jana študira oblikovanje materialov in veliko časa nameni tako prostoročnemu kot tehničnemu risanju raznih načrtov. V svojih delih uporablja različne tehnike, od svinčnika do pastelov in akvarelnih barvic. Zoja je študentka likovne pedagogike, kjer se srečuje z različnimi tehnikami slikanja in kiparjenja. Njeni kipi so narejeni iz gline in nato pobarvani, slike pa so narejene v akvarelni tehniki in s pasteli. Razstavljavce je predstavila Ni-ka Kolenc, razstavo pa je v imenu organizatorjev, Kulturnega društva Gornji Grad otvorila predsednica Tatjana Bezovšek. Razstava je na ogled do 22. junija. Štefka Sem odpadnih voda v občini so svetniki v prvi obravnavi z določenimi pripombami že sprejemali na prejšnji seji. Kot je razložil sodelavec občinske uprave Rok Jamnikar, je vzrok za sprejemanje uskladitev z sedaj veljavno zakonodajo, saj so bili dosedanji občinski predpisi s tega področja sprejeti leta 2008. Ker so predlagane nove odloke predhodno preučila že delovna telesa občinskega sveta in ker so bile upoštevane vse pripombe, ki so bile dane v prvem branju, je občinski svet odloke tokrat v drugem branju sprejel. Zala, Zoja, Fabijana in Irena Podbrežnik (z leve) na njihovi prvi samostojni razstavi (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 24, 13. junij 2014 9 Kultura GLASBENA ŠOLA NAZARJE Koncert slovenskih popevk popeljal v nostalgične čase Konec maja je Glasbena šola Nazarje znova napolnila nazarski dom kulture, saj je s svojimi učenci in učitelji pripravila tradicionalen in vedno odmeven koncert slovenskih popevk. Na odru so se z zimzelenimi popevkami predstavili učenci solo petja, njihovi učitelji, nekaj skladb pa je pod dirigentsko taktirko Stefana Garkova zaigral tudi Pihalni orkester GŠ Nazarje. Na odru so se ob spremljavi priložnostnega benda učiteljev predstavili učenci solo petja: Urška Bider, Petra Kopušar, Rok Prušnik, Tamara Crnjac, Matej Pustoslemšek, Mateja Seitl, Valerija Lamprečnik, Petra Lamprečnik in učenec harmonike Gašper Lipnik. Kot solist na saksofonu je zaigral profesor Bojan Zeme, ki je ob spremljavi benda učiteljev navdušil občinstvo. Na odru sta se predstavila tudi oba učitelja solopetja, Kristina Šuster in Boštjan Korošec, za konec pa je zapela Maša Tiselj, ki je sicer povezovala dogodek. Člani pihalnega orkestra so poskrbeli za spre- mljavo nekaterim pevcem, občinstvo pa navdušili tudi v samostojnih točkah. Ravnatelj šole Jernej Marinšek se je zahvalil nastopajočim in organizatorjem koncerta ter staršem učencev in drugim podpornikom šole. Kot je dejal, brez njihove podpore šoli in učencem tem v minulem letu ne bi uspelo izvesti številnih kvalitetnih prireditev. Tatiana Golob ^--- KONCERT SLOVENSKIH SAMOSPEVOV Ob prazniku krajevne skupnosti Nazarje je glasbena šola 12. junija pripravila koncert slovenskih samospevov v šolski dvorani. V trinajstih glasbenih točkah se je občinstvu predstavilo osem učenk in učencev solopetja, katerega poučujeta Kristina Šuster in Boštjan Korošec. Pevce sta ob klavirju spremljali Milanka Čre-šnik in Urška Babič. Koncert je pripravila Kristina Šuster. Zbrane je pozdravil predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik. Krajanom je čestital ob njihovem prazniku, vodstvu glasbene šole pa se je zahvalil za njihovo prijazno sodelovanje z občino in organizacijo kvalitetnih glasbenih dogodkov skozi vse leto. Občinstvo je dobro uro in pol uživalo v popevkah, ki so svoj čas navduševale slovensko javnost in zmagovale na številnih festivalih popevk. (Foto: Tatiana Golob) GLASBENA ŠOLA NAZARJE IN GLASBENA ŠOLA RISTO SAVIN ŽALEC V predstavi Trnuljčica nastopilo preko 60 mladih plesalcev V začetku junija je na odru kulturnega doma v Nazarjah združilo moči kar 63 mladih baletk in baletnikov Glasbenih šol Nazarje in Risto Savin iz Žalca. Predstavo Trnuljčica so pod mentorstvom profesorice Tanje Pečenko pripravili učenci vseh skupin plesnih pripravnic in učenci od prvega do tretjega razreda baleta. Balet je na obeh šolah novost zadnjih let, na nazarski izvajajo ta program tretje šolsko leto. Izbrani kostumi, prisrčnost najmlajših in pravi baletni koraki starejših so uprizorili zgodbo o Trnuljčici. Mentorica Pečenko, ki je hkrati poskrbela za koreografijo, režijo in kostumogra-fijo, je pohvalila prizadevnost učencev. Z vajami za predstavo so pričeli v začetku marca in jih stopnjevali vse do premiere. Ta je bila v zadnjih dneh maja v kulturnem domu v Žalcu, tokrat pa so se z zgodbo o princesi, ki se na svoj 16. rojstni dan zbode in za sto let zaspi, predstavili še v Nazarjah. Ob dogodku je spregovoril ravnatelj GŠ Nazarje Jernej Marinšek, ki je vesel dejstva, da je zanimanje za vpis v še relativno nov program na šoli veliko. Ravnateljeva pohvala in zahvala je veljala domačim in gostujočim baletnikom, mentorici in vsem ostalim sodelavcem. Podob- nega sodelovanja z žalsko glasbeno šolo si želijo tudi v prihodnje in tudi, da se zgodovina baleta v Nazarjah piše tako uspešno še naprej. Barbara Rozoničnik Predstavo so pripravili učenci vseh skupin plesnih pripravnic in učenci od prvega do tretjega razreda baleta. (Foto: Barbara Rozoničnik) 10 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Ljudje in dogodki, Kultura PREDSTAVITEV NOVE KNJIGE ROMANE POGORELČNIK V KNJIŽNICI MOZIRJE Knjiga o numerologiji z zavidljivo naklado V maju je izšla druga knjiga zgornjesavinjske avtorice Romane Pogorelčnik z naslovom Nume-rologija, Tvoje ime - tvoja osebnost. Zadnjo v nizu knjig zgor-njesavinjskih avtorjev so najprej predstavili pri Mladinski knjigi v Ljubljani, kjer je knjiga tudi izšla in je že prodajna uspešnica, Zgor-njesavinjčani pa so pogovoru z avtorico o nastanku in vsebini njene knjige prisluhnili v Galeriji Mozirje v sredo, 4. junija. PRVA KNJIGA ŽE DOLGO RAZPRODANA V poslanici Knjižnice Mozirje je zapisano, da njihovo največjo vrednoto predstavljajo zadovoljni uporabniki. Zato se knjižničarji med njih trudijo širiti bralno kulturo, predstavitve domačih zgornje-savinjskih avtorjev in njihovih knjižnih del pa so jim še v toliko večje veselje. S temi besedami je knjižničar Roman Mežnar avtorico knjige povabil k pogovoru. Numerologinja Romana Po-gorelčnik o numerologiji in tudi astrologiji že vrsto let piše za številne medije, izdeluje osebne analize, organizira tečaje nume-rologije ter sproščanja, posve- ča se proučevanju medčloveških odnosov. Pogorelčnikova je leta 2011 v samozaložbi izdala svoj knjižni prvenec Tvoje ime -tvoja osebnost. Knjiga je že dol- go razprodana, kar za slovenski knjižni trg ni ravno običajno. Prva knjiga se je po njenih besedah transformirala, dobila je novo obliko ter nekaj vsebinskih sprememb. Z DRUGO JI JE USPELO DOSEČI ZAVIDLJIVO NAKLADO Druga knjiga je izšla pri največji slovenski založbi, Mladinski knjigi, kar je prav tako svojevrsten uspeh za relativno nepoznanega avtorja. Uspelo ji je doseči tudi zavidljivo naklado, in sicer 2.500 izvodov. To je veliko, je v pogovoru z avtorico poudaril Mežnar, saj je povprečje zadnjih let na slovenskem knji- žnem trgu manj kot 2.000 izvodov. Pogorelčnikova je ob tem podatku povedala, da je imela srečo, saj sta z urednico knjige Urško Kaloper takoj ustvarili dober odnos, poleg tega je imela veliko besede tudi pri oblikovanju videza knjige. V pogovoru o vsebini knjige je zbranim povedala, da je njen namen bralcu pojasniti, kako skrivnosti osebnosti odkriti s pomočjo nu-merologije. V knjigi so predstavljene osnove numerologije ter navodila, kako