SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., u jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., xa pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden meiec 1 gld V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. a f Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v ..Katol. TIskarni", Vodnikove uliee it.. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, UvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 210. V Ljubljani, v petek 13. septembra 1895. Letnik: XXIII Naredba prevzvišenega gospoda knezoškofa ljubljanskega glede 20. septembra. Dne 20. t. m. poteče 25 let, ko so zoper vso pravico in pravičnost vzeli sv. Očetu Rim, glavno mesto krščanstva. Ta dan nameravajo v Italiji slovesno praznovati in tako vnebovpijoči krivici dodati še zasramovanje in zasmehovanje. Ali pa morda to ni zasramovanje in zasmehovanje, ako se pred očmi prečastitljivega, jedino pravega lastnika, krivično oropanega, prirejajo še hrumeče slavnosti v proslavo storjene krivice in se poveličuje cerkvenoropna krivica, katero so storili sv. katoliški cerkvi, še z izzivajočimi demonstracijami, kajti cerkveni rop v pravem pomenu besede je dejanje, s katerim se je vzel Rim s cerkveno državo vred sveti stolici. Tako počenjanje mora prehudo boleti in žalostiti sv. Očeta: mora pa tudi bridko zadeti vsakega katoličana, ki ni še izgubil vse ljubezni do svoje matere cerkve; da, vsakemu človeku, ki še količkaj pravično misli, napolniti mora srce s studom in srdom. Toda, čeprav v srce zadeti, svoje bolesti nočemo izražati drugače, nego z gorečo molitvijo. Saj je molitev maščevanje in orožje kristijanovo po vzgledu in nauku Gospodovem : »Molite za tiste, ki vas preganjajo." Moliti hočemo za našega ljubljenega sv. Očeta, da ga Gospod potolaži in okrepča v sredi bridkostij, ki ga obdajajo; moliti za našo sv. cerkev, da jo Gospod varuje in zmagoslavno pripelje iz vseh stisk, katere trpi že mnogo let; moliti hočemo tudi za sovražnike sv. cerkve, da Gospod uniči njihove hudobne naklepe ter je privede do tega, da skesano spoznajo razne in velike krivice, katere ji napravljajo. V ta namen ukazujem, da se v nedeljo po 20. t. m., to je dne 22. septembra, izpostavi Najsvetejše v vseh cerkvah dopoludne in popoludne za celo uro v javno češčenje in da se dopoludne opravi farna maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom, popoludne pa naj se moli proti koncu molitvene ure najprej žalostni del rožnega venca, potem lita-nije Matere božje s sicer navadnimi molitvami, na kar se d& blagoslov z Najsvetejšim. Ejer se zdi umestno in je upati, da Najsvetejše ne bo ostalo brez pobožnih častilcev, more se ena izmed obeh molitvenih ur opraviti že 20. septembra, kar je gotovo le močno želeti; ali pa se more rnzven teh dveh molitvenih ur Najsvetejše izpostaviti za primeren čas tudi v petek (20. sept.) Častiti gospodje dušni pastirji naj vernikom primerno pojasnijo žalosten povod za to naredbo in jih spodbujajo, da se predpisane pobožnosti marljivo vdeleže, ter tako Bogu vsaj nekoliko zadoste za krivice, ki se god^ njemu in njegovi sv. cerkvi. Ljubljana, dne 12. septembra 1895. f Jakob, knezoškof. Grof Badeni. Grof Badeni, ki je bil že pred 14 dnevi »ineognito" v Pragi, pripeljal se je tje zopet v sredo zvečer ter izstopil pri ces. namestniku grofu Thunu. Eer je bil njegov prihod na Dunaj določen na današnji dan, je gotovo včeraj že odpotoval iz Prage. „N. Fr. Pr." jako klaverno poroča o grofa Badenija bivanji v Pragi, posebno jo peče, ker so se ob jednem ondi zbrali nekateri veljavnejši konservativni češki veleposestniki, katere hoče Badeui imeti na svoji strani. Zanimivi so glasovi poljskih listov glede nadležnosti nemške levice. Tako piše »Nowa Reforma" : »Levica je že začela koketovati s prihodnjim ministerskim predsednikom, toda vprašanje je, če se more po celjski aferi zanašati na levico. Ta stranka izprva niti ni mislila nasprotovati celjski gimnaziji, udala se je pritisku nemških nacijonalcev. Tako postopanje se vedno lahko ponavlja, zato se vlada na tako stranko ne more opirati. Vsled tega se grof Badeni gotovo ne bode na milost in nemilost vdal levičarjem." V istem smislu piše »Czas", rekoč: Levica se ponuja Badeniju, toda njeni pogoji so presplošni, ko zahteva, naj se jej prizanese z drugim Celjem. Ravno celjsko vprašanje pa je pokazalo, da v politiki ni absolutno velikih in malih vprašanj, ker vsako vprašanje stranka lahko proglasi kot načelno važno. To odločuje parlamentarni takt. Sicer pa bi bilo prezgodaj naštevati pogoje, dokler sploh ni sestavljena vlada. „Gazeta Narodowa" se naravnost norčuje iz levičarjev, ki pričakujejo od Badenija, da jim pomaga zopet do veljave, katero so zapravili s svojimi političnimi nedoslednostmi in »dobičkaželjnostjo". Listi se sedaj že pečajo s programom prihodnjega ministerstva. Tako ima velika Židinja že ves program pred saboj na mizi. Po njeni trditvi bode prva naloga, dognati proračun za prihodnje leto. Dalje ima grof