©■ f-Mduce.., VIIM/I SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 25 CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1948 DROBNE VESA IZ SLOVENIJE ■*« bo podpirala Wallacea v ohio (Došle preko Trsta) KAKO SO POSTOPALI Z DR. UKMARJEM. — V naslednjem naj podam samo par stvari, ki so se kasneje zvedele o postopanju s težko ranjenim papeževim delegatom Ukmarjem, ki je bil poslan birmovat v Istro. To postopanje z ranjencem kaže vso surovost komunističnih oblasti. V REŠKO BOLNIŠNICO. — 24. avgusta je bila znana birma v Lanišču, po kateri so komunisti napadli župnišče in ubili enega, duhovnika, težko pa ranili dr. Ukmarja. Težko ranjenega so odpeljali namesto v Trst, kjer je doma, na Reko v bolnišnico, ki pa je silno prenapolnjena. Vedno je bil zastražen. Ko je neg# jutro prišel bolniški kaplan( da bi Ukmarja obhajal, je vojak duhovnika nagnal iz sobe. ZA ŽELEZNA VRATA. ^ že 5. septembra so ga iz boim-šnice odpeljali v ječo. Obleki so ga v neko obleko, ki sploh ni bila njegova, šele kasneje je dobil nekaj svoje obleke nazaj. Obuli so ga v velike opanke. Tako našemljenega sta dva vojaka prepeljala monsignora v glavno mestno ječo. Hoditi še ni mogel, zato sta ga skoro vlekla v tretje nadstropje jetnišnice. Skozi vrsto železnih vrat So končno prišli so jetniške celice, kamor so papeževega Odposlanca zaprli. Posebnost ječe je bila stotine stenic, ki jih je bolnik moral po noči pobijati in tako ni mogel spati. Prva dva dni je bil mon-signor tudi brez žlice. Končno je vojak le prinesel neko leseno. (Dalje na 4. »trmnl)_________ Italijanska vlada bo stopila na rep lajni rdeti armadi Nova ustava prepoveduje tajne in vojaške organizacije po členu 18 Rim. — Italijanska vlada se je namenila, da bo stopila na Iz raznih naselbin Los Angeles, Cal. — V znani slovenski naselbini Fontani je nedavno umrl Anton Blažič. Star je bil 70 let, doma od Trojan pri Kamniku. Ker se je v majnah nalezel bolezni, se je pred več kot 20 leti preselil v Fontano, Cal., kjer si je kupil farmo. Pred par leti je začel bolehati na pljučih in ‘lončno se je moral podati v za predsednika MK za okrajnega komisarja Wallace je komunistom za fronto, zagovornik in apologist ..Po državi Ohio in vseh vzhodnih državah je zapadel včeraj sneg. • V Clevelandu ga je nekaj' čez 3 palcev. Ceste po vseh delih države Ohio so ledene in nevarne vožnji. Radi zametov so Miami, Fla. - Izvršni odbor zaPr,i vse Sole v Jugovzhodnem Ameriške delavske federacije delu države Ohio. (AFL) je označil Henrya Wal- . Vlaki' ki.vozijo iz vzhoda, so, lace kot fronto, zagovornika in *mek včeraj do 3 uh zamude. Vsa glasnika komunistične stranke zradna postrežba proti New| ter soglasno sklenil, da AFL ne Yorku in Pittsburghu je bila vče-bo podpirala Wallacea za pred- raJ ustavljena radi meglenega sednika. ozračja. , S tem nima Wallace nobene . Za danes obljubujejo jasneje večje delavske unije za seboj, 'n toplomer bo nekako 20 nad vsaj treh glavnih ne: AFL, CIO n'člo. Za drevi pa.napovedujejo in unije železničarjev. Zadnji nekoliko mrzleje. dve sta že prej izjavili, da ne bosta podpirali Wallacea in njegove tretje stranke. .William Green, predsednik AFL je izjavil, da unija tudi tistih kongresnikov ne bo podpirala, jci bodo kandidirali na listi tretje stranke. Mr. Green je rekel, da ne verjame v Wallace-ovo iskrenost, tudi če je proti Taft-Hartleyevi postavi. Izvršni odbor je izjavil, da preveč zaupa v preudarnost in patriotizem svojih 7,200,000 članov, da bi se dali zapeljati “krivemu liberalizmu” Wallace-jeve tretje stranke. Odbor pravi, da je čisto pro-a strategija komunistov, Kominfomutle imela tajno sejo zadnji mesec v Befgradu Na seji so določili stalen uredniški štab za svoje glasilo Belgrad. — še sredi januarja so se sestali k tajni seji tukaj člani 9 evropskih -držav, ki so včlanjeni v tako zvani “komin-formi” (komunistični informacijski biro). Ustanovili so jo lanskega septembra v Varšavi LETO L. - VOL. L. Edward J. Kovačič, zmožni in vestni mestni odbornik iz 23. varde, je vložil včeraj peticije za nominacijo v urad okrajnega komisarja. Letos moramo izvoliti dva okrajna komisarja in zato ima Mr. Kovačič vso priliko, da bo nominiran in izvoljen. V isti urad je kandidiral pred štiri leti in je dobil takrat nad 26,000 glasov. Toda ker je kandidiral proti staremu ko-.V8^ke3 mesece v SND na 80.ee-misarju Gormanu, ga ni mogel poraziti. Toda, kot rečeno, le- st*. Za pristop ni, treba nobene div ........................... Razne drobne novice h Clevelanda in ta okolice Peta obletnica— « V soboto ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Joseph Hočevarja v spomin 5. obletnice njegove smrti. Se zahvaljujejo— Frank Mervar je prejel iz Italije od brezdomcev zahvalno pismo, v katerem se zahvaljujejo' vsem onim, ki so prispevali v sklad “Slovenian Refugee Re-j lief.” Preko tisoč jih je dobilo po 500 lir vsak za božične praznike. Vsak lahko vidi pri Mr. Mervarju lastnoročne podpise teh beguncev in sicer iz Rima, Senegallije in Bagnoli v Italiji. Nov uradnik— Društvo Dvor Baraga št. 1317 Kat. Borštnarjev je izvolilo za zapisnikarja Matt Baznika namesto odstoplega Franka Swe-gla. Mr. Baznik stanuje na 1572 E. 133. St. E. Cleveland 12, Ohio, Rainbow klub— Rainbow Hunting & Fishing klub ima za letos sledeče uradnike: Predsednik Anton Zabukovec. podpredsednik Joseph Fortuna, tajnik in blagajnik Fred Krečič, nadzornika: Louis Borštnar in Jim Rangus. Seje so ki'sT organlzir^ iz"“poliWnTh |"Uarjapj,e Too>au> Utah .mr! 'Louis Plestenjak, star 70 let, doma iz Polhovega gradca, član KSKJ. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Waukegan, kamor je prišel iz starega kraja leta 1899, pred 33 leti pa se je preselil v Toole, Utah, kjer je živel do smrti. Bil je samski. Zapušča tri brate, Jakoba v Iowi, ki se je udeležil ogreba, dva pa v starem kraju. Chicago, Ul. — Zakonsko*zve-stobo sta si obljubila veteran 2. svetovne vojne Bernard Rom in nevesta iz poljske narodnosti. Čestitamo! Naša dobro poznana družina Matt Kregul se je začela seliti iz naše naselbine. Kupili so nov dom zunaj na svežem raku. želimo jim vse najboljše v novem domu. Pri padcu ne ledenih tleh se je poškodovala dobro poznana rojakinja Mrs, J. Tursich. Zlomila si je nogo. Nahaja se v bolnišnici sv. Antona. Mrs. Tursich je sestra č. p. Zakrajška. Dobri ženi želimo, da bi čim prej okrevala ter se povrnila k svoji družini. Ponesrečila se je tudi poznana rojakinja in si zlomila roko a- tem pomagajo k izvolitvi kakemu perjaIistiižete g0 bile izvežbane v Siriji, Havana, Kuba. — Sem je do-teli vtihotapiti v Palestino, pa so nždo pa prepeljane v Palestino, spel belgijski kralj Leopold s jih angleške ladje prestregle. j Arabski voditelji iz Sirije in svojo ženo. Baje pride tudi v Med 12,000 židovskimi izse- jraka ^ v posvetih, da napravi- Zed. države. Belgija je kralju ljenci je bilo od 150 do 200 ko- j0 načrte za ofenzivo proti Ju- prepovedala povrnitev na pre-munistov iz balkanskih držav, je dom, trdijo verodostojna poroči- stol po vojni. Očitali so mu, da rekel Marshall. Vse te so Ang!e- ]a Vrhovni poveljnik arabskih se je Nemcem prehitro podal s Senatni odsek je zavrnil predlog za racioniranje Washington. — Senatni ban. Pittsburgh, Pa. —- Mr. in Mrs. Robert Reefer in njiju 4 mesece, stare dete so danes pri življe-,.................. nju samo radi mačke. Ponoči je žm P°dodsak Je zavr*el Predl°K uhajal plin v njih spalnico in 'senatorja Flandersa, da se po-mačka je skočila na posteljo in oblastl Predelski urad vpeljati gospodinjo toliko časa praskala, da se je zbudila. Romunski komunisti so šli ▼ Moskvo London. — Stalin in Molotov sta sprejela delegacijo iz Romunije, kakor je poročal radio iz Moskve. Med delegacijo je bil premier Peter Groza in zunanji minister Ančka Pauker. Washington. — Vlacfa Zed.,, ......