svoje ime, priimek, datum rojstva in še kaj spremeniti v število. Bralec si lahko v njej prebere nu-merološko analizo stotih slovenskih imen. Ob predstavitvi knjige je avtorica komentirala numerološko sliko slovenskih politikov in povedala nekaj o tem, kako v numerološkem smislu Slovenci vidimo sami sebe in kakšni smo v očeh tujcev. Ob koncu srečanja je povedala, da že pripravlja novo knjigo, v kateri bo prikazala drugačno plat zadnja leta med ljudmi zelo priljubljenih afirmacij. Prav tako pripravlja učbenik o numerologiji, zato jo lahko v go-steh Knjižnice Mozirje Zgornjesa-vinjčani zagotovo še pričakujemo. Tatiana Golob V pogovoru z numerologinjo Romano Pogorelčnik je knjižničar Roman Mežnar poudaril, da ji je s knjigo uspelo doseči zavidljivo naklado. (Foto: Tatiana Golob) KONCERT GLASBENE SOLE OB KONCU SOLSKEGA LETA Cerkev v Solčavi zaživela v zvokih glasbe učencev Glasbene Šole Nazarje V četrtek, 29. maja, so v cerkvi Marije Snežne v Solčavi pripravili koncert učencev nazarske glasbene šole. Vodja nastopa je bil Stefan Garkov. V Solčavi odrašča precej mladih glasbeno nadarjenih in pridnih učencev, ki se s pomočjo staršev udeležujejo pouka instrumenta in teorije v Nazarjah. Koncert so sooblikovali tudi učenci iz Luč, ki so se prav tako skupaj s starši pripravljeni voziti na precej oddaljene ure pouka. Poslušalci so lahko prisluhnili najmlajšim iz prvega razreda in vse do učenke, ki zaključuje šesti razred glasbene šole. Korepetitorka, spremlje- Poslušalci so lahko prisluhnili najmlajšim iz prvega razreda in vse do učenke, ki zaključuje šesti razred glasbene šole. (Foto: Slavica Tesovnik) valka na klaviaturah, je bila ob določenih nastopih Milanka Črešnik. Skladbe so bile dela naših in tujih skladateljev. Prisotni so prisluhnili klasični flavti, klavirju, citram, flavti, violini, harmoniki, saksofonu in diatonični harmoniki. Stefan Garkov je zaključil z Nit-chejevim citatom: »Brez glasbe, bi mi bilo življenje ena sama napaka.« Nastopajočim in njihovim mentorjem se je zahvalil direktor Centra Rinka Marko Slapnik in šopki rož so romali v roke marljivih mentorjev, tistih dveh, ki sta bila omenjena, in mentorice za citre Cite Galič, ki je pristopila na koncu. Slavica Tesovnik I Savinjske novicešt. 25, 20. junij 2014 11 Voščila Vsem občankam in občanom čestitamo ob državnem prazniku in le I im o prijetno praznovanje! Župan Ivo SuhotferšnSk, občinski svet in občinska uprava 3 "V -T' dnevii-iisrzaincsti vas vasimč srošlavo"? kulturnim programom, ki bo''v-nedeljo, £2.6.20*4, ob 1|j uri no športnem igrišču S Racfmirju. G^an^irj ObrnuLno ¿druitnj<1 vettr^m vojiht.' m Sluten jo Z^orniftss« ijskoZaiJreck.e doline m Pclicijsfco vatikanske ci^jttvc Sšvei ia'cH«Bodbrnočje ou bu' m uj irj e I 12 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Zgodovina in narodopisje ■■ Godci skrbeli za veselje (6) Piše: Aleksander Videčnik DRUŽABNE IGRE Vedež Godci so dva izmed svatov pripravili, da sta predstavljala konja, ki vse ve in zna odgovoriti na vsa vprašanja in napovedati prihodnost vsakemu izmed svatov, le za nevesto in ženina niso želeli napovedovati prihodnosti. Spet sta se dva moška postavila drug za drugim, čeznju so vrgli odejo in taka ju je godec pri-vedel v sobo pred svate, ki so konja bučno pozdravili. Namesto konjske glave je imel tisti spredaj na roki zavezano culo v obliki glave in z njo prikimaval ali odkimaval na vprašanja godca, ki je vodil prizor. Seveda so pričeli s spraševanjem o posameznem svatu, pri tem nista bila izvzeta nevesta in ženin. Vprašanja so se glasila, denimo takole: »Je Francl zvest svoji ženi?« Ali: »Miha rad pogleda čez plot, koliko otrok je sojeno njemu?« Ali kateremu drugemu paru iz družbe. Vprašanja so včasih postala kočljiva, saj so se ljudje med seboj poznali in vedeli vse drug o drugem. Vendar do žalitev ni smelo priti! Mlatiči Sredi sobe so postavili klop, pod njo je bil pokrit godec. Na obeh rokah je imel nataknjena oblačila, na eni ženska, na drugi moška. Običajno so takšno »lutko« poimenovali z imenom koga izmed znanih sosedov. Godec - mlatič je tedaj moral z obema rokama tolči v taktu, kot so to počeli mlatiči. Delo godca pod klopjo nikakor ni bilo lahko, zato je bil po igri bogato nagrajen s pijačo. Mlin Godec je legel na klop, pokrili so ga z rjuho iz hodnega platna. V rokah je imel palici in z njima tolkel po nogah klopi, kot to ropoče mlin. Drugi godec je bil mlinar, ki je svatom prikazoval kakovost mlinskih izdelkov na krožniku. Če je radovednež preblizu pogledal na krožnik, je mlinar pihnil v moko. Seveda je radovednež dobil kar nekaj moke v obraz in na obleko. Potem je bilo obilo kr-tačenja ob smehu ostalih svatov. Brus Godec se je oblekel v brusača in pripeljal drugega v sobo kot samokolnico (držal ga je za noge, z rokami pa je možakar oponašal hojo). Že sam pogled na oba godca je povzročil obilo smeha in dobre volje. Nato se je namestil na klopi in z dvema pokrovkama drgnil v smeri urinega kazalca - to je ponazarjalo vrtenje brusnega kamna. Brusač je pridno brusil razne nože na pokrovkah in tistemu, ki je pokrovki vrtel, nenehno vlival vodo v usta, da je ta lahko brizgal po »brusnem kamnu«. Bilo je dosti mokrote in veliko smeha. Robot Nekoč so tej igri rekli »električni deda«. Godec je nekoga, ki je imel malo več smisla za igranje, prinesel sredi sobe in ga trdo postavil na tla, saj bi naj bil robot. Ta se je gibal le na namig godca. Nato sta se pojavila dva kupca, ki bi robota želela kupiti za delo doma. Ogledovala sta ga z vseh strani in pri tem dregala vanj tako, da je ta krepko zamahnil in oba podrl na tla. Posebnost dogodka je bilo barantanje za robota. Frizer Godci so naredili veliko britev iz dveh letvic. Eden je oblekel belo oblačilo in ponazarjal brivca. K njemu so pripeljali kosmatega, da bi ga Radovednost Godec je prišel v sobo z velikim košem na rami. Razglasil je, da ima v košu osla. Kdor ga želi pogledati, naj to čim prej naredi. Seveda ni manjkalo tistih, ki niso poznali te zvijače. Marsikdo je torej želel osla pogledati - da je za osla v košu le premalo prostora, so mnogi menili in si stvar ogledali od blizu. Tedaj je godec koš odkril, v njem je bilo ogledalo in radovednež se je prepričal, da vidi sebe. To je spet povzročilo veliko smeha in zbadanja na račun nepoznavalca godčevskih zvijač. Rentgen (operacija) Tako so imenovali prizor, ki so ga na raznih prireditvah, posebno pa na svatbah, radi prikazovali. Med vrata so napeli belo rjuho, zunaj v veži pa so postavili nekaj svetilk, da je bilo čim več svetlobe. Tako je bila zelo dobro vidna senca človeka, ki je bil v prizoru bolnik, pa tudi tistega, ki je bil v vlogi zdravnika, ki je po pregledu ugotavljal razne bolezni bolnika in predlagal operacijo. Vse to se je videlo kot senca. Sledilo je od- Poroka Franca Ugovška v Gornjem Gradu leta 1910. Na njej so igrali godci: Franc Bezovšek, Janez Šetej in Kvedrov Tomaž. obril. Najprej ga je s čopičem za beljenje namilil s smetano, ki je bila pomešana z jajci. Ta namaz je brivec odstranjeval, kot bi bril in kosmatemu mašil »milnico« v usta. Včasih so hkrati brili dva, kar je seveda še bolj navduševalo navzoče. Prodaja rac Nekaj mlajših moških je nizko čepe oponašalo race. Prišli so kupci in tehtali živali, ob tem pa so hudo barantali. Že samo zbijanje cene je bilo zelo zabavno, saj so pri tem kot prodajalci sodelovali ustrezni godci, nabriti z vsemi žavba-mi, kupci pa običajno niso bili kaj prida duhoviti. Ko so vzdigovali (tehtali) »race«, je nekdo izmed godcev prav tiho postavil eni izmed njih posodo z vodo in ko jo je (raco) kupec položil nazaj na tla, se je z zadnjo platjo znašla v vodi ... Godci so pri tem trdili, da race zelo ljubijo vodo ... stranjevanje raznih predmetov iz bolnikovega telesa: ven so metali verige, kline, posodo, jedilni pribor in podobno. Godec, ki je igral zdravnika, je močno pretiraval v naštevanju bolezni in potrebnih ukrepov. Po navadi so na koncu »operacije« razglasili ali smrt (operacija je sicer odlično uspela, le bolnik je ni prenesel). V drugih primerih se je bolnik ves čil prikazal med gledalci. Marsikje so na to vso kramo, ki je bila v bolnikovem telesu, pripeljali v samokolnici v sobo na ogled. Zdravnik (godec) je vneto tolmačil zahteven »strokovni poseg«. Za današnje čase bo mogoče kdo menil, da so bili opisani prizori nezanimivi. Tedaj pa je bilo le malo sredstev, s katerimi se je dalo prikazati kaj veselega in razvedrilnega. Godci so bili iznajdljivi in zaradi tega marsikdaj dobro nagrajeni. 