Badeni že izdelan načrt volilne reforme, ki ga bode predložil državnemu zboru. Tretja točka programa je pogodba z Ogersko, katero hoče dovršiti prihodnje leto. Ce bode preostajalo časa, hoče grof Badeni dognati tudi davčno reformo. Kar Židinja tu pripoveduje, ni nič novega, zanimivo je le to, da nekda grof Badeni ne bode dopustil nobenih pre-memb v svojem načrtu volilne reforme. To jej je izdal menda grofa Badenija strežaj, kakor ji je povedal, da se bo že dne 1. oktobra vsa družina Ba-deuijeva preselila na Dunaj. Taka prorokovanja so pač po ceni, kajti vsakdo ve, da ministerskega predsednika prva skrb je rešiti pravočasno državni proračun. Jednako znano je, da treba obnoviti nagodbo z Ogersko in to nalogo bo LISTE Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Barigeljca. črtica iz dijaškega življenja; spisal Janko Bar le. (Dalje.) VII. Cesta se precej vleče po lepi vipavski dolini čez Senpas do Ajdovščine, kjer mali potočič deli Goriško od Kranjskega. Seveda oni nadškofijski novčiči ju zelo tišča in kupita si na več mestih vina in kruha, da imata več „korajže". In res jima je bilo že nekako preveč potovanja, pa tudi sta se že naveličala jeden drugega, tako, da sta se sprla, in potem je šel nekoliko časa vsaki svojim potom, dokler ju ni zopet združila vzajemna potreba. Pri Sturijah na Kranjski meji kreneta čez Col in Podkraj proti Hrušici. K sebi ju vzame prijazen voznik, in tako se pripeljeta skozi one samotne gozdnate kraje skoraj do Logatca, kjer prenočita. Prihodnjega jutra popihata jo na vse zgodaj do Vrhnike, a tamkaj ju vzame na voz prijazen mož prav do Ljubljane. Sama nista verjela, da bodeta tako lehko in ugodno prišla iz Gorice do slavne kranjske prestolnice. Seveda, tako ni bilo v Ljubljani kakor pred nekoliko dnevi. Dobra kuma niti sanjala ni, da sta njena gosta zopet v Ljubljani, ker sta ji zadnjikrat rekla, da gresta naravnost domov. Pač sta obiskala nekakovega drugega Miškovega znanca, ali tam ni bilo tako, kot pri kumi. Zato se pa tudi precej drugega jutra poslovita od Ljubljane in jo mahneta proti domu. Zdaj je pač ugodno potovati iz Ljubljane v Novo Mesto, ko te železnica pripelja v nekaterih urah doli. Ali takrat ni bilo tako. To sta čutila tudi naša popotnika, dasi sta prvikrat ondukaj hodila. Cesta se je vila res prav po polževo gori proti starodavni Višnji Gori, a tudi naprej ni bilo bolje. Zato ni čudno, da je bilo solnce že zdavnej za goro, ko stopata doli proti Trebnjemu. »Poglej no, poglej, Miško, kako se vender danes mesec hitro pomiče po nebeškem oboku !" — pripomni Lenart. „Kdo, mesec? Mesec stoji, a naša zemlja se giblje." »Tisto je seveda res, da se naša zemlja giblje, vender mesec giblje se tudi." »Nikdar!" »Pa vender. Le pomisli Miško . . ." »Lej ga no bedaka, zdaj hoče učiti on mene." »Saj te tudi lehko, ker tega ne veš." »Zakaj ?" »Zato!" »Zakaj zato?" „Zato, ker imaš ti v zemljepisju drugi red, jaz ga pa nikdar nisem imel, niti ga ne bom !" Lenart še dobro tega ne izgovori, ko Miškova roka pade na njegov mršav obraz. »To imaš za tvoje znanje. Zdaj se bode tale zgaga iz mene norčevala. Palico sem !B — zakriči Miško ves v ognju. »Na jo, pa si stepi ž njo svoje prašne možgane!" — vsklikne Lenart in vrže palico, katero mu je kupil Miško v Ljubljani. »Ali še nimaš dovelj ?" — sika Miško, in Bog vd, kako bi se stvar dovršila, da niso po cesti prihajali ljudje, katerih sta se popotnika vender nekoliko sramovala. Miško pobere Leuartovo palico in jo stisne pod pazduho. Tako ima Miško dve palici, Lenart pa nobene. Kdor bi popotnika videl lehko bi se jima smejal, kakor se je širokolični mesec, kateri je napravil gori na nebu silno široka usta, češ, to sem pa vender »kampeli", ker se za mene tam doli kregata celo najslabejša dijaka. In prav tako je bilo ! V Lenatu je vse kuhalo, take sramote ni doživel na celem potu. Skočil bi kot ris na onega ne- r "7 ? /r z' imel, naj pride kdorkoli na čelo novega ministerstva. In da se vprašanje o volilni preosnovi ne d& spraviti z dnevnega reda, tudi o tem menda ne bo dvomil noben pameten človek. In uprav glede te najvažnejše točke se nam grof Badeni kot prihodnji mož ne zdi primerna oseba, ako ima tudi on o volilni preosnovi take pojme, kakoršne so kazali člani poljskega kluba pri obravnavah o volilni preosnovi v državnem zboru. Črne bukve kmečkega stanu. 15. Slovanska organizacija. (Dalje.) V prvotni čistosti seveda ni ostala ta organizacija ; neugodne razmere, vzlasti častilakomna sebičnost posamnikov ji je nasprotovala, vendar zasledujemo njenega duha tudi še v poznejših dobah v zakonitih določilih o podedovanju in v celem pravu pri posamnih slovanskih narodih.1) Tako n. pr. mora plačati ubijalec po Svjato-slavovem zakonu za vsacega ubitega Rusa odškodnino — rodbini. Pregreha jedne osebe v rodbini se je pri Srbih vpoštevala za pregreho cele rodbine. Na češkem, kjer so bile v prvih dobah trdno zvezane rodbinske zadruge ali »spolki«, je morala dovoliti cela družina, da je smel kdo zapustiti kaj za dobre namene. Tudi pri Poljakih je bilo treba rodbinskega dovoljenja, če je kdo ustanovil kako (aro ali zidal kako cerkev in si s tem pridobil patronatno pravo, ali če je postavil kako bolnišnico. Za vsa volila cerkvam ali duhovnikom je bilo potrebno privoljenje sinov, bratov, sestra in celo zetov. Tako je Boleslav,*) krakovski in sandomirski knez, daroval neko zemljišče 1. 