-• - - .. , ,--------— - ------- držav, je pripravljena prodati Postregli, Predno »° se m°8‘1 ,čet bo najbrže general Hašimi, 'svojo armadj, čeprav je bilo vsa- DA1 BU& BAZ BISTRA. SPOMNI SS BEGUNCEV S KAI DOLABJIM Rusiji 87 izmed 95 ladij, ki jih je posodila ob času vojne. Rusija je ponudila, da vrne samo 8 ladij, druge bi pa najbrže rada kupila. izkrcati v Palestini ter jih odpeljali na otok Ciper. Tal je imel nenavadno lovsko srečo Augusta, Me. — Maurice Ric- bivši premier Iraka. V Nebraski Wallace ne bo kandidat Omaha, Neb. — Centralni od- ko ustavljanje brez pomena. Arabci bodo vdrli v Palestino kmalu Damask. — Mobilizacija Stric Sam prodaja jajca ker je imel nenavadno lovsko sre- ,bor demokratske stranke za dr- Arabcev se vrti naprej. Nekate-za izvoz |čo. Kmalu po zajtrku je podrl J žavo Nebrasko pravi, da bo pod. ri opazovalci mislijo, da bodo Washington. — Vlada ima na-!srnjaka z 9 izrastki. Eno uro .vzel vse legalne korake, da pre-'vdrli v Palestino okrog 15. f< prodaj 58,500,000 funtov zmr- 'kasneje je ustrelil divjo mačko.'preči Henryu Wallaceu priti na bruarja. V Damask se vsipljejo znjenih kokošjih jajec. Kupec,Predno je minil dan, je ustrelil glasovnico v primarnih volitvah čete prostovoljcev od vseh stra- Priporočamo! V Gorici izhaja tednik ‘“Demokracija.” Je jako zanimiv in dobro urejevan. V principu se bori proti dvema sovražnikoma: proti italijanskemu nasilju in protikomunizmu. Rojakom v Ameriki toplo priporočamo, da bi si naročili ta list. I Za celo leto stane naročni-/ na samo 32. Denar lahko ) pošljete ali prinesete v upravo Ameriške Domovine in mi bomo za vas od podali in vam list naročili. jih mora poslati iz dežele. pa še tri medvede. 13. aprila. racioniranje mesa. Glasovanje je bilo 3 proti 2. Predlog pride zdaj pred ves bančni odsek, toda gotovo je, da ta odsek ne bo glasoval drugače. Senator Flanders, ki je vložil ta predlog, je načelnik bančnega pododseka, toda s predlogom ni zmagal. Videti je, da kongres noče slišati o racionira-nju mesa, kakor je. to priporočal predsednik Truman. -------o—------ Vojaški begunec se je vrnil po 19 letih Belleville, lil— William Phil. ips, star 42 let, se je javil vojaškim 'oblastem v bližnjem Scott Fieldu. Rekel je, da je pred 19 leti pobegnil iz armade, pa da mu vest ni dala miru in prišel je “k raportu.” postavo. Nekateri so grozili, da • bodo sklicali konvencijo južnih držav, da bodo protestirali proti predsednikovemu stališču. Dru- ann Ameriška Ponovim /1-ri/ll HIC/IIU-IIOM! (117 St Clair Are. (JAMES DEBEVEC, Editor) HEndcnon 0628 ClenUnd S, Oklo NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. 1948 FEBRUARY »4« j » I t I f I 12 3 4 5 6 7 8 9 10 It 12.13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 United otiiteB^ Spo.uu per » $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries Outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 j for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1608, at the Poat Otlice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. <4ffifc>83 No. 25 Thurs., Feb. 6,1948 Današnja razlika med komunizmom in socializmom BjOj proti komunizmu postaja vedno bolj splošen in vedno ostrejši. En državnik za drugim dviga svarilen glas pred komunistično diktaturo, pred komunističnim trino-štvom in nasiljem. Za angleškim ministrskim predsednikom Attleejem je izrekel pred nekaj dnevi značilno svarilo predsednik kanadske vlade Mackenzie King. Naj navedemo iz njegovega govora par značilnih stavkov: “Komunizem,” tako je govoril, “ni nič manjša tiranija kot nemški nacizem Njegov cilj je podjarmiti svet. Doseči hoče ta cilj s silo. Komunizem dela po zgledu nacizma, gre pa še dalje. Po vseh delih sveta hočejo komunisti ustvariti nemir in izpodkopati s podtalnimi in zahrbtnimi metodami ustaljeni socialni si* 7 stem raznih dežel. Kakor koli morejo poskušajo vznemirjati in rušiti oblast, če se že ne morejo naravnost upreti postavni vladi.” Nadalje opozarja stari kanadski državnik, da je svet v strašni nevarnosti za mir. Volkovi v ovčijh oblekah skušajo dobiti v roke svetovno oblast. Tako sodi izkušen državnik o komunistih in njih namenih. Mackenzie King govori o ^tasilju in tiranstvu komuni-a stov. V tem se strinja z ostalim svetom in tudi z današnjimi socialisti. Naj ravno ob misli na to nasilnost komunizma napišemo par besed o današnjem razmerju med komunisti in socialisti. Obojih, komunistov in socialistov, duševni oče je Jud Karl Marks’ ki je pred sto leti izdal komunistični manifest. S tem ni rečeno, da pred Marksom ni bilo ljudi, ki so učili, da bo človeštvo, srečno le, kadar bo vse skupno. Bilo je ta- »njLr--------kih dorpfe-4asti od francoske revolucije dalje. Toda Jud Marks je povzel te razne misli, jih povezal ter skušal utemeljiti. Vsi marksisti so enotno učili v smislu naukov svojega začetnika, da mora vse postati skupna last. Učili so, da mora delavstvo v ostrem razrednem boju proti razredu tistih, ki kaj imajo, zmagati z vsemi sredstvi tudi z najbolj krvavo revolucijo in tako doseči svoj cilj. Vsi tl Marksovi učenci so bili edini, da je materializem, ki ne priznava Boga in duše, edina podlaga človeške družbe in so zato smatrali vero v nadnaravno življenje za oviro človekovi zemeljski sreči. Zato so s tako silo gonili boj proti vsaki veri. Vse tako imenovane socialno demokratske stranke po Evropi so do konca 19. stoletja enotno propagirale ta. program. Ob žetonu 19 stoletja pa so se pojavili med socialnimi demokrati ljudje, ki so začeli izpodbijati veljavnost nauka, da mora delavstvo’ zmagati z revolucijo. Namesto besede revolucija — prevrat so postavili besedo evolucija-razvoj. Trdili so, da se da v demokratičnih državah izpeljati z zakoni tako spremembo, da bo načelo kolektivizma (skupne posesti) brez revolucije in krvi prišlo do veljave. Zagovarjali so radi tega socialne zakone, ki naj izboljšajo stanje delavstva in vzamejo kapitalizmu njegovo moč. To so bili nekaki krivoverci v marksistični veri. V začetku so se imenovali revizijonisti, to je taki, ki hočejo revidirati, nekako popraviti, prvotne nauke marksizma. Ta razkol je bil začetek sedanjega razdora med komunjsti in socialisti. Prvi, komunisti, strogo drže Marksov nauk in uče dalje brezobzirno krvavo revolucijo in oznanjajo nasilstvo kot sredstvo za dosego svojega -namena. Take komuniste sovimi nauki. Prav tako je misel, ki zameta človekovo pravico do zasebne lasti nekrščanska. Nekrščansko je vzeti človeku njegove osebne svoboščine v korist družbe, kajti človek je sicer ustvarjen, da živi v družbi, dolžan, da tudi daje tej družbi, kar ji gre, toda ustvarjen ni radi družbe, da bi bila torej ta njegov neomejen lastnik in gospodar, ampak je ustvarjen za Boga. Radi tega je tedaj marksizem — komunizem nezdružljiv s krščanstvom. Omiljeni socializem, kot smo zgoraj opisali, se je v nekaterih točkah odpovedal temu- marksizmu in ga skušal popraviti. Marsikatera misel, ki jo sedanji socialisti zagovarjajo je taka, da jo more tudi kristjan podpreti. Stari liberalizem je takp poudarjal svobodo posameznega človeka, da je pozabljal, da imamo tudi do družbe, v kateri živimo, gotove dolžnosti. Socializem je na drugi,strani spet pretirano poudarjal moč družbe, pa pokazal obenem na pogubnost čistega gospodarskega liberalizma. Prav urediti človeško družbo se namreč pravi najti pravo razmerje med človekovo svobodo in človekovimi dolžnostmi do drugih- Tako je s poudarkom dolžnosti do skupnosti prinesel socializem v ospredje marsikaj, kar mora kristjan odobravati. Za primer navedimo sledeče: Svobodno podjetništvo je sicer samo po sebi dobro. Toda kadar dobi preveliko moč, more to moč zlorabiti v škodo skupnosti. V takem slučaju ne more imeti kristjan nič proti temu, da se take velike industrije podržavijo, da postanejo skupna last, kot hočejo socialisti. Seveda nismo mi za podržavljenje z rop,om, kot je to delala Jugoslavija, ampak s primernim odkupom kot so to naredili v nekaterih slučajih na Angleškem in na Francoskem. Tako zahtevo socialistov torej more kristjan le podpreti. Posebno bomo vedno za to, da zakoni pvineso socialno pravičnost, če tudi to zaboli žepe bogatih. Gre za koristi skupnosti, če tudi tak zakon sprožijo socialisti. Pri vsem tem pa moramo vseeno vedeti, da tudi dana šnji socializem ni, recimo, še pokristjanjen, dokler ne vidi človeka v celoti z dušo in telesom. Dokler uči prisiljen ko-lektmaem, prisilno podržavljenje vseh produkcijskih sredstev, tudi ne more zavarovati človeških svoboščin. Zadnje zahteve kolektivizacije, tudi samo vseh produkcijskih sredstev, zadevajo ob tiste človeške pravice, ki jih imenuje ameriška ustava “neodtujljive.” Če je država edini delodajalec, kje jC potem neodvisnost delavca? Država postaja vsemogočna, človek njen suženj. Človeško dostojanstvo je poteptano v prah. Tako je tedaj razmerje met današnjim komunizmom in socializmom. Mnogi ameriški Slovenci so