13 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Nasveti, Organizacije Kostanjeva šiškarica je napadla pravi kostanj! MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje V zadnjih tednih so obiskovalci gozdov na kostanjih opazili izredno veliko število do sedaj večini nepoznanih ali vsaj redko videnih tvorb - šišk. Povzroča jih invazivna tujerodna žuželka Dryocosmus ku-riphylus, slovensko ime zanjo je kostanjeva šiškarica. Kostanjeva šiškarica izvira iz Kitajske, kjer je stalno prisotna na tamkajšnjem kostanju. Z razvojem transporta in mednarodno trgovino je med svetovnima vojnama začela svojo osvajalsko pot po svetu. Leta 2002 so jo prvič odkrili v Evropi, v Piemontu, leta 2004 so jo zanesli v Slovenijo, in sicer z nekaj okuženimi sadikami žlahtnega kostanja. Večino so jih našli in uničili, vseh pa ne. Leta 2007 se je pojavila na Sa-botinu in od tam razširila v gozd, najprej po Primorski, nato po ostali Sloveniji. V letu 2011 je bilo odkrito novo območje pojava na jugovzhodnem delu države, kjer se je širila iz Hrvaške. Leta 2012 smo zaznali njeno prisotnost na našem območju, leta 2013 smo jo potrdili na vsem območju, kjer raste kostanj, tako je naše območje pristojna agencija razglasila za napadeno. Letos pa je število šišk na kostanju dobesedno eksplodiralo. To je po svoje razumljivo, saj pri nas šiškarica še nima odpora okolja. Plenilci, zajedavci in bolezni, torej naravni sovražniki nanjo še niso pripravljeni, zato se širi po prostoru in v prostoru. Po naravni poti se širi počasi, ker so te žuželke slabe letalke, le veter jih lahko zanese nekaj dlje od matičnega drevesa. Hitrost letnega napredovanja je do 15 km. Na dolge razdalje jih prenaša človek, predvsem s sadilnim materialom, na katerem je okužbe skoraj nemogoče odkriti, ali kot slepega potnika. ŠKODO DELAJO LIČINKE Poleti samice v letošnje brste polagajo jajčeca, iz katerih se jeseni razvijejo ličinke, ki mirno prezimi-jo in spomladi začnejo s svojimi izločki spodbujati mlado tkivo drevesa v rast šišk. Šiške so zelene barve in okrogle ali jajčaste oblike. Na sončni strani včasih rahlo pordečijo. Najdemo jih predvsem na listih ob glavnih listnih žilah, pri osnovi socvetij in na Vendar se tako kot povsod v naravi, najdejo odporni osebki, na katerih bodo gojitelji in žlahtnitelji maro-nov lahko gradili selekcijo. V gozdovih je škoda ekološka, saj je pravi kostanj že brez šiška-rice ogrožen zaradi kostanjevega raka in črnilovke. Ocenjujemo, da se bo v naših krajih zaradi napada šiškarice zagotovo posušilo nekaj že tako oslabelih dreves, ostala pa bodo proizvedla manj kostanja. Šiške so na najvitalnejših delih krošnje, na klavnih žilah. (Foto: Marijan Denša) poganjkih pravega kostanja. So različno velike; od 0,5 cm do 4 cm, največkrat okoli 2 cm. V njih je ena ali več ličink, ki se do enega meseca prehranjujejo s tkivom in slabijo drevo. To, kar vidimo s tal, je le manjši del okužene krošnje. Iz ličinke se razvije buba, iz nje pa odrasle osi-ce. Velike so do 3 mm. Ker se ne prehranjujejo, živijo največ 10 dni. Vse so ženskega spola, zato se razmnožujejo partogenetsko, torej nespolno. Njihova naloga je samo odlaganje od 100 do 150 jajčec. Torej je za širjenje na nekem prostoru dovolj ena sama osica. POŠKODBE IN ŠKODA Šiške so na ključnih mestih prevodnega sistema drevesa, da močno preprečujejo pretok sokov v drevesu in s tem drevo slabijo, poleg tega jih je zelo veliko. V nasadih žlahtnih kostanjev -maronov so gospodarske škode zelo velike, saj so v nekaj letih nekatere nasade povsem opustošile. To pomeni poslabšano prehran-sko osnovo za prostoživeče živali v gozdu, med drugim tudi za divje prašiče, jelenjad in srnjad. Seveda bo manj kostanja tudi za nabiralce. Zmanjšal se bo prirast lesa za posek, ocenjujemo, da ne toliko, da bi vplival na gozdno proizvodnjo. Posebej so ogrožene domače čebele. Kostanjeva paša je bolj kot za količino medu, tega je v skupnem deležu po oceni od 10 do 15 odstotkov, pomembna za razvoj medono- snih čebel. Kostanjevo cvetje predstavlja zanesljiv in dolgotrajen vir paše, na določenem območju traja vsaj tri tedne. Predvsem pa čebele na kostanju naberejo veliko cvetnega prahu. Ta je pomemben dejavnik za uravnavanje populacije družine, to je zaleganje matice in za zimsko preživetje čebelje družine! KAJ STORITI? Pridelovalci žlahtnega kostanja in tudi nekateri čebelarji zahtevajo, da država dovoli uvoziti parazitoi-dno osico Torymus sinensis, ki na Kitajskem naravno parazitira kostanjevo šiškarico. To so storili že v Italiji, na Hrvaškem in na Madžarskem. Po drugi strani pa številne evropske države tega niso storile. Pristojne ustanove menijo, da je treba biti pri vnosu tujerodne vrste izredno previden, saj se lahko negativne posledice pokažejo šele čez več let. Primer je vnos harle-kinske pikapolonice, ki je že skoraj izpodrinila domače vrste pikapolonic. Zato so previdni in soglasja za uvoz osice ne dajo. Naravi je treba dati čas, da sama vzpostavi porušeno naravno ravnovesje. Zlasti pomembno je to v gozdovih, kjer so v primerjavi z nasadi, torej kmetijskimi površinami, naravni procesi preveč prepleteni, da bi vanje izraziteje posegali. Lastniki gozdov bodo morali posekati kakšen kostanj več na leto, potem pa se bo stanje umirilo, podobno kot se je pri kostanjevem raku. Virus, ki napada glivo kostanjev rak, deluje počasi, a zanesljivo (hi-povirulenca kostanja). Vedno več kostanja rak preživi. 