1254 mehovskim menihom, kakor pravi »ob remedium animae de consensu ac voluntate fratris« (v dušno korist in v soglasju z bratovo voljo), če so morali tako delati knezi, potem je to tem bolj umevno o druzih. Neki Vierzgo3) je daroval ob tistem času ravno tistemu samostanu svoje posestvo z bratovim privoljenjem. Da se je ta navada še dolgo ohranila, nam priča darilo nekega Franska Šenka4) (Fransco dictus Szenko), ki je je leta 1325 dal Mehovcem z dovoljenjem svoje matere, svojega brata, sestre in svakinje. Ne samo darovati, temveč tudi prodajati niso smeli Poljaki svojih posestev brez rodbinskega dovoljenja. V vseh prodajnih pismih beremo »cum ') Prim.: Karamzin; lstorija gosudarstva rossyjskago. II. 65.; Rakowiecki: Pravda ruska. Variava 1822. II. str. 101-113; Raicz: Istoria raznych stowienskieh narodow najpaeze Bolgarow, Chosbatow i Serbow. W Bydynie gradie 1828. IV. str. 234, 261, 594. — Prava a zmeni zemska kralovstvi Se-skeho. 1564. Hube o. o. str. 39. — Jura primaeva Moraviae. Collegerunt ac notis illustrarunt Benedictini Raykradenses Brunae 1781. — Jus polonicum codieibus veteribus manu-scriptis et editionibus quibusque eollatis edidit Joannes Vin-centius Bandtkie. Varsoviae 1831. I. — Sommersberg. Silesia-carum rerum soriptores I. — Joachim Lelewel. Poczatkovre prawodawstwo polskie Cywilne i Kryminalne ai do czasow Jagiellonskich. 1828. ') Nakielski Miechovia p. 173. — Hube e. c. str. 57. *) Nakielski o. o. p. 171. *) Nakielski o. c. p. 249. srečnega mračnjaka, s katerim je toliko časa delil vse popotne težave, vender mu ni kazalo, Miško je bil vsaj trikrat močnejši. Hoče ga zapustiti in oditi svojim potem, vender si misli, Novo Mesto je še predaleč. Utegnil bi mi še kaj koristiti, zato molči, in si misli: „Bodi ti, pride že prilika, da ti tudi jaz zasolim !" — Vidite, s kakovimi znanstvenimi vprašanji sta se bavila na popotovanju naša popotnika. V Trebnjem nista hotela prenočiti, pač pa malo naprej proti Novemu Mestu v mali vasici. Spala sta izvrstio. Prepir o mesecu je bil skoraj pozabljen, popotnika razgovarjala sta se povsem prijateljski, dasi je prihodnjega jutra, ko sta korakala proti Novemu Mestu, nosil Miško še vedno dve palici. Lenart si misli: moja ura ni še prišla. Pozdravita belo cerkvico sv. Ane, obiščeta Mirno Peč in precej zložno korakata proti dolenjski prestolnici, tako, da sta že okrog devete ure zjutraj v .kačji ridi". Jutro je tako lepo, a solnčice tako čarobno razsvetljuje one kraje, kot da hoče reči: povsod je lepo, vender doma je najlepše. A iz onih tamnih gabrovih logov, kateri se prostirajo ob obeh straneh ceste, širi se ugoden hlad in človeka nehote vabi, da si ondukaj malo oddahne. (Dalje slždi.) consensu omnium filiorum suorum« (s pritrjenjem vseh svojih sinov) ali kaj podobnega. Dijakon de Borow je prodal leta 1202 svojo vas »patris et fratris prius favore et assensu expostulato« (do-bivši blagohotno pritrdilo očeta in brata). Še v drqgi polovici 14. veka beremo o tacih pogodbah »cum bona et unanimi voluntate filiorum« (z dobro in jednoglasno voljo vseh sinov).6) Vseh podatkov ne moremo tukaj razbirati; dovolj je, da smo na-nje opozorili. Dovolj nam spričujejo prvotno rodbinsko organizacijo naših očetov. Tem jasnejši so nam pa ti lepi pojavi rodovne vzajemnosti in tega liberalnemu individu-valizmu naravnost nasprotnega življenja, ker še v sedanjosti vidimo ostanke, ki so se ohranili, kot najtrdnejše priče slovanske organizacije. Mislimo namreč jugoslovanske zadruge in ruski mir. a) Jugoslovanske zadruge. Og. M. Utiešenovič piše«) 1.1859: »Slovansko rodbinsko pravo je jedini temelj vse poljedelske in rodbinske vredbe pri južnih Slovanih srbskega in hrvatskega rodu in še vedno ne samo izjemoma, marveč povsod jednakomerno; po celem Hrvatskem, v Slavoniji, v Srbiji, v celi vojni gra-nici, v Dalmaoiji, črni Gori in Bolgariji, izvzemši jedino mesta in obrežje jadranskega morja v Dalmaciji, je ta vredba prav za prav življenjski temelj vsega prebivalstva na deželi. Samo ta razloček je, da so te rodbinske razmere deloma tu in tam zakonito vrejene, drugod pa same sebi prepuščene; tu imajo pravo zemljiško lastništvo, tam lensko ali tlačansko, konečno tudi navadno ali dedno najemninsko pogodbo za svojo gmotno oporo in da se dobi poleg slovanskega rodbinskega prava v nekaterih rodbinah, kjer niso posamni dediči poglavitno navezani na poljedelstvo, izjemoma tudi splošno dedno pravo, kot n. pr. v mestih.