se od starih socialnih demokratov napili strupa revolucionarnega marksizma. (Zraven tudi strupa sovraštva do we). Ostali so na tej stopnji razvoja, kjer so bili pred 40 leti. Ker jim nihče ni pokazal, kako se je drugod tudi socializem razvil, mi- 5e dobro mi jev spominu, ko je na isti konferenci (ogovarjal češki zunanji minister Rene* je bil mnenja, da bi »e ustvarila federacija v dve državi 4 cele Evrope; Briand pa je zagovarjal in trdil samo eno federacijo za vso Evropo! Pred leti sem Jelino in resno pričakoval od naših in vaših demokratičnih voditeljev, da se bo kdo izmed teh kaj oglasil za to pomembno idejo, kot na primer pokojni predsednik Roosevelt, Churchill sli pa Stalin, ali na žalost so bili to voditelji le z orožjem, nekaj izgotvoiti ža razne svetovne izpremembe, £vPMIP AL PA NE Moji škornji, ki mi jih je umeril Bočkov France na Meni-šiji, ki so imeli podkvice in “romarje,” kakor to morajo imeti škornji, da bodo trpežni in da ampak na žalost vseh svetovnih bodo stope dajale od sebe kak slijo, da morajo kot dobri stari oscialisti pl< v svetu počne komunizem. Ker prespal* jrfijtyoj zadnjih: desetletij, zato menijo, da jih stara markin'* jye» sjlij da hvalijo krvavo tiranijo v Jugoslaviji kot r Še vedno, ponižno hodijb za tem, kar je Jud leti oznanjal. * parodov se je svetovna situacija več poslabšala kot pa izboljšala. Ali ni to resnica? Da šem se odločil, da nekaj napišem glede združenja Evrope me je dovedlo, ker sem v nedeljo 18. januarja poslušali na radiju znamenitega govornika g. Drew Pearson-a, kateri nam vedno poroča zanimive napovedi in sicer ob nedeljah zvečer ob šestih na WJVV postaji v Clevelandu, seveda on govori iz Washington, D. C. On je tako goreče apeliral na vse inozemce, ki danes živimo tukaj v Zdr. državah ameriških ter nas prosil, da naj pišemo in tolmačimo vsem našim znancem in prijateljem v Evropi pomen ameriške federacije. Rekel je, da večina ljudi v Evropi niti ne pozna federacije in sploh ne vedo ljudje pomena iste. Ravno tako je apeliral na razne časnikarje evropskega časopisja, da naj bi isti mnogo pisali in natančno tolmačili Domen demokratske federacije, katera se lahko uvede po vsem ostalem svetu tako kot smo jo deležni Amerikanci. Časnikarji, prezrite Drew Pearsonovega je mislil Mackenzie King, ko je govorilo tiranstvu komuni^ P°mena ne samo za^Evropo^ pravdanski glas, so se izkazali. Se reče, saj sem pa tudi pritisnil z nogo na stopnice, enčeš — ljudje božji, le skupaj in oglejte *si veliko čast, ki je zadela Ljubljano s prihodom mladega učenjaka, Grmkovega Japčka z slavne Menišije. V dva štuka je bila postavljena naša hiša. Ko sem prištor-kljal do prvega nadstropja, sem na vratih prebral, da tam ne bo zame. Prav dobro se še spominjam, da je bilo zapisano: Anton Foerster. Bii je to “znani in slavni glasbenik in organist v ljubljanski stolnici dolgo let. Rodom je bil Čeh in pozneje me je vedno prijazno potrepljal po rami, kadar sem se ravno zaletel vanj, kadar sem drevil po stopnicah iti vsem p, kar> priporočila. — V tej zadevi se »Ttrni vadiiiih: £om ,e kaj oglasU Johp Prostor. BESDA E NAHODA Združenje Evrope Cleveland, 0. — Zadnje Čase so pričeli razni državniki, ki so že bili v vladnih službah in kot so mnogi še danes na odgovornih mestih, poudarjati oziroma svetovati, da naj bi se delovalo v bližnji bodočnosti, ali pa takoj — v smer združenja Evrope. Za razno glede akcije Združenja Evrope, bi lahko to podr vzeli ljudje,'ki so na odločujočih mestih in službah in upam, da se bo v bližnji bodočnosti kaj več pisalo in tudi osebno razpravljalo o tem. Znano mi pa prav nič ni v koliko bi se a-meriški državniki zainteresirali za to ideo, ki je ogromnega stov. Drugi, socialisti, so zelo o’milili Marksove nauke. Uče še potrebo skupne lasti, toda le produkcijskih sredstev. Namesto poudarka na razrednem boju, je poudarek na socialni pravičnosti. Menijo tudi, da je mogoče v demokraciji doseči te cilje brez nasilja. V nasprotju s komunizmom, ki je zatrl povsod človeške svoboščine, kjer je zmagal, mislijo socialisti, zlasti angleški, da je treba človekovo osebno svobodo zavarovati kljub skupnemu gospodarstvu. Pri tem je treba povedati, da je angleški socializem iz drugih virov in ni naravnost učenec Marksov. Tudi na Ruskem sta bili pred levolucijo 1917 dve struji, boljševiki in manjševiki. Prvi so bili za večji (boljši) Marksov komunizem, drugi so bili, za manjši ali popravljeni program. - Zmagali so prvi in druge po komunistično spravili s poti. Ni treba poudarjati, da je tak omiljeni socializem res že precej daleč od Marksa in sedanjega komunizma. Razne socialistične stranke so po raznih deželah sedaj res odločno proti komunizmu kot ga gledamo v Rusiji. Ponekod pa je skupni izvor iz Marksa oboje, komuniste in socialiste zopet zbližal. Tako so se poljski socialisti utopili v komunistih. Ravno tako velika večina italijanskih socialistov maršira skupaj s komunisti proti vsem drugim strankam. Najbolj sovražni komunistom so angleški socialisti. Pa imajo tudi oni v svojih vrstah lepo število ljudi, ki bi jo v odločilnem trenutku le ubrali za nasilnim komunizmom. Razumljivo je, da mora kristjan obsojati Marksov naulc ker ta sloni na podlagi, da človek nima nikakega drugega namena kot malo tuzemefjske sreče. Obsojati mora kristjan nauk o nasilju, ker sam priznava božje zapovedi. Tudi nauk sovraštva med razredi je v polnem nasprotju sKristu- UMerjeki mladini je naša bodočnost. A zbor “Zvona” nima rožnatega polja za slovensko pesem mladini. Vzrokov je veliko vrst, so li krivi sami, ali je kriva cela naselbina, ne vem? Vem samo: da Slovenec ljubi svojo pesem, pa bodi doma ali v tujini. Zato pojmo, dokler živimo, vzgajajmo našo mladino da nas bo posnemala, s tem nam bo zagotovljen obstoj in živelj slovenske pesmi!—P.K. ’ ;*sf" ■ gor ali pa dol, ko sem jim bil že enkrat privajen. Rinil sem torej naprej “pod izbo" in nekoliko bolj trdo postavljal škornje v lesene stopni-Naj vedo gori pri nas, da sem srečno prišel, sem si mislil ip kar samo se mi je smejalo ob mislih, kako bosta brat in sestra padla po meni, me objemala in pritiskala na srce. Saj sem bil najmlajši in veliko upanja so drezali vame, kot se je pozneje izkazalo, čisto brč? potrebe. Nisem jo bil še pririnil do vrha, ko se odpro vrata in v njih se pokaže drobčkan obrazen sestre Micke, moje bodoče gospodinje. Doma me je namreč uravnavala v pravo pot sestra Francka, tukaj me bo pa Micka, ki je bija pri bratu za kuharico.. Prav tako, kakor si je Francka-zagotovila, da bo pri meni, kadar bom kje za fajmoštra. Od sile prijazno sem se zarežal sestri, enčeš — no, tukaj me imaš. “O, ti si! Kakšne pa počneš po stopnicah, štor! Mislila sem, da gre k nam najmanj en bataljon vojakov od 17. pešpolka. Le kaj bodo jjpdje spodaj rekli in bodo.” • Aha, sem si mislil, Japček, zdaj pa kar sleci svojo menišev-sko oliko in se pritrdi ljubljanski, če ne, se ne bo prav izšlo. Za trenutek sem postal in se ozrl doli po stopnicah, če.ne bi mar kazalo, da bi jo ubral nazaj na Meniči j o. Ne bo šlo, sem ugotovil, Dalje, združenje Evrope po načinu Združenih držav ameriških mi je bilo resno v mislih kmalu- po ritojem prihodu v Zed. države Amerike. Nekako v letu 1910 sem že prčcej poznal zemljevid združene Amerike. Potem sem pa začel premišljati in ugibati, zakaj da bi ne bila slično taxo združena Evropa kot je Amerika. Istočasno nisem imel nikogar na razpolago, ki bi mi bil mogel dati kakega pojasnila v tej zadevi; istočasno se ni ni-kdo zavedal pomeu^take ideje, menda edino ja^fmalo pozneje, ko je izbruhnila v Evropi prva svetovna vojna, sem pa prišel še boli do’ prepričanja potom, moje zavesti glede združenja Evrope, ampak končno so bile do časa to le moje ideje —edino le moje, za vse druge mrtve sanje.* Še kasneje in sicer v letu 1924 so pa sklicali razne skoraj na splošno vse svetovne države nekako mednarodno konferenco za splošno, svetovno razoro-ževanje. Ce se ne motim, se je tista konferenca vršila v Gene-vi, Švica. Na tisto konferenco je bil poklican tudi takratni temveč tudi sploh ves ostati svet. S pomočjo Evropske Federacije, kakor hitro bi bila ista ustvarjena oziroma ustanovljena na pravi in strogi demokratični podlagi, bi se '‘zgodilo toliko izprememb, da bi se posamezni narodi v Evropi in ostalem ^vetu vpraševali drug drugega, kje in kaj je bil vzrok, da ni že od nekdaj obstojala federacija francoski ministerski predsed- med narodi? Naj navedem prav na kratko pomen take Evropske Federacije: Mednarodna sovražnost bi s pomočjo Evropske Federacije popolnoma prenehala in izginila. Največje zlo vsled katerega smo na splošno vsi prizadeti — to je militarizem, — bi bil s pomočjo take federacije odpravljen in s tem bi avtomatično odpadle tudi vse vojne. Obdržalo bi se le malo število vojaštva za vzdrževanje splošnega reda in miru po deželi, kar bi pozneje lahko nadomestila domača policija za vse države, kakor bi bilo pač potrebno. nik Briand. Razprave na tej konferenci glede razoroževanja so bile precej burne in končno brez vsakega uspeha, kot smo videli iz časopisnih poročil. Pokojni Briand je zatrjeval zborovalcem, da dokler bomo tako razdeljeni po mejah, da sploh ni potreba nobenih razprav glede razoroževanja. Rekel je, da kadar se bo Evropa združila v eno celoto po vzorcu Zdr. držav Amerike, potem bo pa razorožitev bojne sile kar polagoma in avtomatično sama odpadla. Torej je1 na priporočilo Brianda omenjena konferenca kmalu prebebala s .poslovanjem. * Cleveland, 0. — V nedeljo 1, februarja po napovedi 7:30 zvečer, so skoro točno “Zvonaši” po dolgem molku zopet nastopili pred občinstvo v S. N. Domu na E. 80 cesti, mladeniči možkega zbora, načelu vodja I. Zorman-a in spremljavke Vere Milavec SlejjKfs svojim koncertom. Osemnajst točk je bilo na programu, kar je lepo število za en koncert,'primerne vsebine, srednje težke, vabljive za uho in če upoštevamo: v vokalizaciji kakor fine si mojstrsko izvedene. Edino kar je bilo o-pažati, ker so note v svojih linijah tako čudno raztrešene, posebno tiste, ki se vrtijo okoli zgornje linije ali celo katera ima pentljo po vratom, v takem slučaju je potrebno, da tenorist krčevito stisne tudi pest ne samo grlo, da pregazi noto, ki se je tako visoko vzpela, da skoro glas ne more do nje. Tako je bil program pa mojBtersko sestavljen in vprizorjen v spremembah in barvi. Soli, dvospevih, možki zbor in kakor je g. S. Pavlin koncem programa zahvali omenil, si je zbor za ta slučaj tudi ženski sextet izposodil, tako da se je občinstvu kar mogoče s koncertom postreglo. Potrebno se mi po svojih vtisih vidi, da nekolik" sežem \ zgodovino “Zvona.” V temu letu ta zbor obhaja 34 leto od u-stanovitve. Skozi ves čas je bil aktiven boritelj za slovensko pesem do časa, ko je ves svet ponorel v vojni vihri. Tudi teh kritičnih časih, ko ni bilo misliti na koncerte, je bil zbor v ožjem stiku, aktivo pa je nastopal samo v času smrti društvenega brata ali člana v zadnjo čast s svojo ža-lostinko. Po vojni je pa takoj pričel z reanimi vajami, da nam je zopet bii zmožen podati koncert. Da se ne prezre, je tudi uvaževanja vredno omeniti, da so ti pevci z zelo malo izjemo vsi ustanovniki društva. Zato imajo težko nalogo, ne samo s pesmijo, pač pa za bodoči obstoj! V prislovici pravimo: V Cleveland, O. — Predpustni čas je zopet med nami in nudi se-nhm prilika, kakor v preteklih letih, da se malo razvedrimo med prijatelji. Baragov zbor pri fari sv. Vida priredi običajno predpust-nico in sicer v nedeljo zvečer, 8. februarja, ob osmih v šolski dvorani sv. Vida. Tisti, ki ste že bili na sličnih naših prireditvah, že veste, da se vam bom videl, kako se ______________ meli. Ampak če me bodo le preveč vrteli, se bomo pa pri prvi priliki ločili. Doma bo itak vse narobe brez mene. No, pa sem se ukordal v šolo. Dosti so imeli opravka z mano, da so me vsaj toliko Tzoblali, da so me lahko spustili na cesto. Zunaj me ni nič skrbelo, da ne bi izhajal z ljudmi. Prvi dan šole, tje na Ledino sem hodil, sem jih že nekaj razmetal, ki so nekaj ježljali o “kmetavzarju.” V šin- obeta prav prijazen večer, ...... , , kjer bo dovolj razne vrste pet- ke aem 3lh obrcal- da » skakah ja — skupno, na odru itd. Naše dobre prijateljice Mrs. Brancel, Mrs. Hrastar in Mrs. Pohar bodo pripravile okusnih krofov in druga okrepčila, da bo kar prijetno sedeti pri mizici s svojimi prijatelji ter malo zapeti, malo pojesti in seveda tudi kaj popiti. Za vse tiste pa, ki radi plešejo, bo pa Matt Mlinar poskrbel. Vstopnice (po 50 centov) lahko dpbite že v naprej pri vseh članicah zbora, ali pa v po eni nogi in naglo dobili do mene veliko spoštovanje. To se pravi, do podkvic na mojih škornjih. Ne bom na dolgo in široko pripovedoval, kako in kaj so mi vlivali v glavo- razne nepotrebne stvari. Kar sem mislil povedati je bilo tisto o petju in kako je prišlo, da se od tistega časa tako bojim zapeti počez. “Bal sem se že, da nam boš predstavil vse svoje življenje in da ne bo pripovedovanja ne konca ne kraja,” me hvaležno pogle- nedeljo zvečer pri vratih. Re- da Zalokar> ko je videl> da ne bo zarvacije ?a mize pa sprejema tajnica ValeriaoPer, ako pokličete EX 1961. Torej, na svidenje v nedeljo ob osmih zvečer na predpustni zabavi v šolski dvorani sv. Vida!, . * Članica. Vohunstvo v cerkvi Na Saškem,,v ruskem pasu zasedene Nemčije, je rdeča stranka izdala vsem krajevnim odsekom posebno navodilo; naj duhovniške pridige nadzoruje-podpornega jo in poročajo osrednjemu vodstvu, če bi se kak pridigar izrazil proti “demokratski obnovi.” Prdtestanski cerkveni zbor saške pokrajine se je v posebnem dopisu pritožil pri rdeč. kar j ih; pisal je med ostalim: “Ce hočele razpresti novo mrežo političnega vohunstva, se bo kar hitro končalo medsebojno spoštovanje, ki se je polagoma izcimilo.” * treba vse dolgo popoldne biti za cenjeno ppslušalstvo. “Le kar potrpi, Jože, saj bom kmalu gotov. Tisto pa sam dobro veš, da sem moral nekoliko uvoda napraviti in razložiti, kako je prišlo do tega, da sem se znašel v Ljubljani. Nekega dne nam torej razrednik razodene, da bomo zadnjd uro popoldne peli. Tisto pa že, tisto, sem bil ves srečen, pel bom pa že, saj znam. Se reče, saj bi jaz raje videl, če bi ves dan peli, učili pa da bi se samo eno uro. Kaj pa hočem še več: pisat znam, brat tudi za silo, šteti znam najmanj do 100. še tega mi ni potreba. Gornji Malnar na Me-nišiji ne zna ne pisat ne brat, pa' je najbogatejši človek v devetih farah in še dlje. Durge kljuke rte pozna kot pri mareii, pa v trenutku,, lahko izračuna, koliko kobikov bo dala ta in ta smreka. Torej tisto o petju bom pa jutri povedal, če bo tako naneslo. ■v. š»(.j;, b i SI 939 To Du" ~To oT" A II 193 9 1 IUA S 1 oox 1939 40 41 43 43 44 43 4* 43 1939 40 41 4r 4* 47 -tttWr Is-jjJsLja, W iT^W \ T1 mmmm rT.vrrd hir^ mmr*m r-ttoasEB EL SC El JO Including pension«, vocations and other employe benefits There have been increases of from 4.7% to 98% »inče 1939, as shown on these charts, in the cost of materials and services needed to provide you with electricity. f I 'HE cost of producing electricity is going up. X Yes—your electrical servant, Reddy Kilowatt, is in about the same position as you are. Everyday necessities are taking more and more of his pay. Fuet 'is up, materials are up, structure«, are up, new equipment is up, the average labor cost per hour worked is up. And so it goes through the entire list of materials and services needed to provide you with electricity. But here is one very important difference between Reddy Kilowatt’s services and most other things you buy. While other costs have almost doubled since 1939, the hourly pay of Reddy Kilowatt—average cog per kilowatt-hour for residential use — has come down 1 a.3%. This decline has resulted from a combination of rate reductions and increased use by customers. With increased costs, however, Reddy Kilowatt is finding less and less of his pay left after taking care of everyday necessities. The Average price per kilowatt-hour paid for all residential service used by our customers dropped from 3.01* in 1939 to 2.64; in 1947, a decrease of 12.3%. The latest published national avenge for 1946 was 3.2 per kilowan-hoor. AU-ILICTRIC 11-1*4* WISCONSIN ELECTRIC POWER COMPANY Beg iz žrela smrti V. 2. "Lepe reči nam obetajo,” pripomni hladno nekdo “Ampak, če bomo res morali poginiti, jaz ne bom poginil zastonj. To si naj zapomni tudi tale črni dolgin I" Vrata vagona se zapro. Nato ae sliši prihajanje novih skupin, trudno drsanje korakov... Vrata vagona zaplombirajo. ‘‘Boje se, da me bi kdo izmed naa ušel. Dan se že nagiblje proti večeru." “Pametni in previdni so — boje se, da ne bi kdo spotoma ušel.’’ “Hudobija, ne pamet! Ce Bog da, jim bom ušel, pa če si pe vem kako prizadevajo 1” “Razbijmo vrata in ponoči u-idimo!" — “S čim jih boš razbil? 2 golimi pestmi? Ce pa so nam še pipee pobrali! Saj niti ne vemo, če bomo sami ali ne, ko bo vlak potegnil. Nakladanje krščene živine-še ni končano. Razen tega pa si lahko misliš, da bomo od zunaj zastraženi. . . " "Saj potujemo v Italijo. Fantje, le pogum! Zato so vagone zaplombirali, da bomo nemoteno potovali čez slavno Titovino.” “Da bi bilo tako!” “Kaj ne vidiš, da se norčuje sam iz sebe in iz nas vseh!” ' “Kaj bi se držali tako klavrno! Še bomo imeli orožje v rokah! Še se bomo tepli 1 Kolo sreče se suče. In nazadnje bodo oni spodaj in mi zgoraj. Le zaupajte, da še ni vse končano in da se bo še vse dobro izteklo.” “Lepo gostoliš. Čisto pozabil si, da si v zaplombiranem vagonu. Veš, koga zapirajo v zaplombirane vagone? Klavno živino, če tega dozdaj nisi vedel.” “Še vse se lahko dobro izte. če. . . . Vrata vagonov so se začela s ruščem odpirati. Za odprtino /rat se je pokazala črna senca iozjaka. Nad njim je bil razpet ozek pas neba z jeklenim bleskom modrine; na njej so ;repetale večerne zvezde z brid-tim ostrim bleskom. V vagone so vstopili partizani i svetilkami. Svetili so vsake-nu posebej v obraz ter si o-;ledovali obleke in nahrbtnike jjetnikov. Pred domobrancem ! lepo angleško uniformo se u-itavi precej umazan, zanemarjen partizan v uniformi itali-anskega vojaka. “Tovariš, midva bova menja-a obleke. Moja je že slaba.” Domobranec molči. “Ali si razumel? Kaj nisi Slovenec?” “Sem. Nemara bolj kot ti. Obleke pa ne dam. Obleka je moja! Tista, ki jo imaš ti, pa tudi ni tvoja. Te obleke nisem ukradel.’’ “Ne ponašaj se s Slovenstvom, ki ga nisi vreden. Kajti '.e bi bil ti res Slovenec, bi bil ostal doma, kakor so ostali vsi pošteni Slovenci. Ti ih vi vsi skupaj pa ste tista’ prekleta cokla, ki ste zavirali naš pravični osvobodilni boj. Obleko pa boš dal, če ne živ, pa mrtev! Hej, tovariš, stopi sem in mi pomagaj!” Partizan, ki je stal zadaj, je pristopil in pomagal zamenjavanju obleke. Domobranec s« je branil, ko pa ga je s puško butnil v rebra, se je udal, čeprav je škrtal z zobmi. “To je bil pa gotovo polit -komisar!” se je nekdo oglasil V ozadju. “To je meni samo v čast, tovariš izdajalec, če veruješ v ’Boga, priznaj, date je njegdva DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Trsta) (Nadaljevanje i 1. atranl.) ZASLIŠAVANJE. - Iz celice so peljali Ukmarja dvakrat v pritličje, kjer so ga vselej poldrugo uro zasliševali. 10. septembra je prišel ponj dežurni oficir in ga odpeljal na sodnijo. Po dolgem čakanju so začeli z zasliševanjem, ki je trajalo pet ur. Izpaševalni sodnik je videl, kako je jeinik slab in ga ni dal več prepeljati v ‘ječo, ampak spet v bolnišnico. Tu je bil še enkrat zaslišan. DRŽAVNI ADVOKAT. — 23. septembra je dobil Ukmar obtožnico in naslednji dan je prišel od sodnije določeni advokat neki Leon Vio. Govorila sta samo vpričo zastopnika sdnije. Ta advokat je kasneje v svojem “zagovoru” samo hvalil “narodne oblast.” O kaki resnični obrambi ni bilo govora. Advokatov, ki bi smeli braniti obtoženca, v Jugoslaviji ni več. V PAZINU. — 26. sept, so kom v Trst na trg z vsemi malimi potrebščinami kot zelenjavo, mlekom itd. Ker je Koper pod jugoslovansko upravo, Trst pa pod ameriško-angleško, so komunisti tem ženskam prepovedad-li odnosno zabranili hoditi v Trst. Radi tega so kmetice iz okolice Kopra, kakih 200 po šte-vin, napadle poslopje “Ljudskega odbora.” Udrle so v hišo in razbile vse, kar jim je prišlo pod roke. Tepen je bil tudi upravitelj neki Pavelič. Drugi uradniki so zbežali. Trajalo je vse kako uro. Prišla je seveda končno narodna milica ali žandarmerija in polovila večje število žensk. Te so klicale; “Sestradali ste nas, zgubite se že od tod.” “Dosti Rožmarin Tih poznopoletni večer je padal na zemljo. Na nebu je mežikalo na milijone zvezdic. 1*1-nin ščip je pravkar zvedavo pogledal čez vrhove in oblil dolino z mehko mesečino. V grmovju je drobil slavec svoje melodije in razveseljeval redke poslušalce. Lipovnikovi domačiji, ki je stala na prijaznem holmcu nad vasjo, se je počasi bližal Dvornikov France. Ni mu bilo strpeti doma, moral je pogledati vsaj malo v vas. Pred nekaj dnevi sta' bila z Lipovnikovo Roziko povabljena v “steljeraje” (: domač narodni običaj ob spravljanju stelje v Mežiški dolini), pa je nanesla prilika, da sta govorila malo več kot navaden pozdrav imamo vaše tiranije.” _ Te oko. 0b srečanju. Pomenek se je su- ličanke so same Slovenke. Ta demonstracija živo priča, kako je “Ljudstvo” zadovoljno z “ljudsko oblastjo.” Naj te ženske kaznujejo, kakor hočejo, svoje sramote, da jih vse sovraži, ne bo- prepeljali papeževega odposlan- do mogli zakriti, ca v Pazin, ker je bilo določeno [ DRVA — ZA PROPA’GAN-da bo tam sodna obravnava. Tam DO. — V Trstu mrgoli komuni-so ga spravili v občinsko bolni- stičnih agentov. Te mora Jugo-šnico, kjer so mu končno lepo slavija plačati. Ker ni tujih va- postregli. Prišel je k njemu tu di zdravnik, ki mu je po napadu nudil prvo pomoč. Zelo se je začudil, da si je toliko opomogel. Zdravnik je mislil, da Ukmar ne bo preživel napada. Tu je bil ponovno zaslišan. Vseh zaslišavanj je bilo osem. Samo štiri zapisnike zaslišavanj so mu dali podpisat). Ko je ugovarjal zapisnikom, so se izgovarjali, da je povedano samo z drugimi besedami, kar je on izjavil. RAZPRAVA______Na vseh raz- pravah ni bil navzoč. Le nekajkrat. Sedeti je moral nk isti klopi z morilcem duhovnika Buleši-ča. "Bog’daj, da 6i se!" | roka pravice privedla v naW Pazinčani pravijo, da je bil ,]J)fflE8s“1?olneflija. Vse Je"T5u5 Vlak je napolnjen Slišijo pest, se koraki, žvižgi, povelja. Pred odhodom se vagon odpre. V vagon se splazita dva partizana. Vagon se zapre in kolesa se premaknejo. Ujetniki so u-jeli zadnjo luč ugašujočega dneva in kos zelenomndrega neba. Bilo je visoko in daleč kakor koprneče sanjana prostost. “Sta si bio ti? Rupnikov rob? Kraljeva ulizica? — I ti? Popov sluga? A ti, fašista, Hitle-rov hlapac! Propala raja! — Šteta za zma koja bi trebala da vas pokose!” “Kaj pa si ti? Titov in Stalinov podrepnik! Moril jn požigal si! Krvave roke imaš, to ti lahko povem, preden poginem !” Partizan si odpne pas in začne udrihati po njem. Najbolj umazane kletve mu bruhajo iz ust, vlak pa drdra po temi proti Dravogradu. . , 5. Opazovanja ni zSslišanja Vlak se je škripajo in grgra-je ustavil. V vagomh je bila tema kakor v rovu. Zrak je dišeč po potu in kiselkast. V pr- lut, vozijo v Trst med drugim tudi drva, ki jih morajo kmetje tam po Čičariji oddati državi po nizkih cenah. Celo v Kopru so zaplenili vsa skladišča drv in drva odpeljali v Trst. Vsi protesti lastnikov,'trgovcev z drvmi niso nič pomagali. Koper in vsa dežda spoznava, kaj je komunizem. LOČITEV ZAKONA so Jugoslovani že tudi izpeljali v Kopru in okolici. To je del svobodnega teritorija Trsta, ki ga Jugoslavije samo upravlja. Tod bi ne smeli na svojo roko spreminjati postav. Po dogovoru veljajo stare postave, dokler'si nova državica rst sama ne i določi novih po- kal okrog domačih stvari. Nič posebnega, vsakdanjosti pa je France prav iz teh vsakdanjosti kmalu razbral, da se v njeni glavici razpletajo dobre misli, zlasti kar se tiče gospodarstva in gospodinjstva, v prsih pa ji bije blago srce, polno miline in dobrote. Od takrat mu vstaja njena podoba pred očmi, čuje njene besede, gleda urne kretnje njenih rok . , Kar obsedlo ga je nekaj, saj sam nev’'e pravzaprav kaj, in prej miren zdaj kar ne najde miru. Danes se je bil odločil, da jo obišče in vsaj par besed,spregovori z njo. Ni mogel več strpeti. Previdno stopi krog ogla in postoji pod okencem, s katere-ra se je vsipal slap nageljnov, la kvišku pa je zelenel rožma-•in. Ali naj potrka? Ali se )o oglasila? Kaj naj reče? V prsih mu je razbijalo srce od -azburjenja, da se kar ni morel zbrati. S b gne rok Pri okencu pa še vedno če- v žep in otiplje poleg materi- blja dvoj« ere in govori o sreči in ljubezni. ROzika utrga rdeč nageljček, odlomi vrtiček rožmarina in ga poda Francetu. “Na, France! Za spomin.” Pripel si ga je na suknjič in zavriskal v jasno noč . . . “Pridi šel” je zaprosila. “Pridem. Zdrava ostani!" Kot en sam rožni vrt se mu je zdel cel svet. Še drevesa so mnogo lepše prepevala svojo večno lepo melodijo* Potoček je žuborel po svoji vijugasti strugi . . Ah, vse je tako lepo! Srce mu je poskakovalo v ne-zani sreči . . . Še preden se je vlegel v po-stejo, je poiskal glinast cvetlični in posadil vršiček rožmarina. nega pisma tudi denarnico. Potegne jo ven, pogleda in vfes prestrašen obledi. “Kkj ti je?" ga vpraša kralj. “Veličanstvo, pogubiti me hočejo," zastoja fant in pade pred kralja na kolena, “ne vem, kaj r.aj pomeni ta denar.” Kralj ga pbtolaži: “Dragi moj, Bog nam včasih pošlje kaj dobrega med spanjem. 'Pošlji denar materi in ji piši, da bom tudi zanaprej skrbel zate in zanjo.” BELO DOBIJO Za žensko Razumna ženska, ki bi skrbe-la za bolno, starejšo žensko, do-lonček, v vrtu vzel prsti bi zasebno sobo, hrano in plačo, sadil vršiček rožmarina. Pokliiite ^ 8:80 ZV6&r IV Sam ga je vsak dan zalival m 4347 ali jy 6832 (25) gojil nežno kot mamica svoje ljubljeno dete. Rožmarin je raste! in se iz dneva v dan lepše razvijal. Vojna vihra je zadivjala. Razmere so prisilile Franceta, da je moral v tujino S težkim srcem je zapustil dom, Roziko in mamico, polje in livade, gaje in gozdove; še od kravic in vo-ličkov se je poslovil. Naložil je kovčeg in odpotoval. Lonček z rožmarinom je vzel s seboj. Na novem mestu je dobil svojo sobico, kjer je bil sam svoj gospodar. Na malo mizico je poleg, materine slike postavil še Rozikino, na okno pa rožmarin. Skrbno ga je zalival in pri tem obujal spomine na minule srečne dni. Pisma so se izmenjavala. Pisma, polna ljubezni, sreče, vdanosti in zvestobe . . Tedaj so našo deželo preplavili tujci. Pisma so bile polna bolečine. Tolažili so se, da bo gorje kmalu prešlo in da ho domovina zablestela v pravi sreči, či- Delo za kovača Sprejme'se kovača, Id zna lah. ka kovaška dela in zavijanja. Istotam se vzame tudi HANDYMAN za tovarno. Plača od ure. Atlas Car & Mfg. Co. 1130 Ivan-hoe Rd. (28) MALI OGLASI Lepa prilika Na 156. cesti in Lake Shore Blvd. se proda radi bolezni konfekcijska trgovina, ki prodaja tudi sadje in zelenjavo ter ima vso opremo za mesnico. Pokličite za informacije GL 2737. (26) Stanovanje iščejo Veteran in žena se morata Seliti, pričakujeta kmalu prvega otroka. Prosimo, da pokličite EX 0399 ali EX 9629. (29) Sobo se odda Odda se opremljeno sobo moškemu. Vpraša naj na 958 E. 70. St. —(26) sih je dušilo. Človek je imel “Božji mlini meljejo počasi,’ pripomni drugi. “Tudi to modrost razumem opozarjam pa te, da si sam prišel med mlinske kamne. Zato to modrost hrani zase in jo o-brni v svojo pokoro in v zveličanje duše ti, ki veruješ v Boga. . . ” “Povejte nam, kam nas pe Ijdte in kaj nameravate z nami. Pa po pravici, brez laži!” “Nismo nikomur dajali ni-kakih podatkov najmanj pa vam. Sicer pa vi, ki imate tako dobre zveze z zavezniki, gotovo veste to. Zavezniki so vam gotovo povedali, preden so vas nami izročili. Po mojem bi pa le bilo bolje ostati doma. Zdaj menda le vidite, da se z glavo ne da skozi zid!.. ” “Pa le povej, tovariš, že kaj veš, kam potujemo. Saj te nič ne stane. Vem, da si toliko zaupljiv, da boš povedal kar veš.” Glas je prijazen in partizanu je to ljubo. “Lahko si misliš, kam. V Lj ubij ano pred 1 j udsko sodišče proslavljanje komunističnega nijozato. Oni ljudstva. Nekdo je na primer je postave, naredil opazko, da bi morala ven- DREŽNICA. SVOBODA VE-dar oblast skrbeti za red. Takoj RE. — Pisali smo že, da nekate- je vstal javni tožilec in izjavil: “Narod je reagiral. In kadar ljudstvo reagira, pa naj bi bilo še tako krvavo, se nima nihče umešavati.” Poročila za liste je dal javni tožilec in so časnikarji dali listom le, kar je ta dovolil odnosno ukazal. Izpustili so odločilne stvari. Taka je pravica v Titovini. D E M 0 N STR ACI JE V KOPRU. — Iz okolice Kopra so ženske dnevno odhajale s parni- divjačino. Sprejeli ste orožje iz rok naših sovražnikov, da ste nas sledili in zavirali naš boj. In zdaj, zdaj je prišel čas pomračila, sodba in kazen ...” (Dalje prihodnjič) rim duhovnikom komunistična oblast ni dala dovoljenja za izvrševanje “dušbbrizniške obrti,”-kot se izražajo ti brezverci. Danes naj omenim, da je med temi tudi> župnik v Drežnici pri Kobaridu gospod češornja. MARIJINO CELJE. — Kakor v, Drežnici je tudi v Marijinem Celju severno od Gorice, kjer so pred letom dni komunisti' ubili župnika. Sedanjemu župniku Makucu niso dali dovoljenja za izvrševanje duhovniških opravil. Konfiniran je v župnišču in nihče mu ne sme prinesti niti miloščine za mašo. Tako je torej s svobodo vere pod Titom. Ali tam še govore ti-tovi gorečniki b svobodi v Jugoslaviji? hltpol glasno: uvajajo svo- Qkn0 se odpre in med rožmarinom se prikaže glava, obdana od temnih kodrčkov. “Rozika, oprosti . ,” ne ve kaj povedati. “Ti, Franček?” “Ne bodi huda, da te zdajle budim! Rozika, nisem mogel več strpeti. Morai sem k tebi. Ali nisi huda, Rozika?” “Kaj bom huda? ” Prožila mu je roko v pozdrav. Z obema rokama jo je zgrabil France in pridžal. “Rozika, kako sem srečen 1” “Pričakovala sem te. Nekaj mi. je reklo, da boš prišel.” Tedaj je zadrhtelo v njem. Sam ni vedel, odkod je jemal besede. Tekle so mu kot nanizane na niti. redkejša in vse bolj hladna. France, ki, je to opazil, je skušal vliti na papir vso svojo notranjost, vso ljubezen. Pa zaman. Čakal je na pisma in koprnel po njih, kadar pa jih je dobil, je bil ves razočaran. Vkljub nevarnosti se je odločil, da* jo obišče. Ni je dobil. Skrila se je bila. Medtem je dospelo od sestre pismo, v katerem mu sporoča, da si je Rezika zbrala drugega. Zameglilo se mu je pred očmi. (Co se opomore, počasi seže po sestrino pismo in čita: “ . . Eden od zlobnih tuj- sreče pa ni in ni bilo. \ , Rozikina pisma so postajala ohranjena. Naprodaj je tudi nov Electric broiler. Vprašajte na 6719 Bonna Ave. ‘ (26) Če kupujete ali če prodajate hišo, farmo, lot, trgovino ali obrt, se vselej zanesljivo obrnite do nas, kjer boste dobili-točne ih zanesljivo postrežbo. cev ji je zmešal glavo. Nesre-Zvezde so mežikale z jasnega žno ismo.. Kralj J. Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 (Thur. — x) MAX’S AVTO BODY . SB0P MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 st ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Hkbacfs MICHAEL SUHADOLC, Cvetlice za vse namene 6823 Superior Ave. EXS408 (Thurs.) RE-NU AVTO BODY CO, Popravimo ni avto m pnbtmmo. o* bo kot nov popravljamo Mr In fcotejli (I MW I. PODUK GLenvffle MM. MWMhllt Hiša naprodaj Na 1141 E. 168. St. odprta na oke in bere: mati ogled, v nedeljo od 2 do 5 pop. se zahvaljuje sinu, ki ji pošilja del švoje plače, in pravi, dp mu bo že Bog vse povrnil.. Kralj vtakne spečemu fantu pismo nazaj v žep in zraven še mošnjo cekinov. Nato gre nazaj. v sobo in spet močno pozvoni. Sluga se zbudi in hiti h kralju. Ta ga vpraša, če je kaj dobro spal. Fant se skuša opravičevati, vtakne z zadregi roko hlizu Grovewood Ave. 6 sob za 1 družino, zijhska okna, fumez na plin; se lahko takoj vselite. Pokličite K. T. Fish SH 5893. '. (Fe. 2,6,6) Kraška kamnoseška obrt Um Waterloo Rd-IVanhM MM - EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI -OA NAGROBNIH SPOMENIKOV MAUSER Rotija Povesi. In potlej prav tiho: “Otroka bom imela." “Na, zdaj vsaj eden ve, vsaj eden. Še Marjeti bnm povedala. Vteaj dva človeka ne bosta začudena, ko bodo Vsi zvedeli za greh. “Otroka?” Marička je z odprtimi usti stremela v Rotijo, ki se ni premaknila. Dež je (tolkel v travo in pri-trkoval po leseni strehi. Marička še vednbni prišla do besede. “Zakaj nič ne rečeš?” je Rotijo bolel molk. “Reci, da nisem nič prida, da sem ravno taka kakor Tine, 3aj vem, da to misliš.’’ Šele zdaj se je Marička premaknila. “Ne, tega ne mislim. Preveč te poznam. Nisi ti kriva. In kaj zdaj misliš?” “Kaj? Kaj naj mislim?’’Nisem ne dekle, ne žena. Vendar bo otrok moj in če mi ga Rog ne bo vzel, bo enkrat zrasel in se bo pisal Poderžaj namesto Rotija je vsa rdeča prikimi- “Potlej boš lahko do konca na planini. Naših deklet ti nobena ne bo nič rekla. V dolini pa veš kakšni so jeziki. Sicer te bodo opravljali, tudi če boš na planini, vendar je človeku laže, če ne vidi oči, ki se obračajo za njim.” “Tudi jaz sem tako mislila”, je bila Rotija vesela Marički-, ne misli. “Šaj ne boš nobeni povedala, kajne?” je zaprosila. “Nobeni, samo bolj vesela moraš biti, sicer bodo same uganile.” “Tako sem vesela, da še ti veš, kako je z menoj”, je bila Rotija boljše volje. Podržala je roke pod kap in si izmila oči. ALUMINUM and STEEL VENETIAN BUNDS CUSTOM MADE TO YOUR ORDER MADE IN OUR SHOP REFIMSHMG CLEANING » REPAIRING « RE-TAPING RE-PAINTING ALL SIZES-ALL COLORS COMPUTE SERVICE AND MANUFACTURING OPEN NOW AT OUR NEW LOCATION FAIRVIEW VENETIAN NLIND 60. IVAN CHIPKA, Proprietor 21560 LORAIN AVE. OPPOSITE FA1RVIEW CENTER WI. 1013 Tilen je bil spet deževen, kazalo je da bo jesen pristujena in hladna. Čredniki so se že pripravljali, da bodo odgnali živino z Mošenjske in Lipniške planine. Jutra, so bila že do- se bo pisal rocicrza.] namesto uu- Senčar. Živela ga bom, dokler koj mrzla in dež na sv. Tilna ne bo sam zaslužil.” Rotijine besede so bile pogumne. Brž ko je razodela svoj greh, ji je poleglo. Ko je videla, da se je Marička zdrz-1 nila, jo je pograbila divja želja, da vsem pokaže, da se ne boji nikogar in če bi ji Marička le količkaj oponesla njen greh, bi bila v tem trenutku zmožna odpreti vrata in zakričati: “Jaz sem mati, mati. In oče dal. Saj je imel v koči že vse pripravljeno, da se ne bosta prav nič mudila. “Si le prišla?” se mu je kar samo smejalo. “Čakaj, po oprtnik skočim, pa greva koj precej naprej.” -v Rotiji je bilo nekam dobro pri srcu. Zdaj gre, da se še Marjeti izpove. Ko bo ta pot opravljena, ji bo zares odleglo. Potlej naj pride, kar hoče. Da dan se rad drži celega septembra. Rotija je na soboto pred angelsko nedeljo odšla proti Kališniku, da pokliče Jerneja. Odločila se je, da gre na Prtovč - • -— ■ : in se spove Marjeti. Tudi Ma. bl Je gospod Lovrenc ne na- rička ji je to svetovala. Ce bi Škovinc sitnaril in ji mislil Od- povedati stanovanje v kajži, bi usmilil. __ . .1,. .Tarna podil. Dober je. eC bi še njemu razložila, bi se ie nemara ga Marjeta znala pregovoriti. Nerodno bi bilo, ko bi se ji bilo Ško- štor. Jernej je zaklenil vrata in del ključ v luknjo pod smjekov otroka ume šla in ne bom šla, ker hočem otroka imeti. Moj je, samo moj.” oje besede nikdar ne umakne. Zato, ker je Škovinc. Morda bi ji po Marjeti pomagal, čeprav bi jo pognal iz kajže, to- Qj ’> Lcpittv Ul ju (M/guai ».• w Toda Marička ni rekla bese- da izgovorjene besede Škovinc de in divja ihta v Rotiji je za- še ni nikdar pojedel. čela pojemati. Kakor odrezan ud je še trepetala. Toda zdaj se je znašla tudi Marička. Ob- Jemej se je motovilil okrog koče. Imelo ga je že, da bi rinil na Martinček vprašat, a ga se je znasia luui mancnu. uu- uu ----- - =- jela je Rotijo okoli vratu in ti- je bilo vendarle sram. Morda ho rekla: “Bog včasih tudi hu-jbi tudi Rotiji ne bilo prav, če do v dobro obrne. Ali je otrok ne, pa sam tudi ne pojde, žegnanjski?” ' Kur oživel je, ko jo je ugle- XvutijI je uilu vac Marjeta je kar zavrisnila, ko ju je ipod večer zagledala na dvorišču, “Da si vendarle prišla”, je Rotiji stresala roko. “Mislila sem že, da smo se ti kaj zamerili na Prtovču, ko te prejšnjo soboto ni bily. V kajži sem bila včeraj malo okna odprla. Koj zadahne po plesnobi, če je uiiimiiimmiimmimiiiiiiiumiHii Jos. Žele in Sinovi ZAVOD IOQR1D N E---------------- Avtomobili In lyQnim vo« redno ln ob vsaki uri na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. 6502 KI. CLAIR AVENUE ENdicott W*3 C011IH VOOD8I1 « * * » i .... 452 E. 152nd STBEKT IVanhoe I1U _ HIHIIIIIIHmššlEŠFšlEEHitlllHiilH|MI|M|MM||i||H||>|M||||||,|i||||,||,|*|||||||||,|||lllll|b* -AND THE WORST IS YET TO ČOHE —in najhajše šele pride vseskozi zaprto. No, v hišo stopita.” Rotiji se je mudilo. “Domov grem, da še malo pospravim. Jultri bom pa prišla, če boš imela kaj' časa. O njčem bi se rada pogovorila s teboj, če ne boš huda.’’ . “Kar pridi, kadar hočeš”, je bila Marjeta vesela zaupanja. “Saj bom skozi doma.” “Lahko noč, Rotija”, je rekel počasi Jernej, “Dobro spi.” Zunaj je dišalo po zrelem sadju, ki ga je opral septem-berski dež. Nedelja je bila-lepa, čeprav ni bila prav jasna. Kazalo je, da Tilen še ne bo nehal s svo- ........ EDUCATIONAL acquire: another language for personal refinement, business needs, ■ travel enjoyment and social distinc- ] tion. FRENCH—SPANISH—LATIN Also English for New Americans English for Beginners Conversational English Correction of Foreign Accent Phonetics for New Americans Evening courses; small classes or private lessons; new classes com mencing. Trial lemon free. STANDARD SCHOOL OF LANGAUGES "Something old, Something new, Something borrowed, Something blue" -A Cherished Tradition LET US COMMEMORATE THIS IMPORTANT OCCASION IN EXQUISITE PORTRAITS THAT WILL BE EVERLASTING TREASURES. We invite you to visit our studio where we will be pleased U show nou our mmrtlr.s of Weddinn mints I you our samples of Wedding print« both candid and formal EUCLID STUDIO 20471 EUCUD AVENUE KEnmore 4028 FLOOR REFINISHING 6M3 DeWoh Av<^ (m>)_. Suite 6 PILES Hemorrhoids 1 and kindred ailmehta healed ulec-1 trickily after other methods have! [ failed. No hospital bills, no cutting I Johnny Paul Co. EXPERT FLOOR SERVICE Sanding - Waxing Polishing FREE ESTIMATES IMMEDIATE SERVICE 2622 East Boulevard SW. 2409 come in Ini SEE YOU NEWS MAYTAG *164“ e«««*! WHY SUFFER from YOU« “Včeraj je Judi Tine prišel. Ne vem, kdaj kane nazaj. Zelo je shujšal. Marjeta je od strani opazovala Rptijo, kaj bo storila. Še 'premaknila se ni. Komaj, da je malo zardela. Marjeta je pričela upati, da bo vendarle napeljala vodo na Jernejev mlin. Jempj je kar neumen POZOR! Za one, ki niso imeli prilike okoristiti se z našo DOLARSKO J RAZPRODAJOte Just West of Arthur Ave. LA. 09X5 smo sklenili z isto nadaljevati za nekaj dni. Dodali smo stotine parov čevljev, da jih bo dovolj za vse. Pomnite pa, da so na tej razprodaji samo ženski čevlji po dolarju, drugi so pa primerno znižani V ceni. Razprodaja je na ženskih, moških fn otroških čevljev za delo, praznik in enako na kavčukastem obuvalu. Za to razprodajo smo pripravili na stotine parov ženskih čevljev, vsi znane kvalitete, črne, rujave v raznih vzorcih. Poprej smo jih prodajali po 5 in 6 dolarjev, zdaj so vsi ti po IN DOLAR Zdaj je vaša prilika, da osrečite revne temi čevlji. Nakupite jih ter pošljite. Imamo tudi lot ženskih hišnih siiperjev ter nekaj otroških mer, mehki ali trdi podplati, po MANDEL^ SHOE STORE 6107 ST. GLAIR AVE. na Rotijo. Všeč mu je ker je tako pridna. Dekle je zdaj Tineta pozabilo, kakor je videti. Hvala Bogu. Naj Jernej poskusi. Malo mu bo pot pripravila, reči bo pa moral sam. Neroden je res in motovilast, dober p abolj kot vsi prtovški fantje. Rotija bi se dobro imela ob njem. Prihranjenega hna tudi fcliko, da bi si lahko postavil hišico. Sicer bi jima pa Škovinc rad prodal kajžo. Kaj pa naj z njo? “Meni je poslal ruto in pismi), pa sem oboje sežgala. Le zakaj si tisto poslala gori?” je rekla čez čas Rotija. “Saj veš da z njim nimam nič več.” “Nisem vedela, kako je,” so Marjeti zažarele oči. Tudi Jer-ne ju je stopila kri v lica. Potlej do se spustili v navaden pomenek. Marjeti se je zdelo tako najbolj prav. Ni dobro z eno stvarjo neprenehoma siliti v človeka. Koj po južini je Rotija poiskala Marjeto. Jerneja ni bilo, ker je odšel v vas h Kožarju, za katerega je v Jelovci podiral les. Ob štirih sta bila z Rotijo zmenjena, da gresta že nazaj. časa ni bilo včč dosti. Marjeta je sedela pred hišo in se pomenkovala z otroki, ki So .silili vanjo. Najmlajši Sko-vinc ji je ravno kobacal v naročje. “Počakaj, Janezek, jutri se Evropi s) jL0Va šla konji?ka,” je Marje-j .ta koj vedela, da je Rotija prišla na domenjeni pogovor. ' “Alo, otroci, igrat se pojdite! Ti, Minka pa na Janezka pfizi, da se kam ne prevrne." Otročad se je zagnaia za skedenj, Rotija jia je sedla na klop. Srce ji je divje bilo. Že je mislila, da ne m ničesar povedala. Marjeta je bila do-■ bre volje in Rotiji je bilo Itežko, Ida bi ji sedaj utrnila njen 1 smehljaj, ki je spremljal prerivajoče otroke. HEALTH WITHOI DRUGS REASONABLE FOR APPOINTMENT PHONE SH. 6381 The Health School Call CEdar 5057 Herco Painting & Decorating 6. “Painting" — “Wall Washing” Floor Sanding & Finishing Pnich Plsstering-Paperhanglng Paper Removing Carpenter Work Prompt Antwer to your cull CEdar 5057 Toda Marjeta je sama začela. Takoj, ko so otroci odšli, se je obrnila k Rotiji m ji meh ko rekla: “No, zdaj pa kar z tesedo na dan. iNič naj te ne bo sram, saj jaz tudi nisem včasih mislila, da bom pri Škjvincu za teto. Mlada kri vsaka rada poskoči.” Rotija je samo zardavela in iskala, kake bi začela. Ni megla najti pripravne besede. “Nemara, da je h j zavoljo Jerneja. Kar