5. Dan Menine in 3. Noč Menine Planinsko društvo Gornji Grad bo v torek, 24. junija, pripravilo Noč Menine v znamenju pripovedovanja zgodb ob ognju, opazovanju zvezd, Potovke pa bodo izvedle interaktivno interpretacijo pravljice. Dan Menine, na praznik državnosti, 25. junija, bo namenjen druženju, družabnim igram, predstavitvam društev in maši. Osrednja govornica na prireditvi bo Marjeta Keršič Svetel, ki bo vodila sprehod po okolici planinskega doma. ŠS 14 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Kultura, Ljudje in dogodki, Šport KONCERT POD ZVEZDAMI Žametni glasovi poželi ovacije V petek, 6. junija, so pred gornje-grajsko katedralo zazveneli moški glasovi oktetov Aljaž in Žetev. Z bogatim izborom odpetih pesmi sta požela ovacije številnih poslušalcev, ki so se zbrali na koncertu pod zvezdami. Po skupnem nastopu so svoj del koncerta odpeli gostje s Primorske. Poleg značilnih pesmi iz njihovega okolja so zapeli številne priredbe, ki so obiskovalce pritegnile k sodelovanju. Člane okteta je združilo zabavno naključje, rojstvo otroka enega od članov. Ker si je želel zapeti ženi pod oknom porodnišnice, je našel par somišljenikov, da so to uresničili. Prvi nastop se je nadaljeval v uspešno pevsko zgodbo, ki traja že pet let. Člani obeh oktetov so se srečali na enem od nastopov, kar je pripeljalo do sodelovanja. Tudi člani okteta Žetev so odpeli številne pesmi s svojega repertoarja. Domačin, glasbeni pedagog in umetniški vodja okteta Mitja Veni-šnik je pred leti k sodelovanju po- vabil nekaj svojih nekdanjih učencev in pričela se je pisati zgodba o uspehu. Fantje so pevskim točkam dodali še prenekatero zabavno. Tako zasedbama kot obiskovalcem se je za prijeten večer zahvalil Iztok Kolenc, predsednik gornjegrajske-ga turističnega društva, ki je dogodek organiziralo. Štefka Sem Združena okteta sta navdušila obiskovalce koncerta pod zvezdami. (Foto: Štefka Sem) FESTIVAL KIPARJENJA Z MOTORNO ZAGO Zmagovalnega ruševca izdelal Tadej Brgles z Ljubnega Pretekli vikend so na izletniški točki na Gradišču nad Stično zapele motorne žage. Društvo kiparjev z motorno žago je pripravilo drugi Festival kiparjenja z motorno žago, v sklopu katerega je potekalo tudi drugo državno prvenstvo v hitrostnem kiparjenju z motorno žago. Naziv državnega prvaka je letos pripadel Tadeju Brglesu z Ljub-nega ob Savinji za leseno skulptu-ro ruševca. Brgles je tridnevno dogajanje opisal kot prijetno, a delovno druženje kiparjev. Ob zmagi je bil vesel, a hkrati presenečen, saj je bila konkurenca huda. Za dober izdelek je namreč potrebno precej vaje in vsi tekmovalci so kar precej žagali za trening. Sodelujoči na festivalu kiparjenja so v treh dneh izdelali veliko skulpturo, motiv so si izbrali sami, in še eno v tekmovalnem delu hitrostnega kiparjenja. Kot veliko skulp- turo je Brgles izdelal divjega prašiča, katerega lovi pes. Na tekmovanju je sodelovalo 18 kiparjev, med njimi še Matjaž Ugo- všek iz Gornjega Grada in trije Sol-čavani: Matija Vavdi, Andrej Gru-dnik in Vincenc Roban. Štefka Sem Mali maraton Mozirja Preteklo soboto se je Malega maratona Mozirja udeležilo 534 tekačev iz vse Slovenije. Poleg njih je 80 otrok zmoglo preteči traso Bimbo teka. Na pol maratonski razdalji je v moški konkurenci zmagal Danijel Hajdinjak, Mateja Mlinar pa v ženski. Na rekreativnem teku sta s konkurenco pometla David Begič in Mateja Tofant. Traso družinskega teka sta najhitreje pretekla Igor Cvikl in Polona Lamut. Več o malem maratonu boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic. Benjamin Kanjir STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Vodi Bezovšek Naziv državnega prvaka je pripadel Tadeju Brglesu za leseno skulpturo ruševca. Člani Strelskega društva Gornji Grad so v nedeljo organizirali drugo tekmo z malokalibrsko pištolo drulov. Na strelišču gornjegrajske lovske družine so streljali na 25 metrov v tarčo 50 x 50 cm. Zmagal je Peter Bezovšek (87 krogov), dru- gi je bil Ciril Kolar (80), tretji pa Boris Purnat (78). Bezovšek tudi vodi na razporedu za družinskega prvaka 2014, saj ima 343 točk pred Borisom Purnatom (325) in Tomažem Trogarjem (324). PB 15 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Ljudje in dogodki, Organizacije MOZIRJE Srečanje ob petdesetletnici zaključka osnovne šole Konec maja so se na srečanju dobili nekdanji učenci mozirske osnovne šole, ki so takratni osmi razred in s tem osnovno šolo zaključili v Mozirju leta 1964. Tokratno srečanje ni bilo prvo, prvič pa se jim je po petdesetih letih pridružil nekdanji ravnatelj Maks Vester. Kot je povedal glavni organizator srečanja Marko Dolšak, so tisto leto v osmi razred v Mozirje hodili tudi učenci iz Nazarij in Rečice ob Savinji. Spomini na takratne dni so še vedno živi, še zlasti, ker so se pred tem srečevali že na prejšnjih okroglih obletnicah. Takih srečanj je bilo kar šest, na njih so se jim pridružile tudi nekatere nekdanje učiteljice. V zaključnem osmem razredu leta 1964 je bilo 34 učenk in učencev. Velika večina se jih je udeležila tokratne slovesnosti, nekaj pa jih je življenje razkropilo po svetu. Sošolci so se v zahvalo za organizacijo srečanj, ki jih sicer najbrž ne bi bilo, še posebej zahvalili Marku Dolšku in Veri Pečnik in jima podelili poseb- ni medalji. Sicer pa je srečanje potekalo v zabavnem vzdušju ob programu, ki so ga pri- pravili za to priložnost in izvedli kar sami. Marija Lebar Nekdanji osmošolci, ravnatelj in učiteljice na srečanju v Mozirju (Foto: Marija Lebar) DIABETIKI NA DEBELEM RTIČU Zdravo in aktivno preživljanje prostega časa Zgornjesavinjski diabetiki so bili tudi letos na okrevanju v Mladinskem zdravilišču na Debelem Rtiču. Letovanje je bilo v prvi vrsti namenjeno zdravemu in aktivnemu preživljanju prostega časa, izobraževanju in nenazadnje tudi sprostitvi in druženju. Največ časa so namenili kopanju in telesni vadbi v bazenu z ogrevano morsko vodo pod vodstvom za to usposobljenih mentorjev ter sprehodom v čudoviti okolici hotela. Organizirani so bili jutranji enourni pohodi v dveh težavnostnih stopnjah in večerna telovadba, saj je telesna aktivnost za diabetike poleg ustrezne prehrane zelo pomemben faktor za uravnavanje krvnega sladkorja. Vsem udeležencem je bilo omogočeno ambulantno merjenje sladkorja, holesterola, krvnega pritiska in stopnje kisika v krvi. Udeležili so se še strokovnega predavanja o pozitivnem mišljenju. Poskrbljeno je bilo tudi za druženje, saj je tovrstna sprostitev zelo koristna. Simpatična anima-torka je vsak večer pripravila kakšno aktivnost: od plesa z izborom mistra in miss Rtiča do tombole in ogleda dokumentarnih filmov o primorskih mestih. Enotedensko letovanje je vsem koristilo, saj so poskušali živeti čim bolj zdravo, kar je za tovrstne bolnike še posebej zelo pomembno. Tako Zgornjesavinjski diabetiki so bili na enotedenskem letovanju. (Fotodokumentacija Marije Venek) so še toliko bolj hvaležni vsem, ki so jim finančno priskočili na pomoč. Marija Venek 35. Od lipe do prangerja Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji pripravljajo 35. tradicionalno prireditev Od lipe do pangerja. Že na dan državnosti obljubljajo veliko športnih užitkov na turnirju v malem nogometu za ženske za pokal občine. Zadnji petek v juniju bo kulturno obarvan. V sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom Utrip in veziljami upokojenskega društva ter osnovnošolci bodo v osnovni šoli pripravili različne razstave. Obiskovalcem se bo z likovnimi deli predstavila Blan-ka Božič, osnovnošolci bodo na ogled postavili svoje izdelke. Obiskovalci si bodo lahko ogledali narodopisno razstavo Pozabljene črepine in razstavo vezenin, ki so nastajale v minuli zimi. Zadnja nedelja v juniju bo šaljivo obarvana. Na športnem igrišču Mladost se bodo pomerili zaselki rečiške občine v šaljivih igrah. Dogajanje bo povezoval Franci Podbrežnik - Solčavski. Sklop prireditev bodo zaključili z Večerom pod trško lipo prvo julijsko soboto. Na njem se bodo v kulturnem programu predstavili pevci klape Sidro, za zabavo pa bodo poskrbeli Okrogli muzikanti. Ob bogatem srečolovu bodo obiskovalci lahko uživali tudi v ognjemetu. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Kultura, Čestitke, Oglasi KONCERT ZA GASILCE V RADMIRJU Dobrodelnost poplačana z dobro glasbo V soboto, 7. junija, so radmirski športni park zapolnili ljubitelji dalmatinskega melosa, saj je tam gostoval priljubljen dalmatinski pevec Tomi-slav Bralic s klapo Intrade. Skoraj tri ure so glavni gostje dobrodelnega večera navduševali poslušalce, ki so tudi prepevali njihove največje uspešnice. Uvodoma so za glasbene užitke poskrbeli Rečiški pobi, zaključek večera pa je pripadel ansamblu Smeh. Prostovoljni radmirski gasilci so v pripravo dobrodelnega koncerta za gasilce vložili veliko prostovoljnih ur dela. Vse, kar se je dalo, so po besedah njihovega predsednika Damijana Nerata postorili sami. Koncert je bil finančno uspešen, saj so v športni park privabili okrog tisoč ljudi. Že dolgo si želijo nov gasilski dom, v starem je namreč premalo prostora. So lastniki zemljišča poleg radmirske stare šole, na katerem bi radi gradili. Dokumentacijo imajo urejeno do te mere, da bodo lahko v kratkem zaprosili za gradbeno dovoljenje. Če bo šlo po planih, bodo jeseni pričeli z zemeljskimi deli, v prihodnjem letu pa naj bi se selili v nov dom. Nerat je povedal, da se že dogovarjajo s potencialnimi kupci za nakup starega gasilskega doma, saj bo kupni na pomemben del sredstev za gradnjo novega. Tudi Občina Ljubno bo v prihodnjem letu v pro- računu planirala nekaj sredstev za gradnjo, doslej so vse stroške krili sami. Štefka Sem Gostje večera Tomislav Bralic in klapa Intrade ter ostali nastopajoči so v radmirski športni park privabili okrog 1.000 obiskovalcev. (Foto: Štefka Sem) j,- <■■ :. * L^gPfeajESM NDAI21ASR I Savinjske novicešt. 25, 20. junij 2014 17 Ljudje in dogodki 5. SREČANJE LJUBITELJEV AMERIŠKIH AVTOMOBILOV DAYS OF THUNDER Vroče pod žgočim nebom in pod pokrovi motorjev Na parkirišču Frenky's puba na Prihovi so se prvo soboto v juniju zbrali ljubitelji ameriških avtomobilov. Po letu premora je bil zopet čas za dneve grmenja oziroma Days of thunder, ki jih je tokrat petič organiziral Avto-moto klub Filand iz Mozirja. Na prizorišču je bilo ves dan živahno. Podnevi so bila v ospredju vozila, zbralo se je namreč 94 avtomobilov in 13 motorjev iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, ponoči pa so bili obiskovalci deležni še koncerta skupine Plava trava zaborava in ogleda »strokovnega« pranja avtomobila iz pod rok brhke mladenke. Po zboru vozil je sledila panoramska vožnja po dolini, ki je bila tudi tokrat prava paša za oči. Ljubitelji ameriških vozil so na ogled pripeljali tako starodobnike kot novejše avtomobile, avtodome, prikolice in motorje Harley Davidson. Po vrnitvi na parkirišče so sledili ogledi avtomobilov in koncert domače skupine Black Leather Band. Jeklene konjičke si je ogledalo okoli 1.500 obiskovalcev, ki so spoznali različne znamke ameriških vozil in od njihovih lastnikov izvedeli marsikatero zanimivost. Na primer to, da morajo za nekatera vozila rezervne dele pridobiti iz Amerike. Novost letošnjega srečanja je bilo merjenje izpušnih plinov in izbor tistega z najslabšim rezultatom. »Ponavadi se na takšnih sreča- njih meri glasnost izpuha, mi pa smo se odločili, da bomo merili čistost izpuha. Tisti, ki bo imel najslabši rezultat, bo dobil spomin-ček, ki ga bo spominjal na to, da je bil njegov avto okolju najmanj prijazen,« je povedal organizator Andrej Peciga. V večernih urah je nastopila Plava trava zaborava, ki velja za naj- bolj znano in priljubljeno country skupino na območju nekdanje Jugoslavije. Množico pa je dodatno navdušila lepotica, ki je s pranjem avtomobila zabavala predvsem moški del obiskovalcev. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: thu5usa). Tekst in foto: Katja Remic Novak Srečanje je spremljala komisija, ki je podelila priznanja: pontiac star chief - best sedan, cadillac - best station wagon, ford mustang 1969 - best cabrio, camaro z28 - best sport car in cadillac de ville - best of show. K lepim avtomobilom »pašejo« lepa dekleta in zvedavi fantje. Camaro Z28 je prejel nagrado best sport car. Ameriške avte moraš znati voziti, sploh oldtimerje. Organizacije, Ljudje in dogodki TEČAJ VARNEGA DELA Z MOTORNO ZAGO 17 tečajnikov prejelo certifikat V mesecu maju je na Ljubnem ob Savinji skupina 17 tečajnikov opravila dvodnevni tečaj iz varnega dela z motorno žago. Tečaj sta organizirala ljubenska revirna pisarna Zavoda za gozdove Slovenije in Savinjsko gozdarsko društvo Nazarje zaradi nujnosti usposabljanja lastnikov gozdov za varno opravljanje sanacije gozdov po žledolomu. Občina Ljubno je tečaj sofinancirala. Tečajniki so se prvi dan posvetili teoriji, drugi dan pa so v gozdu opravili praktični del. Vsi so tečaj uspešno opravili in prejeli certifikat. ŠS Vsi udeleženci so tečaj varnega dela z motorno žago uspešno opravili. (Foto: Lojze Gluk) OSNOVNA ŠOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Juri Muri v sodobni preobleki V naglici našega vsakdanjika si redkokdaj vzamemo čas zase ali drug za drugega. Moderna tehnologija je zavzela velik prostor v naših življenjih. Življenja brez računalnika in telefona si skoraj ne znamo več predstavljati. Marsikdo jima nameni več časa kot družini in prijateljem. Na naši šoli smo o tej problematiki sodobnega časa razmišljali in ustvarjali na poseben način. Združili smo moči in priredili znano zgodbo o Juriju Muriju, fantu, ki zapusti svoj dom in odide v Afriko, kjer najde nove prijatelje. V naši zgodbi je glavni junak zelo navezan na svoj telefon, brez katerega težko preživi tudi v Afriki. Toda afriške živali in domorodci ga prepričajo, da sta druženje in kvalitetno preživet čas v družbi GASILSKO TEKMOVANJE V ŠPORTNEM CENTRU LAZE Za kip svetega Florjana se je potegovalo 16 ekip prijateljev pomembnejša od sodobne tehnologije. V plesno-pevsko-dramski predstavi, s katero smo se predstavili v četrtek, 29. maja, je sodelovalo več kot 160 učencev centralne in obeh podružničnih šol, ki so s svojim nastopom navdušili polno dvorano šolske telovadnice. Prireditev pa je imela tudi dobrodelno noto. Zbirali smo finančna sredstva za nakup šolskih potrebščin za naša učenca Lano in Jana Suljanovica, ki sta bila oškodovana v nedavnem požaru, in bili pri tem zelo uspešni. Nataša Bele Za zmago ekipa prejme prehodni kip sv. Florjana, ki ga naslednje leto vrne. V kolikor zmaga ista ekipa trikrat zapored, dobi kip v trajno last. (Foto: Katja Remic Novak) Zadnjo soboto v maju se je na njem začeli 91. leta pri zadružnem Jurija afriške živali in domorodci prepričajo, da sta druženje in kvalitetno preživet čas v družbi prijateljev pomembnejša od sodobne tehnologije. (Fotodokumentacija OŠ Gornji Grad) Športnem centru Laze odvilo gasilsko tekmovanje za kip sv. Florjana. PGD Gorica ob Dreti je tekmovanje pripravilo že 24. leto. Tokrat je tekmovalo 16 ekip, vse so bile iz Savinjsko-šaleške regije. Prvo mesto v ženski in moški kategoriji je pripadlo ekipama PGD Lokovi-ca. V moški kategoriji so drugo mesto osvojili gasilci iz Paške vasi, tretje pa člani druge ekipe z Rečice ob Savinji. V ženski konkurenci so se na drugem mestu zvrstile članice PGD Pesje, na tretjem pa članice PGD Paška vas. Anton Blatnik, ki je bil 25 let poveljnik društva, 10 let predsednik, sedaj pa kot častni poveljnik uživa v pokoju, je razložil, da so s tekmova- domu v Kokarjah. Leta 2000 so tekmovanje preselili na Laze. Povedal je še, da glavne nagrade ni možno dobiti kar prvo leto tekmovanja, ampak se je treba zanjo truditi tri leta: »Najboljša ekipa prejme prehodni kip sv. Florjana. V kolikor ista ekipa tri leta zapored osvoji prvo mesto, pa prejme kip v trajno last.