« Pred štiridesetimi leti je torej še bujnd živela slovanska kmečka organizacija ; torej nam ni težko natančneje se seznaniti ž njo. Oglejmo si navaden rodbinski stan! Mej sadnim drevjem stoji ne prevelika hiša. Skozi vežo pridemo v kuhinjo; na levo in desno so prostorne, čiste izbe. Tu stanuje družina po dnevu, v kolikor je doma; tu ima skupno hrano; ženske skupno ročno delo itd. Spita pa v ti hiši le gospodar (starešina) in gospodinja; drugi zakonski pari imajo svoje posebne hišice, ki stojč krog rodne hiše. Ta se imenuje po krstnem imenu gospodarjevem. — Rodovini pripada navadno: gospodar in gospodinja z otroci v starosti 40 do 50 let, ki vodita vse gospodarstvo; 60- do 701etni stariši, ki so odložili težko gospodarsko breme; gospodarjev stric z ženo in otroci; gospodarjev brat z ženo; jeden brat je morda vojak, drugi rokodelec v mestu itd. Poleg hiše so hlevi; v njih je nekaj parov volov in konj, 4 do 8 krav, 10 do 20 drugih go-vedij, 15 do 20 prešičev, več ovac; po dvorišču brska kuretina; za hlevom stoje druga potrebna gospodarska poslopja. (Dalje slčdi.) s) Sommersberg o. c. p. 896. "J Die Hauskommunionen der Sudalaven. Eine Denk-sebrift zur Beleuchtung der volksthiimlichen Acker- nnd Fa-milienverfassung des serbisehen und des kroatisehen Volkes. Wien 1859. F. Manz & Compagnie. Str. 15. Politični pregled. V Ljubljani, 13. septembra. Neue Freie Presse in prihodnje volitve. Včerajšna dunajska Židinja priobča zopet obširen uvoden članek, v katerem v največji meri izraža svojo veliko nevoljo nad vspešnim antisemit-skim gibanjem. Posebno se pa huduje nad onimi dunajskimi prebivalci, ki se dosedaj še niso odzvali nobeni bojujočih se strank. Z vidno radostjo navaja posamezne stavke iz govora bivšega župana dr. Grilbla, s katerimi se ta z vso silo zaletuje v filozofe, lilistre in oportuniste ter je skuša pridobiti za liberalno stranko. .Le tedaj, ako bomo te vrste ljudi pridobili na našo stran, nam je zmaga gotova", pripozna Židinja sama. .Ako pa ne bode mogoče otajati ledu, katerega imajo te vrste ljudje mesto src, in je ogreti za našo stran, tedaj bode treba čakati, dokler se ne obrne na bolje." S temi besedami sama najbolje pripozna, da ima prav malo upanja na zmago. Liberalna stranka bi se rada oprijela najslabše bilke, da bi se rešila iz pogubnih valov protisemitizma; in kakor je videti tudi te jej manjka. Mohamedanska deputacija pri ministru Kallay-u. Kakor znano, potuje sedaj državni finančni minister po Bosni in Hercegovini. Poročali smo že, da je bil v več mestih slovesno vsprejet, in da so mu se predstavile razne deputacije. Tako se poroča 10. t. m. iz Sarajeva, da je vsprejel mej drugim tudi deputacijo odličnih moha-medancev iz travniškega okraja. Ti so prišli k njemu, da se mu zahvalijo za pospeševanje duševnih in gmotnih interesov mohamedanskega prebivalstva, posebno pa za nedavno ustanovljeno mohamedansko srednjo šolo v Travniku. Vodja deputacije, mufti Nazim Efendi, je v imenu svojih tovarišev zago-tavljal ministra, da ostanejo Mohamedani vselej zvesti in udsni cesarju in dinastiji. Minister se jim je zahvalil v toplih besedah ter izjavil, da bode tudi nadalje skušal pospeševati in utrjevati blagor dežele. Konečno je poživljal deputacijo, naj tudi sama vsestransko podpira vladine naprave ter s tem olajšuje veliko delo, katero je treba še dovršiti v teh pokrajinah. Novi volilni zakon v Bolgariji. Iz Sredca se poroča, da je izdal ministerski predsednik dr. Stoilov na vse prefekte okrožnico, v kateri se ti pozivljejo, naj vestno poročajo in predlagajo vse spremembe, ki je potrebuje sedanji volilni zakon, in naj pojasne, kake pomanjkljivosti ima sedanji volilni tistem. Na podlagi teh podatkov se namerava popolno preosnovati sedanji volilni red, ki bo zadovoljil in pomiril vse prebivalstvo. Novi volilni zakon se bode predložil sobranju že v prihodnjem zasedanju. Merodajnim krogom je s tem dana lepa prilika, ozirati se na vse zahteve bolgarskega naroda glede volilne pravice. Vprašanje pa je, bodo li pri tem vestno postopali ali ne in ali ne bodo v tem oziru odločevali le jedino strankarsko-politični oziri. Sad Leonove okrožnice belgijskim škofom. Nedavno smo objavili okrožnico Leona XIII. belgijskim škofom, v kateri papež naroča belgijskim katoličanom, naj se nikar ne cepijo mej seboj, ker vzlasti v sedanjih dneh treba jedinosti, ako hote na Belgijskem izvesti, kar so tako lepo zasnovali. — Sedaj so izdali belgijski škofje skupno pastirsko pismo, ki se ozira na to papeževo okrožnico, spodbuja katoličane k slogi ter mej drugimi pravi: Da se popolno oklenemo navodil sv. Očeta, sklenili so škofje osnovati v vsaki škofiji družbo duhovnov in svetnih z namenom iskati onih potov, po katerih katoličani najložje pridejo do jedinosti in jo tudi ohranijo. Glavni shod, katerega se bodo vdeležili tudi škofje in odposlanci posameznih škofij, vršil se bo v Mehelnu pod predsedstvom nadškofovim; na tem shodu se bomo dogovarjali o vseh prepornih stvareh, nasprotja poravnali in dosegli složno delovanje. Stalni osrednji odbor se bo osnoval v ta namen, da izvršuje sklepe shoda in povsod pripravlja pot jedinosti mej katoličani. — Krščansko-demokra-tična stranka je po svojem zastopniku abbe Daensu že izjavila, da se v vsem vkloni navodilom papeževim ter da se bo rade volje ravnala po predpisih, označenih v skupnem pastirskem listu belgijskih škofov. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. septembra. (Slovenci v Pragi.) Iz Prage se nam piše: Nekaj nad sto Slovencev se nas je v ponedeljek odpeljalo preko Dunaja v Prago ogledat si stovežato Prago in sedanji nje najlepši kras, narodopisno razstavo. Pot naša po češki zemlji je bila uprav slavnostna. V Brnu nas je pričakovalo mnogo češkega naroda na kolodvoru, kjer nas je pozdravil baron dr. Pražak. V Češki Trebovi so nas pozdravljali razni zastopi iz okolice. Jednako lep je bil vsprejem v Chocni, potem v Pardubicah, kjer nas je ogovoril župan Hoblik. Na tisoče ljudstva nam je klicalo .Na zdar" v Kolinu. Tukaj je Slovence pozdravil v imenu češko-slovenskega društva župnik Eckert in zastopniki izvršujočega in zabavnega odbora razstavnega. V Češkem Brodu vsprejel nas je župan Miller. Posebno iskreno so Cehi na celi poti pozdravljali naša dekleta iz Šiške v narodni noši. V Prago smo prišli proti večeru z zamudo kakih 17 minut. Tukaj je bil vsprejem nad vse prisrčen in veličasten. Zbranega je bilo na kolodvoru, pred kolodvorom in po bližnjih ulicah na tisoče in tisoče češkega naroda. Na kolodvoru nas je pričakoval odbor narodopisne razstave, več državno- in deželnozborskih poslancev, člani mestnega zbora in odbora, zastopniki rainih dijaških društev. Dasi je zelo deževalo, vendar so bile napolnjene občinstva ceste, koder smo se vozili Slovenci v prostore „Meštanske besede", kjer se je vršil iskren pozdrav in je sledila večerna zabava. V imenu Cehov nas je tukaj pozdravil dr. Kilhn, za kar se mu je zahvalil Ivan Hribar. Govorilo je še več druzih Cehov in Slovencev. (Umrl je) danes popoludne, kakor se nam brzojavno poroča, č. g. Julij Cuk, kaplan v Dobrem Polju. Pogreb bode v ponedeljek, 16. t. m. zjutraj. N. p. v m. (Družbe sv. Cirila in Metoda) prvomestnik Tomo Zupan se je 11. t. m. s prednico šolskih sestri iz Maribora, sestro Angelino Erižaničevo, in s prihodnjo šolsko uačelnico v Trstu, s. Rafaelo Ko-vačičevo, predstavil škofu Glavini, generalnemu vikarju dr. Sustu in deželnemu šolskemu nadzorniku vitezu Klodiču zato, ker šolsko leto 1895/96 prevzamejo šolske sestre ves dekliški pouk na družbini Soli pri Sv. Jakobu v Trstu. Deputacija je bila povsod nad vse prijazno sprejeta in obljubila se je Šolski družbi sv. Cirila in Metoda in sestram-učite-Ijicam vsestranska pomoč. (Potres.) Danes zjutraj ob 5. uri so nekateri čutili slab sunek s podzemljskim bobnenjem. (Vojaška vest.) Včeraj so se odpustili rezervisti in dosluženci 17. pešpolka in 7. lovskega bataljona domov. (Utonel je) 5. t. m. ob pol 6. uri zvečer 151etni posestnikov sin Jos. Zupančič iz Brežic pri kopanju v Savi. Mladenič ni znal plavati, in je, kakor se poroča, vsled neprevidnosti našel smrt v valovih. (Treščilo je) 9. t. m. kmalu po 6. uri zvečer v lesen drog, ki nosi brzojavno žico ob cesti pri Gotni Vasi poleg Novega Mesta. Strela je razklala dotični drog in nje puh je pobil na tla trumo Hrvatov, ki so šli mimo, a takoj so zopet vstali. 171etnega Jožefa Avsca iz Gotne Vasi, ki je stal 35 korakov proč od onega droga, pa je puh tako zadel, da je na mestu mrtev obležal. Stopiški gosp. župnik, ki je šel uprav tedaj mimo, ostal je nepoškodovan. Iz Težke Vode pa je vrgla strela vodo visoko v zrak. (Zdravje v Ljubljani) od 1. do 7. septembra. Novorojenih bilo je 12, umrlo 21, med Bjimi 4 za jetiko, 5 za želodčnim katarom, 1 vsled mrtvouda, 2 vsled starostne oslabelosti, 2 vsled nezgode, 7 za različnimi boleznimi; med njimi je 5 tujcev, 7 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 1 za ošpicam, 1 za tifuzom, 3 za vratico. (Razpisane učiteljske službe) Na trorazrednici v Veliki Dolini je razpisana 3. učiteljska služba s 450 gld. letne plače v stalno ali pa provizorično namestitev. — V Leskovcu je radi nove vzporednice razpisana provizorična učiteljska služba. — Prošnje do 1. oktobra c. kr. okrajnemu šolskemu svetu na Krškem. — V Dolu mesto učitelja voditelja do 1. oktobra. Prošnje c. kr. okr. šol. svetu v Litiji. * * * (Spravna pebožnost za 20. september 1895 v lavant. škofiji.) Lavantinsko knezoškofijstvo je do-poslalo vsem dekanijskim, ozir. župnijskim uradom naslednjo okrožnico: Sovražniki sv. kat. cerkve in apostolskega stola nameravajo na jako razžaljiv način obhajati spomin oropanja Rima. Nasproti temu je umestno, da vsi verni katoličani glasno in odločno tej slavnosti ugovarjajo, pokažejo neomahljivo uda-nost do sv. Stola in sv. Očeta ter ga v njegovih britkih urah tolažijo in krepe z molitvijo. V to svrho se zaukazuje, da se na dan 22. sept. izpostavi skozi tri ure Najsvetejše v vseh župnih cerkvah in da se župljani pozivljejo, naj pri tej spravni pobožnosti iskreno molijo za sv. Očeta in povišanje sv. Cerkve. (Pametna sodba o celjski gimnaziji.) »Preus. Jahrb." so objavili daljši članek o stališču avstrijskih Nemcev nasproti ustavi; pisec se ogreva za federalizem. Ob jednem pa se spominja tudi celjskega vprašanja, pišoč: »Četudi so štajerski Nemci v omiki bolj napredovali (?), ko njihovi slovenski sodeželani, vender nimajo vzroka, da bi jim odrekali sredstva, s katerimi morejo pospeševati svoj razvoj. Ali moremo očitati Slovencem, da svoj jezik smatrajo jednakopravnim z nemškim in žele, da se njihovi otroci vzgajajo v slovenskem jeziku ? Zato je pravična slovenska zahteva, in nemške opozicije nasproti slovenski gimnaziji Slovenci niso mogli drugače tolmačiti, kot dokaz nemške vladoželjnosti ali kot izraz nevoščljivosti. Vsled tega je umevno, da so Slovence podpirale vse druge stranke v zbornici in da jim je vlada morala ustreči, če je hotela biti nepristranska. Popolnem neumevno pa nam je, da bi slovenska srednja šola v Celju morala škoditi nemštvu. Ali more kdo siliti nemške stariše, da pošiljajo svoje otroke v to šolo? Ali je morda nevarnost, da bode slovenski gimnazijec v prihodnjem poklicu prekosil nemškega? Jako slabo izpričevalo za nemštvo, ko bi se moralo bati večje in širše slovenske omike I* * * * (Dobernigg — kandidat.) Celovški državno-zborski mandat so nemški zaupni možje ponudili znanemu velikonemškemu vredniku lista „Freie S.", Dobernigg u. — No, tak slovenski renegat zasluži nekaj plačila iz nemško-liberalnih jaslij, ker že toliko obira in v deveto deželo preganja koroške Slovence. * * * (Izlet v Gorico in na Sv. Goro.) V nedeljo dne 15. t. m. priredi tržaško delavsko podporno društvo in tržaški Sokol s posebnim vlakom izlet v Gorico in od tam na Sv. Goro, kjer bo ob 10. uri slovesna sveta maša s propovedjo. Skupni obed ob 1. uri je v Solkanu, kjer se vrši tudi koncert. (Ugovor proti občinskim volitvam v Podgradu ovržen) C. kr. namestništvo v Trstu je zavrglo ugovor, vložen proti občinskim volitvam v Podgradu. Ugovor so vložili Italijani, ki ne morejo z lepa pozabiti, kako so bili vkljub najhujšim sleparijam popolno poraženi pri volitvah. — Sedaj se je nadejati, da bode vendar tudi v Podgradu že nehal izjemni stan ter da dobč zopet gospodarstvo občine v roke oni možje, katerim so se z ogromno večino poverili podgrajski volilci. — Kakcr se poroča, sklicana je na 18. t. m. seja, v kateri bodo odborniki izvolili župana in volilce. (Obletnica smrti zadnjega pičanskega škofa.) Dne 13. t. m. je minulo 106 let, odkar je umrl v Pičnu v Istri zadnji pičanski škof Aldrag Anton Piccardi. Bil je 75. škof omenjene majhne škofije. Ta dan opravil je gospod župnik pri Sv. Antonu Starem v Trstu sveto mašo za pokoj zadnjega pičanskega škofa. Kakor znano, je bila pičanska škofija pozneje združena s tržaško. Narodno gospodarstvo. Potreba deželne kemične preskuševalnice v Ljubljani. (Spisal poljedelski inžener Fr. Pour.) (Konec.) b) Namen zavoda kot prava preskuše- valnica. Ta oddelek delovanja preskuševalnic obsega pravo preskuševanje, namreč izvrševanje praktičnih poskusov na podlagi vseh znanstvenih podatkov. Pred vsem bi se morali izvršiti natančni kulturni poskusi v rastlinstvu in z gnojenjem; ti bi pa le tedaj imeli praktično veljavo, ako bi se vršili na različnih krajih z različnimi zemeljskimi in klima-tičnimi razmerami, in bi bila tako rekoč cela dežela preiskovalni objekt. Samostojno polje ne potrebuje preskuševalnice. Ta namen bi se pa le tedaj najlažje dosegel, ako bi se preskuševalnica združila z inteligentnimi poljedelci in bi z njihovo pomočjo in pod svojo lastno kontrolo izvrševala poskuse. Poleg teh bi morala preiskovati preskuševalnica tudi taka sredstva, ki se rabijo pri rastlinskih boleznih in pri zatiranju poljedelstvu škodljivih mrčesov. Ako bi povoljno izpali taki poskusi, potem bi imela preskuševalnica nalogo poljedelce poučiti v praktični vporabi omenjenih sredstev ter z dejanjem in svetom pospeševati taka opravila. Posebno pa bi se preskuševalnica morala ozirati na racijonelno pridelovanje sadnega mošta. V to svrho bi se za praktične poljedelce lahko ustanovila posebna šola, kakor jo ima preskuševalnica v Klo-sterneuburgu. c) Preskuševalnica kot analitični laboratorij. V to stroko bi spadala sledeča dela: Preiskovanje tal in zemljskih snovij, poljskih pridelkov, mleka in mlekarskih izdelkov, sadnega mošta, sladkorne pese itd. Dalje bode treba preskuševalnične pomoči pri domačem obrtu, namreč pri preiskovanja surovin, poluizdelkov in dovršenih del, kakor n. pr. pri pivovarstvu pri preiskovanju vode, ječmena, hmelja, drožij, raznovrstnih dišav in gotovega piva; jednako pri druzih takih obrtih. Konečno bi analitično preiskovala vsakovrstna živila, ko dobi veljavo v državnem zboru sklenjeni zakon proti ponareje-vanju živil. d) Preskuševalnica kot posredovalka mej teorijo in prakso. V to stroko bi spadali odgovori na raznovrstna vprašanja iz poljedelskih krogov. Preskuševalnica bi svetovala, kako se vporab-ljajo n. pr. razna gnojilna sredstva, kako se morajo ta mešati; kako pokončevati