povej.' On mi je že rekel, da te ima rad.” Marjeta se je drobno na-smihniia. Rotija je koj ni ra-zumale, potlej pa se je pre- I "We’re Glad" Iwv-Wfer You A New 1948 ; * V Kaiser, Frizer, Manhattan Wt—Demonstrate Our Cars I" Anytime TA—Allow Full Value For Your ŠV Old Car Wk-—DaUver Without a Trade-In JQ—Guarantee Dete Of 'fQ-Csl^At Your Home or TA—Prove to You—Onr Iw Care Axe Tb*- “Best Buy Today” Stop In—-Phone*— Write In For Courteoua Attention RAYMOND”LAKE MOTORS, Inc. nil CARNEGIE AVE. CHonry 6440 Open ’Til • F. M. ll4t.HH-HH4H*WW444.t kakor suha palica. Potlej je Rotija čutila, da Marjeta joka in da je šel prhko' sonca teman oblak. Za skedenjem so otroci podili kokoši, ki žo .splašeno frfotale čez gnojišče. Rotija se je vzdignila, Ob-vekane oči so prosile za usnii-Ijenje in razumevanje. . ; Marjeta je leseno-.strmela predse. Dve veliki solzi sta ji j še stali ha ličili, tod« veke še r" '~‘r. i niso več zganile. Koščene, strasena zazrla v Marjetina grampave roke SO ji mahale čez usta s katerih je zginil smeh. ^ ^ jj ie W1 Mtco “Zavoljo Tineta je, je ne- tegnjen> ,e v vr|tn jt je še Be. nadoma hlipmla Rotija m. pa- . . (irlretai0 j, dla z glavo v Marjetino naročje. Bridko razočaranje, ki *a je brala v očeh Škovinčeve dekle ji je vzelo vso moč. Marjeti so omahnile roke. “Pa ne da . . Rotija!” Marjetin glas se je zlomil “To si mi torej imela povedati?” Besede je izgovarjala počasi,, kakor da Rotija ni vredna niti ene. “Ne morem verjeti.” (Dalje prihodnjič.) L t BUSINESS OPPORTUNITIES CAFES CONFECTIONERIES GROCERIES-MEATS GAS STATIONS DELICATESSENS RESTAURANTS WANTED Any Business for Sale CALL US FOR APPRAISALS' WE HAVE THE BUYERS WITH CASH ToBUYorSELL CALL or SEE A. BATICH STAUP CO. BU 3871-2028 1514 Prospect UPHOLSTERING ! REMODELING — REPAIRING ! RESTYUNG — RECOVERING i CUSTOM BUILT FURNITURE EXPERT WORKMANSHIP PROMPT SERVICE = MORDUS UPHOLSTERING & 1 FURNITURE SHOP 1 7020 St. Clair — HE 6519 1 Silver Plating a Specialty TEA SETS - TRAYS ANTIQUES, etc. Metal Plating & Polishing Co. EX. 0645 4323 SUPERIOR (Free Estimates) attention^ PROPERTY OWNERS ARE YOU PLANNING ' TO HAVE YOUR HOME REMODELED? Call the Attic Specialist No down payment necessary Small monthly payments can be arranged The O. K. Conatruction Co. GA. 7805 JO'S WAKE UP SERVICE DO YOU FIND IT HARD TO GET IIP ON TIME? WE ARE KNOWN FOR PROMPT SERVICE REASONABLE PHONE CE. 2820 FOR YOUR SERVICE IMMEDIATE DELIVERY dSTIfsi!?'- I WEST VIRGINIA LUMP 60% Diamond Lump I „ - $4(1.25 Ton I $411.95Ton >1025 ‘on | su. 3526 buckeye COAL CO. PR. 3931 HOTEL ROOMS AVAILABLE Singles—$2 up Doubles—$3 up Dining Room and Bar Free Parking IMPERIAL HOTEL F. H. WITTENBURG “WIT” TO YOU 1931 E. 79th Street GA. 7641 INCOME TAX RETURNS COMPLETED WM. J. LODRICK FOR 26 YEARS TAX CONSULTANT WELL ESTABLISHED BUSINESS OFFICE Open Evenings 3423-25-27-29 Memphis Ave. FL. 5686 Near Pearl STRICTLY FRESH EGGS Right from the Country -----------•----------- Delivered To Your Home Once A Week -------•------- PO. 1377 Walter Hartory itiiitmttitimiKiumummutwmmm: RADIO REPAIRING SERVICE ON ALE MAKES GUARANTEED PROMPT SERVICE FREE PICKUP and DELIVERY REASONABLE LAURIE’S RADIO SERVICE 8011 Spafford Rd. MI. 7802 REFRIGERATION SERVICE COMPLETE REFAIRS All MAKES Homes - Stores • Cafes Bars - Butchers - Apts. REBUILT - PURCHASED For Prompt Service Phone RA. 8587 SAVE FUEL By Installing the Famous WIND-O-SEAl COMBINATION WINDOWS and SCREENS 15.% Off During February Complete Remodeling Service _ 1 s rwnyyTTiyyTriiiiiitiii’nx RAE-MAR Mal galon Complete Selection For Brides — Bridesmaids Custom Made — Ready Made Veils — Tiaras — Formals Hoop Skirts —Wraps lor Rent 1007 Ivanhoe Boad 1 Block South of Collinwood High School Hours 10 A. M. to 7 P. M. Evening« By Appointment Closed All Pay Wedne«doy MU. 9858 SEASON'S GREETINGS GEORGE V. WOODLING YOUR REPUBLICAN STATE REPRESENTATIVE I ATTENTION LADIES! Your New Permanent Is An Assured Success Here. All Work Guaranteed. Monday-Tuesday Special Shampoo and Hair Style—$1.25 Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Permanents—$5.50 up Cold Waves—?10 and up MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grovewood Ave. _________IV. 0645 PORTRAITS BABY PORTRAITS EXCLUSIVELY CHILDREN - ADULTS Taken in Your Home | No Deposit - No Obligation ALL WORK DONE BY A VETERAN MIZDA STUDIO RA. 0395 WHY SUFFER from SINUS - NEURITIS ;arthritis-rheumatism HAVE RELIEF NOW GET RESULTS HEALTH WITHOUT DRUGS Roche Health Service Hours 9 A.M. to 9 P.M. 10415 St. Clair Ave. GIL. 4121 ) Benko’s Service Garage ATTENTION MOTORISTS COMPLETE CAR REPAIR SERVICE ON ALL MAKES OF CARS Brahes—Clutches—Battery Service Expert Body & Pender Work PAINTING & WELDING MARTIN BENKO, Prop. MODERNIZE NOW PLASTIC & STEEL WALL TILE INSTALLED • BEAUTIFUL SELECTIONS • GUARANTEED WORK • REASONABLE PRICES • PROMPT SERVICE • FREE SERVICE JAMES E.B0YDEN SH. 2095 WALTER F. MEYER QUALITY JEWELER 12509 St. Clair Avenue ATTENTION HOUSEWIVES! SPECIAL THIS WEEK i.arge White Eggs 55c •><« Large Brown Eggs 60c ^ CHICKENS DUCKS All Kinds of Chicken Feed COLLINWOOD POULTRY 14801 Saranac Rd. Liberty 3866 ATTENTION HOUSEWIVES WASHING MACHINES REPAIRS ALL WORK DONE BY EXPERTS ON ALL MAKES Guaranteed Workmanship Pick-up & Delivery MAYFIELD WASHING MACHINE REPAIR SHOP RA. 7064 12106 Mayfield Rd. xr:-i — ■ ------- n Night Number SW. 6359__ frrTTTTTYTTm XTIXTIŽ iTXXXi GREETINGS Cleveland Grocers Baking Co. 3543 Woodland Ave. ENdicott 4020 SERVICE b Our Motto Sinclair Gat Lubrication • Walking Polishing • Simonizing Tires - Batteries Accessories Jos. C. Bycoskie 8 A.M. to 8 P.M. CLOSED SUNDAYS FAIRFIELD SERVICE STATON W. 14th & Fairfield CH. 9467 \ CONVERT THAT 3rd FLOOR TO INCOME AND HELP RELIEVE THE HOUSING SHORTAGE FOR FREE ESTIMATE CALL RA. 4600 WIND-O-SEAL CO. GREETINGS WHITTIER HOTEL 1687 East 55th Street ' EN. 9211 DON B. WHEELER Mgr. A. ZECHMAN PLEASE ACCEPT OUR INVITATION TO... A strain will ha llftsd when "MallMaMouday." thy natlon-wids bookkeeping and lax sanies lor busi-pass and professional Onus, takss osar. Nothing, short ol tha bast Is good snougb lor pragrssslys firms whan It comas to rscord-kssptng tmd preparation ol aU tax forms. For dttails, call: "MAIL-ME-MOmr BOOKKEEPING AND TAX METHOD CALL, WRITE or PHONE “MAH - ME - MONDAY” OF CLEVELAND 248 Old Arcade SU. 6036 LINOLEUM - RUGS <• $ IHIIIIIIHIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIHIIHlllllllllllllilllllllllMIIIHIIHt|l»l|lll,,,",,,,,“ 1 MElrose 5042 3409 Lorain Ave. Business Opportunities AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. CONFECTION.r ERIES, GROCERIES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS Call us for appraisals; ve have plenty of cash customers TO BUY OR SELL CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN The man who knows and really sells businesses; 23 years In Cleveland Tower Investment Co. MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG. Handwriting w Expert, All Questions of/^orgeries Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs Nights—HE. 1622 GUARDIAN BLDG. MAin 7696 ............................ BRAKE SERVICE Wheel Aligning ON ALL CARS TIME PAYMENTS By Experts Who Really Know How BRAKES & CLUTCHES FOR INDUSTRIAL & EARTH MOVING EQUIPMENT YEAGER RAYBESTOS 6615 CARNEGIE PHONE ENdicott 9182 • Specialiste Since 1920 * Immediate Delivery (No Trade Required) KAISER-FRAZER CARS AUTHORIZED DEALER SALES - SERVICE - PARTS BACKED BY A REPUTABLE DEALER MEANS GREATER MOTORING SATISFACTIONN R. J. SCHOFIELD MOTORS “The House of Friendly Service’’ WE REPAIR ALL MAKES OF CARS 5230 St Clair Ave. EN. 8066 ,+\ Tracy Tavern & Beverage Store 434 EAST 200th ST. IVanhoe 9510 A FULL LINE OF WINES, BEERS and LIQUORS Call IV. 9510—We Deliver—No Extra Charge Our Rathskeller Is Now Available For PARTIES, WEDDINGS AND BANQUETS FRANK JERIC - TOMMY BANC, Props. Mortgage Investment We Make, Buy and Sell First Mortgages on Residential and Business Properties HURWITZ BROS. 631 Soc. for Savings Bldg. MAin 5336-5337 TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS FRANK'S GARAGE 1482 Green Road South of Mayfield EV. 2646 THE EMPIRE PLATING .COMPANY Polishing—Plating—Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President 8800 EVARTS RD. CEdar 1067 eaaaaaeaaaeeaeaaeaaaaaaaaaaaaaaa« aaaaaaaaaaaaaaaaaaa«