« Njegovemu pripovedovanju se je pridružil sedanji poveljnik PGD Gorica ob Dreti Aleš Tevž in povedal, da so trikrat zapored že zmagali in tako prejeli kip sv. Florjana gasilci iz Dobrovelj in Andraža. Letos ni bilo kandidata, saj nihče ni zmagal dvakrat zapovrstjo, da bi se lahko boril za glavno nagrado. Katja Remic Novak 19 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Šport in šah POKRAJINSKO PRVENSTVO DRUŠTEV UPOKOJENCEV V ŠAHU V Mozirju se je pomerilo deset ekip V sredo, 4. junija, so se v Mozirju na pokrajinskem turnirju v šahu zbrali upokojenci od Solčave do Rogatca, ki se predajajo tej miselni igri. Septembra pričakujejo še državni turnir, ki bo potekal v Mozirju. Ekipe je zjutraj pričakal pozdrav predsednice Društva upokojencev Mozirje Marije Franko. Od domačinov so nastopili Hubert Golob, Edvard Stradovnik, Ernest Špeh in Ivan Bezjak. Sko- SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Prva zmaga v poletnem delu tekmovanja zi dopoldne se je deset ekip med sabo pomerilo v desetih partijah. Ekipa iz Žalca je pokazala največje mojstrstvo, drugo do tretje mesto je pripadlo Celju in Šentjurju, četrto mesto Slovenskim Konjicam, Mozirjani pa so osvojili peto mesto. Organizacijo tekmovanja je speljal član mozirske šahovske sekcije Hubert Golob, ki je kot zagnan ša-hist kandidat za velemojstra. Slavica Tesovnik Karlo Vodušek je zmagal, na drugem mestu pa se mu je na stopničkah pridružil Jernej Presečnik. (Foto: Blaž Presečnik) Hubert Golob zaključuje v deseti partiji. (Foto: Slavica Tesovnik) Prvi junijski vikend je bila v Mostecu revija smučarskih skokov, na kateri so se med seboj pomerile vse generacije. Od ljubenskih skakalcev sta se v kategoriji dečkov do 13 let najbolje odrezala Karlo Vodušek, ki je zmagal, in drugouvr-ščeni Jernej Presečnik. Med dečki do 14 let je tretje mesto osvojil Žak Mogel, 12. je bil Filip Vranc in 17. Marsel Lihteneger. Tretje mesto je v kategoriji do 15 let osvojil tudi Medard Brezovnik, Lo-vro Vodušek je bil peti in Aljaž Ne-rat 21. Pri dečkih do 12 let je Gora- zd Završnik tekmovanje končal na petem mestu in Lenart Presečnik na 12. Edina tekmovalka med deklicami je bila Petja Brglez, med deklicami do 15 let je osvojila sedmo mesto, je pa dobila priložnost, da je tekmovala v paru skupaj z Anjo Javrošek na tekmovanju v parih, na katerem so sodelovali najboljši skakalci, reprezentanti na čelu s Petrom Prevcem. Vrhunec celodnevnega dogajanja v Mostecu je bilo tekmovanje mešanih parov. ŠS JUDO KLUB VELENJE Odlični rezultati mladih Zgornjesavinčanov Judo klub Velenje ima že dolgo tradicijo. V njem so se borilnih veščin v preteklosti učili le redki Zgor-njesavinjčani. Po besedah trenerja Zdenka Slatnarja pa so v zadnjih dveh letih vidne rezultate dosegli Urh Štober, Vid Jelaš, David Hostič in Jan Zavratnik. Trdo delo in redni treningi so se obrestovali vsem. Zavratnik si je v dveh sezonah priboril tri srebra, Hostič pa je enemu prvemu mestu dodal dve tretji. »Najbolj smo se veselili medalj na turnirju v Je-nnersdorfu v Avstriji, kjer so se z medaljami izkazali Jelaš, Zavra-tnik in Štober,« je povedal Slatnar. Največ je v dveh letih napredoval Štober. V svoji starostni kategoriji je po medaljah posegal tako na pokalnih tekmah v Novem mestu, Beltincih, na Ptuju kot na memori-alnih po Sloveniji. Na mednarodni tekmah je sodeloval v Avstriji in doma v Beltincih. Letošnja sezona se je konec junija zaključila. Judoiste sedaj čaka še nekaj sprostitve v poletnih taborih v Izoli in na Madžarskem. V zadnjih dveh letih so vidne rezultate ob pomoči trenerja Zdenka Slatarja dosegli (od leve) Jan Zavratnik, Urh Štober, David Hostič in Vid Jelaš. (Foto: Marija Šukalo) »Bistvo juda namreč ni samo v tekmovalnosti, temveč je tudi v zabavi, navdušenju, napetosti, medsebojnem sodelovanju, prijateljskem obnašanju in strpnosti, predvsem pa ta šport daje občutek odgovornosti. Spodbuja šibkejše in razočarane, predvsem pa je pomembno, da se iz srca čestita nasprotniku ob koncu tekmovanja, ne glede na dosežek,« je med zadnjim treningom, kjer so judoisti preizkusili pridobljeno znanje in si s poka-zanim pridobili višji pasove, izpostavil trener Slatnar. Vadbeni program je pripravljen tako, da se lahko otroci, ki se vpišejo na jesen, hitro vključijo v treninge in vadbe. Marija Šukalo 20 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Šport, Organizacije FINALE ATLETSKEGA POKALA V NOVI GORICI ZA ČLANE IN ČLANICE Na 200 metrov zmaga Mozirjanke Mihalinčeve V Novi Gorici je tretji vikend v juniju potekalo finale Atletskega pokala Slovenije za članice in člane. Med udeleženci je bila tudi Maja Mihali-nec iz Mozirja, članica AK Velenje. V soboto si je na 100 metrov pritekla drugo mesto s časom 11,93 s, na nedeljskem teku na 200 metrov pa ZGORNJESAVINJSKA LIGA ODBOJKE NA MIVKI Začetek nove sezone Po letu premora je v športnem parku v Varpo-ljah ponovno zaživela zgornjesavinjska liga odbojke na mivki (ZLOM) v organizaciji Športnega društva Gmajna. Ženske, moške in mešane ekipe iz savinjsko-šaleškega območja bodo tako v sobotah junija in julija odigrale redni del prvenstva, v začetku avgusta pa jih čaka še zaključni »play off«. Po prvem krogu sodeč so ekipe zelo izenačene, kar je dobra popotnica za zanimivo nadaljevanje. Franjo Pukart Nadebudni nogometaši mozirskega nogometnega društva iz selekcije U9 (mlajši cicibani) so 7. junija odigrali zadnjo letošnjo tekmo. S suvereno zmago proti Hrastniku so osvojili 1. mesto v svoji cicibanski ligi. V 14. krogu so gostili vrstnike iz Hrastnika. Pred navijači, ki so jih budno spremljali na vseh Maja Mihalinec se z vsako odlično uvrstitvijo približuje evropskemu prvenstvu v atletiki, ki bo avgusta v Zurichu. (Foto: Zoran Jerončič) tekmah ter navijali za njih, so prepričljivo premagali Hrastničane z rezultatom 11:2 in tako osvojili 1. mesto v svoji ligi Medobčinske nogometne zveze Celje, skupina C, mlajši cicibani. Mladi nogometaši so pod taktirko trenerja Ilije Pezica osvojili prvo mesto z enim samim porazom. Roman Mežnar je s časom 24,16 zmagala in se približala osebnemu rekordu. Tekma je bila tudi izbirna za reprezentanco, ki bo prihodnji vikend nastopila na evropskem pokalu v Estoniji. Tja bo odpotovala tudi Maja Miha-linec, saj se je uvrstila na spisek potnikov. Mlada Mozirjanka se je drugo soboto v juniju udeležila tudi mednarodnega mitinga Sparkassen Gala Regensburg v Nemčiji in v močni mednarodni konkurenci v teku na 100 m zasedla 10. mesto, ter se z rezultatom 11,76 približala svojemu osebnemu rekordu (11,70). Na 200 m pa je zasedla 6. mesto (24,38). »Moj glavni cilj sezone je evropsko prvenstvo, ki bo avgusta v Zurichu. Norme za nastop, ki so 11,60 za 100 m in 23,65 za 200 m, sicer še nimam, vendar sem dobro trenirala in sezono tudi dobro začela, zato verjamem, da mi bo normo uspelo doseči,« je optimistična Mihalinčeva. Marija Šukalo Matična kronika za mesec maj 2014 POROKE: Franci Komar iz Grušovelj in Bernarda Podle-snik iz Tera Damir Lever in Ana Zakrajšek, oba iz Gornjega Grada Andrej Juvan iz Milj in Tina Draksler iz Kaple Primož Petač iz Kamnika in Tjaša Repnik iz Loke pri Mengšu Tadej Jelen iz Črne na Koroškem in Mateja Demšar iz Rudna Miran Bačovnik in Mateja Bačovnik, oba s Pri-hove David Obojnik iz Planine in Mateja Polanšek iz Konjskega Vrha Tomaž Brglez in Tanja Matavž, oba iz Arnač Peter Krajnc iz Šentilja pod Turjakom in Bernarda Breznik iz Strmeca Primož Ramšak in Branka Ravlen, oba iz Velenja SMRTI: Franc Praprotnik iz Mozirja Katarina Gornjec iz Bočne Ana Šurbek iz Mozirja Marija Pavlič iz Nazarij Margareta Fludernik z Ljubnega ob Savinji Frančiška