in zatirati škodljive mrčese in rastlinske bolezni; posebno bi pa prirejala predavanja in poučavanja, katerih bi se lahko vdeleževali bogoslovci, učiteljiščniki in dr. Dotični poskusi in vspehi bi se potem objavili v priprosti, obče umljivi besedi v poljedelskem listu kmetijske družbe. Iz navedenih podatkov so razvidni vsi nameni in naloge, katere bi imela izvrševati nova preskuševalnica. Brezdvomno je, da bi ta s svojo delavnostjo vsestransko pospeševala poljedelsko in tehnično obrt, in to prav lahko vsled tega, ker bi bila kot zavod c. kr. kmetijske družbe v tesni zvezi s poljedelci. Konečno bi imele od takega zavoda mnogo koristi tudi sodnijske oblasti, ker bi vsak čas lahko zahtevale pojasnila ali kemičnih preiskav; posebno bi pa lahko s pomočjo preskuševalnice preprečile vsako trgovino s ponarejenimi živili. Na ta način bi delovala preskuševalnica v korist dežele, prebivalstva in splošnega blagostanja. Telegrami. Dunaj, 13. septembra. Presvetli cesar je dospel danes dopoludne ob 9. uri 45 min. iz Stettina. Zbrano občinstvo ga je na kolodvoru navdušeno pozdravljalo. Dunaj, 13. septembra. Avstrijski škofje odpošljejo, kakor poročajo liberalni listi, skupno spomenico papežu, v kateri povodom 251etnice oropanja Rima izražajo svoje so-žalje ter ga zatrjujejo svoje neomejene uda-nosti. Dunaj, 13. septembra. Ces. namestnik grof Badeni je dospel danes zjutraj iz Prage. Dunaj, 12. septembra- Flanderski princ Filip je odpotoval danes zvečer s svojim sinom princem Albertom skozi Bukarešt v Carigrad. Praga, 12. septembra. Ces. namestnik grof Badeni je obiskal danes narodopisno razstavo v spremstvu grofa Thun, predsednika državnih železnic dr. Bilinskega in grofa Ledebur-ja. O razstavi se je izrekel prav pohvalno. Praga, 12. septembra. Badeni se je danes dolgo razgovarjal z namestnikom Thu-nom. Govori se, da hoče Badeni pot pripraviti za kompromis mej nemško-liberalnim in češko-konservativnim veleposestvom, ki naj bi že veljal za prihodnje deželnozborske volitve. Badeni je obiskal tudi grofa Lede-bura, kateri je odločen za mesto poljedelskega ministra. Posveta so se vdeležili Thun, Badeni, Ledebur in Bilinski. Trat, 13. septembra. Mej grozno nevihto je včeraj ob polnoči udarila strela v tukajšnjo papirnico. Velika zaloga papirja je popolno vničena. Blizu tisoč delavcev je brez dela. Levov. 12. septembra. V Tarnopolu sta včeraj oboleli dve osebi za kolero; jedna je umrla in jedna ozdravila. Budimpešta, 12. septembra. Danes dopoludne ob 10. uri je opravil knez primas Vaszari ob obilni azistenci requiem za pokojnega nadvojvodo Ladislava. Navzočih je bilo obilo članov cesarske rodovine in drugih dostojanstvenikov. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «ienic in vrednostij Wien, Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Belgrad, .12. septembra. Finančni minister je odposlal tri svoje funkcijonarje na Dunaj, v Berolin in Pariz, da nadzorujejo novo izdajo srbskih zadolžnio pri bančnih zavodih. Stettln, 12. septembra. Cesar Fran Josip je daroval za mestne ubožce 4000 mark. Stettln, 12. septembra. Danes dopoludne ob 103/4- uri so se končale velike orožne vaje. London, 13. septembra. Poročilo iz Carigrada potrjuje, da je turška vlada sklenila, vsprejeti vse predloge glede preosnove v Armeniji. Tanger, 12. septembra. Včeraj je zbolelo osem in umrlo šest oseb za kolero. Umrli so: 12. septembra. Frančiška Uranič, kleparjeva hči, 9 let, Trubarjeve ulice 2, davica. V hiralnici: 11. septembra. Frančiška Ekert, zasebnica, 83 let, osta-relost. Votroški bolnišnici: 11. septembra. Ana Biteno, delavčeva hči, 2 leti, davica. 12. septembra. Alojzija Drolc, kajžarjeva hči, 4 leta, neoplasma. Tnjci. 10. septembra.' Pri Maliču: Kambitz, Wello, Steiner, Mellinger, Kalich z Dunaja. — Stohr, Engelmann, Findeis iz Gradca. — čanek, Podner iz Trsta. — Fischer iz Budimpešte. — Franz iz Leskovca. Pri Lloijdu : Wernike iz Kraljevca. — Turk iz Opatije. Pri bavarskem dvoru: Klinz iz Gorenjega Polja. — Juran iz Gradea. — Kmetič iz Trzina. — Vesel iz Ribnice — Blaž iz Mozirja. — Mari iz Knittelfeld-a. Pri Juinein kolodvoru: Kinsky iz Celovca. — Kvas iz Trsta. Pri avstrijskem caru: Ermacora iz Lameze. — Gar-zarolli iz Senožeč. — Ž:lih iz Lesec. Meteorologično poročilo. Q rt O Čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urab v mm 12 9. zvečer 738-4 13-6 si. vzn dež 13 7. zjutraj 2. popol. 736-4 7364 12 8 15-8 si. svzh. si. jvzh. oblačno n 415 Srednja včerajšna temperatura 15'8°, za 0-5° normalom. nad se sprejmejo v stanovanje in hrano ter skrbno postrežbo na Mestnem trgu št. 9,1. nadstropje, na dvorišču. 525 b—5 P* m kupujeta po najvišji dnevni eeni Luckmann & Bamberg, klejna tovarna v Ljubljani. 513 20-5 KST Pod ugodnimi pogoji iščem "ŽS v lepega vedenja, krepkega zdravja, katerega veseli kovaiko rokodelstvo. Oglasi naj se takoj pismeno, ali Se bolj« osebno pri Antonu Tomšič-u, 543 3—1 kovača ▼ Vrda pri Vrhniki. Štev. 710. 535 2-2 Naznanilo. Na c. kr. obrtnih strokovnih iolah za obdelovanje lesa, za umetno vezenje in Šivanje čipek v Ljubljani se vrši vpisovanje učencev in učenk, ki žele vhtopiti v I. letnik, dnč 15. in 16. septembra, vpisovanje drugih učencev in in učenk pa dnč 16. septembra. Oddelek za pletarstvo obiskujejo lahko možki in ženski učenci. Šolsko leto se pričnd dnč 17. septembra s slovesno službo božjo. C-kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol v Ljubljani, dne 8. septembra 1895. 3 Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V, Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 45 Ubaldu pl. Trnk6czyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Oradou. Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na Koroškem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-11 PRAK1ISCH undGUT Ivan Jax v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 50-48 vsakovrstnih šivalnih strojev, byeiklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. Dra ali trii kmečkega stanu, lepega obnašanja, kateri bodo obiskovali meščanske šole, sprejmejo se pod zmernimi pogoji v stanovanje, oziroma tudi na hrano v bližini c. kr. vadnice in I. mestne deške šole. 543 3—1 Kje, pove iz prijaznosti upravništvo našega lista. Koverte s lir m o vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Št. 412./M. š. sv. 546 1—1 Razpis učiteljske službe. Na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je stalno popolniti novoustanovljeno deveto učno mesto s službenimi prejemki 111. plačilne vrste. Prosilci za to službo naj vlož^ svoje prošnje do 25. t. m. uradnim potom pri podpisanem šolskem oblastvu. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, 10. dan septembra 1895. Predsednik: GRASSELLI s. r. — mmmtmmmmmmmmmmmmmmma^^mammmmammammmmm Št. 25.201. Razglas. 547 3—1 V zmislu § 6 zakona z dne 23. maja 1873. 1. (št. 121, drž. zak.) naznanja se, da bo razgrnjen prvotni imenik porotnikov za 1896. leto od 14. do 21. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi. Porotniškega posla so oproščeni po § 4 omenjenega zakona: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar ; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja ; 3. osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas. ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelniki, in tako tudi lekarji, ako uradui ati občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni moč utrpeti, za sledeče leto ; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po koledarju. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 11. dan septembra' 1895. Dunajska borza. Dn6 12. septembra. Skupni državni dolg v notah .... 8kupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld, Kreditne delnice, 160 gld. . . . , London vista......... 20 mark...... 80 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C- kr. cekini..... . 100 gld. 70 kr. . 101 20 „ . 122 . 101 25 , . 122 05 ,, . 99 60 „ . 1064 . 405 m . 120 50 „ j. 58 97'/,., . 11 7» * 57 „ 50 „ n 69 „ Dnč U. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 5$ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 169 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....19o 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4%, 100 gld.......149 Dunavske vravnavne srečke b% ... . 130 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 107 Posojilo goriškega mesta.......112 4% kranjsko deželno posojilo.....99 Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4 % 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ „ južne železnice 3% . 171 „ , južne železnice 6% . 131 „ „ dolenjskih železnic 4% 99 25 kr. 25 „ 50 . 50 , •» 75 „ 70 „ n 25 , 90 „ 50 „ 60 „ 85 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld................203 gld. 50 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 60 Salmove srečke, 40 gld................70 „ — St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ 60 Waldsteinove srečke, 20 gld......53 „ — Ljubljanske srečke.........22 „ — Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 175 , 20 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3580 „ — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 542 „ — Akcije južue železnice. 200 gld. sr. . . . 112 „ 25 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 78 . — Montanska družba avstr. plan.....100 „ 40 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 169 „ — Papirnih rubljev 100 ................129 „ 62 č&jT Nakup ln prodaja *£K v vsakovrstnih državnih papirjev, srodk, denarjev Itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Knlantna izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 K K C U R" Nollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrassa 74 B. Snr Pojasnila £S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulioi|tklh vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ibrestovanja pri popolni varnosti naloženih ar 1 avn i o. Izdajatelj: Dr. Ivan ianeiifi. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.