—   2   —
Premišljevanje
narave in previdnosti božje v nji.
Poslovenil Mihael Verne.
Premišljevanje o novem letu.
Nastopilo je novo leto in ž njim začetek nove dobe mojega življenja. Obhaja me misel, kakor da bi bil pervi dan leta tudi pervi dan mojega življenja. Terdno zaupam, da ljubeznjiva roka dobrotljivega Stvarnika me bo vodila tudi v tem letu po sklepu naj večje modrosti, ktere živa priča so vse stvari Njegove in celo življenje moje.
Pridnemu na svet je dal v milih starših mi pri-jatle, ki so mi v mojem nezmožnem stanu z nesebično ljubeznijo pomočniki bili in reditelji. Brez njih pomoči, brez ljubeznjive njih skerbi za blagor bi ne bil, kar senu
Z današnjim dnevom nastopim nov tek svojega življenja; sicer ne tako nezmožen, ko sem bil o svojem rojstvu, pomoči pa vendar ravno tako potreben. Pri-jatlov mi je treba, da mi življenje oslajšajo, me v nesreči podpirajo in me nevarnosti varovajo. Dal jih bo oče nebeški, ki mi bodo v dvombah svetovavci, pomočniki v nesreči, v sreči tovarši, voditelji v zmoti.
Ni primerljej ne, da sim rojen po teh in ne po druzih starših, — v tem  in ne  v  druzem  narodu, —
v
o tem, in o nobenem druzem času. Čas in kraj, in ekoljšine, in nasledke mojega življenja je Stvarnik moj določil po svoji neskončni modrosti. Z današnjim per-vim dnevom leta se moja osoda, tako reči, vravnuje iznova.   Meni   je   sicer  zakrito,  kar se mi  bo  godilo
prihodnjič. Pred Bogom pa je vse odgernjeno m vso vravnano po njegovem neskončno modrem in dobrotljivem sklepu.
S tem prepričanjem nastopim nov tek svojega življenja, ki se mi odpre z današnjim dnevom. Naj ko z menoj kakoršna hoče, pri tem hočem ostati: da mili Oče čuje nad menoj! Ako me tare ubožtvo in revščina, spomnil se bom svojih otročjih let, ko sem še veliko revniši bil in se me je Bog vendar usmilil. Če mi ta ali uni prijatel bode nezvest, tudi to me motilo ne bode. Zgibo enega mi bo nadomeatovala večja ljubezin ostalih. Ak» zalezuje tihotapstvo pošteno ime moje in mi žugajo le-varnosti, zoper ktere mi ne pomaga vsa moja ske*b, me tudi to strašilo ne bode. V Gospoda zaupam, kine je vzel pod svojo brambo in me bode vodil po sklepu modrosti svoje.
Nadušen s tem prepričanjem začenjam vesel no?o leto, kterega prihodnost mi danes še zakriva zagrinjalo) tamno.                           __________