Krebs iz Krnice Pavlič Jožef iz Robanovega Kota Ljudmila Lomšek iz Zgornjih Pobrežij Pavla Globočnik z Ljubnega ob Savinji V_J Mlajši cicibani ND Mozirje so pod taktirko trenerja Ilije Pezica osvojili prvo mesto z enim samim porazom. NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Nova zmaga ekipe U9 21 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Kronika, Oglasi VABILO NA HUMANITARNI KONCERT Oktet Žetev in Občina Luče organizirata humanitarni koncert Kresna noč domačih pevcev in glasbenih skupin, ki bo v soboto, 21. junija 2014, ob 20. uri pred šolo. Vljudno vabljeni, da najdaljši svetel večer v letu preživimo skupaj. Vstopnine ne bo, vaše prostovoljne prispevke pa bomo namenili družinama, katerih moža in očeta delata v našem kraju in jima je pobesnela narava v zadnjih poplavah v Bosni uničila dom. V primeru slabega vremena bo koncert v dvorani. Tokrat imamo možnost dajati pomoč potrebnim in ne le prejemati, zato se v čim večjem številu odzovimo na ta klic dobrote. Nastopili bodo: upokojenski zbor, moški zbor, klapa, Matija Ve-ninšek, ansambel Ojstrica, Rečiški pobi in oktet Žetev. VINOGRADNIŠTVO STEYER STEYERJEVA VINSKA KLET MOZIRJE ALOJZIJEV PRAZNIK V MOZIRSKEM GAJU V soboto, 21. junija, ob 14:30 vas vabimo v Mozirski gaj, kjer bo v kapelici sv. Valentina sveta maša ob Alojzijevem prazniku. Po maši bo dobrodelna dražba Alojzijevega vina Steyerjevih trt dišečega traminca v korist Šolskega sklada za pomoč otrokom v stiski OŠ Mozirje. Če želite pomagati otrokom in jim polepšati nekaj trenutkov, v vašo dragoceno zbirko vin pa dodati unikatno stekleničko posebnega Alojzijevega vina, se nam pridružite. Ob praznični zdravici nam in vsem prisotnim »godovnjakom« Alojzom bo izveden krajši kulturni program, gostitelji pa bodo poskrbeli za zdravico z vinom Steyer. V času dogodka boste imeli prost vstop v Mozirski gaj. Danijel Grudnik Danilo Steyer PODVEŽA Medved, ki je povzročil veliko škode, končal pod streli lovca V nedeljo pozno zvečer je pod streli iz puške Vlada Poljanška -Vavdna iz Podveže padel medved, ki je zadnja tri leta strašil prebivalce nad Lučami in delal škodo med ovcami. Na Vavdnovi pusto-ti je medveda skupaj z lastnikom kmetije Poljanškom, lovcem lučke lovske družine, čakal in tudi dočakal Marjan Prodnik, revirni lovec lovišča s posebnim namenom Kozorog. Medved, ki je ponoči lomastil po Vavdnovi kmetiji, kjer so ga ve- mrtvih ovc, dve pa sta pogrešani. Škode so bile letos na kmetiji Vav-dn, na planini Grohat, na Bukovni-kovi planini, na Jezernikovi planini nad Ljubnem ob Savinji in zadnja le dan pred odstrelom na Icmanko-vem stanu. Lani je bilo največ škode na Mo-lički planini, leto prej pa na planini Strelovec. Za najdene ovce so lastniki dobili odškodnino, za pogrešane pa odškodnina ni bila izplačana. Medved, ki je plenil ovce, je resno Po oceni je bil medved star štiri leta, tehtal pa je 113 kg. (Foto: Marija Sodja Kladnik) likokrat videvali, bo tam tudi ostal, le, da bo nagačen. Po oceni je bil medved star štiri leta, tehtal pa je 113 kg. Odstrel je bil izveden na podlagi dovoljenja za izjemni odvzem iz narave z odstrelom, ki ga je nekaj dni nazaj izdala Agencija RS za okolje. Za odstrel so si zelo prizadevali ovčerejci, saj jim je medved že tretje leto zapored povzročal škodo. Samo letos so našli že deset ogrožal tradicionalno prosto pašo ovc na planinskih pašnikih. Lastniki so bili zelo zaskrbljeni, poleg škode so imeli tudi veliko dela in stroškov zaradi iskanja pogrešanih ovc. Medved, ki so ga pripeljali na ogled v Luče, je bil zelo obiskan. Pogledat so ga prišli lovci, krajani in tudi otroci iz vrtca in šole, kajti zadnji medved je bil na tem območju odstreljen pred 13 leti. Štefka Sem 20 Savinjske novice št. 25, 22. junij 2014 Kronika, Zahvale IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • TATVINA GORIVA IZ TOVORNEGA VOZILA Mozirje: V noči na 11. junij je neznani storilec iz dveh tovornih vozil in traktorja, parkiranih pred podjetjem v Mozirju, iztočil okoli 600 litrov goriva. Škoda znaša okoli 750 evrov. • TATVINE V KAMPU Varpolje: V noči na 13. junij je neznani storilec iz dveh šotorov in vozil dvema gostoma, tujima državljanoma, ukradel denarnico z dokumenti in plačilnimi karticami, drugemu tujcu pa fotoaparat znamke Canon, tablični računalnik in telefon znamke Motorola. • S STRELJANJEM Z ZRAČNO PUŠKO POŠKODOVALA STEKLO Loke: 14. junija ob 17.38 uri so bili policisti obveščeni o domnevnem streljanju z zračno puško v Gozdni šoli v Lokah. Otroka, stara trinajst let, sta streljala z zračno puško in pri tem poškodovala steklo na objektu. Obveščeni so bili starši, puška pa je bila zasežena. • TATVINA ALUMINIJASTIH NOSIL ZA REŠEVANJE Loke: V noči na 15. junij je neznani storilec vlomil v šotor v Lokah. Iz notranjosti je ukradel pet komadov aluminijastih nosil za reševanje. Športno drušlvo Mozirje je s tem oškodovano za 1.000 evrov. • POŠKODBA PRI DELU V GOZDU Gornji Grad: 17. junija so policisti na območju Gornjega Grada okoli 17. ure opravili ogled kraja delovne nesreče v gozdu. Pri spravilu lesa se je hudo poškodoval eden izmed bratov, ki sta opravljala čiščenje gozda za domačina. Poškodovani 49-letni moški je na strmem pobočju stal ob okleščenih vejah, ki jih je med drsenjem povlekel hlod. Pri tem je padel in utrpel poškodbe rok in reber ter zlom noge. Reševanje poškodovanega iz gozda so opravili pripadniki gorske reševalne službe. Zdravi se v Splošni bolnišnici Celje. Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila seje, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, v vseh, ki sijih ljubil nekoč. (T. Pavček) ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila draga mama, babica in prababica Marija ZAMERNIK 16.2.1935 - 8.6.2014 z Ljubnega ob Savinji Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ter vsem, ki se je boste spominjali in kdaj postali ob njenem grobu. Žalujoči: vsi njeni najdražji Pri tebi sem, ko te daljava krije, in čutim te! Ugaša dan, že prva zvezda sije. O vrni se! J.W. Goethe) V SPOMIN 20. junija mineva osem let, odkar ni več med nami dragega moža, atija, tasta in dida Franca BENDA Vsi tvoji 23 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Za razvedrilo Cvetke DEZ NASMEŠKA NI IZBRISAL Z OBRAZOV Po zadnjem dejanju letošnjega Malega maratona Mozirja, podelitvi nagrad najboljšim na 21-kilometrski preizkušnji, so si Roman Vodlak, predsednik Športnega društva Mozirje Robert Klemenak in glavni organizator maratona Robert Brezovnik (od leve), nalili čistega vina. Pravzaprav piva, saj jim je uspelo spraviti pod streho še eno prireditev. Streha pa je bila potrebna, saj se je tik pred koncem dogodka nebo nad Mozirjem razjokalo. Glede na zadovoljne obraze tekačev gre sklepati, da so bile to solze sreče, ne žalosti. Utrujenim organizatorjem tudi dež nasmeška ni izbrisal z obrazov, saj jim je še enkrat več uspelo spraviti na kup največ športnikov na tem delu dežele na sončni strani Alp. (Foto: BK) KO STEČE, PA STEČE Srečo Uzar, upokojenec iz Varpolj (levo): »Tale pot proti Tolstemu vrhu pa kar zginja pod nogami.« Matej Pečovnik, predsednik nazarske krajevne skupnosti: »Nič čudnega, ko pa imava palice, ki nižje od tretje prestave sploh nimajo.« ZGODOVINSKO USKLAJENA Jože Zidarn, predsednik ZB za vrednote NOB KO Šmartno ob Dreti (desno): »Preden se podava na pohod na Čreto, še tehten premislek, ali se bo Tito vrnil?« Jani Tevž, član ZB za vrednote NOB KO Bočna: Mogoče ga bo tvoja majica prepričala.