ŠleT. 230.	T MnMIanf, v soboto. 7. oktobra lflt.	LetO XXXIX.
ss Velja po pošti: s
Za oelo teto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ , „ 6'50 sa en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leio naprej . K 24'— za pol lota „ . „ 12"— za četrt lota „ . „ 8'— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prcjeman neseSm K l*SO
■ >■ * ■ Inseratl: ean
Enostolpna petttrrsta (72 aa): za enkrat . . . . po U v m dvakrat • • • • a 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ zs večkrat primeru popnst.
Poslano in reki notice:
aiostolpna petitrrata (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, lzvzemil aedelje ia praznike, ob S. tri popoldne.
03* Uredništvo |e r Kopitarjevi nliol itev. 6/IIL Rokopl3l so no vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uradniškega telefona itev. 74. ss		P	olltlčen list za slovenski naro	d	■	Upravni!tro |e v Kopitarjevi nlloi itev. 1. *Sa Avstr. po&tne bran. račnn it 24.797. Ogrske Miti« bran. račnn it 28.511. — Opravnlikega telefona It 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Nase gospodarske razmere.
Dr. J. Krek je v svojem zadnjem predavanju v »Ljudskem Domu« govoril o jako zanimivem predmetu, »kako so nastale sedanje gospodarske razmere«. V tem času, ko vse ugiblje in tuhta in se začudeno povprašuje, zakaj in odkod je prišla nad nas ta gospodarska mizerija, je pred vsem važno, da vemo, kje tiče vzroki današnje gospodarske krize. Tu sledi nekaj misli iz njegovega predavanja.
Leto 1870. je zelo važno leto za naše gospodarske razmere; tako nekako v tem času je zavladalo v državnem gospodarstvu načelo, ki pomeni velik preobrat gospodarskih razmer v posameznih državah. Dočim je bil preje ves svet udinjan Angleški in njeni inaustriji (stroji, železo, obleka itd., vse je dobivala Evropa z Angleškega), je naenkrat butnila na dan misel: proč od Angleške, čemu bi dajali Angležem davek in bogatili angleške industrijce, ustvarimo si lastno obrt doma in poistavimo se na lastna tla! Denar naj ostane doma!
Od tega časa sem datira politika varstvene carine, katero so začele države uvajati in meje tujim industrijskim izdelkom zapirati. Avstrija je izdelala prvi carinski tarif že leta 1867. Posledica varstvene carine je bila ta, da je izgubila Angleška veliko trgov za svoje izdelke in da si je morala pomagati s kolonijami: Indija, Avstralija in Egipt so postale Angleški neobhodno potrebne. Na drugi strani pa se je dvignila industrija v drugih državah z neko naranraost čudežno naglico. Napredek je postal naravnost ogromen.
Med državami, ki so najbolj gledale na zaprtje mej in varstvo svojih industrijskih izdelkov, »o v prvi vrsti Zedinjene države. Svoj čas je izvažala Severna Amerika samo žito in živino, pavolo in kože; danes pa izvažajo Zedinjene države same skoraj toliko, kakor vsa Evropa skupaj. Številke za leto 1903 govore, da so Zedinjene države v tem letu za 5.500 milijonov vrednosti izvozile, dočim je znašal izvoz vseh evropskih držav okoli 7.000 milijonov kron. Ni se tudi čuditi, da imajo Zedinjene države 360—370 tisoč kilometrov železnic, dočim jih ima cela Evropa komaj 320 tisoč. Roko v roki s tem velikanskim napredkom gre pa tudi kapitalizem. VeČina železnic v Zedmjenih državah (62 %) je bila v roki peterih
mož. Kdo bo preštel milijarde, ki jih kapitalizem skupaj spravi?
Amerikansko časopisje je ogromno; statistika za leto 1905. trdi, da se porabi papirja za časopisje vsako nedeljo za 6 milijonov zvezkov po 500 strani. V letu 1909. so imeli časopisi 1320 milijonov kron dolulkov: 880 milijonov so dobili samo za inserate.
In vendar bi s6 motil, kdor bi mislil, da. je Amerika, s tem ogromnim prometom na boljšem kakor je bila nekdaj, ko je še farmanstvo cvetelo. Narodno gospodarstvo gre navzdol in je na slabšem kakor je bilo pred leti. ko ni Amerika še tako ogromne industrije poznala. Kaj pomaga bogastvo, ko pa je od 180 tisoč milijonov kron narodnega gospodarstva v letu 1904. nič manj kot 160 milijonov kron v rokah trustov in kartelov.
Druga žalostna posledica ameri-kanskega kapitalizma je korupcija. V Ameriki je denar vse, človek nič, poštenje malo! Ponarejena živila so nekaj navadnega; naravna živila se sploh težko dobe. Mleku, mesu in ribam se pridelja boraks, moki škrob, sadju bakreni vitriol, pivu salicilna kislina in arsenik.
Kapitalizem vpliva slabo tudi na pravosodje; sodniki se volijo in so odvisni od političnega vremena, zato so pristranski in podkupljivi.
Druga država, ki dela velikanske korake v industriji, je Nemčija. Varstvena carina se. je uvedla šele leta 1879. in od takrat se je njen promet po tisočeri!. Dočim je bil preje njen izvoz enak ničli, je sedaj v nekaj desetletjih Angleško na svetovnih trgih že izpodrinila. Izvoz Nemčije vedno raste in glede tekstilne in kemične industrije je Nemčija prva. na svetu. Nemčija je dala tudi prvo zibko za kartele; tukaj so se karteli začeli in se odtod drugam razširili. Tudi Francija, se je dvignila; tare jo pa huda bolezen, boleha na pomanjkanju ljudij. Kar se Italije tiče, je tudi pri nji zaznamovati velik napre-drk; njeni izdelki popolnoma zadovoljujejo njene potrebščine.
Splošno je nemški izvoz napredoval od leta. 1893. do leta 1904. za 65%. italijanski za 63 %, angleški samo za. 15 % in avstrijski za 13 %. Avstrija je glede izvoza torej na slabem; zato pa eksportira, ljudi. Ni čuda. če je Avstrija glede prometa med zadnjimi; naši konzuli v inozemstvu so namreč prepričani, da je najbolj važno opravilo avstrijskega, konzula, da štempilje pritiska.
Primeroma najbolj sc je pa dvignila Japonska,. Država, ki ni pred par desetletji še nič pomenila, je postala ena izmed najbolj vpoštcvanih in najbolj uvaževanja vrednih kulturnih drža,v, vsaj kolikor se tiče materielne kulture. Japonci so uvedli varstveno carino šele leta 1897. In danes že izvažajo tekstilne, svilene in sladkorne industrijske izdelke. Pred 10 leti je znašal njih izvoz 40-—80 milijonov kron, danes znaša 600 milijonov kron.
Zanimivo pa je, da z povzdigo industrije raste tudi militarizem. Čimbolj se dviga industrija, tem bolj narašča armada in mornarica. Industrija išče novih trgov ,novih kolonij, novih odjemalcev za svoje izdelke. In to ne gre brez vojaške sile. Čim več denarja v industriji, tem več milijonov se zabije v kanone in mornarico, ki odpira industriji nova pota. Zgodovina zadnjih desetletij nas to jasno uči; Nemčija, Japonska, Italija so klasične priče za resničnost te trditve. V kapitalističnih deželah je obstoj delavca brez vojaštva nemogoč. Našega, industrijea spremlja v tujino kanon in bajonet. Socialno-demokraški demagog sicer vpije: proč z militarizmom, a sam ne sluti, da bi bil v teh kapitalističnih časih ta klic. smrtna pesem našega obrtnega delavstva.
Leto 1900 je postalo za našo produkcijo zelo znamenito; prineslo je namreč spoznanje, da se preveč produ-čira. In kaj so posledice te nadprodpk-cije? Velika večina ljudij, ki se živi od industrije, ki živi takorekoč iz rok v usta, je vsled prevelike produkcije na tem ,da izgubi delo in s tem svoj kruh. Milijoni delavcev so na tem, da trpe lakoto, samo če tovarne par mesecev vsled pomanjkanja dela delavnice za-pro. Industrija je velik malik, a na slabih nogah; zadostuje, da se ga nekoliko poguga, pa leži na tleh.
Pot, ki vodi iz tega stanja, so karteli. Ti urejujejo produkcijo; vsled kartelov je manj tovaren, manj clela, pa tudi manj lakote, brezdelja, manj kriz in manj beračev. Karteli sami na sebi, ko bi stali na pravih načelih, bi ne bili škodljivi, ker omejujejo preveliko produkcijo.
A na drugi strani so žalibog ustvarili neznosne gospodarske razmere. Cene domačih izdelkov v domači državi so visoke, v tujini pa nasprotno veliko nižje. Nemški žeblji so v Belgiji cenejši kakor na Nemškem in avstrijski sladkor je na, Angleškem veliko cenejši, kakor pri nas. Kar se preveč izvaja, se pošlje v tuje države in se tam
za vsako ceno proda. Zato so tudi domače surovine na tujem prodane cenejše, kakor so doma, in obrtnik ne more vzdržati na ta način konkurence.
Polje velikega obrta je torej pokrito z mrliči; stojimo pred velikim vprašanjem in kdo ga bo rešil?
Slovenska Straža.
Zanimanje za Slovensko Stražo se širi čimdalje bolj. Poznajo jo zdaj že najširši sloji, in ne le po imenu, temveč se dobro zavedajo njenega velikega pomena. Da bi le rasli Slovenski Straži njeni dohodki v istem razmerju, kakoi raste zanimanje zanjo. Žal, da se glede dohodkov ne moremo tako pohvaliti kakor bi se radi. Pa to se da prav lahko popraviti, in sicer na način, ki smo ga že večkrat priporočali: Kupujte blago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem I Prispevke od tega blaga dobi Slovenska Straža, katera jih porabi za svoje delo za obmejne Slovence. Posebno opozarjamo svoje podružnice, da neumorno agitirajo za blago, ki se prodaja Slovenski Straži v korist.
V lastni zalogi ima Slovenska Straža papir, ki jc priznano najboljši in najcenejši. Slavne krajne šolske svete in šolska vodstva, kakor tudi preč. župne urade prosimo, naj naročajo edinole papir Slovenske Straže. Kdor bo enkrat poizkusil, ta bo gotovo ostal naš stalni odjemalec. Obilna pri-znalna pisma pričajo, da ima Slovenska Straža res najboljši in najcenejši papir. Gospodje trgovci dobe znaten popust. Zahtevajte vzorce!
Vsak dan se shajajo družbe v gostilnah. Koliko bi te lahko storile za Slovensko Stražo, pa bi se jim v žepu prav nič nc poznalo! En krajcar pri plačevanju »cehe« ne igra nobene vloge, Slovenski Straži bi se pa zelo }>o-množil vir dohodkov, ako bi vsakdo zahteval računski listek v korist ob« mejnim Slovencem. Posnemajte v tem oziru nasprotnike! Naj bi ne bilo slovenske gostilne brez naših računskih listkov. Naročajo se v pisarni Slovenske Straže v Ljubljani (Dunajska cesta št. 32, hiša Zadružne zveze, na, dvorišču).
Okoli tri tisoč kron je žc dobila Slovenska Straža za koleke. Ta vsota bi pa bila gotovo desetkrat večja., ako bi vsi zavedni Slovenci prilepljali na vsako pismo, razglednico in dopisnico koleke »Slovenske Straže«. Vse naše posojilnice, vsa društva, naj sklenejo, od sedaj naprej kolekovati vsak dopis s kole-
LISTEK.
Čuvaju Me spomenike.
(Po zborovanju v Solnogradu.)
Zamislimo se v duhu za dve leti nazaj. Takrat se. je naša javnost razburjala radi mestne hiše. A nihče ni bil drugega naziranja, nego da naj se ohrani, dasi so bili argumenti različni. To je bil zadovoljiv pojav. Moderna načela o negovanju starih spomenikov so prodrla in zmagala.
Ravnatelj deželnega muzeja je takrat v našem listu pokazal smer in bistvo teh modernih načel ter ob kratkem obrisal njihovo zgodovino.
Dandanes je vzela propaganda teh načel Nemčija v roke. Psihološki pod-stav temu pojavu jc iskati v dejstvu, da nemški narod teh načel potrebuje. A ne samo Nemci, ampak (udi vsi drugi narodi, ki so kolikor toliko pod vplivom njihovega kulturnega odseva. Kar imenuje zapadni del Evropin žc davno svojo duševno posest, to si pridobiva srednji del v našem času. Tega gibanja v prilog starim spomenikom in značilnim svojitvom posameznih pokrajin se ne moremo več ogniti. To so ie jasno pokazalo na letošnjem zboro-
vanju, ki se je prvikrat vršilo na avstrijskih 11 e h. Prihitelo je nad 800 udeležnikov iz širne Avstrije in tudi iz drugih sosednih držav v Solno-grad, cla se med seboj spoznajo in okrepijo stremljenje, ohranjevati spomenike prošlih dob in varovati domovje, da se ne uničijo v njem narodna in naravna svojstva. V obče je omeniti, da je bila pretehtna večina zborovalcev nemške narodnosti. Italijanov je bilo 5, Runi un 1; od Slovanov so prispevali Čehi 19, Poljaki 8, Slovenci 5, Hrvatje 3, Ru-sini 1 zastopnika. Seveda iz teh številk ni smeti ničesar sklepati, a popolnoma pa vendar ni prezirati tega razmerja, že zaradi prihodnjih zborovanj ne. Ravno Slovani imamo še največ s a m o -svojega glede na spomenike in na domovje i pokazati i ohraniti. Ako bo-demo svoje zanimanje za stvar pokazali, ako bomo upoštevali sami sebe in svojo kulturo v prelečenih dobah, tedaj se ne bode govorilo o takih in podobnih zborovanjih samo o nemškem gibanju, o germanski preteklosti itd., kakor se je to godilo nedvomno na vseh dosedanjih zborovanjih v prilog negovanju spomenikov in varstvu domovja. In če je to umevno pri gospodih iz Nemčije, kateri se nikdar ne morejo izkobacati iz svojih razmer, se ven- , dar malo budno sliši, ako avstrijski do- I
stojanstvenik pozna samo germanske spomenike (»german. Denlkmaler«) v državi, ki je v pretežni večini slovanska.
Slovenci smo postavili za svoje razmere gotovo tak kontingent, da se nam ni treba sramovati. Seve, da se iz tega dejstva more eventuelno marsikaj sklepati o našem razmerju na.pram germanski kulturi; mislim pa, da tega ni treba razprejati na tem mestu.
Zasnovan je bil ta kongres na podlagi domnevka, da je treba toliko in toliko ljudem samo verno poslušati in sprejemati nauke in dogme iz ust gospodov predavateljev. Prava diskuzija, v kateri se izmenjavajo nazori in se pojasnjujejo pojmi, je. bila popolnoma izključena. Razdelitve v sekcije ni bilo. In vendar se tam najbolj intenzivno dela. Govorili so po največ gospodje iz Nemčije — in priznati moramo, da so dobro in izvrstno govorili. Zato bi bilo priporočati, da bi sc kmalu priredil shod za negovanje spomenikov in varstvo domovja na avstrijskih 11 e h z a A v s t r i j o posebej. Pri nas imamo toliko domačih teženj in posebnosti, da bi se to gotovo kulturel-no izplačalo.
Poglejmo samo v birokratski ustroj. Tu se nekaj iz služnosti, nekaj iz nevednosti, nekaj iz pomanjkanja
zanimanja, nekaj i* brezbrižnosti in naposled tudi namenoma uničuje to, kar imamo samoraslega in individualnega, posebnega in značilnega na naših tleh. Na shodih pa proglašajo — in to po vsej pravici — za neobhodno potrebno, da se take stvari in taki odno-šaji obvarujejo. Da se na eni strani teoretično priporoča, kar se na drugi praktično uničuje — to dokazuje, da imamo ravno v zanimivi Avstriji še ogromno dela, predno bo misel in zmi-sel za varstvo spomenikov in ohranitev domovja. prepojila tiste kroge, kateri jo teoretično propagirajo. In ravno zalo bi bilo pri nas toplo priporočati več zanimanja za to zadevo in živahnejšega gibanja na tem polju. Osobito izobraževalna društva bi morala to gibanje gojiti in samostojno premišljati, v ljudeh čut in pieteto vzbujati do domačije in do vsega, kar jo diči in značj.
Solnograškenvu zborovanju je predsedoval tajni dvorni svetnik prof. dr. pl. Oechelhauser iz Karlsruhe. Mož je v zadevah, tičočih se negovanja spomenikov, dobro poučen, ima veliko rutino, ker že več let predseduje tom kongresom in je dober govornik, osobito v tehničnem oziru, ki zna iz nič splesti dolgo besedilo, katero se prijetno posluša,
kom Slovenske Straže. Razprodajalci dobe 20 % oopusta.
čebelno-voščene sveče v korist Slovenske Straže. Opozarjamo preč. cerkvena predstojništva, da smo se pogodili s prvo slovensko svečarno J. Kopač v Gorici radi prodaje voščenih sveč v korist obmejnim bratom. Toplo priporočamo.
Vse zavedne Slovenke hvalijo drože (kvas) Slovenske Straže iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8. — Umevno, ker so izborne! Priporočamo vsem trgovcem, da naročajo edino te drože ter da se v kratkem času razširijo po vsem Slovenskem.
Skrajni čas je, da vsi zaupniki pogledajo v svojih občinah, kjer se še ne rabijo naše vžigalice, kateri gg. trgovci Še ne prodajajo vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Zahtevajte odločno povsodi, naj jih naročajo pri tvrdi C. Menardi v Ljubljani. Ne verujte izgovorom, da so pošle. Odločno zahtevajte!
Kolinska kavina primes je gotovo najboljša in že zato zasluži, da se čim najbolj razširi. Ker pa je tudi na prodaj v tak rodoljuben namen, je naravnost dolžnost vseh naših gospodinj, da kupujejo izključno le Kolinsko kavino primes v korist obmejnim Slovencem. Paziti pa je treba strogo na ta napis in pa na to, da je pritisnjen pečat Slovenske Straže.
Pozor! Vsakdo naj pri nakupovanju blaga za obleke, ako hoče imeti dobro in trpežno blago, zahteva v vsaki trgovini blago z napisom »Zvezdna tkanina« in z znamko »Zlate repate evezde«. To blago je naj trpežne j še za moške in ženske obleke, kakor tudi za perilo in se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Trgovci, ako se hočete prikupiti svojim odjemalcem, naročajte lo izborno blago pri podjetju Zvezdnih tkanin Hermes v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica št. 5, nasproti glavne pošte.
Hitro in lepo se snažijo obuvala, b ko rabite čistilo za čevlje »Sava«, katero prodaja v korist obmejnim Sloven-rem A. Kregar, Ljubljana. To čistilo je popolnoma neškodljivo in omehča tudi najtrše usnje.
* * *
Slomškov dar čez 20 K:
Kmetijsko društvo na Hribu 24 K.
Slomškov dar po 20 K:
Posojilnica na Taboru 20 K; ženska podružnica na Vrhniki, kot prebitek veselice, ki jo je priredila dne 24. septembra t. 1. v Veliki Ligojni pri Vrhniki, 20 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Nabrano ob raznih prilikah podružnice Slovenske Straže v Loškem potoku 4 K; v spomin na občni zbor Slovenske Straže v Celovcu, nabrali Kresjani v Gradcu pri predavanju g. J. Puntarja, 7 K; J. Miško, Ljubljana, 1 K 18 v.; Fran Hafner, Opatija, 1 K; Miha Moškerc, Ljubljana, 1 K; Ana Maješič, Križanska ul., Ljubljana, 3 K; darovala g. Avgust Puš, oficijal v deželni bolnici in g. Karol Majce, čevljarski mojster, ob priliki neke stave vsak po 10 K = 20 kron.
Prispevki podružnic:
Ženska podružnica v Loškem potoku 19 K 50 v; ženska podružnica Slovenske Straže Sv. Peter na Medvedovem selu 32 K 50 vin.; podružnica na
Od Avstrijcev so govorili: dvorni svetnik prof. dr. S t r z y g o w s k i, prof. dr. Maks Dvorak in dvor. svetnik prof. dr. Henrik S w o b o d a , vsi z dunajske univerze. Dalje: arhivski tajnik in konservator dr. K. G i a n o n i z Dunaja in dr. pl. S z e n e t k o w s k i iz Gradca. Prvi je predaval o umetniških spomenikih v Solnograclu. Ker je bilo že precej pozno in je bil po programu nastavljen sestanek v »Stieglkeller« po predavanju, je bilo občinstvo nemirno in šibek glas predavateljev ni mogel prodreti v zadnje plasti velikanske dvorane »aula academica«. Veliko duševno delo ni prišlo do tistega učinka, ki ga bi bilo zaslužilo. Prof. dr. Dvo-Fak je govoril o razvoju oblastva za varstvo spomenikov, podal v kratkih potezah zgodovino c. kr. centralne komisije in je v nekaterih besedah omenil prihodnje organizacije. — Kot tehnično sijajen govornik je nastopil pre-lat dr. Svvoboda, ki je predaval o »cerkvenem zakonodajstvu za varstvo spomenikov«. Veselilo nas je prav od srca, da sc je mož, kateri je prej bil na stališču. da se mora vse ohraniti, in če je sama podrtina, sedaj vendarle premislil in pripoznal cerkvi tudi njeno pravico, zahtevati, da odgovarjajo njene stavbe, njena oprava, njene posode, mena obleka itd. smotru, za katerega
Blokah 71 K 50 vin.; ženska podružnica
v Loškem potoku (polovični dobiček veselice) 20 K.
Izpred sodišča.
Liberalno kuratorstvo. Včeraj dopoldne in popoldne se je vršila pred deželnim sodiščem razprava proti posestniku Jožefu Jenkotu iz Bernika, očetu znanega »Babčevega fantka«. Jožef Jenko je bil svoječasno podpredsednik podružnice »Kmetijske družbe« v Cerkljah na Gorenjskem. Leta 1908. so bile nove volitve v odbor te podružnice in ob tej priliki so tamošnji kmetje po-medli liberalno zalego v odboru. Novi odbor podružnice je pustil pred cerkvijo večkrat oklicati, naj udje vrnejo podružnici izposojeno kmetijsko orodje, to pa radi tega, da napravijo inventuro podružnične lastnine, ki so jo prevzeli v svojo upravo. Novi podružnični odbor je dobil vse izposojeno orodje nazaj, samo neke brane ne. O tej brani se ni moglo dve leti ničesar izvedeti. Po preteku tega časa pa je hlapec Jožefa Jen-kota povedal letos meseca junija, nekaterim možem, da je brano skril Jenko na nekem podu v Vodicah. Udje so brano nato tudi našli na omenjenem podu, skrito pod kupom sena ter jo vzeli s seboj. Stvar je prišla končno pred sodišče in tudi postopanje Jožefa Jenkota vulgo Babiča kot kuratorja posestnika Aleša Kalinška v Sp. Brniku. Jožef Jenko je bil imenovan posestniku Alešu Kalinšku, ki je bil zapravljiv, leta 1906. za kuratorja. Kalinškovo posestvo, vredno 60.000 do 80.000 K, pa pod njegovim kuratorstvoom ni nič neslo, kot pripoveduje obtožnica, temveč se je moralo še doplačevati. Jenko je kot kurator pozabil dohodke tega posestva vpisati ali pa je dohodke zmanj-. šal, izdatke pa zvečal ter preostanek pridržal zase. Jenko je bil pa svoječasno od leta 1896. tudi kot sorodnik Ka-linškov, njegov varuh po očetovi smrti. Takrat jo pustil Kalinška proglasiti za polnoletnega. Ker pa je Kalinšek začel živeti tedaj zelo potratno, kot pripoveduje Jenko, je sklenil ž njim kupno pogodbo, glasom katere je Jenko kupil Kalinškovo posestvo, vredno nad 60.000 kron, od njega za 12.000 K, pod pogojem, da mu posestvo vrne, ako se oženi. V slučaju seveda, da bi,Kalinšek umrl, bi seveda ne bilo treba nikomur vračati. Kalinšek se je kmalu oženil in Jenko, kot pravi, je takrat kupno po-i godbo uničil. Ta dogodek je bil pri vče- i rajšnji razpravi merodajen samo za ilustracijo. Kar pa je Kalinšek živel zelo potratno, mu je sodišče postavilo kurator je, ki so se pa večkrat menjali. Jenko se je zelo poganjal, da bi sam postal kurator Kalinškovega posestva. L. 1905. je njegova »kandidatura« tudi prišla pred sodiščem v poštev. Tedaj so Kalinškovi ugovarjali proti Jenkovemu kuratorstvu, a končno so se udali in Jenko je bil imenovan za kuratorja. O prvih ietih njegovega kuratorstva ni mnogo znanega, ker se ni moglo zasledovati zadevo tako daleč nazaj. Dokazano pa je, da leta 1909. ni vpisal v račune, ki jih je predlagal sodniji, najemnine nekega travnika 140 K, in od prodane detelje 120 K. Jenko se je izgovarjal, da ta denar zato ni vpisal, ker si je ž njim poplačal razne stroške pri kupčijah. Pripomniti pa je treba, da je imel Jenko kot kurator 200 K letne plače. L. 1910. jo prodal steljo, otavo itd. za 2386 kron 66 v, a v račun je vpisal samo 1595 kron 86 v. Jenko trdi, da preostanka
so narejene. — Dasi Swoboda ni nič novega povedal — o tej temi je govoril bolj ali manj obširno ponovno na raznih krajih in sestankih — za večino solnograških poslušalcev je bil njegov govor nov in ker je bil po obliki in tehniki dovršen, je naredil velik utis, tako, da se mu je moralo pripoznati prvenstvo med vsemi govorniki. Zal, da se je dvorni svetnik prof. dr. N e u -w i r t h odrekel svojemu predavanju »Boj za stari Dunaj«. *
Dr. Gianoni je v poljudnem in po obliki dovršenem predavanju obdelal svoj tema o »Razvoju in smotru domovinskega varstva na Nemškem in na Avstrijskem«. Isti predmet sta obravnavala tudi dr. pl. S z e n e t k o w s k i iz Gradca in prof. dr. Schultze iz Naumburga. Prvi se je oziral pretežno na Avstrijo; drugi se je bavil ponajveč z mislijo privatne organizacije v prilog domovinskemu varstvu in zahteval to ščitenje tudi za južne dežele, osobito za Dalmacijo. — Prof. Schultze pa se je oziral skoraj samo na nemške državne odnošaje.
Izmed podanikov iz Nemčije so predavali tajni vladni svetnik prof. dr. C1 e m e n iz Bonna »O napredku in razvoju spomeniškega negovanja v Nemčiji in na Avstrijskem«. Ta govor je bil poleg Svvobodovcga najbolj do-
zato ni vpisal, ker je Kalinškovi Ženi izplačal na roko več denarja ter je imel tudi več drugih stroškov za Kalinško-ve. Končno je zasledila Kalinškova žena, da vodi Jenko nepravilne račune kot kurator. — Priča Janez Galjot, posestnik in ud odbora »Kmetijske družbe« je izpovedal o zadevi glede brane sledeče: Leta 1908. so bile nove volitve v podružnico in Jenko ni bil voljen več v odbor. Ker je novi odbor prevzemal orodje podružnice, je dal pred cerkvijo oklicati, naj udje vrnejo orodje. Vse so dobili nazaj, samo brane ne, za katero se ni vedelo kdo jo ima. Letos pa je povedal bivši Jenkotov hlapec Gostič bratu Kalinškove žene, da je Jenko prepeljal brano v Vodice, kjer jo je spravil na nekem podu, takrat še lastnini svoje žene. Predno so šli udje podružnice po brano, so šli vprašat za svet orožnike, kaj naj store. Ti so jim svetovali, naj gredo najprej k županu, da se stvar mirno uredi. To so tudi storili, preskrbeli se nato s ključi in se odpeljali po brano v Vodice, kjer so jo tudi našli na podu, ko so brskali, skrito pod kupom sena, ter jo odpeljali domov. Podružnica je bila oškodovana za 73 K, ker je morala prej kupiti novo brano, ko stare niso imeli. — Jožef Jenko se je pred sodiščem izgovarjal, da ni slišal okli-cev pred cerkvijo. — Jakob Gostič, posestnikov sin, je bil še lani kot hlapec pri Jenkotu. Snominja se, kako sta peljala brano v Vodice, pokrito s kocem, ter sta jo spravila na pod, kjer jo je Jenko pokril s senom. Brane na polju nista rabila. O zadevi je pravil meseca junija bratu Kalinškove žene, Ivanu Jenkotu. — Zaslišani priči Janez Remec in Janez Pavlič, posestnika na Brniku, ne izpovesta ničesar bistvenega. — Zaslišanju Ivana Jenkota, se zastopnik toženca Jožefa Jenkota vulgo Babiča, dr. Triller protivi, češ, da je političen nasprotnik. Sodišče je sklenilo, da se Ivan Jenko zasliši nezaprisežen. — Marija Kalinšek, rojena Jenko, katere oče je bil bratranec kuratorja Jožefa Jenkota, je izpovedala, da 1. 1905. zato ni bila zadovoljna z imenovanjem Jožefa Jenkota kot kuratorja, ker je bil nasproten njenemu očetu. Račune, ki jih je Jožef Jenko predlagal sodniji, jih ji ni nikoli prej pokazal kljub zahtevi ter jih je pred sodiščem podpisala kar na slepo. Obljuboval ji je, da ji bo doma že pokazal prepis računov, kar pa ni storil, češ, »da so mu ženske papirje raztrgale«. Nek večer prej predno sta šla novembra 1910. k sodniji predložit račune, je Jožef Jenko prišel k njej s knj^o. v katero je zapisal dohodke in izidatke. Ko je pregledovala knjigo, je našla v njej okoli 60 napak v prid Jenkotu. Jenko je nato vzel knjigo s seboj domov ter jo popravil čez noč, tako, da je bila ena postavka drugi dan napisana v njegovo škodo. — Brat Kalinškove, Ivan Jenko, je zvedel o gospodarstvu kuratorja, ter je začel poizvedovati, za kake vsote je oddajal v najem posestvo in prodajal razne stvari. Pri tem je zasledil glede nekaterih dohodkov, da so bili vpisani manjši kot so bili v resnici. Naredil je ovadbo in tako je prišla stvar na dan. — Državnega pravdnika namestnik dr. Neuberger je poudarjal pri razpravi, da je dokazano, da je Jenko peljal brano pokrito v Vodice ter da je bil Jenko tudi opozorjen, da manjka kmetijski podružnici brana. Kot kurator ni zaračunal leta 1909. 260 kron in leta 1910. 790 K 80 vin. prejemkov. Računov ni, tista knjiga pa, v katero je Jenko zapisaval račune, je izginila. Jenko je imel 200 K plače in ni bil
vršen po obliki in dikciji. Bistvenega pa ni mnogo povedal; to smo — v bistvu — že vse čitali v stenografičnih zapiskih prejšnjih zborovanj. — Prof. dr. Schultzeja sem že omenil.
Zanimivi so bili podatki — dasi tudi Že precej znani —, katere je priobčil v svojem govoru »O vzdrževanju staromestnih središč ali jedrov« tajni dvorni svetnik prof. G u r 1 i 11 iz Dra-ždan. Njegova izvajanja se često bistveno, da celo formelno krijejo z mislimi, ki jih je razvil naš muzejski ravnatelj pred dvema letoma v našem listu. — S tem govorom se bodemo svoj čas še malo bolj pobližje bavili.
Istotako zanimiv in spomina vreden je bil govor prof. dr. D e h i o t a iz StraBburga v A. Obravnaval je zanimivo in važno zadačo pod naslovom »Varstvo spomenikov in muzeji«. Ta referat je bil po svoji celotni zasnovi nedvomno najbolj samostojen izmed vseh, kar smo jih čuli na zborovanju. Na avstrijskih tleh se je morebiti prvikrat pred širšo javnostjo izrekla obsodba nad brezmiselnim in nekulturnim privatnim nabiranjem. In tudi tu imalo pribiti, da je dr. Mantuani na letošnjih učiteljskih konferencah v Črnomlju in v Rudolfo-vera. ožigosal prav tisto nekulturno in nazadnjaško razvado, katera posebno
upravičen, da bi si eventualen zaslužek sam nakazoval višji, kot mu je bil dovoljen ter predlaga zato obsodbo. — Zastopnik zasebnih obtožiteljev, dr. Furlan, je poudarjal, da je imela kmetijska podružnica 70 K škode, ker je morala kupiti nov brano ter zahteva povrnitev stroškov. Kot bivši podnačel-nik podružnice bi moral vedeti, da mora novemu odboru izročiti podružnično last. Glecle njegovega kuratorstva pa je slaba stran tembolj dokazana, ako vpo-števamo, da je silno težko preprostemu človeku, kot je Kalinškova, dokazati kakemu oskrbniku nepravilnost. Ako se je že v poldrugem letu dokazalo samo navedene vsote, je vprašanje, kaj bi se vse dokazalo na litu mesta. — Zagovornik tožencev, dr. Triller, je poudarjal, da je Jožef Jenko postopal sicer nekorektno, a nikakor nc z nepoštenim namenom. Na brano je v svojih skrbeh pozabil, a če je dohodke kot kurator vpisaval manjše, ker si je obenem zaračunal svoje stroške, s tem še ni dokazana nepoštenost. Cela zadeva spada pred civilnopravno sodišče. — Sodni senat, ki mu je predsedoval dr. Veder-njak, jc nato Jožefa Jenkota oprostil, češ da tak premožen človek gotovo ni imel namena ukrasti brane, kar se pa tiče kuratorstva faktično da ni dokazana nepoštenost. — Državni pravdnik dr. Neuberger in zastopnik dr. Furlan sta nato prijavila vzklic.
Miške novice.
t Gostilničarska zadruga za tržiški sodni okraj se je ustanovila v sredo, dne. 4. t. m. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil v gostilni g. Pogačnika pri kolodvoru, je bil izvoljen za načelnika g. Karol Ruech, gostilničar in trgovec v Tržiču.
t Župna cerkev tiftška prenovljena. Notranjščina naše župne cerkve bo v tekočem letu dobila čisto novo lice. Ladjin obok, ki je bil doslej pobeljen, bo krasila lahka, a jako lična ornamen-talna slikarija, ki je sedaj žc vsa izvršena. Dela vodi g. Petek. Krasne freske v prezbiteriju pa bo omil in popravil g. Koželj. Imenitna je posebno velika Lajerjeva slika na fresko v kupoli iz leta 1815. Lepoto naše cerkve bodo tudi močno dvignila barvana okna in prenovljeni oltarji. Okoli adventa, kakor kaže, bodo vsa dela izvršena.
t Umrla je 30. septembra gospa Marija Kragl, vdova po bivšem trži-škem nadučitelju. S svojim blagim ter mirnim značajem in s svojo pobož-nostjo je bila zgled vsem Tržičanom. Naj v miru počiva!
t Iz društva sv. Jožefa. Igra »Občinski tepček« je vzbudila v nedeljo veliko smeha. Igralo se je izvrstno. — Prvo predavanje je imel pretekli torek g. predsednik A. Gole. Govoril je o raznih društvenih zadevah in kazal, kako naj društvo dosega svoj namen.
t Hranilnica in posojilnica v Tržiču je imela doslej prometa čez 300.000 K. Do 1. oktobra t. I. je. bilo vloženega denarja 85.370 K 12 v., dvignjenega 45.041 kron 17 vin.
jeseniške novice.
j Na Kal vari ji nad Savo se je preteklo nedeljo blagoslovljenje novega znamenja kljub slabemu vremenu kaj lepo izvršilo. Do 300 udeležencev je pohitelo na prijazen gozdnat hrib, kjer so tovarniški delavci s hvalevredno navdušenostjo postavili Učno. znamenje s
v naši domovini tako brezmiselne kozolce prebrača. Morebiti sta nemška profesorja tudi iz tiste tajne »enciklopedije« zajemala, ki jo baje poznajo v uredništvu »Sl. N.«?
Velepomemben je bil daljni referat prof. dr. F u c h s a iz Tubinge: »Domovinsko varstvo in stanovanjsko vprašanje«. Mož je pokazal, oprt na statistične date in na najnovejša preiskovanja, da fraze o higijeni, o potrebah razširjenega prometa in dr. vse vkupe ne drže. Kazal je, da za vsemi temi do-nečimi trditvami tiči večjidel sama umazana dobičkarija. Gospodarske zahteve so izključno na strani domovinskega varstva, kajti skušnja je pokazala, da so »sanacije« stanovanjsko vprašanje, osobito pomanjkanje stanovanj, vselej samo p o o j s t ri 1 e. Stavbinski redi, kateri določajo viso-čino stanovanjskih prostorov, ne zadostujejo in nikakor ne rešujejo higije-ničnega pitanja; kajti novejše preiskave so dognale, da visočina prostorova ne tvori higijeničnih zračnih plasti, ampak lega oken proti stropu in pa možnost, da se prostor v prečni smeri prezrači.
To poročilo je prineslo množico novih motrišč in idej.
Stavbinski nadsvet. K. Schmidt iz Draždan jo poročal o stavbinskih po-
vsa njegova izvajanja navdušeno sore-jel ter mu izrazil soglasno pooolno zaupanje. — Ker so tržaški magistratovci pri zadnjem ljudskem štetju tako smešno malo Slovencev našteli, je vlada na pritisk od slovenske strani odredila revizijo ljudskega štetja v Trstu, ki še ni zaključena. Toda že dosedaj so prišle na dan take lumparije magistratov-cev, da je vladni komisar v tržaškem deželnem zboru dne 2. t. m. izjavil, da se bo cela, zadeva izročila državnemu pravdništvu! Kolikor je do sedaj znano so vladni organi pri reviziji našteli za 20.000 Slovencev več! — V tržaškem deželnem zboru so v seji dne 4. t. m. proti slovenskim glasovom sprejeli resolucijo za italijansko vseučilišče v Trstu. Mod razpravo, ki je bila jako burna vsled slovenskih ugovorov, je italijanski poslanec Puecher priznal, da ima Trst močno slovensko manjšino. — Avstrijski parlament, ki se je otvoril 5. t. m., je doživel takoj prvi dan nezaslišane škandale. Ker je namreč dunajski magistrat letos kar naenkrat zaprl tri češke ljudske šole na Dunaju, ki jih Čehi. sami vzdržujejo, in so vsa prizadevanja, da se šole odpro, ob trmoglavosti dunajskega magistrata ostala brezuspešna, se ie 300 čeških otrok pod vodstvom učiteljev podalo v narla-ment, da si izprosi pomoč za otvoritev čeških šol. V nreddvorani pa prihiti nasproti nemški poslanec in reditelj Al-brecht in zastavi otrokom pot. Pristopili so češki poslanci in zahtevali, da se pusti otroke naprej. Medtem se je nabralo polno nemških poslancev, ki so začeli Čehe zmerjati. Stein je celo zaklical: »Vrzite češko pakažo vun!« Češki poslanci so seveda vsplamteli; navalili so na Nemce in začel se je grozovit pretep; nemški poslanec Teufel je celo potegnil revolver. Bivši nemški minister - krajan Schreiner je rjovel: »Tu so nemška tla!« Opravičeno ga je zavrnil dr. RybaF: »Tu so avstrijska tla!« Pretep je divjal skoro celo uro; vpitje je bilo nepopisno. Najbolj pretresljivo je pa bilo kričanje in vpitje otrok, ki so v zmešnjavi zašli v metež ter je bilo mnogo njih udarjenih, poho-jenih in osuvanih. Pravo čudo, da se ni zgodila, resnejša nesreča. Ko se je nemir nolegel je šla manjša deputacija Čehov k ministrskemu predsedniku Gautschu, ki je zagotovil, da bo zadevo čeških Komenskyjevih šol na Dunaju resno proučil. Poslanci so nato na vsem telesu tresoče se otroke spremili na ulico. Ko se je otvorila seja je prvi govoril soc. demokrat dr. Adler o draginji in ostrih obsodbah proti soc. demokratom ob zadnjih dunajskih draginjskih nemirih. Končal je, da se le čudi, da si ljudstvo vse to pusti dopasti. V tem hipu poči z galerije strel — petkrat zaporedoma; krogle lete mimo ministrskih glav, katerim so bile namenjene, ena se zapiči v pult našega poslanca in zborničnega podpredsednika Pogačnika. Zadet ni bil nihče. Vse je v strahu planilo kvišku; poslanci so soc. demokratom klicali: Morilci, anarhisti! Seja se je takoj prekinila in parlament zastražil. Napadalca so prijeli. Piše se Vavrak, doma v šibeniku, mizar, star 26 let. Po napadu je &avpil: Živela mednarodna soc. demokracija! Pri zaslišanju je izjavil, da je hotel ustreliti ju-stičnega ministra radi obsodb dunajskih razgrajačev, češ: Ostre sodbe, ostri streli! — Ko se je razburjenje deloma poleglo, je bila seja zopet otvorjena; govoril je zopet dr. Adler, a poslanci so ga neprestano prekinjali. Potem je ministrski predsednik Gautsch naj-ostrejše obsodil soc. demokracijo, ki
je vprizorila napad na parlament in hujska proti njemu. Nato je bila seja zaključena., potem pa se je takoj sešel ministrski svet. — V avstrijskem parlamentu je med 516 poslanci 280 agrarcev zagotovilo, da se ne bo vladalo proti kmetu. »Slovenska Straža« jo imela svoj prvi občni zbor 1. t. m. v Celovcu v hotelu »Trabesinger«. Prišlo je krog 350 zastopnikov podružnic. Natančno poročilo prinese »Narodno - obrambni Vestnik«, ki bo priložen »Slovencu« in drugim slovenskim listom ter »Hrvatskemu Pravu« v Zagrebu. — Društveni dom na Ježici so z veliko slovesnostjo otvorili 1. t. m. — Pri občinskih volitvah v Tunicah je zmagala S. L. S., v Mirni peči pa je tudi večina naša. Na Krki je dobila S. L. S. 13 občinskih odbornikov, liberalci 12. Na Homcu je sijajno zmagala lista S. L. S., istotako na Raki. — Tržnega nadzornika Dolfe. Pihnile ar j a so libcralci postavili za dežel-nozborskega kandidata mesta Ljubljane namesto odstopivšega Kneza. — Kranjska vina so se izletnikom »Nemškega državnega gozdarskega društva«, ki so si na svojem potovanju po Avstriji ogledali tudi naše dolenjske gozdove in bili pri tem gostje novomeškega prosta dr. Elberta, -— tako dopa-dla., da so si jih mnogi naročili daleč noter v Nemčijo. Isto je storil tudi nek mažarski magnat, ki je bil z istimi Nemci na Dolenjskem, dasi ima sam naj-krasnejše vinograde na Ogrskem. — Snežilo je že po več krajih na Kranjskem. — Umrl je abiturient idrijske realke Franc Kandare. — Slovensko katoliško prosvetno društvo se je ustanovilo 1. t, m. za šentjakobsko župnijo v Ljubljani. — Ljubljanski mesarji so na dreganje »Slovenca« vendar le znižali cene mesu. — Nemški »Schulverein« je imel svoj 311etni občni zbor; dohodki so letos znašali 1,108.920 K; razven tega se zbira v Roseggerjev sklad že tretji milijon. Lep zgled in opomin nam, da se zavzamemo za »Slovensko Stražo«! — Lampretovo tiskarno v Kranju je kupil tamošnji tovarnar gospod Ivan Podlesnik. — Ljubljanski pivovarnarji so sklenili podražiti pivo s 15. oktobrom.
—	Premog se je s 1. t. m. v Ljubljani zopet podražil in stane 50 kg 1 K 60 v.
—	Poclraže se tudi narejene obleke. — VII. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, se je otvorila 5. tega meseca.	v / L •
Poučni tečaji:
S. K. S. Z. priredi tudi letos poučne tečaje, ki se vrše v sledečem redu:
1.	socialni (vodi č. g. Fr. Krhne) vsak četrtek od pol 7. do pol 8. ure zvečer v mali dvorani Ljudskega doma.
2.	stenografski I. oddelek (vodi prof. Dolenec) vsak ponedeljek in soboto od pol 8. do pol 9. ure zvečer. Učna knjiga: Novak, Slovenska stenografija I. del, korespondentno pismo, 3 K. Prostor: slov. trg. šola. II.o d d e 1 e k (vodi prof. Ludovik Vagaja) vsako sredo in petek od pol 8. do pol 9. ure zvečer v slov. trg. šoli. Učna knjiga: Novak: Slovenska stenografija, II. del. 2 K 50 vin., debatno pismo. Obe knjigi se dobita v Katol. bukvami.
3.	knjigovodski tečaj (vodi prof. Gogala) vsako sredo od pol 8. do pol 10. ure zvečer v slov. trg. šoli.
križem. Po blagoslovil je gosp. župnik Skubic opozarjal v svojem govoru navzočo delavstvo, kje je njegova rešitev: »Ne v brozverstvu, ampak v veri na odrešilni križ in v ljubezni, ki poteka iz njega, ker za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat — s prav srčnimi čutili!« To ljubezen bratovsko pa oznanja Ie križ!« Nato je pevski zbor zapel »Zastava znamnje križ stoji«, vmes pa so grmeli topiči in oznanjali jeseniški dolini čuvstva našega poštenega delavstva, po drevju pa so vihrale zastave. Zahvala za lepo znamenje gre tovarniškemu delavstvu, predvsem martinarjem. Naj se jim vedno izpolnjujejo besede, ki so jih postavili na slavolok: »Kjer je Bog, tam ni nadlog!«
j »Zarja« in sociji pa se seveda že jeze nacl to prireditvijo, češ da krščanski delavci »molijo ukradenega Boga«. Nam to samo koristi, borno vsaj vedeli, kaj so sociji, kadar bodo vpili, češ mi smo tudi kristjani. Sociji, ki živijo in hočejo živeti in hočejo tudi druge držati v sami nezadovoljnosti, pač ne privoščijo najnedolžnejšega veselja našemu delavstvu! Drugič jih pa seveda tudi draži vsak pojav verskega prepričanja od strani naših delavcev. Od takih ljudi se mora človek res s studom obrniti, t— Nekaj dne pred pa so skušali zlikov-ci vdreti v puščico ob znamenju. Če bodo sociji še kakšno rekli o tem, bomo kmalu prepričani, v kateri vrsti nam je iskati takih zločestih »bratov«!
j Smrtna kosa. Isto nedeljo ponoči je umrl na Hrušici železničar Janez Schweiger, nepreviden baje po 25dnev-ni bolezni. Bil je hud socij. V torek so ga prepeljali z rdečimi venci na Češko. Bog mu bodi dober!
j Sneg je pretekli teden krepko pobelil naše gorovje. Celo v Plavški rovt in k Sv. Križu ga je zaneslo. Sedaj mu jih deževje dobro daje, ako pa potegne kak mrzel veter, bomo pa še v dolini beli. Preteklo sredo smo imeli namreč samo 3" R. Nekoliko premalo za 4. oktober!
j Predavanje. Jutri, v nedeljo zvečer je v Delavskem domu na Savi obij čajno predavanje. To pot o vplivu borz na gospodarstvo. Vstop prost.
Tedenski pregled.
Tržaško politično društvo »Edinost« je sklicalo na dan 1. oktobra shod, na katerem je poslanec dr. Rybaf poročal o političnem položa ju. Razložil in dokazal je nujno notrebo, da se vsi jugoslovanski poslanci na Dunaju združijo. Neusmiljeno je razkrinkal liberalce, ki so toliko kričali o izdajstvu, ko so tržaški in istrski poslanci ob zadnjem državnozborskem zasedanju stopili v zvezo s »Slovensko-hrvatsko za-jednico«, v kateri so z dalmatinskimi pravaši združeni poslanci S. L. S., češ, da je ta parlamentarna organizacija »klerikalna«. Tržaški in istrski poslanci so se zvezali le z drugo slovensko stranko, kranjski liberalci pa so se na podlagi pismene pogodbe zvezali z Nemci! Na Goriškem pa so se slovenski liberalci zvezali z laškimi »klerikalci«. Dr. Rybaf je tudi odkril, da so kranjski liberalci nameravali tržaške Slovence razcepiti in so imeli, že vse pripravljeno, da ustanove v Trstu liberalno gospodarsko organizacijo; v zadnjem hipu pa jim je račune zmešal polom Agro-Merikurja, Glavne posojilnice in Zveze slovenskih posojilnic. Končno se je govornik odločno izjavil za, združenje, vseh Jugoslovanov na Dunaju. Shod je
svetovalnicah, katere imajo nalogo, da preprečijo potvare in neokusnosti. Na Saškem in tudi drugod v Nemčiji jih Imajo. Posebno dobre vspehe imajo razgovori o stavbinskih načrtih, predno se isti zasnujejo. — V naši pozabljeni Kranjski imamo tudi podobni instituciji; starejšo v »društvu za krščan-sko umetnost«, novejšo v »deželnem umetniškem svetu«. Obe imate nalogo, Izvrševati iste funkcije, kakor stavbin-bke posvetovalnice (Bauberatungsstel-len) v Nemčiji. Razloček jc le ta, da se ondotni gospodarji zatekajo k tem posvetovalnicam, na Kranjskem pa jih vsevedni naročniki novih stavb često prezirajo ali pa niti ne vedo zanje.
Zadnje predavanje je imel tajni vladni svetnik prof. dr. Convventz iz Berolina o »Zaščitanju naravnih parkov«. Nedvomno je tudi to, del domovinskega varstva in se da končno tudi kot skrajna posledica iz tega izvajati. A človek, živeč v modernih gospodarskih odnošajih, tega skrajnega stremljenja nikdar ne bode utneval, ker pregloboko posega v materielne fcivljenske pogoje. Izločiti na stotisoče kvadratnih kilometrov iz kulture, zahtevati. da se na tem prostoru ne sme niti orati, niti kopali, uiti drevja sekati tuli novega vzgajali, da se ne sme
popasti, da je strogo zabranjeno loviti, to sega po naših mislih vendarle predaleč. Mislimo dosledno logično dalje. Ustanovila so se društva, katera hočejo izvesti to namero. Zato kupujejo take kose zemlje, ki jih morejo dobiti za denarna sredstva, stoječa jim na razpolago. A ker ne zmorejo mnogo, pozivajo srečne posestnike velikih kompleksov, da naj darujejo take teritorije za njihove namene. Posamezni veleposestniki se odzivajo — ali bolje: so se odzvali. Najbrž jih ne bo mnogo. A ko bi se to godilo dalje, potem bi bili kma-lo ogromni kompleksi odtujeni naravni in umetni kulturi, nastati bi moralo pomanjkanje potrebnih zemljišč v prilog — nekaterim gospodom, ki žele proučavati pretvarjanje snovi po naravi, ako ji nihče ne posega v njeno delo. In mislimo še dalje. Zaraščali bi se gozdovi, množilo bi se živalstvo — porabna divjačina in škodljiva zver-jad —-, naraščala bi množica mrčesja in golazni. Nič od tega pa se ne sme ugonobiti. Kam bi to privedlo? Za obmejne posestnike nedogledna perspektiva! Morebiti se to da izvesti v Nemčiji v razsežnih grezeh in na razpro-stranih pustihah in vresevinah, pri nas in pa v Avstriji sploh je pa treba vendarle pomisliti, kako se zemljišče pa-
metno porabi ne da bi naravi silo delali. — Najzanimivejša plat Conwent-zevega predavanja so bile skioptične podobe, posnete po naravi z Lumidre-jevimi ploščami. A navzlic temu, da je pokazal res lepe podobe cvetočega vre-sevja in gruče zanimivih močvirskih cvetic, njegova agitačna izvajanja niso prepričala o potrebi takega postopanja. Zaradi pet ali šest vrst močvirskih cvetic sc ni nihče ogreval za varstvo naravnih parkov v tem smislu.
To zborovanje je bilo tudi ilustrirano. Razstavljeno je bilo tudi mnogo gradiva, ki je svedočilo, kako sc v Avstriji stremi za tem, da se umetniki oslanjajo na krajevno stavbarstvo in da. uduše brezznačajno šablono, kedar jim je staviti nova poslopja. To poglavje je za Kranjsko posebne važnosti. Menda se nikjer tako težko ne greši zoper ta zdrava načela, nego ravno pri nas. Zelo bogato je bila zastopana Sol-nograška. — in to je povsem umevno. Druge dežele so stopile v ozadje, izvzemši Češko, katera jevrazmerju celo prekašala kongresno središče. Kranjska je imela iz obrtne šole na razstavi štiri kopije pajnovih končnic in srednji del od pročelne strani neke kmečke poslikane skrinje — voliš, toutl Kaj si pač morejo ljudje misliti o
4. laški, I. oddelek ob ponedeljkih in četrtkih od %8. do %9. uro, II. oddelek ob torkih in petkih od 3/48. do %9. uro v slov. trg. šoli. Oba oddelka vodi veleč. g. dr. Koren.
Z rednim poukom se začno v ponedeljek 16. oktobra. Vpisovanje se vrši za vsak tečaj samo prvo uro pred poukom.
Pravico udeleževati se tečajev imajo samo Zvezini člani oziroma njih otroci.
Pouk je brezplačen, vendar plača vsakdo pri vpisovanju 2 K kot polož-nino, ki se mu koncem leta vrne, če prej ne izstopi, in 2 K za razsvetljavo ter druge upravne stroške.
Francoski tečaj se naznani prihodnji teden.
Vsa potrebna pojasnila daje Zve-zino tajništvo v Ljudskem domu vsak dan od 10. do 12. ure dop. ter od 6. do 8. ure zvečer.
Javno predavanje se vrši v torek 10. oktobra v mali dvorani. Predava g. Fr. Terseglav.
II.
Knjižnica je odprta ob torkih in četrtkih od 7. do pol 9. ure zvečer.
Čitalnica je na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure in zvečer od 5. naprej.
Društva in k o r p o r a c i j e, ki žele porabo društvenih prostorov, opozarjamo, da se morajo pravočasno zglasiti za dovoljenje pri tajništvu, ki edino more dovoliti porabo društvene dvorane in drugih prostorov.
Mofiorlani! - jov.Sirar vas kliCe.
Zopet Vas je družba sv. Mohorja razveselila s krasnim književnim darom. Za udnino dveh kron dobite šest lepih knjig, katere Vam bodo krajšale dolge zimske večere. Za ta dar ste gotovo družbi zelo hvaležni. Kako pa lahko najlepše izkažete hvaležnost? Družba, sv. Mohorja sama ima svoj sedež v mestu, kjer prebivajo najbolj zagrizeni naši narodni nasprotniki, ki nam hočejo ugrabiti našo lepo zemljo in za-treti naš mili slovenski jezik. Družba sv. Mohorja je največja slovenska trdnjava, v naši, narodno najbolj ogroženi Koroški in njenem glavnem mestu Celovcu. Veliko napadov je že morala prestati od strani nemških neslrpnežev in zato jo bo gotovo razveselilo, ako bo vsak Mohorjan v znak hvaležnosti, da mu za tako nizko ceno podaja vsako leto toliko duševnega kapitala in zabave, ob sprejemu knjig daroval za »Slovensko Stražo« vsaj 10 vinarjev.
Mohorjani! Lansko leto ste se radi odzvali naši prošnji in poslali skupno 2748 K 4 v. Srčna Vam hvala za ta lep dar. Prosimo Vas pa, da se nas tudi le-tos spomnite s še obilnejšim darom. »Slovensko Stražo« čaka v bodočem letu ogromnega dela, katero bo pa mogla izvršiti le, ako bo dobila za to potrebna sredstva. Armada Mohorjanov šteje nad 84.000 članov, ako bi vsak član daroval »Slovenski Straži« vsa) 10 vinarjev, bi se nabrala že lepa vsota, s katero bi bilo obmejnim Slovencem veliko pomagano. Gg. poverjeniki dražbe sv. Mohorja — prav vsi pomagajte »Slovenski Straži«, naberito pri razdelitvi knjig kar največ darov.
Mohorjani! »Slovenska Straža« za" upa v Vas in je prepričana, da se bode po Vaši požrtvovalnosti lani nabrani znesek letos vsaj potrojil.
Osrednje vodstvo »Slovenske Straže«.
nas, ako nas cenijo po tem zastopstvu ?
Morebiti je pa to zdravo za nas. Marsikdo se bode prebudil, ki je dosedaj sanjal o naši zložni vsemogočnosti in se bode poprijel kulturnega dela ter se zanimal za gibanje v prilog domačim umetnostnim spomenikom, če jih tudi ni vstvaril kak Buonarotti ali Ti-ziano, Durer ali Rubens, kak Ivanov, Rčpin, Matčjko ali Munkaczy, ampak roka priprostega kranjskega kmeta. Dandanes smo prekoračili tiste meje, ki jih je estetika prošlih dob in pa ne-psihologična teorija minulih dni postavila: dandanes je prišla ljudska umetnost istotako v veljavo, v kateri je »velika umetnost«, prav tako, kakor danes n. pr. v državnem svetu sedi kmet poleg kneza, ki ga imenuje svojega tovariša.
Kakor so vse človeške institucije nepopolne, tako je bil tudi shod za varstvo spomenikov v Solnogradu. A narobe početje bi bilo, ako bi hoteli poudarjati samo senčne strani, svetle pa prezirati. Osobito za nas Jugoslovane in Slovence posebej so bile senčne strani bolj v podbudo na dosledno delo, nego blesteči referati shodovih govornikov.
Proti kartelom.
Končno se je vedarle razgugala državna zbornica, da ob času splošne draginje igrajo glavno ulogo velike kapitalistične zveze, ki takorekoč mono-polizirajo posamne vrsto blago, ki ga ljudstvo najbolj potrebuje, in ga potem dražo, kakor jih jo volja. Draginja ni le pri mesu, marveč tudi pri premogu, sladkorju, železu itd. Državna zl>oinica je imela sicer izbran poseben pododsek, ki sta mu bila izročena predloga poslancev Steimvenderja in Choca. Dne tO. julija 1908 je sklenila zbornica, naj se najdalje do novembra izdela načrt zakona proti škodljivim kartelom. Poročevalec dr. Krek je imel svoje poročilo za pododsek napravljeno. To poročilo je prišlo v javnost in kapitalistični listi in društva so z vso silo padli po njem. Pododsek, ki mu je načeloval socialni demokrat dr. Elleubogen, pa ni bil nikoli sklican, dasi ga je v zbornici večkrat zavoljo toga prijemal poslanec Choc. Splošno je vladalo mnenje, da socialni demokrati ne marajo nobenega zakona proti kartelom, ker so dogovorjeni z velikimi industrijskimi zvezami in dobivajo od njih znatne podpore.
Proti koncu zadnjega zasedanja minule državne zbornice so pa socialni demokratje vendarle spoznali, da morajo nekaj storiti, kar bi bilo na obe strani prav. Vložili so predlog, naj se najprej skliče enketa za kartelno vprašanje, to se pravi, naj se ta reč lepo pokoplje v kupu papirja in naj se javnosti s praznim govorjenjem natrese peska v oči.
Zdaj je razburjenje splošno. Tudi kmet in obrtnik vstajata in zahtevata, naj se omeji nasilno oderuštvo, katero prenašata vsled kartelov. Nemška nacionalna zveza ie vložila v tem zmislu predlog; za njo so pa prišli tudi socialni demokratje s svojim. Videli bomo šele, koliko je resnosti na teh predlogih. Toda vsaj toliko se je začelo, da se bo vprašanje obravnavalo. Z Dunaja smo prejeli nastopno poročilo:
V petek dopoldne jo zboroval nod-odsek za kartelno vprašanje pod predsedstvom ilr. Ellenbogna. Prvi je govoril vladni zastopnik, sekčni šef Broše. da je vlada že svoj čas predložila zakonski načrt proti kartelom, ki izdelujejo blago, podvrženo posebnim davščinam (špirit, sladkor), ki pa ni prišel v razpravo. Industrijski svet se je že pred desetimi leti pečal s to rečjo, pa tudi ni prišel do zaključka. Lani je bivši trgovski minister Weiskirchncr naročil, naj se izdela nov tak načrt. Izdelan je. pa ni še zrel, da bi so predložil zbornici, industrijski svet ima ta mesec sejo, ki bo v nji obravnaval kartelno vprašanje. Vlada no more predložiti načrta, pač pa, hoče sklicati e n k e t o, ki naj poda potrebno gradivo. V enketi bodo zastopani zastopniki konsumentov in pro-ducentov. Za lo gre, kako naj se sestavijo vprašanja. Industrijski svet se bo še s tem pečal. Prav je, če tudi zastopniki konsumentov poslanci — pomagajo vladi v tem oziru.
Dr. Krek se jo vladni nameri odtočno uprl. Poslanci niso zastopniki konsumentov, marveč ustavni zastopniki ljudstva in del zakonodaje. Enketa pomeni samo zavlačevanje. Gradiva se novega prav nič ne potrebuje za to, kar je treba za zakon proti kartelom. Enketa bi pač morda pokazala, kako škodujejo posamni kartoli, kako so urejeni in kako delujejo. Teh posameznosti pa ni treba, ker splošno vsak,
kdor se je pečal s kartelnim vprašanjem, prav dobro v6, v čem sc kaže škodljiva stran kartelnoga delovanja, in tudi vse razno oblike, ki v njih nastopajo karteli, so splošno znane*
Za naše delo so potrebna samo sfe-deča pojasnila: a) Katere državne liti* redbe omogočujojo in pospešujejo kartele? Sem spadajo razne civilnopravne, davčne, tarifno in trgovskopolitičife na-redbe. Naša naloga je, kolikor jo' mogoče preurediti jih tako, da se škodljivo delovanje monopolističnih gospodarskih zvez onemogoči ali vsajL omeji. — Pri tem je treba vpoštevati, da že nekaj •imamo: koalicijski zakon (§ 4.) določa, da so kartelno pogodbe neveljavne. V avstrijskem pravu, glede na hranilnice, železnico in zavarovalnice imamo že sprejeto načelo javne kontrole: potrebo koncesije, državne komisarje, dolžnost javnih računov. Ze s tem, če se načelo javnosti izvede tudi glede na kartelno delovanje, bi se marsikaj predrugačilo. In če hoče dobiti vlada zanesljivo gradivo o posamnih kartclih, je to mogoče samo na podlagi tega načela.
b) Drugo vprašanje slove: katere oblike raznih krivic (prestopki, pre-greški, zločini) se javljajo v delovanju kartelov? Odgovor na to ni težak. Karteli greše z oderuštvom, z nevarnimi grožnjami in s postopanjem contra bonos moreš. Naloga, ki jo ima zakono-dajoc, slove potemtakem v tem oziru: Kako naj se izpopolni kazenski zakon, da se bodo oblike raznih krivic, ki jih delajo karteli, lahko izkazale in kaznovale. Splošno ogorčenje proti kartelom nima v ljudstvu samo v tem vzroka, ker so cene previsoke, marveč ludi v tem, ker ljudstvo vidi, da se v velikem lahko brez kazni slepari in odira, medtem ko se posameznik za vsako podobno dejanje v malem prime in kaznuje.
V tem oziru je treba, da gre odsek na delo. Zato predlaga poročevalec, naj odsek prične svoja posvetovanja na temelju vloženih predlogov in naj odkloni vsako enketo v kartolnem vprašanju. Poslanca Wust in Licht sta se pridružila tema predlogoma, Prihodnja seja bo v torek.
Draginja in politika.
Dunaj, 6. oktobra.
Danes je nenavadno mirno v zbornici. Včerajšnji streli z galerije v zbornično dvorano so temeljito izčistili politično ozračje, soparica je izvestnim krogom kri pognala v glavo, da imajo danes hudega moralnega mačka. Hlače se tresejo raznim dvornim svetnikom in c. kr. rogoviležem. ki se javno in ponosno brati jo z rdečimi prekucuhi. Vest se je vzbudila tudi mnogim eks-celencam, ki v skrivnih kotih do komolca segajo v roke učiteljem revolucije in anarhije. Malo se le sramujejo, svojih tajnih zaveznikov, katerih se bojo, kakor hudobec križa. In ker se jih boje, dovolijo jim vse.
Voditelji rdečih šol sedaj visoko prisegajo, da obsojajo terorizem z orožjem. Slovesno izjavljajo, da ne lntj-skajo množic proti državi in človeški družbi ter ne širijo smrtnega sovraštva proti vsakemu in vsem, ki ne prisegajo na rdečo in črno zastavo. Nikola Nje-guš Vavrak iz Šibenika. ki jo včeraj hladnokrvno v ljudski zbornici posegel v žep po nabit revolver in streljal proti ministrom, je norec, ki se ne zaveda svojega hudodelstva in tudi ni odgovoren zanj. Tako danes slovesno izjav-
lja soc. demokraški voditelj v židovskem listu. Enako se rote tovariši njegovi. Tudi Bobol in Liebknccht sta se otresla Iiodla, ki je streljal na starega nemškega cesarja Viljema. Niti v sanjah nam ne prihaja na misel, da so. morda dunajski soc. demokraški voditelji naročili »norca« iz Šibenika, naj pride streljat na ministre zaradi draginje. Trditi ln dokazati pa moremo, da so razni Vaillanti, Hodli, Lucche-niji, Bagrovi in Njegu$i le verni učenci iz mejnarodne črnordeče šole. Krvavi nauki rode krvave sadove. V stotisoče-rih listih, letakih in lepakih, v basovih tonih in kričečih diskantih dan na dan razširjajo svoj nauk strupenega sovraštva in peklenske strasti proti družabnemu redu in vsaki avtoriteti. Saj je včeraj na vsa usta soc. demokraški govornik rohnel v zbornici, da se on izogne hudodelstvu, ko bi vedel, da mu koristi. Ali niso kot hripavi žrjavi kričali vsevprek rdeči sinovi in njih liberalni duševni o5etjq, da hočejo govoriti portugalski? Ali ne prete brez strahu in kazni, da so pripravljeni politične nasprotnike obešati na laterne in nabadati na kole, kakor srakoper rjave hrošče na bodeče trnje? Na visokih šolah so drago plačane stolice za rdeče pre-kucuhe in črne anarhiste. Profesorji kazenskega prava uče, da bi bili tepci zagovorniki revolucije, ko bi svojih otrok ne vzgajali v istem duhu.
In vlada, katere prva dolžnost je, da skrbi za javni red, varstvo življenja in premoženja vseh državljanov, ta skrbna vlada vidi in sliši vse to, pa molči in roke križem drži. Ako reven kmetič ne pobije kokoši, krav in mačk, ako ne polovi v hlevih vseh muh in mušie, ki bi utegnile v sosedov dvorec zanesti živinsko kugo, takoj lopnejo po njem z vso strogostjo, zakona in mu namnože denarnih glob, da je črn. Ako pa političen lopov, zaprisežen tripičen zelenec ali vrtoglavi »učenjak« na visokošolski stolici z besedo in peresom vliva strup v javne vodnjake, hudičevo olje v odprte človeške rane, gnjev in sovraštvo v zbegana srca, ta uživa vse potrebno varstvo. Ko so mi politični divjaki razbijali javen shod in sem bolj glasno miril ljudi, hoteli so čuvaji javnega reda in miru meni železno verižico oviti okoli rok. Potem pa se čudijo čudaki, da po mestu vse narobe gre. S svincem in dinamitom hočejo si izvo-jevati prostost, kakor si jo slika razpa-Ijena strast in zblojena domišljija.
Vsi židovski listi so tedne in mesece hujskali množice za poulične demonstracije zaradi draginje. Vsak dan najmanj petkrat do grla siti so kričali kakor mlade kukavice, da so lačni in izstradani. Splošno draginjo, ki se kot mora vlači po vsej Evropi, brezvestno izrabljajo v nečedne politične svoje namene. Danes pa kot farizeji zavijajo oči. češ. taka politika je demagogija, atentat na splošno blaginjo, hinavščina in laž. Danes tako piše židovski težak, jutri bode zopet »dulci jubilo« zastavil pero za portugalsko revolucijo in si mislil svojo.
Včeraj je baron Gautsch med burnim odobravanjem zatrjeval, da hoče vlada brez strahu storiti svojo dolžnost ter z vsemi sredstvi vzdržati red v državi. Lepe besede prvega državnega uradnika. Toda vse te lepe. besede vzbujajo-dvomc, ako vidimo, da že leta in leta v Avstriji nimamo prave vlade, ki res vlada v pravem avstrijskem duhu in se ne pusti prerivati od strank na levo in desno. Ali ni splošno med poslanci priznana resnica, da le tisti kaj
doseže, ki najbolj kriči? Kriče pa ravno tisti najglasneje, katerim se najbolje godi. Naj me nihče krivo ne razume. Jaz ne kličem na pomoč starih profozov z leskovkami, tudi ne korporalov z brezovimi šibami. Vlogo takega nazadnja-ka odklanjam z vso odločnostjo. Pravico hočem in zahtevam za vse brez razlike stanu in jpzika. Vlada naj pokaže da hoče z vso strogostjo zakona zatreti politično in duševno anarhijo, zamašiti vse cevi, po katerih se steka brezverska gnojnica v kale in vodnjake, iz katerih zajemajo najširši sloji prebivalstva. Vlada naj dokaže, da voditelji rdeče in črne anarhije niso še in ne bodo gospodarji v državi. Vlada naj pa tudi prežene duševno draginjo onih narodov, ki so doslej smeli le po bogati žetvi pobirati redko klasje na polju, ali po bahati pojedini pisane gospode drobtinice pod mizo. Vse drugo — so prazne fraze.
Volitev predsedstva.
Posledice včerajšnjih dogodkov so se pokazale pri današnji volitvi predsedstva. Dr. Sylvestcr se je včeraj vedel kakor političen začetnik; bil je — brez glave. Razburjenost proti socialnim demokratom pa je tolika, da so mnogi črtali pri volitvi ime socialnega demokrata Pernerstorferja za podpredsednika. Toda politika je — najslabša šola za značaje, da ne rabim primernejšega izraza. Zato tudi včerajšnji dogodek ne bode spametoval »političnih glav«.
Dr. S y l v e s t. e r. dosedanji začasni predsednik, je dobil lo 237 glasov, torej niti polovice vseh poslancev; 73 glasovnic je bilo praznih. Celo njegovi ožji pristaši ga niso volili zaradi njegove — nerodnosti, še slabše se je godilo P e r n e r s t o r f e r-j u. ki je dobil le 183 glasov. Soglasno so bili izvoljeni za podpredsednike dr. Cone i, dr. German, Pogačnik, Roman-czuk in Ž d a r s k y,. ki so dobili po 295 glasov; krščanski socialec Jukel je dobil 268 glasov.
Proračun za le'.o 1912.
Danes je finančni -minister dr. ' Meyer predložil in pojasnil državni proračun za leto 1912. Vsa potrebščina znaša 2.916,685263 kron, pokritje pa 2.916,990.344 K, torej prebitek 305.081 kron. Od lani so se izdatki pomnožili skoraj za 100 milijonov kron.
Podpora vsled suše.
Danes sta nujno predlagala državno podporo vsled suše in drugih uim še poslanca R o š k a r in dr. Janko-v i č za posestnike in najemnike v svojih volivnih okrajih. Zahtevata živila, semena in odpis zemljiškega davka.
Prihodnja seja v torek.
LjoDljonsKo okolico.
— Ježica. Prav pogosto si »Jutro« privošči našega župana, župnika in občinski odbor. Ni težko uganiti, kje se kujejo ti dopisi; saj poznamo generala naših liberalcev in njegove pristaše. Naj se nikar ne domišljujejo, da se bo kdo na nje oziral. Gospod župan bo delal kakor do zdaj, če njegovo delovanje še tako blatite in mu sebične namene podtikate, in župnik bo govoril na priž-nici in v »Domu«, kar se mu bo zdelo potrebno, svariti svoje farane pred »,utrom« in njegovimi dopisniki. O tem so sc že zdaj lahko prepričali. Dopisniki se radi zaletujejo v Marijino družbo. Ni čuda! Enemu je res trn v peti,
A
■-C-iv.'
Mal ud diagine, mnl pa ud sucjal-demukratarju.
Te dni je blu en dopoudan. ke sm stavu tam za vud-o med Ipaukatn in brajnukam in češple natepavu. Kar iz kušieam srn jih jedu, ke sa ble tku drage, pu šest za en sold in se m je smilel, de b kušice preč metu, ke sm jh pušten plaču.
»Pepe. nekar na jej češpel iz kušieam, če nečeš zbolt!« naguvuru me je naenkat. en star mužakar in sje prja-tlsk pu ram putaplou.
»Na zamerte; jest, vas na puznatn in na vem, de b se že kerkat ke srečala.«
»Tu nč na stri, če me puznaš al pa ne. Dobr svet ud usacga, če je tud na-znane, prou pride.«
»No ja; tu je že res; al jest pu-navad na guvarim iz nubenmu, če ga na puznam.«
»Tud guvort t. ni treba iz mana. če res misleš, de na smeš iz drugmo guvort, kokr iz znancam; zadost u, če moučiš in me ubugaš. Lej, jest pa tebe dobr puznam; pu tojmo putreie, ke jc usaka sobota, u »Slovence«, te puznam, zatu b te rad ubvarvu nasreče in bu-lezn, ke t žuga. če uš češple jedu iz kušieam. Leustka puznaš, ke ne? Viš, Leustk se. je tud tulk časa tku lahka-mišeln iz češplam trahteru. de je na-zadne na slepiče zbolu in de b mogu hmal jt rakam žvižgat. Šele zadne čase se je neki pucajtu in se mu je na bul ubrnil; al naprej s je pa tud uzeu, de še na pugleda neko! več nubene češple, pa če b mou še tak apetit najne.«
»Tu je že res, de je navarn. Tud mene že neki u želodce teši. Al kua pa čm? Pr tak dragin, kokr je zdej, ni kaže, de b člouk ena reč za drah gnal-kupu, pol ja pa puluvica preč vrgul Don d on s more bt, člouk šparuven lit gledat more, de nubena reč na gre u
zguba. Pumislte: ni še Buli ve kuku douh ud tega. ke sm dubu za en sol d več češpel, kokr jh dubim dons za tri »olde. Ja, tekat sma lohka kušice preč metal in se iz češpel zmrdval; zdej sa pa druh časi. Zdej u hmal tku deleč pršlu, de uma mogl hmal tud krumpir iz ulupkam in urehe iz lešinam jest, če na uma tli stradat.«
»Tu je use res, Pepe! Al, kdu je pa uržab, de je taka dragina, kdu?«
»Jest sam prou na vem. Leberalci prauja ,de sa klerekalci uržah dragine; klerekalci leberalcem tu naprej meče-ja; sucjaldemukratari pa ubema in sploh usakmo, ker ni sucjaldemukra-tar, pol pa pugrunti, ker ma prou.«
»No, če res na veš, kdu dela dragina, t um pa jest puvedu. Viš, mi usi delama dragina sami. Mi deluci nuger-vama več plačo; tlst ke nam plačujeja, pugervaja ud Idi več za izdelke in tku gre naprej in nazadne mama usi ud tega ena. figa. UČaseh s iz petem guldi-narjom na teden shaju, dondons pa iz petnajstem težku. In če uma še več plače pugerval, uma pa še draži use plačval; ke nek se more tist gnar uzet, ke se ga vn da. Tku je na svet in vs tist sucjaldemukratusk krčajne ni uredn počnga groša in pumagu nam u h večeni še du več dragine. In kdu ma kej ud tega? Jest praum, de nubetjn
nč; ta narmn pa kmet, ke svoje ordelke skori nč bulš na sprau u gnar, kokr jh je prejšne čase. Če pa ma že kdu kašn prefit pr usm tem, ga imaja tist trgou-ci, ke tržja iz »deželnem prdelkem« in pukupja ud kmetu use-prdelke za ena sramotna cena, predajaja jh pa naprej vn iz dežele za drah gnar.«
»Men se zdi, očka, de ute mel prou. Ampak men tu na gre zdej u glava, za kua sucjaldemukratari delaja pu svet taka larma, pubijaja šule in druge hiše, ke nisa nubenmo nč sturle in nisa uržah, de je dragina? Če b razbil use šta-rije, šnopsarije, kavarne in druge tem pudobne naprave, pol b mel že kašn pumen, ke b na mel hodet nekamer več pu naputrebnem gnar zapraulat. Pol b na ubčetil več take dragine in ustou b marskermo kašn groš ud zaslužka u varžet. De greja pa razbijat šule, tu s pa na morem drgač mislt, kakor de sa norci.«
»Dobi" s puvedu I Norci sa tist, ke sa na Duni šule razbijal, al tist pa na moreš rečt, de sa norci, ke sa jih h tem nakajfal.«
»Jest mislem, de sa glili tku norci.«
»Na uš, Pepe! Norci tu nisa, ampak faloti, ke se pesteja pudkupt za tu, d deluce razdražja in jm ni prou nč žavk tega vest težka, čp jji g^e one par zavlv
Luka v Prevezi.
odkar sc je ustanovila; že ve, zakaj. Sicer pa pustite Marijino družbo in Orle pri miru; vam niso prav nič mar! Že v drugo se zaletuje v župnlkovo biro in nagovarja kmete, naj župniku vrata zapirajo. In uspeh, gospod dopisnik! Nikoli ni bil župnik tako prijazno sprejet od ljudi, kakor letos, in je več dobil, kakor druga leta. Pri otepih, kateri so dopisniku posebno v želodcu, bo menda tudi tako, vsaj domača vas, katera je dozdaj dala, ta se je skazala. Torej, gospod dopisnik, le še hujskajte zoper tega preklicanega župnika — njemu v korist. Tak dopis v »Jutru« je narekovalo zagrizeno sovraštvo, grda nevoščljivost in škodoželjnost. Zares, lepe lastnosti za človeka, kateri se hoče prištevati olikanim. — Še nekaj! Pošteni občani se čudom čudijo, kako je mogoče, da so se nekateri oklenili takih ljudi in da se še sedaj tega nc sramujejo.
— Vič-Glince. Bliža se 12. oktober, ki bo, lahko rečemo, zgodovinskega pomena za tukajšnjo občino. To trdimo tem golovejše. ko srno po dolgem času vendarle dočakali kandidatno listo »združenih volivcev«. Ta lista pa ni nič drugega kot navaden prijateljski kompromis liberalcev in demokratov. Kdo bi bil kdaj mislil, da si bosta ta dva »orjaka« podala pri nas roke, saj se je Vsak za sebe do zdaj čutil zadosti močnega. »Narod« in »Jutro« vselej bobnata v svet, kadar se priredi kaka liberalna veselica, da se na Viču dani, da napred-jia misel raste itd. »Rdeči Prapor« prej in zdaj pa »Zarja« se hvali sa o moči socijev. Na, zdaj pa ob času občinskih Volitev, ko je treba, da stranka pokaže svojo moč, jim je pa pogum vpadel ter iščeta v prijateljskem objemu skupne pomoči zoper — »klerikalno« stranko, o kateri sta dosedaj govorila., kakor bi je ne bilo. Da, mi vstajamo in vas je strah! In da bi ta prijateljski objem bolj držal, ste obe stranki privzeli v svojo listo še nekaj naših, da vržeta tako peska v oči nekaterim bolj lahkovernim občanom. Tako je nastala lista »združenih volivcev«. Zelo zanimiva je zgodovina to liste. Nebroj sestankov, pa nobenega trdnega sklepa. Kar ne morejo se zediniti. Vsak bi bil rad odbornik ali pa še - župan. Predsinoči se jim je vendar posrečilo, da so po burni debati prišli do zaključka in postavili »združene« kandidate. Izročili so jih v tisk in ponoči listke trosili po cestah, oknih itd. No, ko se zdani, ljudje pobirajo listke, berejo, in sami pristaši so bili vsi iz sebe. da so ti »združeni« mogli skrpucali tak nestvor kandidatov, med njimi 9 demokratov in clva »fest« fanta. Videč, da jim ni ratalo, so kolovodje brž izdali parolo: listke pobrati nazaj in zopet sklicati sestanek, da se postavijo kandidati, ki bodo vsem všeč. Koliko dela! — In res, sinoči so zopet
nh u krtuva dežela. Za pink nardeja te Ide use.«
»Tu pa na monn verjet, de b jh kdu za tu še pudkupu, de b deluce na-kajfal, de nej greja šule pubijat.«
»Kua, de res na verjameš? Čak no, de t puvem; um vidu, če uš pol verjeu al ne.«
»Tu sm pa res febrčen.«
»No, pušluši! Viš, kinematografi več na ulečeja. Tisteh stareh kumedi, ke sa jh že pu desetkat pousod vidi, sa se Ide naveličal. Kinemotugrafi sa čez dali bi prazn in varžeti tisteh, ke te kinematugrafe vn držeja, pa še bi. Astn, kua je za strt, de se kinematu-grafi in varžeti teh Idi spet za en čas napouneja? Na zgudi so nubena posebna reč; Če se pa že kej zgudi, pa kine-matugraf ni pr rukah, de b tu hitr futugrafiru. Douh sa štedera.1 tist judi, ke delaja pudobe za kinematugrafe, kuku b se dal kej zaslužt in pumagat lastnikom kinematugrafu du zaslužka, In nazadne sa ja le puštederal. Stupil sa u dugovar iz ene par obersucjalde-mukratem na Duni in zmenil sa se, de nej za prmern plačil ta in ta dan nakaj-faja Idi. de uja začel rezunerat in zbijat pu mest, in tu se more zgudt pudneu,
sklicali skupaj vse najbolj liberalne in demokratične glave, da se sestavi nova kandidatna lista. Kaj so sinoči sklenili, še ne vemo. Najbrž so napravili še slabšo mešanico. Iz vsega tega manevra se pa jasno vidi, kam bi gotovi ljudje iz samega sovraštva do Cerkve, do vere privedli lepo občino. Ljubši jim je vsak zadnji nevedni liberalec in zagrizeni demokrat, kakor pa resnobni, pa verno misleči mož. Čudimo se, da jim nekateri naši somišljeniki enkrat za vselej ne pokažejo hrbta in se znebe njih vpliva. Upamo, da jim bodo ravno te spletkarije odprle oči. — Vičani-Glin-čani volivci! Iz tega krpanja in preklja-nja liberalcev in socijev uvidite, kaj gotovi kolovodjo nameravajo in kaj bi šele uprizorili, če bi taki ljudje zasedli sedeže v občinskem odboru. Zato pa o pravem času porabite priliko in nijed-nornu teh ne pustimo vstopa, v občinski odbor. Lahko rečemo: Moč je v naših rokah, v naših vrstah, da to zabranimo in občino rešimo takih nepolitikov. Pomislite le, kaj uganjajo sociji po drugih krajih in kaj so zadnji čas napravili tudi v domači občini! Ako se hočemo teh in njih zaveznikov i znebiti, zato 12. oktobra oddajmo glasove možem, ki so vredni našega zaupanja, možem, ki se bodo držali programa S. L. S., možem, ki bodo v prijateljskih odnošajih z deželnim odborom, od katerega bo zlasti naša občina potrebovala mnogo naklonjenosti in pomoči. Torej, volivci! Pozor! držimo se discipline strankine! Nastopili bomo samostojno kot. pristaši Slovenske Ljudsko Stranke. Idimo res »združeni« enih misli v boj za. resno, sveto stvar. Ako bomo edini, nam je zagotovljena zmaga in Vič bo tudi v bo* doČe v taboru S. L. S.
Mersdori pri Mm\i
Ob severoza.padni železnici jo od Dunaja tretja, postaja Strebersdorf in od postajo (aii pravzaprav postajališča) četrt ure oddaljena je vas Strebersdorf, ki pa seda,i pripada k okraju Floris-clorf, torej uže Dunaju, dasi so mod Donavo in Strebersdorfom obširne planjave, na katerih pridelujejo razna živila za meščane.
V Strebersdorfu naselili so so lota 1886. šolski bratje in ustanovili ljudsko šolo. Potem so otvorili meščansko šolo, pozneje še pripravnico ali učiteljišče in nižjo trgovsko šolo. Velika večina učencev stanuje v zavodu, ki je kaj lepo urejen. Dasi imajo na Dunaju vse polno šol, vendar pošiljajo največ Dunaj-čani svoje dečke v to šolo. Učenci imajo lep red, dobro nadzorstvo, vrtove, igrišče in sploh vse, kar jo potrebno, da dečki dobro napredujejo in zdravi ostanejo.
Pri zavodu jc tudi kmetija. V hlevih stoji 30 lepo rojenih krav, 6 konj in
ke je lepa. svetloba za futugrafirat. Obc^sucjaldcmukrati sa bli iz tem za-duvolen, kokr sa zaduvolen iz usaka rečjo, ker je kašn pink brez muje zraven za zaslužt, pa če sprauja iz tem pu Dunija na gauge, in udari sa judem u roka, de uja use tu natank pu naručil vn spelal. Judi sa natu na duguvurjen dan nastaul ukul in ukul rotuža in naprej dol pu Ringe že na use zgudi soje kinematugrafe in čakal, de se začne ruml. Ke je stavu sonce že zadost vesok in je blu za prčakvat., de uja podobe dobr vn spadle, začel sa obersucjal-demukrati dražt Idi, dokler nisa Ide zbesnel in začel iz razbijajnam preko dragin dragina delat.«
»Salameš narnol; kej tacga b s pa jest nekol na mislu! Tu je pa skori naverjeten--«
»Kaj na u verjeten?! Ta teden b šou u iblansk kinematugraf, pa b lohka iz lastnem učmi vidu, kuku sa se na Duni bunkal zoper dragina loleti, ober-sucjaldemukrati pa pu skril za — pink.«
»No, Buh Ioni! Pu temtakem sa pa te obersuejaldemukratari še z večm žaubam namazan, kokr
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
črez 100 prašičev, katere krmi jeden sam hlapec. Da ni zavod, v katerem se prehrani vsaki dan okrog- 700 ljudi, odvisen od obrtnikov, imajo v zavodu tudi svojega mesarja, peka itd.
Za razne šole v Strebersdorfu in za razne druge šole, katere imajo na Dunaju in po raznih drugih krajih potrebujejo pa šolski bratje veliko moči, zato sprejemajo dečke, ki imajo nagne-nje do samostanskega življenja in potrebne zmožnosti, v novicijat, ki je ravno tu.
V novicijat u je navadno črez 30 novincev, ki se pripravljajo celo leto za vsprejem v kongregacijo. Predno nastopijo novicijat, se pa. nekaj tednov preskušajo glede na zmožnost in sposobnost. Take imenujejo postulante. Tudi učiteljskih pripravnikov imajo za kongregacijo črez 30, ki pa imajo sedaj še skupni poduk z drugimi učiteljišč-niki.
Vodja zavoda., brat A. Mavser, ki je rojen na. Kranjskem in zna dobro slovensko, želi ustanoviti tudi na Slovenskem šolo, v kateri bi podučovaii šolski bratje. Zato se sprejemajo v novicijat prav radi slovenski dečki, ki so dovršili ljudsko šolo ter imajo veselje do rodovniškega življenja in zmožnost za učenje. Ako so revni, se sprejmejo brezplačno, samo da prineso s seboj potrebno obleko.
Želeti bi bilo, da bi so oglasilo več slovenskih dečkov in potom dobimo v nekaterih letih tudi pri nas ljudsko šolo, v kateri so bodo podučevalo res v krščanskem duhu.
Iialijansko-Ma vojska.
V Tripolitaniji.
Lahi so zasedli mesto Tripolis, a brez boja se Turki niso udali. Laški topovi so morali razrušiti preje stare trdnjave, da so se turški vojaki umaknili. Mesta bi se Lahi ne bili tako hitro polastili, če bi bili imeli Turki boljše topove. V Tripolisu je do 2000 Evropcev. Laški mornarji so zasedli mesto. Za guvernerja v Tripolisu je imenovan kontreadmiral Boreadolmo. V utrdbah so našli Lahi 20 mrtvih in 3 ranjence, ostale ranjence so vzeli turški vojaki seboj in se umaknili 20 kilometrov južno od mesta. Lahi so tedaj postali gospodarji. obrežja Tripolitanije in Kyre-naike.
Laško brodovje je pričelo 5. t. m. obstreljavati mesto Bengasi. V mesto jc padlo 80 krogelj.
Ob albanski meji.
Ob albanski meji Lahi še vedno strašijo in ogrožujejo svobodno paro-plovbo na Jadranskem morju. Pri Le-uki so Lahi zaplenili dve turški ladji, ki sta vozili vojake, konje in strelivo. Z ozirom na zadnje dogodke ob albanskem obrežju in osobito pred Prevezo, ki so jo Lahi celo bombardirali, je na pritisk Avstro-Ogrske, laška vlada prepovedala, kakor poroča »Tribuna«, laškemu bojnemu brodovju vsako opera-
cijo ob albanskem obrežju in pred Epi-
rom. Laško bojno brodovje se je moralo baje vrniti v laška pristanišča.
Lahi napadli v Rdečem morju angleški transportni parnik.
Iz Hodeide se poroča, da je poklical dragoman angleškega konzulata angleško bojno ladjo na pomoč, ker so napadli Lahi neki angleški transportni parnik. Dne 2. t. m. sta pa dve italijanski ladji streljali na Hodeido. Izstrelili so 21 granat. Ena granata je potopila čoln angleške križarice »Gmachall«. Lahi so pred Hodeido potopili tudi neko turško topničarko.
Razna poročila.
Italijanska vlada je ustavila podpore vsem paroplovnim progam, ki vozijo iz Genove in iz Benetk na Orient in v Indijo. — »Unione« poroča, da so zasedli Lahi Tripolis, ker so se bali, da dežele ne zasedejo Nemci. Trozveza je popolnoma omajana in se več ne obnovi. — Turki so zaplenili angleški parnik »Ochris«, ki je vozil 40 sodov smodnika.
Sireli v zbornici.
Napadalec Njeguš.
V četrtek je streljal v zbornici soc. demokrat Njeguš na pravosodnega ministra Hochenburgerja. O napadalcu izvaja šibeniški župan dr. Ivan Krstel: Napadlčev oče je bil gostilničar, starši so bili alkoholiki. Njeguš je bil vedno nemiren in nasilen. Bil je zagrizen socialen demokrat in je bil že zaprt, ker je ob državnozborski volit vi 1907 županu grozil. Vedno jc bil oborožen in že večkrat, kaznovan, ker je nosil brez dovoljenja orožje. V šibeniku je zaman poizkušal ustanoviti socialno demokraško organizacijo. Obsojen jc tudi zaradi tega bil, ker je razširjal državi nevarno spise. Od 12. do 17. leta je bival na Ogrskem, kjer je tudi bil večkrat kaznovan. Kot vojak je bil tudi opeto-vano kaznovan. V Šibeniku jo dopisoval več soc. demokraškim listom. Zadnji čas je popotoval po Srbiji in po Hrvaški. Njoguša opisuje kot vojaka nekdo, ki je služil z njim. takole: Napadalec je služil kot vojak v 2. slotniji 22. dalmatinskega pešpolka. Ker jo bil zelo inteligenten, jc postal prvo leto že desetnik. Ze kot vojak jc bil socialni demokrat. Malo je manjkalo, da ni bil degradiran, ker se jo udeležil neko rdeče demonstracije. Prosil jc zanj stotnik, da mu niso odrezali zvezd. Njeguš je tudi dvakrat dezertiral. Prvič sc je pri neki vaji samovoljno odstranil, a stotnik jo jezdil za njim in ga izlepa pregovoril, da naj se vrne. Dobil jo 30-dnevni zapor v vojašnici. Drugič se je pa podal brez dovoljenja v Šibenik in dobil za to 21dnevni zapor.
Aretirani Josip Paulin.
Žena zasebnega uradnika Paulina je izpovedala, da živita 1 leto na Dunaju. Paulin je kot mizar prav dobro zaslužil, a ko je iskala soc. detnokraška strokovna zveza uradnika, ki bi govoril laško, jo prosil za to službo, jo dobil in se preselil na Dunaj. Mož je bil zagrizen socialni demokrat. Ko je prišel po napadu domov, ni o napadu nič omenil. To Paulina zelo obremenuje, kakor tudi, ker se nekatere njegove izjave nc vjemajo. Njeguš je izpovedal, da je spoznal Paulina, ko je agitiral po Dalmaciji, a Paulin pravi, da se na to natančno ne spominja. Policiji se zdi sumljivo, da si je vzel Paulin dopust, da vodi okoli popolnoma tujega mu človeka, kakor tudi se policiji čudno zdi. zakaj da so ni takoj policiji javil, ki ga je celo dopoldne iskala. Pač je pa objavila »Arbeitcrca« dolgo klobaso, v kateri Paulin pripoveduje, da je prišel Njeguš v urad in da si je izprosil zanj dopust, da ga je vodil po Dunaju in tudi v parlament.
General Caneva.
Italijanskemu vojaštvu, ki bo dospelo v prihodnjih dneh na 20 transportnih parnikih pred Tripolis, poveljuje general Caneva, poveljnik 10. italijanskega vojnega zbora in bivši avstrijski poročnik. Turške bojne moči v.
Enver bej.
Tripolisu bo organiziral major Enver-bej, ki jo znan izza padca Abdula Ha-mida in ki bo Italijanom naredil mnogo skrbi z takozvano guerilla vojsko, kot jo namerava pričeti.
Kako bo Njegoš kaznovan.
Napadalec bo najbrže kaznovan po § 138. kazenske postave, ki določa za poizkušeni navadni umor težko ječo od 5 do 10 let.
iz trgovske in oDrlne zbornice.
V	petek popoldne ob 5. uri se je vršila javna seja trgovske in obrtne zbornice v magistratni dvorani. Predsednik g. Knez je imenoval overova-teljema zapisnika gg. Lož ar j a in Mejača. Zapisnik zadnje seje se je odobril, ravno tako naznanilo predsedstva in tajništva. Provizorični predsednik g. ravnatelj P a m m e r poroča o dosedanjih uspehih zbornice za napravo telefonske postaje v Domžalah in da se ta telefonska proga zveže z inter-urbano telefonsko progo Dunaj—Trst. Obenem naj bi se pritegnili k tej telefonski progi tudi sosedni industrijalni interesentje, kakor v Mengšu, Jaršah itd. Naprava tega omrežja bo stala okrog 6000 kron. Po predpisih morajo prispevati interesentje k stroškom naprav 30 odstotkov. Letos 30. avgusta se je vršil v Domžalah sestanek interesentov, kateri je bil prav dobro obiskan. Od strani zbornice sta se sestanka udeležila gg. Pammer in tajnik dr. Windi-šer. Postavni prispevek za napravo telefona se je brez kakih težav osigural. Prijavilo se je tudi takoj 12 abonentov. S tem je naprava telefonske postaje v Domžalah osigurana. Zbornično predsedstvo se je 7. septembra obrnilo na poštno direkcijo, naj kakor hitro mogoče, vse potrebno ukrene za napravo telefonskega projekta Ljubljana—Domžale. Poročilo se je soglasno odobrilo.
G. Ložar je stavil sledeči predlog: Častita zbornica skleni: Obrniti se je do c. kr. domobranskega ministrstva z utemeljeno vlogo, v kateri se odločno zavaruje proti temu, da se je na evi-dentno škodo ljubljanskih in kranjskih obrtnikov oddala dobava kruha za c. kr. domobranski polk št. 27 v Ljubljani izven Ljubljane v Celje in to celo za dobo treh let. V utemeljevanju tega predloga je gospod Ložar povdarjal: Z razpisom št. 1191/11, 1. 1911, je c. kr. intendanca domobranskega poveljstva v Gradcu razpisala za leto 1912 dobavo kruha in ovsa. Med mesta, za katera je dobavljati, spada tudi Ljubljana. Na splošno začudenje pa se za mesto Ljubljana dobava ni razpisala. To pa zategadelj, ker je dobava kruha za Ljubljano že oddana in sicer za cela tri leta v Celje. S tem, da je šla dobava iz Ljubljane in dežele Kranjske, je kršen princip, da treba zalagati potrebščine v kraju garnizije. Hkratu pa trpi hudo moralno in materielno škodo našo obrtništvo. Je torej upravičeno, da se zbornica zavzame za interese domačih obrtnikov, protestira proti temu postopanju in zahteva, da se dobava za na-daljni dve leti razveljavi. Pri tem moram ugotoviti, da s tem, da se kruh iz Celja v Ljubljano dovaža, ni erar nič pridobil na ceni, narobe, ta način dobave ni samo dražji, ampak tudi nepri-kladen in sanitarno vse prej kakor priporočljiv. Predlog g. L o ž a r j a je bil soglasno sprejet.
Letošnje leto se imajo vršiti zbornične nadomestne volitve. Polovica članov izstopi, ker jim je pretekla po zborničnem volilnem redu njihova doba. To so gg. svetniki: Rohrman, Urbane, Šu-belj, Velkavrh, Gasner, Rakovec, Schrey, Supančič, Globelnik, Hrovat in Zore. Ker je pa teh gospodov samo 11, je bilo treba dvanajstega iz vseh ostalih svetnikov izžrebati, da se je dobila postavno določena polovica izstopivših svetnikov. Žreb je odločil g. V. Maj-diča, da tudi on izstopi. Ker se je g. Hafner vsled obilega posla kot član volilne komisije odpovedal, je bil izvoljen namesto njega na predlog g. Loža r j a. g. Zore. Trgovskemu društvu »Merkur« je zbornica dovolila kakor vs,ako leto 500 K podpore. V odbor deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem je zbornica imenovala svojim zastopnikom g. predsednika Kneza.
V	šolski odbor obrtno - nadaljevalne šole v Ljubljani odpošlje zbornica, za svojega zastopnika gg.: O g r i n a , stavbnega mojstra in Franc h et-t i j a, na Vrhniki Lenarčiča, v Kranju Pavšlerja, v Škofji Loki B a b i č a in v Tržiču D e u a.
Sledila je tajna seja. Vdova zborničnega sluge Terezija Pogačnik, je prosila zbornico za provizijo, vzgojc-valnino in posmrtno četrtinko. Ravnatelj g. P a m m e r je povdarjal, da ne gre, da bi se zbornica trajno vezala, zlasti ker Pogačnik šc ni bil definitiv-no nastavljen. Ker je bil umrli vesten sluga, zato je predlagal, naj se da vdovi po opravilniku določeno posmrtno Četrtinko, katera znaša K 550, vrhutega na še enkrat za vselej 550 K odpravni-
ne. Tako dobi vdova skupno 1100 K.
Soglasno sprejeto.
Zbornični uradniki in sluge so prosili za draginjsko doklado. Ravnatelj g. Pammer je predlagal naj zbornica prošnjo usliši in da deset odstotkov zborničnim uradnikom, računano od njihovih letnih plač, draginjske dokla-de. Zbornica je ta predlog soglasno odobrila.
Stanislava Šuštaršič iz Radoljice želi obiskati in se izobraziti v centralnem učiteljišču za ženske obrti na Dunaju, istotako želi I. Francel obiskati obrt. šolo v Brnu. Obema je zbornica pripoznala primerno podporo. Vsi ti sklepi so se odobrili v javni seji, katero je predsednik po tajni seji zopet o tvoril.
JUNAŠTVA »RDEČIH BRATOV« V KRAKOVU.
Dne 5. t. m. so preganjali soc. demokrati po svoji navadi draginjo v Krakovu. Napravili so tudi sprevod, a po sprevodu so sodrugi razbijali okna in rjuli, kakor znajo to le soc. demokrati. Policija je bila preslaba za vzdr-žavanje miru, vsled česar ji je prišla na pomoč pehotna stotnija, ki je demonstrante kmalu pomirila. Zaprli so veliko soc. demokraških »žrtev«.
DOGODKI V PERZIJI. Vladne čete premagale vstaše.
Iz Teherana prihaja poročilo, da so vladne čete premagale vstaše. Nad 1000 vstašev je ujetih. Vladne čete so zaplenile nad pol milijona nabojev, 100 brzostrelnih in 500 navadnih pušk. Vladne čete so zopet osvojile mesto Kashan. Salar ud Douleh ima velikanske izgube.
POOSTRENA FRANCOSKO • NEMŠKA POGAJANJA.
Iz Pariza se poroča, da se je Kider-len -W&chter pritožil, ker objavljajo francoski ministri v listih poročila o pogajanjih. Nadalje se poroča, da se upira francoski kolonialni minister Le-brun vsaki kompenzaciji Nemcem ob Kongu.
Ljudski oder, Ljubljana.
Začetek ob >/28. uri.	Konec po 10. url.
Predstava: 5. Predprodaja vstopnic v „Kat. Bukvami". V nedeljo dne 8. oktobra 1911:
Krivoprisežnik.
Narodna igra s petjem v 7 slikah. — Spisal Anzengraber. — Za slovenske odre priredil Homunkulas.
Prva slika: Na Kmetovčevem vrtn. Druga slika: V gostilni na Lahovem. Tretja slika: Na Krlvo-prlsežnikovem domu. Četrta slika: Pred vaškim znamenjem. Peta slika: V hudem brezdnu. Šesta slika: V oglarskl koSi. Sedma slika: Ljubezen ln sovraštvo.
Izprememlia četrte is pete slike se Izvrši pri odprtem odru-
Med m. in IV. sliko je 20 minut odmora.
Sodeluje oddelek ženskega zbora slavnega Glasbenega društva »Ljubljana«.
CENE:
Parter: I., II. vrsta k 3-- K. - III., IV., V. vrsta a 2 — K. - VI., VII vrsta k 1-50 K. — VIII., IX., X., XI. vrsta a 1-— K. — Zofe v parterju a 1-50 K.
Galerija: I. vrsta žt 2-- K. — II. vrsta k 1-50 K.
III., IV., V. vrsta a .1-— K. Balkon a t- K.	Stojišče 40 vin.
Dijaško stojišče 30 vin.
Vstopnice se dobivajo tudi zvečer pred predstavo pri blagajni. — Blagajna se odpre ob '/j7-Med posameznimi dejanji zakasnelo došlim je vstop v dvorano zabranjen.
Dnevne novice.
-f Ne boli »Slovenski Narod« se je grozno razburil, ker smo zopet enkrat pribili njegovo protlavstrijsko stališče, o katerem še danes ne vemo, ali je le stališče kakega zagrizenega avstrofoba v »Narodovem« uredništvu ali pa ofi-cielno stališče narodnonapredne stranke. »Nar.« se skuša našim izvajanjem, ki so ga v dno zadela, na vse mogoče načine izviti in si pomaga seveda tudi s psovkami, ki so naperjene naravnost na naše urednike, ki se pa za izbruhe različnih neabsolviranih juristov absolutno nič ne zmenijo. »Narod« seveda najprej povdarja, kakšne važnosti je mir za Avstrijo in kako je aneksija Bosne stala Avstrijo vsled mobilizacije milijone in. milijone, vsled česar da je nastala tudi sedanja draginja. Draginja bi bila brez mobilizacije tudi nastala, ker je sploh po vsem svetu, ampak kar jc najbolj važno jc to, da je Avstrija morala mobilizirati radi Srbije, katero je ravno »Slov. Narod« na najper-fidnejši način hnjskal in ji dajal koraj-žel Če bi takrat ne bili Srbov ruski, laški in angleški listi ter glasilo narodno-
napredne stranke na Slovenskem ščuvalo, bi si bila Avstrija drago mobilizacijo prihranila! Toliko zaradi Bosne. »Narod« toži, kakšne zle posledice bi imela vojska za Slovence v gospodarskem oziru in tako dalje. To tudi mi vemo. Ampak stvar ima popolnoma drugačno lice. Danes je z nedvomno jasnostjo ugotovljeno, da je Italija v sedanji vojski poizkušala v Jadranskem morju eksperimentirati, kako bi povzročila vstajo v Albaniji in se Preveze, Drača ter Valone polastila. Le tako se da »bitka pri Prevezi« razumeti in le tako se da razumeti, zakaj je poveljnik laškega brodovja zagrozil, da bombardira Prevezo. To namero je Italija le na najenerglčnejši pritisk velevlasti in vsled grožnje Avstrije, da svoje brodovje mobilizira, opustila. Tak je bil položaj. »Narod« pa je te laške manevre slikal kol nekaj nedolžnega, zraven pa s komaj prikrito simpatijo spremljal težnje Srbije, da zasede San-džak, kar bi vse imelo za posledico, da bi Avstrija bila od vseh strani na kopnem in na morju zajeta in bi se nikamor ne mogla ganiti. Da smo v takem slučaju Slovenci in Hrvati izgubljeni, je jasno in je to dokazovati za ljudi, ki imajo kaj soli v glavi, odveč, ne razumejo tega edino trotlji in izdajavci. »Narod« se izvija s tem, da pripoveduje bajko, da hočejo »klerikalci«, naj Avstrija zasede Albanijo in da »Ljudska posojilnica« ondi špekulira z gozdovi! Prvič ima Avstrija do Albanije jako veliko pravice, ker izvršuje tam protek-torat, ki je po veljavnih pogodbah med monarhijo in sultani zajamčen, drugič bi bilo vsako razširjenje Avstrije na jug ravno avstrijskim Slovanom v največjo korist, tretjič pa nima »Ljudska posojilnica« v Albaniji absolutno nobenih špekulacij. To so si mogli izmisliti le po srbofilstvu že popolnoma degenerirani možgani. Mar naj »Narod« pove, da hoče Hribar postati albanski vali in ob skaderskem jezeru zgraditi kak hotel »Tivoli«, Tavčar bo pa odprl pisarno v Draču, ki bi gotovo veliko nesla v deželi, koder še ne poznajo Fran-čičevega zagovornika. Ti »Narodovi« brezmejno trapasti članM bi Avstriji res utegnili v škodo biti, kajti če bi jih kdo v albanski jezik prestavil in bi jih Albanci brali, izgube še tisto spoštovanje, ki ga do danes imajo, zakaj tega gotovo do danes še ne vedo, kakšne norce ima Avstrija na Kranjskem. Sicer se pa čudimo, da sme glasilo, pri katerim ima glavno besedo »prihodnji /ljubljanski župan«, tako avstrofobsko pisati!
+ »Slovenskemu Narodu«. Iz
Rima prihaja oficiozno sledeče brzojavno poročilo: »Italijanska vlada je vsem vojnim ladjam ponovila strogo povelje, da ne smejo več začeti nobenih vojaških operacij na turškem jadranskem in jonskem obrežju.« — Če imajo »Narodovi« uredniki toliko inteligence, kakor je za srednje izobraženega človeka potreba, bodo menda razumeli sledeče: Italijanska vlada je zdaj, to je, v sredo in v četrtek svojemu brodovju v jonskem in jadranskem morju izreč-no prepovedala ob južnoalbanskem obrežju operirati. Ta prepoved se je izdala takoj po tem, ko je grof Aehren-thal konferiral z vojvodom Avarnskim in ko je naš zunanji urad po svojem oficioznem listu in po oficielnem »Fremdenblattu« podal k temu primerni komentar. Preje pa je vojvoda di Aosta po Adriji in jonskem morju nemoteno skoro dva tedna, če ne več, brodil in uganjal skrajno nevarno igro. Sklep? Sklep je ta, da je Italija hotela v kalnem ribariti, a se ji ni posrečilo, ker smo v Avstriji to namero kmalu spoznali. Zato je bilo le prav in domoljubno, da sta med slovenskimi listi »Slovenec« in »Edinost« tudi na tp opozorila, ker bi zaprtje Adrije imeli} ravno za nas Slovence bolj pogubne posledice kakor vsa sedanja draginja ali celo kuga in stoletna vojsknl »Narod« nas seveda zavoljo tega s »patrioti« zmerja, kar pa nas nikoli ne bo oviralo, da gremo dosledno po poti, ki nam jo kažejo interesi Slovencev in Hrvatov v avstrijski monarhiji! »Narod« "a naj piše za veliko Srbijo ali pa za veliko Italijo, če hoče, saj se je že neštetokrat navduševal za Garibaldija!
-f »Cin norca« imenuje »Arbeiter-zeitung« Njegušev atentat. Imenitno! Njeguš je bil, kakor se čuje, eden naj-vnetejših jugoslovanskih socialnih demokratov, njegov sodrug Pavlin pa celo tajnik socialnodemokraške strokovne organizacije lesnih delavcev. Torej take norce vzgaja socialna demokracija! Boljše ni moglo glasilo socialne demokracije samo sebe persiflirati.
-f Tržiški častni občani. Kakor znano, je občinski odbor v Tržiču dne 12. maja 1908 celo vrsto nemških nacio-nalcev imenoval za častne občane, da na ta način pri volitvah obdrže Nemci Tržič v svojih rokah. Deželni odbor jc
sklep občinskega odbora kot nezakonit razveljavil. Pritožbo Nemcev je sedaj upravno sodišče brez razprave zavrnilo. Tržičani so tako ob svoje nemške častne občane, ki bi jim pa itak nič več ne bi koristili po novem občinskem redu.
-f Shod v Dolenjem Logatcu. V nedeljo, dne 8. t. m., ob 3. uri popoldne se vrši javen političen shod za bližajoče se občinske volitve v prostorih Društvenega doma v Dol. Logatcu. Govori gospod dr. Vlad. Pegan. Shod je javen sklicala ga je »Kmctska zveza«.
4- Socialni demokratje za vojsko. Naše socialno demokrate je osupnilo poročilo iz Rima, da v glavnem italijanskem socialnodemokratičnem glasilu »Avanti« italijanski socialnodemo-kraški voditelji jako živahno debatirajo za in proti vojski. Da se preko »Zarje« italijanski socialni demokratje oglašajo za vojsko! Doslej je dvanajst »odličnih« italijanskih socialnih demokratov pokazalo svojo naklonjenost za tripoliško akcijo, med njimi je celo sedem socialnodemokraških poslancev! Čakajte, ko se »Zarja« na vas spravi!
—	Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem proizvaja te dni v prometni pisarni na Dunaju veliko skiop-tično reklamo. Na najbolj živahnem trgu stolnega mesta Dunaja, kjer se križajo ceste Karntner Strasse — Graben proizvajajo se v izložbah Eguitabel palače krasne slike naše dežele. Slike predočujejo v prvi vrsti glavne točke našega lepega mesta Ljubljane, potem Škofjo Loko, Kranj, Kamnik, Jesenice, Kranjsko goro, Dovje—Mojstrano, Pe-< ričnik. Interesantne so slike iz Triglav* skega pogorja, kakor Vrata, Velopolje, Hribarca, Sedlo, Slap Savice, Kredarca, Belopeško jezero. Mnogoštevilno so za-* stopane slike iz Bleda, Vintgarja, Boh. Bistrice, Bohinjskega jezera in zimsko sportišče v Bohinjski Bistrici. Jamska komisija je poslala celo serijo najbolj-* ših povzetij iz Postojne. Potovalna pi-* sarna na Dunaju ima na razpolago tu-* di celotni reklamni material in kažipota vseh kranjskih letovišč.
—	Ljudsko šolstvo. C. kr. okrajni šolski svet za ljubljansko okolico je imenoval na mesto nadučitelja Karola Benedeka, ki je radi bolezni na dopu-stu, bivšo prov. učiteljico v D. M. v Po-lju Leopoldino Kump za suplentinjo na ljudski šoli v Brezovici in namesto učiteljice Jerice Zemljan, ki ma za leto 1911/12 dopustv svrho vodstva nameravanega gospodinjskega društva »Mladike« v Ljubljani, bivšo prov. učiteljico v Postojni Ano Ravnihar za suplentinjo na ljudski šoli na Viču. — C. kr. kranjski deželni šolski svet je sporazumno z deželnim odborom dovolil, da se na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani obstoječim razredom napravijo tri pa-rarelke za dobo dejanstvene potrebe ter se v to svrho nastavi tri provizorič-ne učne moči. — Okrajni šolski svet v Kamniku je na mesto učiteljice Ane da Toni, ki je zaradi bolezni na dopustu, imenoval bivšo prov. učiteljico v Št. Vidu pri Brdu Frančiške Terpinc za suplentinjo na ljudski šoli v Dobu ter bivšega učitelja na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, Ivana Tavčar-i ja za prov. učitelja na dvorazrcdnici v Brdu.
—	Poštni uradniki za svoje zahte«
ve. V četrtek je došla v avstrijski parlament deputacija štirih organizacij poštno - prometnih uradnikov, ki so doslej večinoma ločene korakale ter so tudi v svojih glasilih napadale druga drugo. Skupne potrebe in vedno večje spoznavanje važnosti skupnega postopanja je napotilo organizacije poštno prometnih uradnikov, da so poslali zbornici enoten memorandum. V ta namen so došli pod vodstvom predsednika društva poštnih uradnikov Fibicha zastopniki štirih organizacij (društva poštnih uradnikov, društva poštno-pro-metnih uradnikov z maturo, društva poštno prometnih uradnikov za Češko in državne zveze nemških poštnih uradnikov v Avstriji) v poslansko zbornico ter so konferirali z večimi ljudskimi zastopniki. V spomenici zahteva poštno prometno uradništvo med drugim primemo službeno pragmatiko, a odločno oporeka vsakemu poostrenju disciplinarnih kazni. Glede na časovni avanzma zahtevajo uvrstitev takoj za uradniki s popolno visokošolsko izobrazbo na podlagi za nižjeavstrijsko uradnike določenih čakalnih dob v spodnjih treh činovnih razredih. Bilo bi želeti v interesu razvoja poštne službe, kakor tudi trpečega poštno-promet-nega uradništva, da bi državna uprava upoštevala želje poštnega uradništva, čegar služba je pač med vsemi kategorijami uradništva najtežavnejša.
—	Odkod draginja? Iz ljubljansko okolice se nam piše: Kmetje se čudimo, kako da je meso tako drago. Mesarji pri nas kupujejo teleta po 52 v star funt, med tem ko so bili prej po 80 v, a
meso ima večinoma ravno isto ceno kakor prej. Radovedni smo, kje tiči vzrok?
—	Na Koroikl Beli hodijo prav polževo pot. Štiri mesece se že vrše priprave za občinske volitve, pa še sedaj niso prišli do tega, da bi jih razpisali. Prej je glavarstvo zadrževalo volitve, kakor se je govorilo, ker ni rešilo takoj vloženih šest reklamacij. No, sedaj je pa žc tri tedne preteklo, kar so reklamacije rešene, a volitve še niso razpisane. Kje je sedaj coklja, ki drži volitve nazaj ? Kdor ve, naj pove. Pač je treba pri takem odlašanju Jobove potrpežljivosti.
—	V pokoj je stopil pred kratkem naš rojak g. J e r n e j A 1 j a n č i č , c. kr. polkovnik in mestni poveljnik na Sušaku pri Reki. Pri tej priliki je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem- Umirovljenec je služboval najprej v Znojmu na Moravskcm, nato na Češkem v Kraljevem Gradcu, odtod je bil premeščen v Opavo na Šleskem in nazadnje na Sušak pri Reki. Užival je splošno priljubljenost med kolegi in med moštvom in si tako v srcih prijateljev in znancev ohranil trajen spomin. Zaslužnemu rojaku želimo iskreno, da v pokoju zadovoljno preživi še mnogo let v krogih svojih dragih.
—	Poizkušen vlom. V noči ocl 3. na i. oktobra so skušali vlomiti na Javorniku pri Komnu v prodajalno trgovke Šinkar. Zunanje okno se jim je že posrečilo odpreti in tudi železno omrežje so že načeli. Toda ker je bilo okno zvezano z hišnim zvoncem, so se stanovalci prebudili ob pravem času in so tako prepodili vlomilce. Vlomilcem so baje že na sledu.
—	Pozor izseljenci! Naj nikdo ne gre v tujino, ne da bi se popreje oglasil osebno ali pismeno v pisarni Rafaelove družbe za izseljence. Tu dobi vsakdo družbeni znak, priporočilni list ali kažipot ter natančno navodilo in vse potrebne podatke za daljno pot brezplačno. Tukaj se tudi naroča na amerikan-ski list »Ave Marija«. Ta list se priporoča zlasti tistim, ki imajo svoje sorodnike v Ameriki. Za celo leto stane samo 1 K 50 h ter izide vsaki mesec po enkrat. Naroča se v pisarni Rafaelove družbe v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 32.
—	Požar. Dne 5. oktobra zvečer okrog sedmih je začelo goreti pri kmetu Ogrincu (po domače Medvedu) v Podgorju pri Kamniku. Kmalu so bila vsa poslopja v ognju. Vendar se je posrečilo požarnima hrambama iz Pero-vega in Kamnika rešiti hišo, da ni docela pogorela. Sreča v nesreči je bila, da se je dobilo dosti vode za gašenje in da veter ni zanašal isker pro (i vasi. Ogenj je povzročil veliko škode, ker je zgorela mrva in mnogo drugih pridelkov, zavarovalnina je pa majhna. Sluti se, da je zažgala zlobna roka, ki je že v pismih s požigom pretila.
—	Podružnica Slovenske dij. zveze «a Dolenjsko si je izvolila sledeči odbor: cand. iur. Jos. Ilc predsednik, cand, iur. Alojzij Adamič podpredsednik, stud. theol. J. Mejak, tajnik, stud. theol. Fr. Lovšin blagajnik, abit. Ma-jerle Anton knjižničar. — Pismo, tičoča se podružnice, naj se naslavljajo na tov. Jos. lica v Gorici vasi pri Ribnici.
—	Slovenec umrl v Ameriki. V Clevelandu je umrl v mestni bolnišnici rojak Josip Kužnik, star 25 let, za sušico. Pokojnik je bil doma iz Toplic na Dolenjskem, kjer zapušča mater, eno sestro, enega brata. V Ameriko je prišel pred 7. leti. Zapušča žalujočo vdovo in otroka.
—	Za varstvo delavcev po papirnicah. Trgovinsko ministrstvo objavlja isporazumno z notranjim in ministrstvom javnih del določila o varstvu življenja in zdravja delavstva, ki dela po papirnicah. Nova določila sc bodo mo-irala izvesti povsod, kjer se izdeluje papir, izvzemši tvornic, ki izdelujejo zadnji polfabrikat. Določila bodo uveljavljena čez šest mesecev.
—	Biankini — 40 let časnikar. Dne 6. t. • m. je praznoval Bianchini 401et-nico svojega časnikarstva.
—	Novo kapelo v Zg. Kaši j n smo blagoslovili v nedeljo, 1. oktobra. Veliko, lepo kapelo je sezidal zidarski mojster s Pšate. Marijo Brezmadežno je sklesal gospod Pengov. Krasno delo, ki priporoča mojstra. Lepo je slikal kapelo g. Jakob šusteršič. Vse stane nad 2000 K in vse so darovali dobri vaščani.
-— Mleko v Zagrebu prodajajo sedaj po 28 do 32 v liter.
—•- Sejem za blago in živino se vrši v četrtek, 12. t. m., v S o d r a ž i c i.
—	Dalmatinska obrt leta 1910. Lani je bilo v Dalmaciji 485 obrtnih podjetij z 28.608 delavci. Od teh je bilo moškega spola 7177 in 1431 ženskega; mladostnih oseb od 14—16 leta je bilo 832. Samo lani se je osnovalo v Dalmaciji 65 srednjih obrti in velika elektrotehnična tovarna za proizvajanje kai-
aiumcyanamida in umetnega <Iu5ik~o-vega gnoja. Ta tovarna je po svoji veličini in dovršeni moderni uredbi prva v Avstriji.
— Prodaja bukovega lesa. Gozdarsko ravnateljstvo deželne vlade v Sarajevu proda iz gozdnega okoliša Donja Prača, okraj Rogatica, približno 554.000 kubičnih metrov bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene, na celo razpisano količino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti do 20. novembra 1911, do 11. ure dopoldne pri gozdarskem ravnateljstvu deželne vlade v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice na vpogled.
LlDDljanske novice.
—	Deželnozborska dopolnilna volitev. Do ponedeljka večera je bilo vloženih vsega skupaj 170 reklamacij. Največ so jih vložili Nemci, druge pa ostale tri stranke.
lj »Ljudski oder« vprizori jutri v nedeljo točno ob pol osmi uri zvečer, krasno narodno igro »Kiivoprisežnik« s sodelovanjem zbora glasbenega društva Ljubljana. Igra je prav dobro na-študirana, uprizoritev skrbna, inscena-cija naravnost čarobna! Vstopnice se dobe v predprodaji v »Katoliški bukvami« od pol 8. ure zjutraj do sedme ure zvečer. Pred igro ima kratek nagovor gospod urednik Krhne, ki bo pojasnil pomen igre. Prepozno došlim bo vstop v dvorano za tisto dejanje za-branjen. — Podrobnosti so razvidne iz gledaliških lepakov.
lj Predavanje S. K. S. Z. Prihodnji torek, 10. t. m., predava v mali dvorani »Ljudskega doma« (II. nadstropje) gospod Franc Terseglav: Judovski narod in njegove posebnost i. Začetek točno ob osmi uri zvečer.
lj »Krivoprisežnika« si lahko ogledajo tudi zunanji, podeželni aostje, ker bo predstava končana že par minut pred deseto uro, tako da bodo posetniki lahko še rabili gorenjski vlak.
lj Telovadba s*a?ejših Orlov v Ljubljani bo v ponedeljek ob 8. uri zvečer v telovadnici »Ljudskega doma«.
—	Pouk na gosli v glasbeni šoli »Ljubljane« je prevzel absolvent praškega konservatorija bivši koncertni mojster češke in sedanji koncertni mojster »Slovenske Filharmonije« gospod C z e r n y. Vpisovanje vsak dan od 3. do 7. ure zvečer v društveni pisarni, hotel »Union«. Tudi za pouk na glasovirju in za solo-petje se še spre-majo gojenci in gojenke.
lj Nazadnjaki! Izvestni ljudje, ki se zbirajo okolu liberalnih listov, ob vsaki priliki kažejo svoje n a z a d n j a-š t v o. Sedaj se zaletavajo v »Ljudski oder«, ker sami niso bili zmožni ustvariti kaj takega. »Ljudski oder« je posvečen vzgojli domačega gledališkega naraščaja in to menda boli tiste, ki za to leta in leta kljub našim klicem niso kazali nikakega razumevanja. Mal poizkus »Ljudskega odra« je bil že pred dobrimi desetimi leti v »Delavskem gledališču« v »Katoliškem domu« in »Narod« je tedaj vse svoje topove nameril na takratni ponižni oder »Katoliškega doma«. In vendar so v enem letu takrat izšle od tam vse najboljše domače igralske moči, ki so sedaj dc-j želnemu gledališču poleg g. Verovška,: ki je prišel z odra »Rokodelskega doma«, sploh še na razpolago. Komur je kaj v resnici za domače slovensko gledališče, za razvoj slovenskih talentov, in ne samo za tuje igralke, ta mora od- \ krito odobravati »Ljudski oder«, ali ga vsaj ne napadati. Napade morejo roditi le skrajno nizki, pokvarjeni ljudje, ki nikdar nič ne ustvarjajo in vse vedno le pokvarjajo. Da nam ni za reklamo, ampak da jemljemo priredbe »Ljudskega odra« pod svojo strogo kritično, vzgojno stališče, najbolj pričajo naše ocene. Tako sc bo n a p r e d o v a-1 o! tPri tem nas liberalni zavijači ne bodo ustavili. Sicer pa dobro vemo, od kod prihajajo ti napadi, ki so tako za-govedni, da se zaletavajo celo v nalep-ljenje lepakov, dasi bi moral ravno napadalec vedeti, da je le skrajna naša prizanesljivost. vzrok, da se izvesini ljudje sploh še morejo šopiriti po deželnem gledališču in izrabljati naslov »deželno gledališče«. Znano je, da smo vedno, kadar se je na nas streljalo, vedno streljali tudi nazaj, samo da naši streli niso zgrešili cilja.. Tako bo tudi sedaj, ako otročji, zlobni in nazadnjaški napadi po liberalnih listih ne prenehajo. Škode mi ne bomo imeli, to že danes garantiramo. Naše konse-kvence so vedno železne. Nazadnjaški in hinavčki, torej — pamet!
lj Potres oddaljen S000 km. Ljubljanska potresna opazovalnica jc sporočila, da je ob 10. uri 28 minut .44 se-
kund v Ljubljani opazovala močan potres v distanci 9000 km.
tj Skioptično predavanje o turško-laški vojski v tripoliških pokrajinah in pokra jinah ob Sredozemskem morju je bilo včeraj v »Ljudskem domu« dobro obiskano. Gospod profesor dr. Šara-bon je jako poljudno in zanimivo pojasnjeval okolu 120 slik. Požrtvovalnemu g. predavatelju je bilo mnogoštevilno občinstvo jako hvaležno. Upamo še večkrat doživeti tako zanimiv večer. Kakor čujemo, bo prihodnje skioptično predavanje v veliki dvorani »Ljudskega doma« — ponedeljek, 16. t. m.
lj Slikarska in risarska šola R. Jakopiča. Radi selitve šole v umetniški paviljon ob Latermanovem drevoredu, se prične letos pouk s 16. oktobrom. Vpisovanje za zimsfci tečaj: Emonska cesta št. 2, I. nadst. vsak dan od 11. ure dopoldne naprej. Sprejemajo se le taki učenci, ki se obvežejo za ves tečaj in hočejo obiskovati šolo vsaj dvakrat na teden. Šolnina se plača naprej za ves tečaj ali pa tudi v mesečnih obrokih.
lj Umrl je bivše železniški sprevodnik g. JožefGraul. N. v m. p.!
lj Družinski večer dalje služečih podčastnikov ljubljanske garnizije se
vsled nastalih ovir ne vrši v nedeljo, dne 8. t. m., kakor je bilo preje objavljeno, ampak v sredo, dne 11. t. m., z istim sporedom v veliki dvorani hotela »Union«.
lj V mestni zastavljalnici vlada nekaj tednov sem čuden red. »Blagajnik« Bergant in »kontrolor« jur. Est dev-ljeta neke Škrljeve račune v red, ker je nastal vsled nakopičenja perila in obleke, ki jo je Škrlj precenjeval, znaten deficit. Ljudje pa hodijo v zastavljalnico reševat zastavljene stvari in pa obresti plačevat, pa jih, kakor govore, Bergant in Est podita proč. Ta Hribarjev »finančni institut« je pač vreden svojega kreatorja in njegovih bivših gospodarjev. Bo treba tudi tu red napraviti.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Glavič, posestnikova žena., 73 let. — Terezija Bedenčič, delavka, 77 let. — Maja Leskovic, trgovčeva hči, poldrugo leto. — Josip Graul, vpokojeni preglednik vozov južne železnice, 85 let. — Jurij Selan, bivši gostilničar, 82 let. -- Uršula Mesesnel, mestna uboga, 70 let. — Fran Hvala, brivski vajenec, 18 let. — Barbara Zalokar, občinska uboga, 72 let, — Marija Jerančič, občinska uboga, 80 let.
lj Tujski promet v Ljubljani. Mi-noli mesec je došlo v Ljubljano 7120 tujcev; 571 manj kot meseca avgusta in 587 več nego meseca septembra lanskega leta. — Od teh se je nastanilo v hotelih: »Union« 1398, »Slon« 1341, »Lloyd« 752, »Malič« 377, »Cesar avstrijski« 365, »Ilirija« 351, »Južni kolodvor« 275, »Štrukelj« 164, »Tivoli« 146, »Tratnik« 142, »Bavarski dvor« 21 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1788.
lj Ubegli kaznjenci. V Kopru je iz zapora pobegnil 221etni Štefan Bizjak iz Trnovega na Dolenjskem, ki je bil obsojen zaradi hudodelstva tatvine v 18mesčno ječo. V Mariboru jo je iz zapornega omrežja popihal 201etni Fran Vincek, ki ima tudi obsedeti večmesečno ječo. — Iz Ljubljane je pa pobegnil 241etni prisiljenec Rudolf Brunnbauer, rodom iz Nussbacha pri VVelsu.
Gospodarski lolenli Bivšega ljubljanskega občinskega sveta.
Ivan Hribar in — »nehvaležni svet« ...
Posledice prejšnjega Hribarjevega gospodarstva se kažejo ocl dne do lepše in lezejo kakor črne anarhistovske pošasti iz vseh kotov proti — mestni blagajni. Hotel »Tivoli« pa nova obrtna šola! To sta dve postavki, ki bosta vsled Hribarjevega gospodarstva požrla mestni občini še pol milijona kron! Ravnokar slišimo, cla je zahteval re-stavrater Kenda od mestne občine, cla zgradi novo stranišče, ker je bilo prejšnje v takem stanu, da so mu čez poletje in jesen vsi tujci iz stanovanj zbežali in šli drugam. Kenda je izročil vso zadevo advokatu, ki je izjavil, da bo morala mestna občina plačati Kendi več odškodnine, kot znaša pa vsa iuv jemščina! Torej — nova pravda z mestno občino! — Obrtna šola je stala že zdaj nekaj tisočakov več kot kaže proračun! Izvedenci so sami izjavili, da bo stavba te Hribarjeve obrtne šole stala 100 do 200.000 K več kot, je proračunje-no! Kje pa jc oprava in vzdržavanje! In stavba stoji takorekoč v močvirju, kjer bo v tleh vedno vse vlažno. To jc tista slavna politika naših liberalnih političnih burovžev, ki so za svoje politične okraje gradili šolske stavbe na močvirnata tla. Plačevati in trpeti mora pa celo mesto! Zdaj pa vpije Ivan Hribar po časnikih, da je svet ^nehva-
ležen«! Hm, pa sta res nehvaležna ta Kenda in ministrstvo, ki Hribarju njegove »zasluge« tako nehvaležno plačujeta! ... Pa to so še le prve katastrofe! . . .
Kako je znal Hribar gospodariti.
Svoj čas je bil nekdanji parni mlin na prodaj za 52.000 K. Hribarju in obč. svetovalcem so umni gospodarji iz me. ščanskih krogov svetovali, naj občina kupi ta obsežni kompleks poslopij, kei bi se lahko porabil za »Mestni dom«: oziroma za »Gasilno društvo« itd., vrb tega pa bi občina še par tisoč parcel lahko prodala najmanj m' po 10 do 16 kron. Ali menite da je absolutist Hribar to pustil? Kaj šc! Jaz hočem, da se zida »Mestni dom« tu na Cesarja Jožefa tnru! — je zarentačil, in zidal se je in požrl ta. novi vedno mokri in nezdravi »Mestni dom« mestni blagajni čez 280.000 K! Tako je Hribar ob času svo-jecra županovanja v Ljubljani gospodaril! Zdaj pa, ko je pobral šila in kopita z magistrata, pa javka, da je svet — »nehvaležen«! Teh U let Hribarjevega županovanja bo mestno občino še »post festum« marsikak tisočak stalo!
Bivši župan Hribar in njegov knjigo-vodja Trdina
imata velik del zavoženega mestnega gospodarstva na vesti! Hribarjeva trma. in Trdinova »pokorščina« sta občino stali veliko veliko denarja. Kako lahko, rekli bi, igraje bi bil prejšnji občinski svet dobil cen prostor od viteza Gorupa ob Dunajski cesti za. zgradbo obrtne šole ali šušmarska politika je vse to preprečila.
Hribar in njegov občinski svet
sta vreclna, da ju denejo ljubljanski davkoplačevalci v »zlat rom»! V teku ■ 14 let se je mestna občina zadolžila za 2,000.000 K, pa nima druzega pokazati, kot zavoženo gospodarstvo in nove do-klade. Nikjer dohodkov, vedno nak-7iadna plačila in že zdaj je gotovo, da bo moral novi občinski svet. takoj zvišati občinske doklade od 30 na 45 odstotkov.
IZ TABORA NEMŠKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV.
. Načelnika štajerske krščansko-so-cialne ljudske stranke poslanca Ncun-teufla niso sprejeli v klub krščansko-socialnih državnozborskih poslancev. Gospode dosedanje skušnje še niso iz-modrile in kregajo se dalje. Dr. Pattai ni hotel podpisati celo brzojavnega pozdrava, ki so ga nižjeavstrijski kršč. socialni poslanci poslali dr. Gessman-nu, ter je na svojem shodu govoril za prehod enega, dela krščanskih socialcev v nemškonacionalni tabor.
Parlamentarno vodstvo nemških krščanskosocialnih poslancev se je poverilo poslancu J o d o k u F i n k u.
Za Dunaj so nemški krščanski so« cialci sestavili nov strankarski statut ter v kratkem skličejo strankarski shod za Dunaj, ki naj ima namen stranko »očistiti«.
Književnost.
* »Luč«. List hrvaškega katoliškega dijaštva. Na Hrvaškem sili nov rod kvišku in ta je hrvaška mladina. Srednješolska in akademična mladež se zbira okoli lista »Luč« in če bodo ti mladi ljudje ostali takih misli in načel, kakršne njih list zastopa, bo tudi na Hrvaško prišlo nekaj svežega, novega, mislimo namreč na kaloliški pokret. Mladih idealnih ljudi je vedno več, organizacija katoliške mladine je čudovito napredovala in nastala je potreba, da se tudi njih list poveča. Mesečnik »Luč« je dobil novo obliko časopisa in izhaja trikrat na mesec. To je neka katoliška dijaška revija, ki daje hrvaškemu dijaku nek pregled o vsem katoliškem gibanju in mu odkriva vso lepoto krščanskega svetovnega nazira-rija. Kdor se zanima za hrvaško dija-štvo, mu list gorko priporočamo. Cena za dijake 3 K, drugače 5 K. Naročuje se na naslov: Zagreb, Kaptol 27. ♦ * t
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
priporoča za praznik Vseh svetnikov cerkvenim in pevskim zborom sledeče skladbe:
Goller Vincenc, Missa in hon. Sanc« torum omnium, dvoglasno z orglami. Part. 1 K 20 vin., glasovi po 24 vin. — Prav lepa maša, posebno za praznik Vseh svetnikov zelo primerna.
Foerster Anton, Missa. in hon. St. Francisci Seraphici za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 80 vin., glasovi po 30 v.
Gruber Jos., Missa Mater Dolorosa za mešani zbor in orgle. Part. 2 K 80 v., glasovi po 50 vin.
Pogačnik Jos., Missa in hon. St. Jo-sephi za mešani zbor in orgle. Part. 1 K 60 vin., glasovi po 40 vin.
Chlondowski dr. Anton, Missa in hon. St. Stanislai Kostkao za mešani zbor in orgle. Part. 2 K 80 vin., glasovi po 40 vinarjev.
Kimovec-Premrl, Introitus et Com-nmniones za večje in največje praznike celega leta. Part. 2 K, glasovi po 1 K.
Foerster Anton, Responsoria za mešani zbor. Cena na karton nalepljenemu izvodu 55 vin., nonalepljcnemu 25 vinarjev.
Premrl Stanislav, Missa in hon. S. Christinae Mart. za mešani zbor in orgle. Part. 2 K 40 vin., glasovi po 40 v.
Sattner P. Hugolin, Missa Sera-phica za mešani zbor in orgle (tudi za orkester). Part 3 K 20 vin., glasovi po 50 vinarjev (orkestralni glasovi so na razpolago).
Griesbacher, Repertorium Chorale enoglasno z orglami. Part. 3 K 24 vin., posamezni glasovi po 72 vin. Z ozirom na obseg vsebine je cena zelo nizka. — Ta hvalevredna zbirka, brez katere naj bi ne bil noben cerkveni pevski zbor, nudi bogat repertorij, v katerem se nahaja 120 enoglasnih napevov, kakor: 113 ofertorijev in gradtialij, skoraj za vse praznike in nedelje celega leta in druge prilike; latinsko mašo »Janua eoeli«, requiem. asperges me, vidi aquam, pange lingua, veni creator itd. — Vsi napevi so enoglasni in ne presegajo nikdar dvakrat črtanega e. Spremljava orgel je vseskozi krasna in moderna, vendar strogo cerkvena, a ne pretežka. Take hvalevredne praktične zbirke, ki bi obsegala toliko in v takem slogu zloženih napevov, nam dosedaj še ni podal noben skladatelj. Pri i7.va-janju naj se ozira na menjavo glasov, ki je označena s črkami, kar pomenja: O (Oborstimmen), F (Unterstimmen) in T (Tutti). Omenjena menjava nudi boljši užitek, povzdigne skladbo, na poslu šavea pa napravi mogočen vtis. — Plodoviti skladatelj, katerega prištevajo strokovnjaki med najboljše današnje cerkvene skladatelje, je z izdajo teh napevov izredno ustregel vsem cerkvenim zborom, zlasti onim. kateri razpolagajo z malim številom pevskih moči. — Bodi torej ta zbirka vsem cerkvenim pevovodjem kar najtopleje priporočena; želeti je, da si jo nabavijo vse naše župne in druge cerkve.
Gospodarstvo.
g Naknp mladih plemenskih bikov.
Deželni odbor nakupuje mlade plemenske bike v starosti od t7-eh mesecev do enega leta. Biki morajo biti lepi in čistega pinogavskega. simentalskega ali sivega plemena. Mešanci se ne kupijo. Ponudbe naj se pošljejo na deželni odbor. Ker pride veliko ponudb in ni mogoče vseh živali takoj pregledati, zato naj ponudniki malo potrpijo. Tudi o pinliki premovanj, katerih se bode priredilo to jesen večje število, se bodo take živali od strani deželnega odbora nakupovale. Ravno tako se v tej starosti nakupujejo tudi junice, katere pa smejo biti mešane pasme. Ta nakup se bode vršil skozi celo leto do spomladi, zato se nujno nasvetuje vsem živinorejcem. da lepih telet ne prodajo mesarju, ampak jih redijo za pleme; prodali jih bodo lahko deželnemu odboru. Deželni odbor je napravil velika zreje-vališča za bike in za junice.
DOGODKI NA PORTUGALSKEM.
Iz Lizbone jc danes dopoldne prišlo poročilo, da listi že 24 ur ne prinašajo nobenih poročil s severne Portugalske. V javnosti se kaže povsod neka gotova nervoznost. Vlada namerava urediti svoje čete ob Minu ter tamkaj počakati monarhističnili prostovoljcev, jih zajeti in vjeti. Iz Madrida poročajo, da se glase poročila s portugalske meje zelo nedoločno. V Portugalsko je mogoče priti le še preko Badajoza. S tremi prehodi na severu in severozahodu ni nobene zveze.
Pariški listi so priol>čili brzojavko s španske meje, ki pravi, da so potniki v pariškem brzovlaku baje spoznali bivšega portugalskega kralja Manuela in njegovega strica Don Alfonza ter več rojalističuih ličnosti, ki so potovale Droti Oportu.
»Ag. Ha vas« poroča danes iz Lizbone: Glasom neke govorice je mnogo monarhističnili zarotnikov prekoračilo mejo pri Brag*anzi in zasedlo več vasi.
Braganza je baje že v rokah mo-narhistov. 8000 vojakov se je pridružilo kmetom, ki da so napadli in zasedli tudi že Oporto. Monarh isti so gospodarji šestih severnih provinc, proti jugu pa za sedaj še nameravajo prodirati.
TelelonsKa in brzojavno poročna.
HRVATSKO • SLOVENSKI KLUB.
Dunaj, 7. oktobra. K včerajšnji seji jc pripomniti, odnosno popraviti, da klub ni še nič sklepal o političnem položaju ali o posameznih vladnih predlogah odnosno vladnih činih. Pričela se je samo debata, ki se nadaljuje prihodnji teden. V javnost so prišli le odlomki iz debate, ne pa kaki sklepi ali »izjave« kluba, ki, kakor rečeno, doslej ni sploh še nič sklepal. Govorili so včeraj o političnem položaju in vladnem delovnem programu šele štirje govorniki. Posvet se nadaljuje skoraj gotovo v sredo. Do sklepov utegne priti šele v četrtek ali petek.
ZA VARSTVO AVSTRIJSKIH TRGOVINSKIH KORISTI V ALBANIJI.
Dunaj, 7. oktobra. Poslanci dr. Ry-bar, dr. Kramar in dr. Šusteršič so včeraj vložili obširno interpelacijo v varstvo avstrijskih trgovinskih koristi v Albaniji. Interpelanti izvajajo, da je osobito po italijanski konkurenci pori-njena avstrijska trgovina s svojega prejšnjega gospodujočega stališča v Le-vanti, v albanskih obrežnih mestih in v Skadru. Avstrijski izvoz absolutno nazaduje. Teh žalostnih razmer ni povzročil zgolj bojkot avstrijskega blaga ob aneksijski krizi, marveč v prvi vrsti, ker je avstro - ogrska vlada z ustanovitvijo laških Sol aktivno pospeševala italijanski vpliv in ker je nastavljala laške duhovnike. Tudi v sedanjem laško - turškem sporu nastopa c. kr. skupna vlada kot zaščitnica laških trgovinskih koristi. V takih razmerah se avstrijski eksport vzdrži Ie s težavo. Z bojnimi operacijami laškega bojnega brodovja v Jadranskem in Joniškem morju in po turških protiodredbah je pa izvoz naravnost oškodovan in ogrožen. Že dvakrat zagroženo obstreljevanje Preveze kaže, da Italijani nadaljujejo svoje aspiracije glede na Albanijo in da nameravajo popolnoma zapreti Jadransko morje in vzeti Avstri;' -vesta pota na Levanto. Za monarhijo je življenjskega interesa, da je zagotovljena varnost v Albaniji in na Levanti. Glede na navedeno se vlado vpraša: Ali je vlada voljna naznaniti, kaj da se je storilo, da vojne operacije Italije ne bodo oškodovale naših trgovinskih koristi v Albaniji in na Levanti?
PREOSNOVE V VOJNEM MINISTRSTVU.
Dunaj, 7. oktobra. Prvo delo novega. vojnega ministrstva je, da je pričel preosnovati časnikarski urad vojnega ministrstva, ki je baje hodil pod Schon-aichom kriva pota. Načelnik tiskovnega urada je danes postal znani vojaški pisatelj polkovnik Hoehn, dosedanji namestnik ravnatelja vojnega arhiva. Hoehn je častnikov sin, sam je postal poročnik leta 1881, rojen je bil leta 1867.
ZA LJUBLJANSKO OKOLICO.
Dunaj, 7. oktobra. Poslanec dr. Š u-s t e r š i č je vložil v prvi seji državnega zbora, nujni predlog za izdatno drž. pomoč vsled suše. — Podobne predloge .so vložili tudi ostali poslanci S. L. S. za svoje okraje, o čemur še poročamo.
POVIŠANJE CENE PIVA.
Dunaj, 7. oktobra. Gostilničarji so povišanje cene piva za 2 K pri hi od strani pivovarn sprejeli in od svoje strani pivo povišali za 2 K pri lil, tako da stane zdaj vrček piva 2 h več kot, preje. Konsumenti so zavoljo tega zelo razburjeni.
MATI NAPADALCA NJEGUŠA NA REKI.
Reka, 7. oktobra. Policija je tu izsledila mater napadalca Njeguša. 491et-na žena s tremi sinovi živi na Reki v ulici Via San Agostino št. 4, drugih 6 sinov živi v Šibeniku. Policija je izvršila v njenem stanovanju hišno preiskavo ter našla mnogo pisem, ki pa nimajo nič skupnega z atentatom.
ODREDBE PROTI LAHOM V SOLUNU.
Solun, 7. oktobra. Turška oblast je zaukazala, da se imajo vse laške trgovine in vsa laška skladišča zapreti.
KAJ HOČEJO LAHI?
Solun, 7. oktobra. Turška vlada je izvedela, da Italijani pripravljajo napad na Cavallo, da tem izkrcajo moštvo in pretrgajo železniško zvezo med Solunom in Carigradom. Zato je Turčija koncentrirala okoli Cavalle eno divizijo.
Rim, 7. oktobra. Laško brodovje preži na turško brodovje, ki namerava Dardanele zapustiti in odpluti v Sredozemske morje. Iz Carigrada se poroča, da je deset turških torpedovk in pet vojnih ladij Dardanele zapustilo.
Bari, 7. oktobra. Vse vzhodno obrežje Italije je od pehote in topni-čarstva zastraženo. Voivoda Abruški,
ki je dobilo povelje, da albansko obrežje zapusti in se s svojimi ladjami poda na italijansko stran, da ne razburi Avstrije, je dospel na ladji »Vettor Pisani« že. včeraj v Taranto in bil tam od množice navdušeno sprejet. Njegovo brodovje bo zdaj moralo stražitl domača pristanišča in ne sme več na nasprotno turško obrežje.
V ČRNEM MORJU POTOPLJENA TURŠKA TOPNIČARKA.
Massama, 7. oktobra. Trdnjava Ho-deide in neka turška topničarka sta streljali na laški torpedostroyer »Aren-tsa«, ki straži v Črnem morju in varuje laško trgovino. »Arentsa« je odgovorila s streli in potopila turško topničnrko.
DVE TURŠKI TRANSPORTNI LADJI ZAPLENJENI.
Rim, 7 .oktobra. Dve laški torpe-dovki sta pri otoku Lenca ustavili dva velika turška transportna parnika, na katerih so bili vkrcani turški vojaki s konji in vojnimi potrebščinami. Transportna parnika sta bila pripeljana v Brindisi.
TURŠKA TRDNJAVA POŠKODOVALA
LAŠKEGA TORPEDOLOVCA.
Carigrad, 7. oktobra. Neko laško ladjo, o kateri so Turki sumili, da do-naša Albancem orožje, je pri Sv. Ivanu Medna turška trdnjava obstreljevala. Laški torpedolovec »Artiglierc«, ki še plove ob albanskem obrežju, dasi so dobile sicer vse ladje od laške vlade nalog se. odstraniti, se je za ladjo zavzel, a ga je zadela kroglja. iz trdnjavskega topa, in je bil poškodovan, kapitan pa nevarno ranjen. Iz Rima se to poročilo potrjuje in pristavlja, da je imel »Artiglierc« nalog paziti na ladje, ki bi skušale prinašati Albancem kontra-bant (?).
TURŠKA NE ODSTOPI TRIPOLISA.
London, 7. oktobra. Kiamil paša je izjavil v nekem intervievvu, da je Turška zaradi brutalnega početja Italije apelirala na Angleško, ki je o tem obvestila Nemčijo. Turška ne bo nikdar pristala na odstop Tripolisa, ker bi to značilo za turški narod bankerot. Turki se bodo borili do zadnjega.
TURŠKA MOBILIZACIJA.
Berolin, 7 .oktobra. Vesti iz Carigrada trdijo, da Turška trajno mobilizira svoje čete. Že sedaj je na meji Makedonije 250.000 vojakov, skupno misli Turčija mobilizirati 600.000 vojakov.
GRŠKA MOBILIZIRA.
Atene, 7. oktobra. Grška vlada je pozvala v Tesalijo pod orožje vse rezerviste zadnjih osem let.
TUDI AMERIŠKE ZEDINJENE DR-Ž AVE MOBILIZIRAJO.
London, 7. oktobra. Veliko pozornost, vzbuja dejstvo, da tudi ameriške Zedinjene države mobilizirajo svoje vojne sile. Vse njihove bojne ladje se bodo najdalje do konca oktobra v popolni bojni opravi koncentriralo v ne\v-yorški luki.
MONARHISTIČNO GIBANJE V POR-TUGALU.
Dunaj, 7. oktobra. »Vaterland« poroča, da se oba princa Miguel in Franc Jožef Braganza, starejši sin don Migue-la da Braganza, ter princ Ksaver Parma borijo v vrstah rojalistov v severnih provincah.
NEW CASTLE V PLAMENU.
London, 7. oktobra. V Ne\v Castlu je izbruhnil požar, ki je cerkev, več tvornic, nekaj skladišč in več hiš v najkrajšem času vpepelil. V cerkvi je bila ravno služba božja. Nastala je strašna panika in vse je drlo iz cerkve. Ranjenih je bilo veliko ljudi. Radi požara jc veliko delavcev brez dela, veliko ljudi brez strehe. Škodo cenijo na 5,850.000 kron.
RUSKI ROPARJI ODPELJALI V KRAKOVU ŽELEZNO BLAGAJNO.
Krakov, 7. oktobra. Ponoči dne 6. t. m. so izvršili vlomilci nečuven drzen rop. Ponoči je vdrla dozdaj še neznana roparska tolpa v stanovanje odsotnega tvorničarja Horovic. Roparji so veliko železno blagajno vrgli skozi okno na vrt, kjer so čakali za to določeni člani roparske družbe, ki so blagajno naložili na žc pripravljen ročni voziček in jo odpeljali. Ropot, ko so vrgli roparji blagajno na vrt, je sicer vzbudil sosede, a ker je bilo takoj zopet tiho, se niso več zanimali zanj. Šele ko se je zjutraj Ilorovic vrnil v stanovanje, se je odkril rop. Dozdaj nimajo še nobene sledi, kdo da jo izvršil rop. Policija sodi, da so izvršili rop ruski roparji. V blagajni je bilo več tisoč kron vrednostnih papirjev, dragocenosti in denarja.
Razne stvari.
Ob Njeguševem napadu je bilo v zbornici 146 nujnih in 250 navadnih te-lefoničnih razgovorov; oddalo se je tudi 250 nujnih brzojavk.
Ženo ubil na ženino prošnjo, V Mali Kabi na Ogrskem je bila žena nekega krojača radi tatvine obsojena v triletno ječo. Obupana je prosila svojega moža, da naj jo usmrti. Mož je ustregel ženi in jo usmrtil. Morilca so zaprli.
Sokrivci Stolypinovega morilca. V
Moskvi so aretirali osem oseb, ki so osumljene sokrivde pri napadu na Sto-lypina. Enemu so krivdo že dokazali.
Med poroko umrl. V Tachavi se je mrtev zgrudil pred oltarjem med poroko neki 73 let stari mož.
Pazite na bankovce! Avstro-ogrska banka je zasledila zelo posrečene fal-sifikate bankovcev po 100 in 20 kron, in sicer lOOkronske izdaje iz leta 1910, 20kronskc izdaje pa iz leta 1907. Banka je razpisala 5000 K nagrade za zasle-ditev ponarejevalca. Ponarejeni bankovci so se izdali na Dunaju, v Pragi in v Trstu. Če so 20kronski bankovec površno pogleda, napravi vtis pravega, že nekoliko obrabljenega bankovca. Če se pa natančneje ogleduje, se razločujejo barve ponarejenega bankovca od pravega. Ponarejeni bankovci nažejo masten blesk, pravi imajo pa temen blesk, če potipamo falzifikat, čutimo, da je papir debelejši in mehkejši kot oni pravih bankovcev.
V 13. letih zakonskega življenja prvikrat mirno spal. Amerikanski listi poročajo: Harry Burg, lastnik tovarne za, glasovirje v Chicagi, 111., je prišel nekega dne k sodniku Nevvcomerju in se mu prisrčno zahvalil, da ga je pridigal čez noč v zaporu, češ, da je v teku 13 let zakonskega, življenja prvikrat mirno spal. Neko noč se je spri s svojo boljšo polovico in ko mu je ta grozila, da bo poklicala policista, je sam tekel na cesto po njega in se dal aretovati, računajoč na to, da se bo vsaj za eno noč iznebil svoje prepirljive žene. Na policiji so sorodniki hoteli položiti kavcijo za njega, ali on je dejal, da gre rajši v zapor, kakor pa da bi poslušal pridige svoje žene. »Ali bi vi ne storili tako?« je vprašal sodnika in ko je ta molčal, je pristavil: »No, pa vi je še ne poznate!«
Kakšno bo vreme meseca oktobra?
Po Falbovem stoletnem vremenskem koledarju se prerokuje vreme za mesec oktober sledeče: Do 8. oktobra mokrot-no in srednje toplo, od 8. do 10. vetrovno in deževno, od 10. naprej se nebo zjasni, a nastopi hladno vreme, od 15. se začne zopet deževno vreme, po 22. oktobru nastopijo jasni in hladni dnevi, ki traja jo do konca meseca. Nek drug vremenski prerok naznanja sledeče: Deževno treme traja začetkom meseca do 6. oktobra. Dne 6. oktobra se začne lepo vreme, ki traja samo nekaj dni. Od 10. clo 16. oktobra zopet dež in hladno vreme, od 16. oktobra naprej oblačno, 17., 18. in 23. oktobra nastopijo hudi vetrovi, ko se zjasni, se začnejo lepi dnevi, a ozračje postane tako hladno, da zemlja zmrzuje. Od 25. oktobra naprej pa sc pričenja zopet jasno in izredno tonlo jesensko vreme. Tako vremenski učenjaki. Sicer pa jc veljava
Sloveča dunajska bolnica usmiljenih bratov poroča: Pri mnogoštevilnih trdovratnih zaprtjih smo uporabljali naravno Franc Jožef-ovo grenčico z ugodnim uspehom.	9
rr H ZIE 013N Ki.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 6. oktobra.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	10 13
Pšenica za april 1912.....12-27
Rž za oktober 1911......1037
Rž za april 1912 . . * . . .	1070
Oves za oktober 1911.....9*49
Oves za april 1912......9 69
Koruza za maj 1912 .....8'56
Efektiv trdno.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
D u 8	C«s opazovanja	Stanje barometra » mm	Temperatura po Celzllu	V*tro»i	Nebo	rt J= ■Sil -»
5	9. zveč.	73 65	12-0	sl. zah.	megleno	
6	7. zjutr.	385	12-4	brezvetr	sk. obl.	40
	2. pop.	396	209	sl. sever	del. obl.	
.	9. zveč.	40-6	13-5	sl. jjvzh.	brez obl.	
7	7. zjutr.	39-7	92	brezvetr	megla	00
	2. pop.	381	201	i	del. obl.	
Srednja predvčerajšnja temp. 12 3°, norm. 12'2°.
Srcdais včcraj.aia temo, 15 6- norm. <2-3-.
ramenskega prerokovanja jasno naslikana v Prešernovi kitici: Pojte rakom žvižgat, vremena vi preroki!
Jesen — zima 1911. Priporočamo [lašim rodbinam za jesenski nakup volnenega in modnega blaga in sukna, modnih barhantov in flanel okusnih vzorcev, damastov, Havličkovili tkanin, žepnih robcev, brisač, perila, oprem za neveste itd. dobro znano in sloveče Češko podjetje V. J. Havliček a bratr, Lažne Pod6brady, Češko. Pri naročilu novo izgotovljene zbirke vzorcev se izvolite poslužiti priloženega listka in sklicevati se na naš list.
Kdo hoče doseči visoko starost?
Profesor Mečnikov, slavni vodja Pa-steurjevega zavoda v Parizu, trdi, da je uživanje kislega mleka, špecijelno jo-gurt-mleka, v katerem se nahaja največ bacilov kislega mleka, najbolj zdravo in razuntega vsebuje še mnogo maya-bacilov, ki so po izjavi tega in drugih zdravniških veščakov neobhodno potrebni za dosego dolgega življenja, dalje za ozdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, posebno proti zaprtju. Več o tem najde cenjeni bravec v prilogi tvrdke bratje Hillcr pod naslovom »Bitka med bacili«, ki smo jo priložili »Slovencu« v štev. 212. dne 16. septembra letos. S tem vnovič opozarjamo na to velezanimivo »Bitko«. Naj poizkusi vsak z navedenimi praški, oziroma tabletami. Dobo se v lekarnah in drožerijah.
Zelo koristno
je, ako v otroški sobi nikoli ne manjka Scottove emulzije. Otroci radi zavžijejo ta smetanast izdelek in celo s takim veseljem, da ga sami zahtevajo.
SCOTTOVA EMULZIJA
prav izborno olajšujoče sred stvo proti
2693 Pristno samo s to znamko —
1	...	i	ribičem — kot
drazljivemu kaslju
ovega ravnanja
in mnogokrat preizkušeno varstvo pri večkratnem prehlajenju naših malih.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. — Znamka „Scott", ki je že nad 35 let vpeljana, jamCi za dobroto in učinek. — Cena izvirni steklenici K 2"50. — Dobi se v vseh lekarnah.
kuhinjo in pritiklinami v mestu, 3025
sc odda s 1. novembrom.
Poizve se v upravništvu »Slovenca«.

Brez vsakega posebnega obvestila.
3037
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jo naš ljubljeni stric, gospod
Josip Graul
včeraj ob četrt na 8. uro zvečer po dolgi mučni bolezni previden s sv. zakramenti v 86. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogrob predragega rajnika bode v nedeljo 8. oktobra ob pol 4. uri popoldne iz kapele pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu.
Predragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, 7. oktobra 1911.
Žalujoči sorodniki.
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje in izraženo sožalje povodom smrti iskreno ljubljene, nepozabne matere
Marije Kragl
nadučiteljeve vdove
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku, za mnoge darovane vence in za tolažilno petje ženskega odseka društva sv. Jožefa, se tem potom zahvaljujem najprisrčneje, ker mi ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Posebno se zahvaljujem tudi blagorodnemu učiteljstvu iz Tržiča, ki se je korporativno udeležilo pogreba.
Svojo dobro mater pa priporočam v molitev in blag spomin.
V Tržiču, dne 3. oktobra 1911.
Viktor Kragl
kaplan v Sodražici.
3015
Zahvala.
3041
Vsem, ki so spremili našo umrlo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, staro mater, sestro in taščo, gospo
Ivano Podkrajšek
v četrtek 5. t m. k večnemu počitka, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, bodi izrečena na tem mestu najiskrenejša zahvala. Zlasti se tudi zahvaljujemo vsem onim, ki so nam izkazali ustmeno ali pismeno svoje sočutje.
Ljubljana, dne 7. oktobra 1911.
Žalujoči ostali.
Semnji v Sežani
se vršijo od 12. t. m. dalje za vse parkljarje in kopitarje.	3032 Županstvo v Sežani.
revnih staršev, sprejme in ga preskrbi z obleko in hrano. Kdo, pove upravništvo „Slovenca."	3030
Zaslužite si premoženje
T
^ ako se vam posreči prav vnovčiti iz-^ najdbo. Zahtevajte zastonj nasvete in ■ ,doblčkanostne poizkuse iznajditeljev pri
,,HfflflM" družbi za vnovt. palenl.. Braseli. Bom.Bochstaet im
Za Vsesveti se priporoča tvrdka
L. J. Frohlich, Ljubljana
Hrenova nlloa štev. 17.
za prenovitev nagrobnih križev, grobnih okvirjev, pozlačevanje napisov itd.
Izvršitev naglo in ceno.	2040
trajno službo
se sprejme takoj 14 do 15 letni deček, kateri je mirnega značaja, prijaznega vedenja in sin poštenih starišev, kateri bi pomagal pri raznih gospodarskih in tudi trgovskih delih ki so za njega pripravna, oziroma se sprejme tudi kot. učenec v trgovino s popolno preskrbo. Naslov novrfiz prijaznosti unravn. lista.
Josip Mrak
trgovec in posestnik v Reki
Antonija Mrak rojena Ješe
trgovka v Ljubljani
poročena
Opatija, dne 8. oktobra 1911.
3021
Sanaiorij BMIfllllllMtl
priporočan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih,
tudi nevarne slučaje
hi terične, bolne na srcu, želodcu
pa take ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj.
Dr. Fran Četi, Gornja sv. Mm
pri Mariboru.
3035
se s tem razpisuje. Kot tajnik dobiva letnih 800 K in kot organist pa letnih 500 K. Postranski zaslužek ni vračun-jen. Prosilec mora biti dobro izurjen v tajništvu in v cerkveni glasbi. Nastop s 1. novembrom 1.1. Prošnje je uložiti do 24. t. m. na županstvo. Dogovorno se lahko odda tudi vsaka služba zase.
Županstvo Komen. 2upnl-dekanijskl urad Komen.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
j. ciuha
STARI TRG ŠT. 1
JESENSKE IN ZIMSKE
novosti
VAJENCA
za trgovino mešane stroke, iz dobre hiše, poštenih starišev sprejme takoj
JOSIP BRINŠEK 3036 2
trgovec v Trnovem na Notranjskem.
c&ajvecjc podjetja RonfcRcijsRc stroRe jc
ZZZ cBernaiovič
J&juGljana, cMcsfni tra štev. £
katera ima
že začetkom	4 ma aaa P	4
sesije nad 30.000komadovsve~ žega Blaga po najnižjifi cetta/i
in to:
3029
nad 5000 kom, najfinejših oblek	nad 2000 kom.posameznih hlač
za gospode	in telovnikov
nad 2000 kom. najfinejših po-	nad 3000 kom. oblek za dečke vršnikov, športnih in in otroke
zimskih sukenj	nad 15000 kom. najmodernejše
nad 3000 kom. pelerin	konfekcije za dame in deklice.
Solidna postrežba.	Priznano nizRe cene,
C. kr. drž. obrtna šola v Ljubljani.
Šolsko leto 1911/12 se prične 6. novembra.
l.etos se otvorijo naslednji oddelki: I. Delovodska šola mehanlčno-lebnične smeri za kovinske obrtnike. Pouk traja dve leti.
II.	Šola za stavbne obrtnike (zidarje, kamnoseke in tesarje) s pripravljalnim tečajem in dvema strokovnima tečajema. Vsak tečaj traja pet ntesocev. Daljo tri in pol mesečni mojstrski kurz za zidarje, ki stoje neposredno pred izkušnjo za zidarskega mojstra.
III.	Mojstrska šola za stavbeno in pohištveno mizarstvo. Pouk traja eno leto.
IV.	Šola za lesno in kamneno kiparstvo s tremi letniki.
V. Špecijalni kurzi za obrtnike in sicer: za prostoročno-geometrijsko in projekcijsko risanje, za strojoslovja in strojno risanje, za strokovni pouk in strokovno risanje za mizarje, za strežuiko parnih kotlov, parnih strojev in za vlakovodje. Pouk traja tri do sedem mesecev.
VI.	Javna risarska ln inodelirska šola.
VII.	Ženska obrtna šola z oddelki /a perilo, za obleke in /a umetno vezenje. Vsak oddelek ima dva letnika. Poleg teli dva enoletna ateljeja za šivanje oblek in umetno vezenje.
VIII. Strokovni kurzi za izobrazbo učiteljskega osobja na obrtno nadaljevalnih šolali.
Sprejemni pogoji.
Za oddelke I,, IL, III. in V.: Dovršena ljudska šola, starost vsnj 17 let in učno izpričevalo do« ličnega obrta. Za oddelke IV. in VIL: Dovršena ljudska šola in starost 14 let.
»Vpisovanje se vrši zadnji teden pred pričetkom šole; za spccijalne kurze so bode čns vpisovanja pozneje naznanil.
V javno risarsko in modelirsko šolo se vpisuje vsako nedeljo do konca šolskega leta. Natančnejša pojasnila dajo podpisano ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 0. oktobra 1911.
3023 3
C. kr. ravnaieijsivn.
Notranjske novice.
—	Iz Trnovega na Notranjskem.
Če primerjamo poročila i z raznih krajev o letošnji letini, moramo z nekim veseljem reči, da pri nas ni bila tako zelo slaba, kakor v nekaterih krajih. Seveda jesenskih pridelkov bo prav malo ali tucli nič. Krompirja je precej in tudi lep jc. Najbolj se je suša poznala pri pomanjkan ju vode za ljudi, posebno pa za živino. Več vasi je bilo, kjer so bili vsi vodnjaki suhi in so ljudje morali daleč po vodo z vozovi. Ko smo potem te prosili, nam jc Bog dal res prav dobrega dežja. Padal je bolj plohoma in po noči, po dnevi je pa rada burja razsajala. Zadnje dni pa dobro pada, tako da so se zdaj vsi studenci in potoki zopet oglasili. Pokazali so se pa pri tem že dalj časa zanemarjeni nedostatki glede večkratnega poplavljenja zelo krivo tekočih potokov in studencev, ki v velikem dežju narastejo v široke hudournike, ki napravljajo precej škode in zelo ovirajo promet. Tako da se v velikem dežju ne more priti n. pr. v Koseze, še manj pa na Dol. Zemon, kjer poplavi Reka vse polje, travnike (mlake) in tudi cesto, še celo državno, ki vodi v Reko. Prav lep zgled velike skrbi za to jc mostič čez Reko pri Dol. Ze-monu. Dva bruna — eden že napol zlomljen — in par desk, pa je most, čez katerega gre vsak dan veliko ljudi iz dveh velikih vasi. O ograji ni govora, ker je taka, da bi človeka gotovo spravila v nesrečo, če bi se je držal. To je res škandalozno. V sredi struge moli kvišku železna šina, spomin starega mostu, katerega šini ležita že dolgo na desnem br^u, na pol v zemlji. Ziblje se pa 'a mostič tako, da bi človek mislil, da bo odletel v ondi globoko strugo. Ali c. kr. orožništvo tega nič ne vidi? Saj par posestnikov bi rado to odpravilo, pa ni nobenega, ki bi stvar podrezal in v roke vzel, če ne bo velika nesreča enkrat konec temu naredila.
Shod na Planinski gori. Iz Postojne se nam piše: Lep je bil shod na Planinski gori. Nad 200 mož in fantov je zastopalo izobraževalna društva postojnske dekanije kljub temu, da je bil delavnik in nebo jasno. Polovico jih je pristopilo k sv. obhajilu. Po slovesnem svetem opravilu se je vršilo zborovanje pod lipo. Slišali smo žalostno zgodbo Slovenije otrok, katero sta pisala birt in liberalizem, ki sicer še ruje na vseh poljih, vendar že prepušča svojo last socialni demokraciji; slišali o nasprotnikovih nakanah in njihovem orožju, umazanem časopisju in terorizmu. Izobraževalna društva imajo torej nalogo izpeljati podrobno organizacijo med ljudstvom, širiti pravo izobrazbo potom predavanj, knjižnic in dobrih časopisov. Sklenilo se je priklopiti izobraževalnim društvom balinaše potom odsekov. Z veseljem smo pozdravili navdušene besede dveh fantov, ki sta v krepkih stavkih bodrila tovariše k vztrajnosti in jih svarila, naj se ne tla jo motiti od psovk nasprotnika. Soglasno je bil sprejet predlog, da naj dekanijski odbor izobraževalnih društev priredi vsako leto tak shod. Med skupnim obedom v Planini so igrali postojnski tamburaši. Bil je lep dan, kakršnih ?i želimo več!
—	Slov. kat. izobr. društvo v Rov-lah nad Logatcem je priredilo na novem društvenem odru 1. oktobra narodni igrokaz »Zaklad«. Društvo je pokazalo, da dobro napreduje in da ima izvrstne igralske moči. Občinstvo je pričalo ob koncu igre z gromovitim aplavzom, kako mu je ugajala igra in kako vrlo so nastopali igralci v pristnih narodnih nošah. Na zahtevo občinstva se igra v nedeljo, dne 25. t. m., ob treh popoldne ponovi ob znižanih cenah. Kdor hoče kaj lepega videti, naj pohiti v Rovte.
—	Novo gasilno društvo. Iz Unca poročajo: Ustanovilo se je pri nas gasilno društvo za vasi Unec, Slivce. Pristopilo je takoj nad 30 članov. Odbor se je sestavil iz sledečih gospodov: Avgust Bclle, načelnik; Fran Gnezda, namestnik; Peter Repič, tajnik; Simon Ri-barič, blagajnik; Janez Šlajnar, Andrej Jernejčič, Ivan Urbas, odborniki; Lovro Šebenikar, Franc Melliva, odbor-niška namestnika.
Darovi.
DAROVI ZA POGORF?1-.C13 V GABRIJAH.
Dodatno k zahvali z dne #8. avgusta t. 1. veže me prijetna dolžnost., hvalo izreči še nekaterim blagim dobrotnikom pogorclccv Gabrij in sicer:
Gospod pl. Fichtenau na Strugi 50 K. — Župnik Lebar iz Črmošnjic 2 K.
Župnik in župljani, Poljano nad Škofjo Loko 10 K. Župnik in župljani Leše pri Tržiču 10 K. — Duhovni svetnik in župljani na. Bledu 24 K. — Župnik in župljani v Spodnji Idriji 25 Iv. — Župljani v Žalini po g. župniku 30 K. — Župni urad Godovič 8 K. — Neimenovan dobrotnik iz Nadanjesela 25 K. — Župni urad Kamna gorica 15 K. Sv. Jakob ob Savi, župnik 5 K. — Župnik in župljani Sv. Križ nad Jesenicami 10 K. — Duhovnijski urad Begunje na Gorenjskem 35 K. - Ignacij Zaplot-nik, katehet. v Ljubljani 10 K. — Župnik in župljani, Sora 11 K 41 v. — Župnik in župljani. Sv. Lenart nad Škofjo Loko 25 K. — Župnik in župljani, Rib-no 15 K. — Župnik in župljani, Smlednik 40 K. — Župnik in župljani, Šenčur pri Kranju 70 K.
Toraj še enkrat vsem imenovanim dobrotnikom, pa tudi tistim, ki niso hoteli imenovani biti — tisočera zahvala v imenu pogorelcev.
Omeniti mi je še, cla je trgovec g. Barborič iz Novega mesta razdelil veliko blaga in obleke med pogorelce ter jim, kot svojim odjemalcem tudi denarno podporo preskrbel. Hvala mu!
Večina jih bo kmalu v svojih hišah stanovala. Dne 21. t. m. se je pogo-relec Franc Ucman pri vožnji, od kar-tuzijanov darovanega hrasta, ponesrečil. Prepeljali so ga v bolnišnico. Revež, gradnja mu bo zaostala.
Brusnico, 22. septembra 1911.
Nemanič.
Marošajte ..Slovena".
•U,h-v:
xn Nič ni boljšega
za hitro prireditev jako okusne
goveje juhe kot
um
kocke m govefo pite
a § vinarjev.
MAGGI,EVEkocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave.
iiHhnp
MIKU!!! '
Prave samo z imenom MAGGI In varstveno znamko zvezdo s križem.
najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Wolfova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, cla izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-bine, plašče, kazule, pluvljale, dalmatlke, velnrae, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje so vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In naJpoSteneJSo postrežbo, prosi, da a« pri naroollih livoll ozirati na prvo domano tvrdko.
Gospodična
vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi z lepimi spričevali, išče službe kot kontoristinja ali pisateljica na stroj. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 2978
2 čevljarska pomočnika
sprejme takoj Ivan Piš, čevljar, Zgor. šiška 106 pri Ljubljani.	2994
Posestvo naprodaj
poleg farne cerkvc v št. Vidu pri Zatlčni št. 59 pripravno za kakega kolarja ali kovača. Ker ni nobenega kolarja v tej veliki okolici, dela bo imel vedno dovolj. Odda se tudi v najem; pozneje lahko kupi, ako mu bode ugajalo. Vrt za zelenjavo in za 8 mernikov setve, njiv. Na posestvu je 3600 K vknjiženo kar lahko ostane, drugo pa na obroke po dogovoru.	2968
na Glavnem trgu št. 181, kjer je vzidana Prešernova spominska plošča. Pripravna za gostilno, trgovino ali drugo obrt. Več se izve pri lastnici KatI RoMek.	2927
302-1
še skoraj popolnoma nov, amerikan-skega sistema, se proda za 100 K pod prvotno ceno. Več se izve pri Luku Sevnik, Podutik, pošta Sp. Šlska. 3024
Glace rokavice
za dame po K 170. za gospode po K 1*80 ter vse vrste drugih rokavic, dobro blago, dobavlja po nizki ceni J. Emmer, rokavičar, Praga, II., Jung-manova 11.	*	2930
Kam pa prijatelj?
V Vižmarje št. 61. Tam prodaja G. PODREKAR prav prijazno
"9
2701
hišo z vrtom
iiisia ii e
v Studenem pri Postojni.
Plača je: v denarji do 600 kron. Štolnina, prostovoljna bira v žitu, krompirju, fižolu, razni darovi. Nastopi se 1. novembra 1.1. — Samski imajo prednost. Župni urad v Studenem, dne 30. sept. 1911. 2951	Dom. Janož, župnik.
zmožni nemškega jezika se sprejmo ali nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro - Ogrski dovoljenih srečk. Ponudbe pod »Merkur«, Brno, Nova ul. 20.
morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi v tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagi trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov tr| štev. 5.	282
Prodajalka!
trgovsko izobražena, z večletno prakso, vajen knjigovodstva, išče primerno službo takoj. Gre 1
na deželo, Štajersko aH Koroško. Cenj. ponudbe: »Zanesljivost«, post rest. št. 10(1 2977	Ljubljana.
Ugodno in ceno se proda 2811
V«®
■BSSgManHUNHBK!
na Gorenjskem, na najboljšem kraju Dober uspeh zajamčen. Resnim kupcen natančnejša pojasnila drage volje n; razpolago. Naslov pove uprava lista
z gostilno in mesarijo, sobam za tujce in hlevom, se proda
z gostilniško in mesarsko opravo vrei v nekem mestu na Kranjskem 12.000 K. Samo polovico se takoj plača Več pove gosp. Iv. Kernc v Ljubljani Hflšerjeva ulica 12.	2W:
z izk ušnjo za kur j ača. se sprejme takoj v nekem tovarn, podjetja
Pismene ponudbe z navedbo sta-rosti, stanu, dosedanjega službovanja naj se pošiljajo na upravo 2972 ..Slovenca" pod šifro »Strojnik"
1 kg sivega skubljencga K 2 —, boljžcga K 240, po! belega primi K 2-8(1 Belega K 4'-—, finega mahkega puha K 6, prvovrstnega K "!■—, 8-— lil 9 60 Sivega puha K 6 —, 71--. belega finega K io-—, prsnega puha K 12'—, od pet kg naprej franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudeCerja, mod cga ali bcloqa inlct uianking) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2. vzglavnicama, vsaka, 80 cm dolga. 60 cm Široka, zadoslr.o napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16 —, s pol puhom K 20 —, s puh perjem K 21. Posamezne pernice K 10.-, 1/.—, 14'--, 16— Posamezne vzglavnlce K 3-—. 3'50, 4-—• Pernice 200x140 cm velike K 13, 15— 18--, 20—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50, 5--. 5-K>. Sood. p.rnlce iz najbolj, gradla za postelje 180X116cm velike K 13.-, 15'—, razpošilja proti povzetju ali naprej vplačilu	v	2427
Maks Berger Dešenica343/a Češki les
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne-Bogati Ihistr. ceniki vsega pastelnega blaga zastonj.

prvi in edini slovenski voiaševaiec in iroovec glasovirjev
v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13.
planine in Itarmonife, ffietS
sti glasu, enakomerne barve, hromatike, ter lahkega in prijetnega igranja, izključno le iz najboljših tovarn dvornih in komornih tvrdk, prodajam po nizkih in brezkonkurenčnih cenah. To storim tem lažje, ker imam svojo lastno zalogo v prostorih, spadajočih k stanovanju, da se izognem veliki režiji, in ker ne tržim s tujim denarjem. — Vsak instrument v moji zalogi je trpežen in zanesljiv, ker ga kot strokovnjak preiščem, in dam pri nakupu vsakemu 10 letno pismeno jamstvo. Preigrane glasovirje imam vedno na prodaj. Vglaševanja vseh sistemov glasovirjev izvršujem kot Specialist sam in brez pomagača ter vsa popravila te stroke. - Pri nakupu zamenjam ugodno stare glasovirje. Glasbeni Matici in drugim slovenskim zavodom vglašuje glasovirje izključno le konccsijonlrana tvrdka G. F. Jur&seU. Vsak kupi boljo pri trgovcu, pravem strokovnjaku, nego pri noizkazanem strokovnjaku! Varujte se trgovcev, kateri zabavljajo čez svoje sotrgovce, dobro blago se samo hvali-
Dunajska cesta št. 22
LJUBLJANA
konces. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči ln prenos moči, telefonske in brzojavna naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in petroiin ter Diesel-ovih motorjev. V zalogi vedno v veliki izberi: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, teleioni, vsakovrstni inštalac materijal, mazilna olja in masti, sesalko, svetilniki za elektriko in plin ter sploh vse tehn. potreb&čSue.
nasproti kavarne »Evropa*
-ni-* M
B35555i555m mmSSSEESESSSSSmSS on
sprejema vsakovrstna mehanična rlela in popravila vsakovrstnih strojev. Dela so izvrše solidno, točno in po najnižjih ceaab.	Proračuni na zahtevo zastonj.
Zavod sa tehnične in elektrotehnične napravo.	748

Za ogrske Slovence.
(Dopis od meje.)
Ogrski Slovenci, to je oni del slovenskega naroda, ki prebiva onstran Mure, pod ogrsko krono, sc zadnji čas precej živahno gibljejo, akoravno so v cerkvenem, državnem in prosvetnem oziru popolnoma odrezani od ostalih Slovencev. Med nje zahaja mnogo slovenskega berila, knjig in časnikov. Štajerski slovenski Muropoljci pošiljajo prebrane časnike in knjige med Prekmurce ali Medžimarje. Tudi nekaj slovenskih dijakov pra.v hvalevredno deluje za probujo in napredek prekmurskih Slovencev. Če bi sc Slovenci pravično šteli, kar pa na Ogrskem nikakor ni, bi sc gotovo naštelo do 100.000 ogrskih Slovencev.
Velike važnosti med našim narodom so gotovo trgovci in obrtniki. Tudi med Prekmurci in Medmurci opažamo to. Trgovci in gostilničarji so glavni faktorji mažarizacije, so pa tudi dobri nositelji slovensko-n a rodne ideje med Slovenci. Samo žal, da so slovenski trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki med ogrskimi Slovenci bele vrane. Trgovski naraščaj se vzgaja le v ogrskih mestih, se tam pomažaii in deluje potem med rojaki kot janičar.
Nekaj probujenih rodoljubov med Prekomurci je izrazilo željo, da bi bilo za napredek ogrskih Slovencev zelo važno, če bi se slovenski dečki iz Prek-murja in Medmurja podali v uk k slovenskim trgovcem in obrtnikom na Štajerskem in Kranjskem.
Imamo naslove od rodoljubov, ki bi zbirali na Ogrskem dečke in jih kot trgovske ali obrtniške vajence poslali našim trgovcem. Oglasite se torej slovenski obrtniki pri »Slovenski Straži«. Ona vam bo dala naslove od teh učencev. Tudi na ta način bomo rešili mnogo naših bratov gotove narodne smrti.
Organizirati pa bi bilo zopet treba pošiljanje prebranih časnikov, posebno nabožnih med ogrske Slovence, ki silno radi čitajo. Tudi to delo naj organizira naša »Slovenska Straža«!
Prodajalka
popolnoma vešča trgovine z mešanim blagom,
z dobrimi spričevali, želi ctalnn elnvlia na deželi, proti mali plači. »t(UUC OlU£UB Vstop takoj. Cenjene ponudbe pod ..PRIDNOST-' Frančiškanska ulica 8 t nadstropje, LJUBLJANA.	2995
Pianino
lep, skoraj popolnoma nov, se zaradi pomanjkanja prostora po zelo nizki ceni proda. Naslov pove uprava lista. 3012
Ceno češko posteljno perje.
Kilo sivega puljeneqa K 2.-, boljšega K 2 40 polbelega K 3-60, belega K 4-20, prima kakor puh mehkega K 6'-, veleprima K 7-20, naj boliSa vrsta K 8-40 Puh siv K 6 -, bel K 12--, najfinejši prsni puh K 14-40. Od 5 kg naprej
Br Zgotovllene postelje
blazina 180 cm dolga 116 cm široka po K 10-—, 12-—, 15 -. 18 —, 21 —. 200 cm dolga 140 cin široka po K 15--, tS--, 18 —, 21-—, zglavnica 80 cm dolga 58 cm široka po K 3-—, 3-50, 4"-, 90 cm dolga 70 široka po K 4 50, 5-50,6- Razpošiljanje franko po povzetju od K 10-— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoCe denar nazaj. PoizkuSnje in cenovnikl (ranko. Artur VVollncr, Lobes pri Plzno 159. Češko.
Dobre
vinske sode
Iz hrastovega lesa. prav močne ln nekatere skoraj nove
od 56—100 litrov „ 200—500 „ „ 600—1000 „
proda po nizki ceni
Fran Casd® 2784 1
otoški trgooec
Lingerjeva ulica 1. za Škofijo
Priporoča se tndl na|llnc|ši vermouth po zelo ugodni ccnl.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Dobro računale !
in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu
,.pravega :Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost »pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala.
1585
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredste, posebno opozarjajo zdravniki no
naravna
alkalična kislina
ter je posebno pripravna zaradi svojega .nilega vpliva in jo toraj zapisuiaio pri želodčni kislini Bkrofeljaih. krvlcah, otoka žlez itd, in ravno tako pri k&t&ru sapnika in oalovam kailju. (Dvornega svetnika LOachnerja onem-grafija o Gieashfibj Sauerbrunn.
izvirek: Giesshubi Sauerbrunn,
želez. p*sta|a, zdravilno kopališče pr) Karlovib v ari a Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lakarnah, večjih Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah i jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-iu, Peter Lassniku In Andrej Sarabonu, Ljubljana.	rt452—-19
Spreten
se išče za večji
Kristjan, 22—28 let star, ne-oženjen, popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Splošna in trgovska izobrazba. Ponudbe pod: »002—W. A. 7288« na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Scilerstatte 2.	2989
Izdelki solidni.
m*
Zmerne cene.
♦ Zaloga pohištva In tapetniškega blaga ♦
Fr. Kapiis, LJubljana
Marije Terezije cesta št. 11.
Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd.
2924
□
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
C
Priznano na.oečia, resnični® domača, Ze 25 let obstoječa eksgtorlna fortiha.

9
mr
i
samo nasproti Frančiškanske ccrkve
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu
on to rej lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legali in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
ure
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
Ncdoscžno velika izbira. — Večletno jamstvo.
zastonj in poštnine prosti.
637 1 Ceniki
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini usojam si kar najtopljejo priporočati svojo bogato zalogo
»meirikoD

iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga sc nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkoga oskrbuištva. lstotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Izvršitev naročnin bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.	'_'750
Z odličnim spoštovanjem
Fr. Kunovar "g? Ljubljana
novo pb-
Telefon št. 41.
Centrala na Dnnaju, - Ustanovljena 1864. - 29 podružnic.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjigo ter na konto-korent z vsako vedno ugodnim obrestovanjem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi, vanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil, njevanjo in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
,	Ustmena in pismena pojasnila ln nasveti o
Klici i.
na, prel I. C. Mayer
Delniški kapital ln reserve 52,000.000 kron.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — izplačevanje kuponov in izžrebanjo vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodaja-nje deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja.
vs -h v bančno stroko spadajočih transakcijah vsekdar brezplačno.	■■
vlog na
dnevnim
—	Kupo-
—	Shra.
2094
Najcenejša vožnja v Ameriko.
L Kristin
oblastveno koncesiloni-rana potovalna pisarna
za
:: Ameriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
i fi H	SJ B? S3	31« 52-1 g g
Najcenejša vožnja v Ameriko.
mizarski mojster V Ljubljani
Dunajska cesta 19 (Medjatova hiša) :
priporoča svojo bogato zatoao hišne oprave :
Naročila se točno izvršujejo.	::
Cenik s podobami zastonj in franko.
48
Najcenejša zaloga. Cene brez konkurence.
Mnogokrat odlikovana.
A\nogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščcm samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
Vzorci za sfilh
asdsso siajnacjep
srfe, siagfene
pafoššfaesse mizarje, SiiSns posssfniks ter z si dsssisSa parabo
Dllsseldoffsice oljnate liarce
za umetnike
za umetniško slikanje "—.......
za spalne ter jedilne sobe in salone. 2)ivane vsake vrste. JVCodroee, žitnnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
—m"'
Lake
za
Sledilno voščila za pode
priznano naftialgše
(S. i r«l j Ifhfvt Va
m Mjm
^F 1 'Ml
za sfrsje
Suhe kemlL
glazura za tla | marifte trg š«. i. ! o3]6 m porle
priporoča
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firnože, Iskc ln steklarski kis].
Zalsteuafte cenike §
rBneannsMB
Zafiieoffllfe esbsIEis 5
2164
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVhLLI * PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic po-stainentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamnastega blagu in Samotne opeke.
Vsa dela so solidno in strokovnJaSho izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patonl Jhrul"
Dsisialsfea gesta it. 13 poleg „Figooca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuecja
rastnega steklarstva In slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmo-' dernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3314
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n. odjemalcem v ogled.
puSkar u Ljubljani Židovska ulica št. 8
g priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih iu čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in
~— ■ • ------ ------1 tudi glede strela vse druge puškarske izdelke.	1_
Posebno dobre so lahke trocevke in puške z jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles.) Najnovejši topiči, velika zaloga vseh lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam 2687 10 s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Jix m sin
iiatsajska cesta |7, Ljubljana«
335 8
iz prvih tovarn Avstrije: D£it%opp, Styria (Puch), ¥L?s>ffempad.
izborna konstrukcija in elegantna izvršiiev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezenja poučujemo brezplačno
Ceniki zastonj in fpareko.
z modernimi, velikimi brzopariiiki iz
Ljijane iu tatvin« v M-M in čez AntwerpGn v Boston.
je proqa
rtttn
Na naših parnikih „Lapland", «Finland», •Kroonland«, »Vaderland«, «Zeeland», «Sam-land«, „Gothland", „Marquette", „Menominee", „Maniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-
Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna
rejene v kajite za 2, 1 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-
postrežba in spalnice ponovem urejene za 2, 1 in 6 oseb, za vsakega potnika nega pomena in iraja vožnja 7 dni.

Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno ce~ nejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju. 188 (52-1)
idrilske novice.
i Novi grobovi. Dva abiturijenla idrijske realke je pobrala zadnje dni smrt. Na domu v Starem Trgu pri Ložu so pokopali dopoldne dne 4. t. m. abiturijenta K and are t a, skoro ob istem času pa so prenesli v Idriji v mrtvašnico pri sv. Križu truplo dne 3. oktobra umrlega abiturijenta M c d i -c a iz Št. Petra na Krasu, kamor so truplo prepeljali. Prišel je bil v Idrijo, da v jesenskem obroku napravi maturo, dozorel pa je nepričakovano za smrt. Napadla ga je angina, kateri so se pridružile še druge bolezni in ga v par dneh umorile. — Dne 4. oktobra je umrl po dolgi bolezni Franc Vonči-n a , ki je bil več let občinski tajnik.. — N. v m. p.!
i Občni zbor podružnice Slomškove Zveze za idrijski sodni okraj je bil dne 4. oktobra. Zbranih je bilo lepo število članov, mlajših in starejših. Na zboru je podal nekaj zanimivih črtic o razmerah v Istri prof. dr. Pregelj, ki je obljubil, da bo tudi v prihodnje rad sodeloval pri zborovanjih s primernimi predavanji. Ker je dosedanji predsednik Josip Novak, kot c. kr. okrajni šolski nadzornik odšel iz Idrije, bil je izvoljen za podružničnega predsednika soglasno c. kr. učitelj Rafael Gostiša. Upamo, da se bo podržnica tudi pod njegovim vodstvom dobro gibala.
i Trasiranja novih cest v našem okraju, naročena od deželnega odbora, .so za letos dovršena. Kratek dan in deževno vreme ustavi taka dela. Nadejamo se, da se izpolni prihodnjo pomlad želja premnogih posestnikov, ki bi radi videli, da se resno misli tudi na zvezo Spodnja Idrija—Znojila—Sovodenj, ki bi nas zvezala najbližje s Poljansko dolino. Da imajo naši kraji mnogo želja, ni čudno, ker so bili dosedaj popolnoma prezirani. Vzdrževale so se v bolj ali manj dobrem stanju samo tiste ceste, ki so vezale Idrijo naravnost z zunanjim svetom. Da tudi kmečki posestniki potrebujejo dobrih cest, so upoštevali liberalci samo pred volitvami. Ko so minile, je ostalo vse pri starem.
i Kar rekurze zadeva, povemo kle-petavemu »Narodovemu« dopisniku enkrat za vselej to-le: Kaj je zakon samo za naprednjake? Kako dobro se je zdelo »Narodovim« pisarjem, ko so vlagali ob času gerenta Pegan, Drgtin, Lapajne, Šepetavec, Val. Lapajne in drugi naprednjaki pritožbe proti odlokom gerentovim! Celo tedaj se niso zganili, ko so imenovani gospodje ugovarjali sklepu gerentstva, da se zvišajo občinskim uradnikom plače. Naprednjaki so tedaj rekurirali prav proti vsakemu tudi občini najkoristnejšemu sklepu županstva, pa bi ne smeli mi rekurirati proti sklepom občinskega odbora, ki sc nam zde protizakoniti ali prenagljeni ali večini davkoplačevalcev kvarni? Ali naj molčimo samo zato, da se more iz občinskega denarja pomagati enemu ali drugemu napred-njaku na konja ali vsaj na noge? Zakon imamo in posluževali se ga bomo, kadar se nam bo zdelo, da se ne dela za koristi občine. Ostrašilo nas pa tudi ne bode »Narodovo« zabavljanje.
i Podpore idrijskim visokošolcem je »Narod« zopet uporabil, da je udaril po odbornikih S. L. S. Prepričanje vsakega poštenega človeka je, da sme vsakdo svoje mnenje prosto povedati. Liberalci nam bi radi jezike zavezali, a ne bo šlo. Gospod Dragotin Lapajne se kar ne more uživeti v novo dobo. Odbornik S. L. S. je predlagal, da naj sc obravnava o dijaških podporah v tajni seji. Naprednjaki in socialni demokratje pa so bili drugega mnenja. Notar Pegan je izjavil, da se ni treba sramovati visokošolcem, če sc njih prošnje javno rešetajo. Vpraša naj pa nekoliko ljudi, kaj o tem sodijo, pa bo prišel ravno do nasprotnega zaključka. Odobravajo tudi vsi mnenje odbornikov S. L. S., naj se podpirajo potrebni in vredni, kar naj pokažejo izpričevala. Podpore same še ne narede moža in dijaka ne rešijo proletarstva, visokošolci pa pokažejo, da študirajo. Če žc občina daje tisočake, naj gleda, da bodo pod-pirancem res pomagali do odličnješe socialne stopnje.
i Ekspozitura c. kr. okrajnega, glavarstva in S. L. S. »Narod« laže, da je naša stranka proti temu, da bi sc hiša št. 509 prezidala za pisarno ekspoziture. Ker poznamo naše naprednjake, da jim gre še sedaj samo za to, da bi po tem ali onem ovinku prišli do liberalne čitalnice, zahtevamo, da županstvo najprej dožene, ali se namerava ustanoviti ekspozitura in se dogovori z vlado, kakšni prostori naj sc pripravijo, da bodo primerni. Čemu naj občina zida prostore za ekspozituro, če se ne misli nanjo? Ako pa sc namerava ustanoviti, čemu naj bi nc bilo dogovora, ; kakšnih prostorov bo treba, da se kaj primernega zgradi?
i Pogodba čitalnice z občino, kakor se jc nameravala skleniti, se je prebrala v zadnji seji. »Narod« pripoveduje, kako skromne zahteve jc stavila čitalnica za '^00 kron. Samo »majhno sobo in tri dni v letu« za 200 kron najemšči-ne, kaj to ni malo? V načrtu najemne pogodbe, kakor sc je prečital v javni seji 10. aprila 1908, pa beremo v § 5.: »Mestna občina idrijska se dalje zavezuje prepustiti društvu »Narodna čitalnica v Idriji« brezplačno uporabo vseh pritličnih prostorov z opravo vred in galerije v hiši št. 509 v Idriji: a) brez vsake predidoče oglasbe dne 2. svečana, dne 26. grudna in dne 31. grudna vsakega leta najemne dobe; b) po pred-idoči enomesečni oglasbi na predpust-no soboto ali predpustno nedeljo ali predpustni ponedeljek ali pustni torek, ker ima društvo »Narodna čitalnica v Idriji« pravico prosto si izbrati enega izmed teh dni; c) po predidoči tritedenski oglasbi vsaki dan v letu, ako bi ti prostori ne bili že oddani drugemu društvu. Uporaba teh prostorov je brezplačna tudi tedaj, če bi »Narodna čitalnica« pobirala vstopnino za svoje priredbe ali odstopila uporabo teh prostorov, kar sme vsekdar brezplačno storiti, kakemu drugemu društvu.« To so tisti trije nedolžni dnevi! In to jc šele načrt, kakšna bi bila šele pogodba, da bi ne mogel blizu ne klerikalni ne so-cialnodemokraški župan. Kdo torej farba? Obenem nas prav veseli, da je bila dana prilika osvetliti trditev na-prednjakov, koliko bi dvorana mestu nesla. Kajpada, liberalni frakarji bi smeli »po preidoči tritedenski oglasbi« vsaki dan v letu dvorano rabiti izključno brezplačno, delavci pa naj bi plačevali! Sicer pa tako nc bi prišli v pošte-vanje, ker bi bila dvorana tako »že oddana drugemu društvu«, če bi jo rabilo kako naše društvo.
Sprejmejo se:
iiovoi in liori$tii ja
ki sta vešča slovenskega in nemškega jezika, če mogoče tudi stenografije, nadalje
zmožna obeh deželnih jezikov in knjigovodstva. Pismene ponudbe, v katerih sc naj navede dosedanje službovanje in zahtevek plače, je poslati s spričevali na naslov Peter Majdič, Celje.	2964
Mirana soba
s posebnim vhodom se odda. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovcnca'1,
2906
Podpisani si usojam vljudno naznaniti, da sc nahaja odslej moja
trgovina z moko
v Šolskem drevoredu š*. 8 v Mahrovi hiSi zraven mesarja Počivalnika, ter se sl. občinstvu uljudno priporočam za nakup vsake vrste moke. Postregel hodom z najboljšim blagom. Velcspoštovanjem
ANTON JERMAN
trgovec z moko, Ljubljana, Šol. drevored št. 8.
- Absolutno zajamčeno -
2305
Kmetijsko društvo
v VipavL
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoškofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1910 po 57 do 60 K za hektoliter postavljeno na kolodvor v Ajdovščino.
Sortirano vino rizling je po 62 K, beli burgundec po 70 K in ,.Zelen" po 80 K. Manj kot 56 ltr. se ne odpošilja.
Buteljke a s/4 ltr. iz 1.1908 so po 2 K, in ,,Zelen" 1. 1908 po 2*40 K.
Kleti nadzoruje dekan vipavski.
3006 2
mlajši, vešč slovenskega in italijanskega jezika, dobi stalno službo v večjem industrijskem zavodu v Čeških Budjejevicah.
Služba se more nastopiti dne 1. novembra tega leta.
Ponudbe pod „Kontorist 40" na upravo lista.
sprejme takoj v trajno ifalo Ambrož Ivan, krojaški mojster na Glincah štev. 251 pri Ljubljani. Plača po dogovoru ali akord.
J S B j P J
M glazaire za tla izborne specialitete.ki se naglo suše in lih vsa k lahko rabi.
Zaloga tovarne za lake
Ludvika Marxa i pr: Mi BRATA 11, MM.
Pozor!
Pozort
Trgovci, konzumna društva, g gostilničarji in kavarnarji! q
Strokovnjak prvo vrsto, nauči vsakogar proti ffi majhni odškodnini Izdelovati	g
brezalkoholne = 1
—......... pijače,!
sadne soke in limonade j
s sadnim okusom, kakor malinovoc, limonade, B jabolčuik, lirušovec. aprlkose itd.	g
Ker je navodilo lahko priučljivo ter g odgovarja popolnoma zakonu in izde- K lovanjo dobičkanosno, se to priporoča H malim in velikim obrtom.	fc
Dopisi naj so blagovolijo pošiljati pod ^ ,(Strokovnjak" poštno ležeče Ljubljana U glavna pošta.	2970 (»
Podpirajte domačo Industrijo 1
rvMM
Liubljana, Sodne ulica.
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne h spodnje jopice, raoderčke, telovnike, nogovice, rokovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materiial za stroje itd. na drobno in ua debelo. Šivalni stroji od 70 kron naprej. Pletilni stroji patent „Wiedermann" je edina in najugodnejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno.
Ker delam brez agentov so cene veliko nižje.	m
Stare nopvics se ceno podpletujejo!
velezganjarna sadja, LJubljana
priporoča v svoji lastni žganj arui 2258	kuhano
s
V zanesljivih kakovostih oddaja v množinah od 25 litrov naprej.
"nv.V, Vml^i^l V i * r
■3 O
O <
ta ►t B
V.K
6C
H«
O (O 3
itn
Najboljša češka tvrdka! Ceno posteljno perje!
t kg sivega, dobro skubljenega 2 K; boljšega 2 K 40; prima polbr.lega 2 K 80; belega 4 I<; belega puha 5 K 10; t kg izredno finega, snežno-belega, skabljenega 6 K 40, 8 K; 1 kg puha (i K, 7 K; belega puha tO K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se pošlje franko.
Dovršene postelje
2779
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-blaga, J. pernica J80 cm
_______pernice
široke, 13 Iv. 14 K 70, 17 K 80, 2t K; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke, 4 K50, 5 K 20, 5 K 70, spodnje pernice iz močnega, pasastega gradla, 180 cm dolge, 116 cm široke, 12 K 80, 14 K 80. Pošilja proti povzetju od 12 K višje franko. Zamena dovoljena, za nepovoljno denar nazaj.
Cenik zastonj in franko. S. BENISCH, v Dešenici štev. 818. češko. fienik zastonj in franko.
stavbeno in galanterijsko kleparstvo Ljubljana, sv. Petra nasip št. 45.
H B D B
m«EP
Priporoča se sl. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela, obenem priporoča se častiti duhovščini za pokrivanje novih stolpov (zvonikov), popravljanje in barvanje istih brez odra.
Postrežba solidna in točna.
H9EP
t
pisarna v
v Mih Gnitielinih 1,20
Resljeva cesta št. 2
priporoča svojo izborno zarezano strešno (falc) in zidno opeko na stroj v vsaki množini.

E 143/tl 144/11-32
2667 (3)
Dražbeni oklic.
To zahtevanju dra. Frana Mayer Kot upravitelja konkurzne mase in (,Ljndtke hrantlnloe In poiojilnlo« v Ctlji" bo due
23. oktobra 1911 in naslednje dni
tevzemši petka in sobote na licu mesta dražba sledečih zemljišč po sledečem vera t v enem redu.
A. Vsako zemljišče zase v sledečem redu:
1.	vi.	št. 25 kat obč.			Topolšica
o	u	„ 88	»»	91	Drožmirje
3.	ii	„ 208		91	»
4.	n	„ 178	91	99	91
5.	,i	„ 179	v	91	99
6.	*	„ 200	99	91	99
7.	H	„ 301	91	99	99
8.	II	„ 202	91	99	99
9.	,1	„ 203	91	99	99
10.	n	„ 204	99	99	99
11.	99	„ 18	n	99	Skorno-Šo&tanj
12.	»1	„ 50	99	99	Raune
13.	99	„ 181	ti	99	99
14.	99	„ 182	99	99	99
15.	99	„ 183	99	99	99
16.	II	„ 184	99	91	99
17.	11	„ 185	9*	99	» *
18.	19	„ 186	99	79	99
19.	99	„ 187	99	99	99
20.	n	„ 188	99	99	99
21.	II	i, 189	99	99	99
22.	H	„ 30	9»	99	Šoštanj
23.	«1	OlTU	99	99	99
24.	99	,, 45	99	99	91
25.	99	* 77	*	99	r>
26.	II	i. 54	99	99	99
27.	n	„ 612	99	99	99
28.	99	„ 28	99	9t	99
29.	II	i, 613	99	99	99
30.	n	„ 1	99	91	Skorno-Šoštanj
31.	ii	„ 47	99	99	99
32.	»	„ 58	99	99	99
33.	ii	* 102	99	99	So&tanj
34.	99	„ 18	99	99	* 99
35.	99	w 20	99	99	99
36.	II	„ 59	99	99	99
37.	II	„ 155	99	99	99
38.	II	n 342	99	99	99
39.	II	„ 365	99	99	99
40.	99	„ 277	99	99	99
41.	99	„ 287	99	99	99
42.	99	99 343	99	99	99
43.	»1	i, 400	11	91	99
44.	II	„ 150	99	19	99
45.	II	„ 349	99	>9	H
:upinah,		ki tvorijo		posajnezne skupne gospodarske	
17.	vi.	it. 342	
18.	ii	w	365
19.	n	ii	30
20.	ii	ii	277
21.	ii	ii	387
22.	n	u	343
23.	»	99	400
24.	it	n	399
25.	9'	ii	28
26.	II	ii	102
27.	II	ii	18
38.	11	,i	20
29.	II	99	45
3(1.	n	99	77
31.	99	99	150
32.	99	99	349
33.	II	99	59
M
kat. obč. Šoštanj
— n
pritikline
najemninsko pravice Šoštanj
» »
M H II
» >1 JI II
J» II »I >1 II II
polovica 12580 polovica pritikline 228 1337
»i
stvarne pravice
194	E 40 h
20223	„ - „
30	„ - „
600	„ - „
3296	„'- „
4127	„ - „
131	„ 20 „
659	„ 40 216 294
8805	„
12580	„ 37
228	„
1967
693	„
100	„
» ti
in sicer:
1.	Skupina A., obstoječa iz zemljišč vi. st. J, 47 in 58 katast. občine Skorno-Šoštanj.
2.	Skupina B., obstoječa iz zemljišč vi. št. 102 in 18 kat. občine Šoštanj.
3.	Skupina C., obstoječa iz zemljiSč vi. št. 20 in 59 kat. občine Šoštanj.
4.	Skupina D., obstoječa iz zemljišč vi. št. 155, 342, 365, 277, 287, 343, 400, 150, 349 kat. obč. Šoštanj.
5.	Skupina E., obstoječa iz zemljišč vi. Št, 50, 181. 182, 183, 184, 185. 186, 187, 188, 189, kat. občine Raune.
C. Vsa la zemljišča na enkrat kot celota. K dražbi namenjena zemljišča so cenjena sledeče:
1. vi. št.			25 kat. obč.			Topolšica	2641	K 66	h
2.	99	II	54	99	99	Šoštanj	2898	„ 85	li
3.	99	II	88	99	99	Drožmiije	6010	„ 59	II
4.	>9	99	178	99	99	99	4055	99	>9
5.	99	M	179	H	II	99	1907	II —	99
6.	99	II	200	99	II	99	4452	ii 80	II
7.	99	II	201	99	II	99	644		99
8.	99	II	202	99	99	99	1428	ii 40	99
9.	99	II	203	99	II	99	847	,1 95	99
10.	99	11	204	99	II	II	1044	n 80	99
11.	II	99	1	99	99	Skorno-Soštanj	44	ii 27	99
12.	99	99	47	99	99	n	2269	ii 4«	19
						vodna moč tukaj	1500	ii —	99
13.	99	99	58	99	99	Skorno-Šoštanj	909	„ —	99
						vodna moč tukaj	1500	ii —	99
14.	II	99	18	99	99	Skorno-Šoštanj	14562	,i 25	99
						pritikline	80		H
15.	II	99	50	99	99	Raune	28017	i, 30	II
16.	99	9>	155	99	II	Šoštanj	7774S	n 80	II
						vozna pravica	400	„ —	II
						stavbna pravica	500		99
						najemninska pravica	3000	ii	99
k št.
1.	ex A.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19. 30. 21. 32.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
1. ex B. 2
3
4
5 C.
„ „	2482 „ oo
3786 „ 20 2289 „ 06
n n	1873 „ 51
i najmanjši ponudek znašata kakor sledi varščina: najmanjši ponudek;
rtu i r li u	^nn^ tr -fH i
II
. 99 „ )l 9)
))
, 09 „ i 80 „
43 „
ii i> u M P
„ 56 20 06 „ 51
vaiauiun;
264 K 17 h 561 „74,, 39 „ 33 „ 405 „ 50 „ 190 „70,, i, 28 „ „ 40 „
ii ®4 „
„ S« ,,
104 „48 „ 1464 „ 23 „
najmanjši ponudi 1761 K 11 h
445 64
142 84
144	„ 96
177	„ 06
182	„ 80
435	„ 95
„68 72
79 „ 90 „ 131 „ 36 „ 1304 „ 77 „
nc
»
n
»
99 ii
59	„
60	„ 50 „ 84 „ 26 „ 57 „ 32 „ 50 „
ii
ii 43 „
„ 95 „
n 90 „
26
60	„
4	„
329	„
29	„
69	„
248	„
288	„
t	i,
871	„
18	„ 4 376 240
n ii
1280 „ 84 „ 133 „ 71 „
196 „78,, 36 „
187 „ 7634 „
412 13
65 21
19 „44 i,' 2025 „ 30 „ n 70 „ „ 12 „ » 94 „ i. 60 „ 378 „62,, 228 „ 91 „ 622 „ 28 „ 1414 „55,, 384 „ 14 „ 10940 „ 51 „ osm 73
3744 262 „ „ 2703 „ 34 „ 1271 „ 34 2968 ., 429 „ 952 „ 565 „ 698 „ 9761 „ 532 875 8698 966 1180 1218 2906 '„ 177 „ 404 „ 30 2197 196 462 1655 1923 8
5810 120 29 2512 1606 8538 891 1311
1241 „.„ 60899 „ 20 „ 129 „ 60 „ 13502 „ 2571 87
440 „ 144 „ 2524 1526 4148 9430 2560 „ 72757 „ 23 „ 18678 „ 20 „ 145019 K 01 h
i. 90 „ 16
ii 54 „ 34 „ 27 „ 30 „ n n n ii
i, 44 „
n 40 „
ii 40 „
ii n on
II
n ii n
n »
04 „ 77 „ 80 „ ii
54 50 „ 64 i, 74
30 84 80
i, 56 „ 34 i, 66 „ 29 ii
ii »
ii
ii n 52
n "-1 II
n 99 „ i« u
92
n
» 40 „
H 87 „ I, 01 „
y>
„ 34 „ i, 47 „ 10 ., »J
„ 14 „ n 04 „ ii 51 „
i. 32 „ 88 „
11
2801 „ 73 „ 21752 K 86 h
Dražba skupin zgoraj pod B in C zaznamovanih bode pri spodaj označeni sodniji, izba št, 9 dne 13. novembra 1911, eventuelno sledeče dneve.
Začetek dražbe je vsakokrat ob 9. nri predpoldne in se bodo zemljišča zaporedoma dražbala.	>
Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižn izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastTa, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 5 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenoga postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti no stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
C.kr. okrajna sodnim u Šoštanju oddelek II.,
dne 9. avgusta 1911.
Priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstne najfinejše, vedno suhe
MOKE^Pi
I. Jermana naši. Marija Špenko
Ljubljana, Kopitarjeva ulica, Mahrova hiša, nasproti Katoliške tiskarne. 2893
POZOR KOLESARJI!
Mesto 110, samo po 80 K s .Torpedo" prostim tekom po K 03'— prodajam za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka »Sti-lian-Graz" modeli 1911
s 3 letnim jamstvom, sveže, močne pnevmatike po K 5' — , 6'—, 7- — ; ccvi po K 3;50, 4'--, 5-—. Vse
*>	f	, ■	t -— - • fv ,, --	.	, -	• -—
potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanjc poccni. Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni!
Cenik zastonj in franko!	1185
Tovarniška zaloga koles in šivalnih strojev
H. IVelssberg, Dnnaf II.,
Untera DonanstraOe 23/111.
iDMDi nmmmm.
Pozor!
Pozor!
Dobro vpeljano
piva in veri!
v ljubljanski okolici oddam radi preselitve v drugi kraj takoj v najem, eventuelno tudi celo posestvo pod ugodnimi pogoji prodam.
Vpraša naj se do 15. oktobra 1.1. pri lastniku ==
Mat. Dolničar, Šmartno pri Ljubljani.


Lahek zaslužek za na dom.
Fantje in dekletu, že od 14. leta naprej, ki hočejo izdelovati zame predmete, pri katerih si lahko zaslužijo 20 —40 vin. na uro, dobe lahko delo brez posebnega znanja. Za pojasnila in vzorce dela pošljite 00 vin. v znamkah. Znesek sc vrne, ako se prevzame delo. — Izrezljarska trgovina, Pollčnne št. 100, Štajersko. 2909
ležeča na glavnem trgu v Iludolfovem z vso opravo se radi smrti soproga takoj proda. Več se poizve pri lastnici Anici Žgur.	2902
flnton
krojač v Ljubljani, Sv. Patra cesta 14
se priporoča sl. občinstvu za muogobrojen poset, zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
(poprej Henrik Kom)
pokrivolec streh in klepar, vpeljale! strelovodov ter instalater vodovodov
Lliiftns, Poljanska cesto s.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
z izbočilo in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
658
V najem se da eleganten, novi
(BOSNA), v sredini mesta. Vrednost preko 400.000 kron, 50 sob, od katerih jih je 32 urejenih z novim pohištvom. GOSTILNA. KAVARNA.
KOPALIŠČE. Ponudbe na administracijo »Hrvatskog Dnevnika« Sarajevo, Bosna. 2926
e