« Jože: »Če ga ne bo tvoja spametovala.« 24 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Križanka, Napovednik PESEM, KI KOGA SLAVI DEJAVNOST turistov južnoiemen-ski politik (hajdah abu bakral) eih nategovanja. vlečenj« sp. tenisac (rafael) sestavil: peter udir lastnoročno napisano ime in priimek kdor igra 0600 oel oroom. namenjen za drzanje zlato jabolko STROKOVNJAK ZA STATKO redka kovina sive sarve (Lu) fr. fizik in astronom (dominique francois) borgerjeva balada ime verskih vodi te u ev hodî HRVAÊKI OTOK V SREDNJEM JADRANU poseka, krcev1na središče vrtenja EGIPC. BOGI-N JA NEBA okrasni motiv v arhitekturi mrtvo telo, truplo nekd. pro-storninska mera za zlto Jeua. sla. nagon grški matematik in filozof s samosa PREHODNI PAS MED EKOSISTE-MOMA potrdilo o izročitvi blaga. zaëtavnica spodnji. navadno ojacenidel zidu okamnela smc1a izumrlih iglavcev način vodenja države fiz. enota za merjenje svetlobnega toka kronična nalezljiva bolezen, gobavost kdor vodi slavnosti, obreoe britanska primatolo-ginja (jane) voljen dosmrtni poglavar v beneški in genovski republiki podjetje za predelovanje mleka 22. in 6. crka naèe abecede pojavna vodi grobo domaČe sukno reka v severni italiji äibasta obmorska grmičasta rastlina trebuh prežvekovalcev DOKTOR {pkr.) Cerne. peter otoèka država v severnem atlantskem oceanu večjalesena posoda zovema uSesoma kos pohištva travniška zdravilna rastlina ZlVLJENSKA SILA V INDMSKIH FILOZOFIJAH Napovednik dogodkov ob 16.00. Kulturni dom Gornji Grad Otvoritev razstave ročnih del sekcije Spominčice ob 17.30. Okolica kulturnega doma v Gornjem Gradu Posaditev drevesa Petek, 20. junij ob 17.30. Gasilski dom Nazarje Prireditev in družabno druženje ob praznovanju 90-letnice PGD Nazarje z ansamblom Zaka' pa ne ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovori Berta Savodnika: gost Veno Taufer ob 19.30. Kulturni dom Bočna Regijsko srečanje malih vokalnih skupin ob 20.00. Kovačeva žaga na Kropi Festival pripovedništva ob 8.00. Športno igrišče Gornji Grad 25. tradicionalni košarkarski maraton Sobota, ob 10.00. Pred TIC Gornji Grad Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev 21. junij ob 10.00. Pred upravnim centrom v Mozirju Start kolesarskega vzpona na Golte ob 14.30. Mozirski gaj Maša in dobrodelna dražba Alojzijevega vina Slovarček: ARAGO - fr. fizik in astronom (Dominique F.); FESTON - okrasni motiv v arhitekturi; ŽUKA - šibasta obmorska grmičasta rastlina; v,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): MADAGASKAR, ELEKTRARNA, SARI, TRIAS, AVE, TRAVMA, BRAZILIJA, NAK, ANAT, ČAS, OTROČAJ, AKIS, KA, PRAGA, AAR, SEZAM, LIDO, AKTIV, PACO, ANIMATOR, ELATIV, KOKETA, ETRURIJA, AMATER, JAZBEČAR v_^ Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. Napovednik dogodkov Sobota, 21. junij ob 15.00. Športni par Varpolje Tradicionalni Colnarič-Žunterjev memorial v malem nogometu ob 17.30. Gasilski dom Nazarje Prireditev in vrtna veselica ob praznovanju 90-letnice PGD Nazarje z ansamblom Slovenski zvoki ob 20.00. Športni park Mozirje Turnir v odbojki na mivki Oaza Mozirje Open - finalni boji ob 20.00. Pred OŠ Luče Humanitarni koncert Kresna noč domačih pevcev in glasbenih skupin ob 20.00. Kulturni dom Bočna Odprta folklorna vaja Nedelja, 22. junij ob 9.00. Bočna Občinsko gasilsko tekmovanje za pokal občine Gornji Grad ob 10.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Nogometna tekma Stari - Mladi ob 10.00. Športni park Mozirje Rekreacijski turnir v odbojki na mivki za mešane trojke ob 14.00. Športni park Varpolje Odprto prvenstvo v balinanju ob 15.00. Športno igrišče v Radmirju Proslava in srečanje udeležencev vojne za Slovenijo Ponedeljek, 23. junij ob 13.00. Delce Otvoritev mostu ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Okrogla miza Gornji Grad v prihodnosti ob 19.00. Dom kulture Nazarje Koncert ob zaključku šolskega leta in v počastitev dneva državnosti Torek, 24. junij ob 17.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Začetek odprtega prvenstva v tenisu ob 17.00. Planinski dom na Menini planini 3. Noč Menine ob 18.00. Start pred občinsko stavbo na Rečici ob Savinji Pohod kulTURA ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad Kulturni večer članov Društva upokojencev Gornji Grad ob 20.00. Borseka Kresovanje ob 21.00. Športno igrišče ob Savinji v Mozirju Kresovanje ob dnevu državnosti Sreda, 25. junij ob 7.00. Planinski dom na Menini planini 5. Dan Menine ob 16.00. Športno igrišče na Rečici ob Savinji Turnir v ženskem nogometu Četrtek, 26. junij ob 18.00. Športno igrišče v Gornjem Gradu Atletski četveroboj ob 19.30. Galerija Štekl Gornji Grad Otvoritev likovne razstave Klemna Volovška OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA Zgornje Savinjske doline l Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v četrtek, 26. 6. 2014, od 7. do 11. ure v OSNOVNO ŠOLO GORNJI GRAD. S sabo prinesite osebni dokument s fotografijo. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje._ ◊ KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU Imamo 17 let delovnih izkušenj. Nudimo 3 leta garancije na storitve. Gsm 051/716-044. Dragutin Glamočanin s.p., Loke 40, Ljubno ob Savinji. ◊ OGREVANJE in VODOVOD Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiče, težke od 100 do 140 kg, cena od 1,5 do 1,7 EUR; gsm 031/832520. Prašiče najboljše mesne pasme za do-pitanje. Možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam teličko limuzin, 120 kg; gsm 031/759-955. Prodam prašiče, 25 - 150 kg, možna dostava; gsm 031/223-848. Prodam ciko teličko, staro en teden; gsm 041/528-097. Telici, dve sivi in čb, težke okoli 600 kg, pašne, breje 8 mesecev, dobrega porekla, prodam; gsm 031 314 775. Prodam bika simentalca, težkega 130 kg; gsm 031/228-217. Prodam 2 bika za nadaljnjo rejo, cena po dogovoru; gsm 031/855-186. Prodam teličko mesne pasme, staro 10 dni; gsm 041/589-165. Čez mesec dni prodam mlade zajčke, črno bele; gsm 040/684-008. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 041/269-989. Kupim kravo, telico za zakol ali dopita-nje in bikce, mesni tip nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - KUPIM Kupim suho slamo, pšenico in ječmen v balah ali kockah; gsm 040/247-899. DRUGO - PRODAM Prodam puhalnik tajfun s 13 cevmi in elektromotorjem 7,5 kw; gsm 041/783-489. Prodam brezova drva; gsm 041/513270. Mini bager 3t, l. 95, dobro ohranjen prodam, 7.500 EUR; gsm 051/626-627. Prodam puhalnik s cevmi in elektro motorjem ter traktorski viličar, cena po dogovoru; gsm 031/515-112. Prodam gume, 4 kos., kumho, dimenzije 205-55-16, rabljene eno sezono; gsm 031/320-076. NEPREMIČNINE Oddam sobe v najem; gsm 041/280005. V okolici Nazarij v najem oddam dvosobno stanovanje in garsonjero; gsm 041/411-209. V centru Mozirja oddam prostor za trgovino ali mirno dejavnost; gsm 041/650151. V okolici Nazarij prodam garsonjero ali dam v najem; gsm 031/526-984. V Mozirju prodam lepo 87 m2 veliko stanovanje; gsm 030/284-699. Oddamo enosobno stanovanje v središču Gornjega Grada; gsm 041/535-569. OSEBNI STIKI Iščem gospo za nego mame, stanovanje zagotovljeno; gsm 051/234-821. Če si še neoddana in želiš ljubiti, biti ljubljena, potem odpiši; gsm 041/859-096. 26 Savinjske novice št. 25, 20. junij 2014 Oglasi 27 Savinjske novice št. 26, 27. junij 2014 I B/S/H/ Uresničene želje Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.sI T R A D I C 1 I A KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE