Stev, 311.
Trst, * četrtek 7. novembra (912
IZHAJA VSAK DAN
«b nedeljah ln praznikih cb 5., ob ponedsfjldb ob 9. zjutraj. .-?»sai3idae Stev. se prodajajo po 3 nvč. {6 dtot.) v mn«.gih rubakarnah v Trsta in okolici. Gorici, Kranja, Št. Petro, Seiani, Nabrežlni, St. Luciji, Tolminu, Ajdor-ČČSci, Doraberg« itd. Zastarele žter. po 5 nvč. (10 stot.)
•SIA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 CENE: Trgovinski ia obrtni oglasi po 15 si. mm. ♦aaortnice, zahvale, poslanice, ogl.^i denarnih zavodov po 2© si cim. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, v-ak* »»daljna vrsta K 2. Hali oglasi po 4 stot. beseda, n*j-p* 40 stot. Oglase sprejema Inseratai oddelek uprave — Pladnje se izključno le opravi „Edinosti". PlažiJ.vo In lo51]<vo v Trstu. WrTTTrr~5gmrrg r.Tsr- ---—
mcasasammmm
Glasilo političnega društva „Edrnost" zs Primorsko.
„ V edinost* je moč!"
Tečaj XXXVI?,
JW> . » .!.______________________________—"-K
NAROČNINA ZNAŠA m
u celo leto 24 K, poi lfz» iu K 6 tne-*ce 6 K; n» na-
ročbe brez doposlane naročnine, se up*i*va ae ozira. lueoaiBft t« a*4*lJ«ko tz£&nj* ,^D1S03TI" »tan«:
oalo Ut» Krta SiO, s* pol Uu Kron 2 GO. Vsi dopini naj se pošiljajo na oredaidtvo lista Ncfrar'-.<■•
vana pisma se rs tprejfTtajo In rokopitl h n« vračiji. Naročnino oglase in reklamacije j« pošiljati na opravo L-»ta.
UREDNIŠTVO : ulioa Giorgl« Gatatti 20 (Karotfnl do«; Izdaj to.j in odgovrni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij li-ta „Edinost". - Natisnila Tiskarna . I dmo»t", ▼psaaa zadruga z omejenim poroStvom v 'Prsta, a. c»
Giorgio Galatti Stev. 20. Po5ino-fcranllnl?nl ra?un Stev. 841-652. TELEFON It 11-5/.
nn v«««	vi i§ i	• §
Turčiji so šteti dnevi!
Srbi hočejo k morju. — Črnogorci so zasedli Drač. Bolgari pritisnejo na Carigrad.
Srbi korakajo proti Medui in Draču.
DUNAJ 6. (Izv) „Zeit" poroča Iz Be-Segsgrada, da koraka tretja srbska armada k Jadranskomu morju, da zasede S. Gio-vanni dl Medua in Drač.
Prilep v srbski last?.
BELGRAD 6. (Kor) Uradno poročilo trdi, da so Srbi včeraj zasedli Prilep.
Srbska pomoč Bolgarom.
BELGRAD 6 (kv.) Pri Lozengradu, Lule Burgasu in Č^rlu je Bolgarom znatno pomagala srbska artilerija, pri nazadnje omenjenem mestu pa tudi infanterija. Tudi pred Carigradom se bodo Srbi udeležili koja.
Dalmatinske žrtve balkanske vojne.
SPLIT 6 (Izv.) Tukajšnje dijaštvo je dobilo obvestilo, da je pri Kumaaovem padlo nekoliko dalmatinskih dijakov, ki so se med Srbi udeležili bo|a.
Mohamedanski begu ci iz PriStine.
CARIGRAD 6 (Kor.) V Carigrad je pribežalo I/. Piištlne mnogo mohamedanskega prebivalstva.
Turška nezgoda med Čorlu in Serajem.
SOFIJA a. (Izv.) Po vesteh, ki so prispele iz glavnega taborišča in ki )ih proglašajo sedaj v uradnih krogih, so Bolgari pre-S iali Turke z nekateiih postojank med Corlu In Serajem. Turki so po silnem bo|u pobegnili proti Cataldži in Imajo še straš nejše izgube nego so jih imeli pri Liile Burgasu.
Beg proti Cataldži.
SOFIJa a. (Bulg. tisk. urad) Bolgarske čete so včeraj putolKle turški odJeietc, ki je hotel Turkom na pomoč. Turki beže v divjem nered« proti Cataldži.
Bolgari zasegli carigrajski vodovod.
bOFIJ A. a (Izv.) Bolgarske čete so zasedle Deiicos in imajo s tem v rokah vodovod za Carigrad. Zdi se tudi da so napia-vili s tem veliko vrzel v tuiško čataldžansko bojno črto.
Bolgari zasedli Seres.
SOFIJA a (Izv.) Bjlgarske čete so zasedle podajo Seres na solunsko-carigrajskl železnici.
Turki ne blokirajo bolgarskega obrežja
CARIGRAD a (Kor.) Poita javlja, d d je blonaua bolgarskih piistanov za sedaj ponehala.
Črnogorci na Jadranskem obrežju.
CEUnJE a (Izv.) Črnogorske čete so zasedle L?S in Mcduo.
Turški transport iz LeŠa v Skader.
BAR a. (Izv.) Včeraj v jutro je odšel turški transport s 4000 možmi in tisoč vozovi z Ltša v Skader. Črnogorci skušajo transport ujeti.
Btka pri Anaghi.
ATENE a. (Aren tel. ag.) General Sa-punzaki javlja iz Arte, da se je včeraj razvila b tka pri Anaghi, ki je »rajala ves dan in se še danes vrši na celi črti. Naše izgube niso znatne. Padel je tudi eden stotnik.
Grško napredovanje proti Solunu.
ATEVE a. (Aten ag.) Turki so baje zapustili bo|no črto pri Vardar|U. — Pri Jenldže so Imeli (Irki 154 mož in 6 cfcr-jev mrtvih ter 727 vojakov ranjenih. Izgube Turkov so neprimerljivo večje.
»Frankfurter Zeitung" o turških nadah.
FRANKOBROD/M. a (Izv.) „Frankf. Ze-t.* javlja iz Carigrada, da dobiva Turčija vsak dan s ež h čet iz Male Azije. Pošilja tudi Ši k Čitaldžl. Dosedaj js prispelo tja že 30 bataljonov. — List še vedno upa, da se bodo Turki pri Čataldž1 držali. Če pa se |im to ne posreči, potem pa Turčiji ne pomaga tudi nobena konferenca vtč.
Turki v skrbeh za Nazim pašo.
LONDON a. (Izv.) Depeša javlja, da Turki v Car gradu še sedaj ne vedo, kaj je z Nazim-pašo. — Turška flota je do* Ia povelje, da z morja podpira boj pri Ča-taidži. — Pri Rjdosiu se sliši zamolklo grmenje topov.
Turki ugibajo o miru.
CARIGRAD a (Kor.) Francoski poslanik se |e posvetoval tekom mlnisterskega sveta z ministerskim predsednikom. Pravijo, da ug bajo v ministerskem svetu o možnosti ustavljenja sovražnosti.
Kako premirje dovolijo Balkanci?
PARIZ a. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da so Bolgari zunanje liste tako informirali, da bi bili v principu pripravljeni skleniti premirje, aH pod pogojem, da Turki takoj predado D.inopolje in da prevzamejo velesile garancijo, da Turči.a v času premirja ne bo spravljala v Evropo novih čet.
Usoda Albanije že — odločena?
BEROLIN a (Izv.) Dobro poučena stran zagotavlja, da je tvorila usoda Albanije bistvo pogovorov italijanskega minist a za zunajne zadeve, markiza dl San Oiuliano, ko se je mudil v B rolinu in razpravljal z diplomati in politiki. Kakor se čuje, bi imela Albanija postati svobodna kneževina.
Dezerterji med turškimi of crji.
CARIGRAD a (Kor.) Turški listi javljajo, da je vojno mimsterstvo odredilo, da se smatrajo za dezer terje vsi oni oficir j', ki se niso javili ri svojih polkih.
Abdul Ha mi i ostane v Carigradu.
CARIGRAD 6. (Kor.) Poučeni krogi pravijo, da se je sultan branil podpisati odlck sveta ministrov, vsled katerega bi moral oditi bivši sultan Abdul Hamid v Bruso. Sultan je sklenil, da odkaže svojemu bratu palačo v Carigradu, kakor se bivšemu suveremu spodobi.
Sultan je pripravljen za beg.
CARIGRAD a (Kir) Govori se, da se preseli su tan s svojim d»orom na azijska tla, Če bi prišli Bolgari res v Cirigrad. V palači so že baje vse pripravili za to. Tudi arhiv so že namestili v zabojih. Te govorice še seveda riso potrjene.
Naloga angleške eskadre.
MALTA a. (Reuter.) Štiri angleške kri-žarice so dobile povelje, da ostaneje pred Milto in Ččkajo na daljnja povelja, Štirim se je pa velelo pluti na iztok, namesto pred Mdlto Dve ladji bodete pristajali v turških pristaniščih in jemali begunce na krov.
Avstrijska križarka .Admiral Spaun" gre pred Carigrad.
DUNAJ a. (Kor.) M nistrstvo za zunarje zadeve je zahte alo, da morrariško poveljstvo dirigira križarico „Admiral Spaun" radiogrčfsKO pred Carigrad.
P.smo iz Čmegore.
Cetlnje, 4. novembra 1912.
Muričani 3. novembra, ob 10 ponoči.
Danes došla brzojavka javlja, da se bombardiran]e Taraboša in B d e trdovratno nadaljuje. Neprijatelj jako st»bo odgovarja in včeraj (2. t. m ) so mu Č nogorci onesposobili dva topa in uničili skoro vse moštvo teh dveh topov. Desno krilo brigade, ki jo komandira general Mttar Martinović in ki operira preko Bojane, je z enim močnim oddelkom že v Kukli, deset kilometrov od Leša. Prekinjena je vsaka komunikacija med Stadrom, Leštm m Medno. Črnogorski ogledni oddelki prvega in drugega cdreda so se že sestali Sfcader Je z utrdbami vred blokiran. Valija ikndarskl dopušča prebivalstvu, da se sme izseljevati. — Vvsehosvo-jenih in zasedenih krajih se organizirajo črnogorske administrativne oblasti. Zastop nlki 15 malisoisUh barjakov, t. |. plemen, so se postavili generalu Martinoviču na razpolago, da se jim dovoli, da udarijo na Leš in S. Giovanni di Medua.
Skadarski konzuli in prestolonaslednik Danilo.
Snoči (3. t. m.) so poslali avstrijski, nemški, angleški in francoski konzul od njih lastnoročno podpisano pismo v katerem prosijo, n \ bi Čmogoci iz humanih ozi ov ne streljali na konzulate, šole, bolnice in cerkve, ker so po njih izjavi 30. m. m. padali projektili tudi v bliž no teh zgradb in je vsled tega nastala v mestu panika. Od govor prestolonaslednika se (e glasil, da je gotovo obžalovati take slučaje, ki j*h pa tudi najboljša artiljerija ne more mnogokrat preprečiti, kadar strelja na utrjeno mesto kot je Skadar, katerega muslimansko prebi valstvo se bojuje na turški strani. Zagotovil pa je prestolonaslednik konzule, da se bo pazilo pri bombardiranju na nevtralna poslopja, ki so pod nadzorstvom konzulov izvesila belo zastavo, da ne bodo trpela škode, ker je bombardiranje Skadra v interesu vojnih operacij. To pismo, v katerem se povdatja tudi tuiška verolomnost pod
Bardanjolom, je drnes odneui parl?menter v spremstvu avstrijskega vojnega atašfla, ki se nahaja v Črnogorskem glavnem Š abu, Hupke, v Skader.
Dunajski oficijozni list o srbskih uspehih.
„Fremdenblatt od dne 5. t. m. piše: „V teku maUh dni je srbska armada prodrla globoko notri v sovražnikovo ozemlje, ter dosegla uspehe, ki jo morejo napolniti z veliko samozavestjo. Srbski vojaki so se — sklepajoč po poročilih iz raznih virov — bojevali z bravuro in vodstvo častnikov, ki so izvežbani tako, kakor se je pričakovalo, vedo ceniti vojaški strokovni krogi. Kažejo se požrtvovalnost, navdušenje In inlci|ativ , da, naj so že bile kvalitete nasprotnika ka-korŠne koli, morejo v vsakem oziru biljež ti vo aške uspehe kot popolnoma zas'užene K r se nam zdi posebno priznanja vredno, le tu Ji s poročili oči vidno potrjeno dejstvo, da so srbske Čete pokazale dobro disciplino. Trtko so one, tudi po najhujših bojih, goto to sledeč ukazu svojih predpostavljenih, v judno ravnale z ujetniki in so se povsod, kamor so priš!e, ponaša e možko tudi napram tujerodnemu prebivalstvu. Kolikor to potrebe vojne sploh dovoljujejo, se zdi, da so si Srbi prizadevali, da bi postopali č!o*e^i, da ne bi še bolj vznemirjali prebivalstva, ki je bMo vsled vojne že itak dovolj prizadeto. Če Je bilo to postopanje preračunjeno na u ti 5 v inozemstvu, treoa reči, da je bil ta utis popolnoma dosežen in da je pripomogel pridobiti Srbom simpatije, ker so pokazali, da imajo poleg vojaških, tudi civilizatorične zmožnosti. E^roca, ki se |e že od nekdaj bala balkanske vojne tudi zato, ker je tvorila v sebi nemarnost, da bi vsled večnega sovraštva med posameznimi plemeni prišlo do grozodejstev, priznava, da se je vojna vodila z vso mogočo obzirnostjo do zapovedi člcvečanstva".
List potem poudarja, da so Srbi Že aasedii vse ozemlje, kjer prebivajo Si bi In jih svari, naj ne prodirajo dalje v albansko ozemlje, ker bi to bilo pr< ti narodnemu piinclpu, ki je podlaga srbski politiki.
Bedno stanje turških vojakov.
Poročali smo že, da je minuli ponedeljek došel v Belgrad prvi večji transport turških ujetnikov in sicer njih 1032 na š.e-vilu. O tem piše .Trgovinski glasnik": „Med ujetniki je tudi en turški vojaški uradnik, vojni blagajnik iz Skoplja, ki je edini malo podobea vojaku in človeku. Ostali ujetniki so v strašnem bednem stanju. Več nego polovico — toliko Arnavtov, kolikor vojakov — so popolnoma razcapani, malone povsem goli in popolnoma bosonogi. So vmes tudi redni vojaki, ki imajo na sebi vojaško uniformo, pa zato vendar ne izgledajo, da so vojaki, ker je ta umfjrma povsem razcapana. Poleg ia in 17 let h mladičev korakajo tudi ao ln 701etnl starci. Vsi ti, toliko Arnavti, kolikor askerji (vojaki), stari in mladi, imajo na stbi nekaj skupnega in nekaj karakterističnega. To Je pogled, ki jasno označa barbarsko dušo vsakega ujetnika, pripravljenega na vse prevare in na vsa zverstva, samo da bi zaklal kristjana. Ujetniki so biii po trije in trije v vrsti in na ulicah je bila zbrana silna množica ljudstva, ki je gledala ta prvi transport vojnih ujetnikov.
Kako veličastno so izgledali naši obvezane! tretjega poziva v svojih narodnih nošah napram tem golim turški ti vcj-ikom. Neki naš mošici kmet, ki je kot stražnik korakal dostojanstveno polt g ujetnikov, je rekel: To naj bi bili vojaki ? To so rev-šeta 1 Če pritisne mraz, bi vse to poginilo.
Kaj zahteva Avstrija na Balkanu?
Ekspoze ministra zunanjih del grofa Berchtolda nikakor ni prinesel one jasnosti, ki bi bila sicer tako zelo potrebna. Vojna na Balkanu se mora smatrati za končano. Turška armada je razbita in uničena. O kakem resnem odporu sploh ne more biti niti govora več. K večjemu se bodo posamezni oddelki tu pa tam še upirali zmagovitemu prodiranju zaveznikov — posebno B Igarom na potu v Carigrad — a do resnega boja s to sestradano in demoralizirano armado gotovo ne pride več. Zato sedaj glavna pozornost niti ni več obrnjena dogodkom na bojišču, temveč diplomatičnlm pogajanjem, ki naj urede in sankcijonirajo nov položaj stvari na Balkanu.
Velesile tripelentente F ancija, Anglija in Rusija, so se že nekako sporazumele, da puste balkanskim drŽavam, na| urede same stvari, kakor ]lm to kaže. Tudi Italija in Nemčiji ne bi temu imele kaj ugovar|ati. Vse drugače pa je z Avstro-Ogrsko. Pred
vnjno so dunajski ofcljozl s'ovesno zijevali, da ne dopuste, da bi se Srbija razširila ; Bolgariji sicer privoščijo razširjenje, nikakor pa ne Srbiji. Sedfj, ko je govo ilo orožje, so začeli tudi na Dunaju obrrčatl plašč po vetru. O status quou ne gov< rć fn ne pišejo več, pač pa je tudi mlilstr.r zunanjih zade» grof Berchtcld govoril le o čuvanju legitimnih interesov monrrhij«1.
Tu pa nastane samoobsebi umevno vprašanje: Kaj so ti Ifgtimni interesi? To vprašujejo celo nemški listi. Graška „Ta-gisposta* n. pr. piše: „Kaj si misli naš zunanji urad, kaj si mislijo na merodajnem mestu pod leg timnimi interesi? To je vprašanje. Vsakdo si predstavlja pod tem kaj dtuzega; eni Novopazarski sandžak. drugi še več; eni trgovske pogodbe, drugi železnice; eni Bolgarijo, drugi S:bijo in Čino-goro. V tej zmešnjavi misli ni videti nift&ke jasne črte in ta rejasnest vstvarja nevaren, ter negotov položa|. Nihče ne ve, kaj naj se smatra za legitimni interes in kaj nas bi torej moglo gnati v vojno. Kako naj dele-gatje, kako naj ljudstvo odobri politiko, za katero mora žrtvovati ne-le svoj denar, temveč za kattro bi moralo preliti tudi svojo kri ? Vsa Evropa vprašuje po teh interesih in skaka pri tem iz ene zamotanesti v drugo, ker se ne gre za trdne točke, temveč labilna naziranja. To Je polcž^J. ki se trajno ne more vzdržati. Grcf Brrchtold se je precej lasno skl ceval na notranjo moč monarhije. Ia pa ni odvisna le od števila topov in bajonetov, temveč od duha vojakov ln vsega prebivalstva. V notranji politiki provzroča ta nejasnost že dovolj in velike škode. V zunanji polit k', kjer se gre za več kot za prepire strank in ministrov, je t3 položaj enostavno nevzdržljiv. Kaj so torej naši legitimni interesi? Zakaj se moremo zavzeti? Na to vprašanje treba jasnega in razločnega, pa ne diplomatičnega odgovora 1
* * •
p!Še:
.Finanzielles Tpgblatt* od 5. t. m.
„Interesenti erijentskih železnic skušalo z vsemi sredstvi čisnikarske agitecije širiti mnenje, da je važni, da je življenski interes Avstrije, da se internacijonalizira črta Mi-trovlca—Solun orijentskih železnic, da se Jo na nrše troške priključi bosanskemu železniškemu omrežju in iz Soluna napravi prosto luko, ki naj dobi predpravfco med vsemi drugimi lukami Egejskega merja.
Jasno je, da bi mogli lastniki orij'entsklh železnic imeti izvanredne dublčke, ko bi potom izvedbe tega lepega načrta izhodna postaja ene nlenih glavnih prog dobila povečano privlačno silo za trgovino In znatno razširjenje delokroga v severni smeri in pri tem še posebno politično pozicijo vsled teritorijalne suverenitete od držav, skozi katere bi tekla.
Ml bi tudi razumeli, ko bi se one dežele, katerih državljani so veleakcijonarji tth železnic in glavni de'ežn ki trgovine v Solunu, ogrevali za take ideje.
Kak Interes pa Imamo ml, da bi postopno naraščajoč uvdz ln Izvoz iz Bosne in bližnjih ozemelj odvrnili od dalmatinskih prt-stauišč in umetno ustvarili v vshodnem dela sredozemskega morja novo veliko središče trgovine, paroplovstva in kapitala ln ki bi moglo mnogo odvzeti Trstu ln Reki, ki sčasoma tudi postati industrijski centrum ? Ne, naš interes je različen cd teh priz^ce-vanj in če hočemo dobiti od svojih sosedov na Jugovshodu kake koncesije, te koncesije ne smejo biti take, da bi koristite našim
konkurentom, nam pa le škodovale. *
* *
Tudi „Arbelterzeitung* vprašuje: „Kaj hoče Avstrija? in pravi, da bi Avstr ja danes hotela s S bijo nekako vojno konvenclio in carinsko unijo, ȱ pa Srbija tega ne bo hotela, da grozi z vojno. To da so ti legifmni »nteresi. Po berolin^em kongresu I. 1878 je S.bija predlagala A/atriji carinsko uni,o ln zvezo. AvsTija pa takrat tega nI hotela, ker so se ogrski ag.arci ba!I carine prostima uvoza srbske živine. Tudi pozneje so Še bile prilike, da bi bili Srbijo priklenili s carinsko unijo in zvezo, a agrarci tega nl30 dovolili. Vprašanje je Če bo danes še mogoče dohiteti to, kar se je zamudilo v treh desetletjih. Po zmagah balkanskih narodov se mora avstrijska diplomac ja spreobrniti. Narodi, katerih samozavest se Je ojačila na bol.nih poljih, ne pustijo več, da bi se ž njimi postopalo kot z \aiali. Z nasilskora tudi od Srbije ne dobimo dobre trgovinske pogodbe. Tudi s Srbl.o danes ne moremo napraviti trgovinske pogodbe drugače kakor z vsako drugo državo. Odprimo svoje meje srbski živini in ona bo vedno rada dovolila carinske olajšave avstrijski industriji. Druge poti ni!
Stran H
EDINOST" št. 311.
V Trata, ona 7. novembr* 1912.
BRZGJflUNE UE5TL
Današnji prestolni govor v delegacijah.
BUDIMPEŠTA 6. (Izv.) Cesar je danes z običajnimi ceremonijami slovesno otvoril delegacijsko zasedanje s prestolnfm govo rom. Cesar je sprejel delegacije ob 11 predpoldne v kraljevem dvoru. Predsednik delegacije grof Merveld je imel na cesarja nagovor, v katerem ga je zagotavljal uda-nosti delegatov. Cesar |e v svojem prestol-nem govoru med drugim rekel:
„Od sestanka zadnjih delegacij so na Balkanu nastopili vojni zapletljaji, ki zahtevajo povišane pozornosti. Z ozirom na to, da* bi vsled konflikta mogli biti prizadeti važni interesi monarhije, Je nujno želeti, da bi se čimpreje zopet povrnile urejene poli tične in trgovske razmere. Moja vlada bo pripravljena, v primernem trenotku v spo razumu z zavezniškimi vladami sodelovati na akciji velesil za zopetno vspostavitev mTni. — Prestolni govor je potem na kratko omenil delovnega programa, s katerim se bodo imele delegacije pečati v tem zasedanju, pred vsem večje trcške za armado.
Današnji prestolni govor ]2 napravil v delegacijskih krogih čuden utis. Pričakoval« so, da se bo prestolni govor nekako dotaknil zunajnega položaja, slišali pa so samo, da je pri sedanjih razmerah treba veliko več paznosti nego kedaj poprej.
Berchtoldova previdnost.
Sedaj je jasno, zakaj se je grof Bsrch-tcid že včeraj požuril, da razvije svoj ekspoze. Je pač dobro stori!, kajti sicer bi bilo nezadovoljstvo radi tega, kar je delegatom povedal, Še večja nego je seda].
Baernreitherjev govor.
Zanimiva je razprava odseka za zu-najne zadeve. Marki Bacquchera se je koi poročevalec sicer lovil za same fraze, kakor vedno, a znamenit je govor bivšega ministra Baernreitherja: Povedal je našim državnikom prejasno, da mora politika napram Balkanu, iziasti pa napram Srbiji zaiti v čisto druge kolotečine, če naj bo za Avstrijo koristna. Tako ne sme več biti! Baern-reither je tudi svaril Avstrijo, naj ne postane enostranska hraniteljica, kl se postavi meni nič tebi nič na stran Albanije in odbija s tem d:uge diža\e.
Dr. Šusteršič za Jugoslovane.
Dr. Šusteršič proslavlja države, ki so ustvarile novi „status qio", ker so na mesto Turčije postavile balkansko zvezo, Iz katere te bržkone razvije carstvo Ilirija. Stališče grcfa Berchtolda, da se spcš ujejo dana dejstva, bodo vsi odobravali. Iz tega pa moramo tudi izvajati posledice. Evropska Turčija se mara popolnoma likvidirati. Naj manjši ostanek turške posesti v Evropi bi bil bacil vznemirjevanja Postopati moramo ne le sporazumno z zavezniki, temveč treba Iskati in na|ti tudi |asnl in lojalni sporazum z Rusi o. Zapreije Dardanel ni nikak interes monarhije. Tudi Srbiji ne smemo branit! dohoda k Jadranskemu morju. V našem največjem interesu je, da se čim manje mogoče mešamo v balkanske razmere. Govornik kritikuje duali-zem, ki je povzročil tudi našo napačno politiko napram Jugoslovanom.
Poraz Turkov znači tudi konec dualizma. Nadaljevanje dosedanje jugoslovanske politike je nemogoče sedaj, ko nastaja ob mejah velika jugoslovanska država, kjer vlada svoboda In pravica samoodločevanja Jug »slovanl monarhije, ki so za slavo iu veličino monaihije prelivali kri v potokih, imajo enake vojaške kreposti, kakor nJIH bratje v balkanskih državah. Oni pa niso mogli doseči svoje lastne svobode. Tak po ložaj je ne vzdržljiv._
Slov. hrv. stranka prava obstruira.
DUNAJ 6. (Itv.) V proračunskem odseku je začela slov. hrv. stranka prava s tehniško obstrukcijo. Naperjena je baje proti temu, ker Še vlada ni ničesar storila, da vzpostavi na hrvatskem redne razmere.
PODLISTEK
„Gioconda"
Tragedija v 4 dejanjih. Spisal G a b r i e 1 e
D' A n n u n z i o. K nocojšnji premijeri v slovenskem gledališču v Trstu.
Prvič se oglasi nocoj pri nas slavni Gnbriele D'Annunzio z dramo, s katero je dosegel največ slave In uspthov. Po „Glo-condi" so tudi Francozi in Nemci izpoznali velikega Gabrieia, kakor ga radi imenujejo njegovi prijatelji in rojaki. „Gioconda" je drama polna poezije in forme. Tu je Ga-briele D' Annunzlo re3 mojster in do danes ga nihče Še ni dosegel. Jsz.k Je pri D' Anminziu veličaslen, njegova proza jt nedosegljiva. Kakor žuboreč potek teče njegov monolog. Sicer pa nI D'Annunzio dramatik.
Ko se je prvič pojavil, mu Je kritika pela slavospeve kot očetu nove, moderne smeri, pozneje pa D' Annunzio ni imel već sreče in njegova poslednja drama „Sv. Se-bastijan", ki je dcŽivela svojo premijere v Parizu s slavno Ido Rubinstelnovo v glavni ulogi, Je biia za D' Annunzija naravnost polom. Izmed njegovih dram so se
Belograjski poslanik pri Berchtoldu.
BUD1MPŠTA 6. (h v.) Avstroogrski poslanik v Bčlemgradu, Ugrcn, ki se je včeraj posvetoval s srbskim ministrskim predsednikom PašiČem, je prišel danes op. v Budimpešto, kjer se Je dolgo posvetoval z grofom Berchtoldom. Temu sestanku pripisujejo velik političen pomen.
Samomorilci med vojaškimi novinci.
DUNAJ 6 (Izv.) Tekom poslednjih 24 ur so se dogodili trije slučaji samomora med vojaškimi novinci dunajske garnlzije Dva vojaka enega polka sta se obesila v vojašnici, tretji od drugega polka pa na dvorišču na drevesu.
Vstaja zamorcev.
HAMBURG 6 (Izv.) V zamorski republiki Uberiji so izbruhnili resni nemiri. Zamorci razbllajo evropske trgoviae in ogro žavajo belokožce. Vzroke nemirov je iskat 7 onemoglosti vlade napram domačinom.
Zasedanje konference Škofov.
DUNAJ 6. (Kor.) Včeraj predpoldne je pričela pod predsedstvom kardinaia barona Stibenskega letošnja Jesenska konferenca Škof jV. Posvetujejo se o kongrui, šolskih vprašanjih in drugih aktualnih zadevah Predsednik sobranja o možnostih avstr. politike.
PARIZ 6 (Kor.) „Matinov* korespon dent v Sofiji objavlja pogovor s predsednikom sobranja Kanevlm, ki Je izjavil: »Kakor hitro dosežemo svoj cilj, bo vojna {ama od sebe prenehala. Prvi pogoj pre mirja bi bil, da Turčija ne porabi časa za zbiranje novih vojnih sil, ki lih v ugodnem trenutku požene nad nas. DrugI pogoj Je, da imamo Drinopolje in neke postojanke na zapadnem bojišču. Kar se tiče vprašanja, Če cenimo posebno to, da pridemo v Carigrad moram pripomniti, da dosedaj naš cilj to ni bil. Upam, da bo Evropa potrdila naše pri dobitke. Avstrija bi pač mogla prodreti ikozi ozki sandžak, ali iz geografskih In strategičnih razlogov ne bi mogla do g ✓zdizevati te politike teritorialnega poveča nja. Sicer bi si pa monarhija lahko zasipu rala možnost, da gospodarsko takorekoč prekvasi ves Balkan. Nikdo ne bo^ mislil na to, da bi jej jemal to pravico. Ce jej je za tako polittko, jej prorokujem lepo bodočnost In raz ven tega bi taka politika zasigu rala dobre odnošaje med Avstroogrsko in balkanskimi državami.
Evropci zapušCajo Carigrad.
KONSTANCA 6. (Izv.) Sem prihajajo ladje, ki prevažajo iz Carigrada evropske rodovine. Danes je prispel velik parnik poln večinoma nemških rodovin.
Priprave za posredovanje.
CARIGRAD 6. (Izv.) Poslaništva velesil so porto obvestila, da bi bilo skupno posredovanje možno le v slučaju, če prepusti Turčija velesilam skrb da izberejo za posredovanje primeren vsprejemljiv temelj, na •caterem bi poskusile kaj doseči. — Zi sedaj porta ne mara miru, ki bi ga sklepala v Carigradu, ampak se raje umakne v Azijo In od tam nadaljuje vojno.
Vojvoda Abruški — albanski knez ?
DUNAJ 6 (Izv.) Merodajni krogi pravijo, da Avstroogrska nikakor ne bode do oustila, da bi prišla Srbija do morja. — Avstrija in Italija sta si že edini, da mora oostati Aibaniia avtonomna kneževina. Na prestol pride baje vojvoda Abruški.
Srbija se ne uklone Avstriji glede obrežja.
DUNAJ 6. (Izv.) „Abendzeltung" javlja iz Belegagrada, da se Je včera|Šnji minister ski svet bavil z nakanami Avstroogrske in Italije glede Albanije. Mlnisterski svet Je sklenil, da se avstrijski volji, ki Srbom ne pusti do morja, ne uklone, nego zapove če 'am, da nemudoma zasedtjo Drač in Meduo. Za Srbijo je del albanskega obrežja življenska potreba. Pač pa ona nima ničtsai proti temu, če dobi notranja Albanija svojo avtonomijo. ___
r hranile trajno na odru le „Gioconda", ,Mrtvi grad", „Gloria", „Francesca da Ri mini" ter „Jorijeva hči" ; ostale pa kakor „La nave" in „Ogenj pod pepelom", niso prešle meja njegove domovine.
Ko se je pojavil D' Annunzlo, Je nastal v dramatični literaturi preobrat. Estetiki so našii v njegovih dramah oživljen svoj vzor našli so v nJem oživljene ideale v renesanci klasične drame. To je dosegel v „G ocondi" la v .Mrtvem gradu".
Zlasti se rad peča D' Annunzio s klasično dramo ter |o presaja v novi, moderni čas. „Giocjnda" je taka drama. Kakor on opisuje piramide, Egipt, sfinge, Nil, tega do danes še ni dosegel nihče. To je res višek umetnosti.
Še lepši pa |e opis v „Mrtvem gradu". Tu je posnemal Homerja in spravil v krasen sklad klasični Homerjev stil z novim časom.
Pesnik večne lepote D' Annunzio, poln krepke forme, je postavil na oder v „Go-condi" dramo, ki je izklesana kakor iz mra norja. Pesnik Je posvetil svoje delo igralki E'eonori Duše, ženi s krasnimi rokami Prijatelji D' Annumijevi pravijo, da le tudi v „Giocondi" opeval svojo ljubezen do nje
Kakor skoro v vseh njegovih dramah, |e tudi v „Giocondi" ljubezen glavni motiv • in podlaga. Kipar Luclo Settaia se Je zaljubil
Manifestacijski shod pol. društva „Edinosti4'.
(Konec).
Da se balkanske države trdno drže izreka: „Tukaj smo in tukaj ostanemo", in da to priznavao tudi druge države, je naj boije znamenie to, da so poleg mnogoštevilnega prebivalstva prišli pozdravljat srb skih zmagovalcev tudi konzuli vseh držav, med njimi tudi avstrijski, ter prosili, na| Jih vzamejo v svoje varstvo. In ko so videli na Dunaju, da se za njihov „status qi »* ne zmeni niti zadnji nočni čuvaj na Bilkanu, so zopet začeli govorci: Sa| nismo mislil tako, mi vendar nismo imeli nikdar proti temu nič, da si Balkanci pridrže osvojeno ozemlje, saj smo tako rekli, le zato, ker smo mislili, da bodo zmagali Turki. Saj mi je celo rekel neki nemški poslanec, sicer popolnoma pošten in dober človek: Žal mi Je, da so Turki tako tepeni, kajti, kako bi bilu lepo, če bi bili tepeni Jugoslovani in bi jim prišla Avstrija na pomoč". J*z pa sem mu odgovoril: „H 'ala lepa! Meni le ljubše, da ne, mi si že sami pomagćm j !" (Odobravanje !)
S-daj seveda pravijo, da so bili vedno n^ši prijatelji, ker mUli,o da so drugi tuđ. t~ko pozabljivj kakor so oni sami, ki se iso prav Čisto nič naučili iz zgodovine In ie tudi ne nauče Sij sta sedaj bivši srbski minister Marinkov ć In njegov tova š javno povedala, kako Je prišlo do vsega teg-, d* Avstrije dandanes n hče ne zavida za n en zavoženi pokž>i, da mora ona sedaj ponujati svoje crijateMtvo tistim, katere je prej naravnost prezirala. „Saj ga danes ni človeka ki bi bil na strani Avstrije". I j poudarjam da to niso moje besede, temveč, da jih je tudi zapisala „Armeezeitung", v katero >išeJo visoki vojaški dostojanstveniki. (Klic: Prav je tako!) Ne, ni prav, tojti tu gre tudi za našo kožo.
Italija ni bila nikdar naša poštena za veznica, ima za nas vedno pripravljen nož za hrbtom, Nemčija pa Je — tak) pravi „Armeezeitung" — naša prijateljica le tolik' časa, dokler Je to v njenem interesu. Le'a 1908. je b la res na naši strani in mi sm< i bili silno hvaltžii, bila pa |e z nami, ker se je bala, pa bi stvar tedaj mogla ški d)-vati tudi njej. Ko pa je sedaj šlo za to, da vse pada ie po Avstriji, sedaj pa pravi: Le posrebaj sam-i juho, ki si si Jo skuhala Saj je že svoj č s rekel Bismarck: „Mi sme zavezniki A strije, če pa dela Atrija ko-med ja na Bilkanu, pa mi ne bomo marširali!"
Avstrija In njeni diplomatje pač res zaslužijo lekcijo, ki so Jo dobili seda|; ni p prav, da ta lekcija zadeva tudi nas. V Srbiji so namteč bili ljudje, in bilo jih rl malo, ki so hoteli živeti v prijatelistvu z Avstrijo, ki so celo hoteli, da bi A'strij* stopila na čelo balkanske zveze. In svo čas je rekel neki pameten mež: Avstria bo ali balkanska diživa, ali pa je sploh ne bo Proti Nemčiji Je namreč Avstrija že d< igrala svojo uiogo. Leta 1866. |e Nemčija poka zala Avstriji vrata in od tedaj nima A'stna v Nemčiji ničesar iskati niti na političnem niti na gospodarskem polju. V Nemčij »ndustrija tako razvita, da ne rabi ničesar iz Avstrije, naše poljedelstvo ima tudi v Nemčiji le malo ti ga za svoje proizvode sploh smo le zato njeni prijatelji, da ima cavarovan hrbet.
V Italiji smo tudi mi svoj čas bili ve lika moč, bili smo prvi, ko smo imeli št Beneško in Lombardi|o, a sedaj nismo več tn ne bomo nikdar več. Tudi Italija nas je postavila pred vrata 1. 1866.
Avstrija potemtakem nima ničesar iskat« niti na severu, niti ma zapadu, temveč edmt le na Jugu, na Baikanu, če je namreč pa metna.
Seveda pa ne sme ravnati Avstrija tu tako, kakor Je doslej ravnala v B sni ir Hercegovini, kjer je namestila nekaj svoji! vojakov, policajev In orožnikov, potem pa
v svoj model Glocondo D'anti. Oženjen ^ In vidi, da je izgubljen. Usoda mu Je dala bitje, ki ni bilo nJemu namenjeno in Lucit se sklene ubiti
Toda ranil se Je samo. Hotel bi pozabiti vse, ali ne racre, kajti doli v njegovem ateljejeju ga čaka ona, Ooconda S? več: O je začel modelirati iz ilovin nov kip, in k« se je njegovo življenje borilo s smrtjo, je ona močila ilovico in tako ohranila njegovo delo. Torej na eni strani ljubica, bi mu je ohrani'a njegovo umetnost, na drugi pa žena, ki mu je ohranila življenje. Katera
žrtva je večja?	v ,
In pride do katastrofe: obe ženi se sn'dete v n|egovem ate!|eju. Gioconda hcč* uničiti Lucijev umotvor, mramorni kip — soproga pa, da bi ga rešila, postavi podenj svoje roke. Kip jej Je razdrobil roke in uboga S MJa pohabljena, brez rok, živi dalje. Ž tva je bila zastonj, kajti Luclo brez svoje Gioconde ne more živeti.
To je osnovna ideja tej pesniški drami. Seveda se je v prevodu marsikaj izgubilo, toda vendar Je tudi slovenski prevod dober ia dobi torej naše občinstvo dramo v do*
stojo! formi.
Omeniti moram še, da se tudi ta drama ne bo ponavljala, kajti ni časa za reoHze.
Leon Dragutinovlć.
uoriza j^la veleizrNniške procese, kakor taa doli v Zagrebu (Ž ižgl !) Sedaj priznavajo sicer, da so se motili, a vendar so Imeli do zadnjega to misel in so delali naprej ia isprej največje nap ke, ne da bi poslušali nas in druge pametne ljudi. Tako je sloviti angleški publicist Scotus Viator, ki izborn« oozna Jugoslovanske razmere, jasno povedal, da ima Avstrija svojo bodočnost ^dino le na jugu in da je tu njena glavna naloga. Ii celo v Avstriji so se našli možje med Nemci, kt so poudarjali isto. Tako jt v enakem smislu prioblll dunajski poslanec Zenker članek v časopisju, a rekli so mu da je fantastičen norec, kar je posedal resnico. Danes pa pišejo ?si tak^, torej so pač vsi — norci I (Ž vahno odobravanje !)
Avstrija se torej nahaja dandanes v čudnem položaju In rj ni d plomitje ne vedo več kam. Za nas pa s tem nastaja vprašanje, kaj naj storimo mi, kaj naj sve-(ujemo Avstriji ?
Ml Slovenci Imamo prav posebne razloge, da hladnokrvno presojamo ves položaj, kajti tu gre za našo kožo mn igo bolj nego mars;k teremu drugemu narodu. — Morda Je neprijetno, da rauramo reči tako, ko smo vsi navdušeni tn se veselimo boi|še bodočnosti, ko se veselimo zmag s/ujk bratov na Balkanu, ki so zagotovilo, da B4-jočijo tudi za nas boi|ši časi Upamo, da bo ta^o, toda biti noran3 pametni, trezio moramo presojati naš položoj in prav tak« trezno postopati, kakor so se Bolga i pripravljali za vojno. Tu ni a kakih fmf-ior, mkakih napitn c in zmage se ne prusu*i|ajo s šampfen cem. M rno se pripravl.ali za vojno, mirno so šli v boj in tudi korakaia od zmage do zmage. Ravno tako m /ram* postopati tudt mi!
Naš poli žij je ttžik, bili bi v največji nevarnosti, bili bi naravnost izgubiieni, če bi nas odtrgali od ostalih Jugoslovanov. Povsod se čita, kjer se piše o združenju Jugoslovanov, da pač mora priti do tega združenja, toda povsod p.ihajajo samo dj Istre, k|er se vsi ustavijo, nas pa prepuš:-jo na milost in nemilost Nemcem. M Siove ici a „j bi bili potemtakem ž< tev, da pridejo lrugi Jugoslovani do onega cilja, ki ga «o-iijo v svojih srcih. To |e žilostnoj
Dokler smo Slovenci v z^ezl z Bd-*anom, z drugimi lugoslo-zani, se nam pač ni treba bati za svojo bodočnost, Če nas pa odrežejo od njih, se pa bo godilo z nami tak j, kakor se že sedaj godi *oroš<im S o-vencem: razdelili si nas bodo Midjari, Nemci in I a h Jani.
Če bi pa Avstrija bila tako nespam tna, da bi začela vo|no z balkanskimi državami, potem pač vemo, kje smo začeli in Kje sm» io iča i. Zato pa je tudi reKel mnogo osovraženi, ter vendar tako resni in trezni pomik, d'žavni poslamc dr. Kram f: Ne igrajte se z ognjem, kajti če bi se že Avstrija vmešala v to vojno, je pač veliko vprašanje, ali poginejo balkanske države, ali pa kd§ drug t
Italija je tista, ki bi nas napadi^ prva, saj komaj čaka tega momenta in vsakomur ie znano, da že od nekdaj špekulira na naša Primorje. Kar bi ras torej ostalo Nemcem, oi nas na jugu pogoltnili Italifani. Slc r se nam res godi slabo v Avstriji, kar vedo rudi na Dunaju sami, toda če bi prišli pod i atljo, smo izgubljeni popolnoma. V te«i smiilu tudi dela naša italijanska irredenta, da pripravi vse za Italijo.
B ti meramo torej previdni in naša skrb mora Diii pred vsem, da Avstrija ne pade v hibet balkanskim državam In jih ne spravi v nevarnost, ki |e obenem tudi naša. Mi mo vedno svetovali pametno politiko, zato udi sedaj zahtevamo to stem večjo pravico. Tieia pa jc pametne politike ne samo na-jram balkanskim državam, temveč je treba pametne in pravične politike proti Slovanom in zlasti proti nam Slovencem v Avstriji sami! (Viharno pri rjevanje I)
Prva naloga Avstrije |e, da si pridobi simpatije balkanskih narodov. To zahtevajo ne le njeni politični, temveč tudi njeni gospodarski inieresi. Nikdar pa si ne bo pii-dob.la teh simjatiJ, če zatira svo|e lastae J jgoslovane. Ai| mjrejo imeti Srbi, Čr io-gorci in Bjlgari zaupanje do Avstnie, čc idijo, kako da Avstrija postopa na Hrvatskem, kako ravna z nami Slovenci! Sicer so pa sedaj tudi že N^mci menenja, da naj t>i se v okviru Avstrije ustavila jugoslovanska skupina ; toda če misli potem Avstrija »ostaviti tej jugoslovanski skupini na čela takega Čuvaja (Žiglušni žvižgi), potem s« jač moti.
Upamo, da bo Avstri|a t3ko pametna, da tudi stori to, kar pišejo celo Nemci; jopolnoma prepričani pa vendar nismo, kajti naši diplomati se niso še nikdar nič dobrega naučili iz zgodovine in niso prav nič pozabili, kar so se naučili slabega. Neumnosti so delali v liali|i in neumnosti de-tajo tudi seda| ni Bilkanu. Poglejmo samo, kako delajo na Hrvatskem 1 Ko Je vse vrelo. ko je zahteval ves parlament, da naj pcž no «z Zagreba kcm'sarja (Ž žgi !), smo vendar djsedaj čakali zaston|. Pdč m slijo oni gospodje, da opravijo z orožjem več, kacor pa z lepo. Ce ima|o to m č, naj le poizkušajo še dalje, če se jim posreči, naj !e delajo tako; toda če se jim stvar poneireti, [aaj pripišejo potem krivdo sebi ne pa nami
Mi smo dovolj svarili in bomo tudi ie, pravimo pa tudi: Kakor se nt moglo prt-
V Trstu, »ine T. novembra i U12.
.EDDsOST 4 it. '61 i.
8tr»* III.
prečiti, da ne bi bilo prišlo do velike Nemčije, kakor se ni moglo preprečil, da ne bi bilo prišlo do velike Italije, tako se tudi ne bo moglo preprečiti, da ne bi prišlo do tega, česar si mi želimo 1 (Vh^rno odobravanje!) In lena avstrijskih odločilnih faktorjih je, da ta Jugoslavija ne b o proti Avstriji, tem-reČ žnjo, kar tudi mi želimo. Ce pa ti gospodje tega nočejo, Če tega ne razumejo — mi nismo krivil (Dolgotrajno viharno odobravanje!)
Nato je predsednik gosp. dr. Wllfan predlagal že priobčeno resolucijo, ki je bila sprejeta ob splošnem odobravanju.
Končno se |e pred^ednlK zahvalil zbo-rovaicem na velikanski udeležbi ter zaključil shod z besedami :
Naglašal sem, da v politiki odločuje egoizem. Zavedajmo se torej tega, da gre tu tudi za naše ožje slovenske interese. Naši bratje Hrvati in Srbi v Trstu so že začeli izpoznavat*, kak pomemben faktor smo Slovenci v Trstu, in le želimo, da bi to izpoznali tudi naši severni bratje. Danes pošiilamo iz te dvorane pozdrave bratom ■a Bilkanu in upamo, da pride kmalu tudi z Bilkana odgovor, da smo njihovi bratje I
Državni poslanec profesor Mandić za svoje volilce.
Drž. poslanec pr< f. Mandič je stavil v seji drž. zbora dne 28 okt. t. 1 dva nujna predloga. Prvi se tiče po toči oškodovane občine Dekani in se glasi:
„Visoka c. kr. viada se oozivlja, da priskoči prebivalstvu občine Dekani na pomrč z izdatno podporo iz drž. blagajne za ublaženje bede, da mu da odpisati davke, da ustavi izterjevanje zaostalih davkov in mu nadi možnost, da ka] zasluži pri javnih gradnjah v občini sami in da bo t3ko možno, da iiudje prehranijo sebe in svoje družine."
D ugi predlog se tiče občine Dekani in se glasi:
„Visoka c. kr. vlada se poživlja, da nemudoma priskoči na poimč po toči oškodovanemu prebivalstvu občine J e i š a n e z dtžavno podporo, bodisi z nabavo živtž* ali za javnimi gradnjami ter odpisom da kov in obrestovanje njih daljnega izterjevanja".
Darovi za jugoslovanske rdeče križe.
NadPlIe so darovali sledeči gg.: Dr. Ivan M Č >k K 10. Matija Antončič mizar K 5, kap. Fabian Petrovič K 5, Drag. Bu-tnar K 1, kap. Ivo Vuškovič K 2, P. C. K 2, M. A. Dernovec K 20, Boleslav Der-novec K 3; na manifesiaciiskem shodu političnega društva „Eilnost" mlnole nedelje 3 t. m. so darovali sledeči gg.: Zgur Leopold K 10, Stanič Štefan K 6, Stajerc Anton fin. straž. K 5, Lukša Martin sod. kaic. K 5, Tul J)žtf K 5 Mitfnda Peter K 4; po 3 K: Kavčič M ha, B^zovski, Ćevna Anton, A. V ; p3 2 K: Frantar, Keček Ivan, Rchar Peter, RcharJoMo, Lozar F.an, Bizjak, Mezgec Anton, B uČe, Bavcon Metod, Bine Rudolf, S upac Ivan, P-tsiičar; po 1 K: Gabe šček, Ž berna Jakob, Dekieva Anton, Št. fančlč Franc, Vato ve c Ivan, B ažek Matevž, Cijak Jožef, Margon Jakob, Deraoj-zes l^an, H obat Vincenc, Bolle Ernest, Jaklič Ivan, Šfcvarc Zvonimir, Krušič Ivan, Zorn Fran In Ance Poljšak. Z mic Fran, Race Josip, Turk Ant"»n, Furlan M h*, Ne-gode J >sip, KreŠčak Jikob. Krešev č Jislp, N N., Kaj*n Aegust, Vuk Ivan - L;ubljana, S-cedelj I»an, Šmuc, Rastja. Cerkvenik, Bicič, Franet'č; Colia E nest 60 st., O ?n duč Anton 60 st., Kokoravec Aloiz 60 st. N. N. 40, razni neimenovani K 3 80, na krožnik K 158 80; gospodična Marija Urdih nabrala v gostilni N. D. O med sledeč mi gš : H'nho Kosič K 20, Ivan S^anc K 20 J . ip Mhdovan K 10, Rudolf Kosič K 4 Dragotm Štoih K 2, F an|o Nemec K 2, Ivan Jikl č K 2, Ivan Ma<c K 2, Josip K>-Žuh K 2, Ivan Kobal K 2, L ika B nč na K 2; p-> gledališki oredstavi nabrala gosplca Win r va K 13 34; Jakob Mi kovič predsednik pevskega društva „G j" v Bmah naoral v gost. pri Lovcu" v Sežar i K 6 30; nadalje: Fran Cesar K 2, N. N. K 50. Jikob Perhavc K 50, M rko B ebeilna K 3, po 1 K: Fran G mol, IvanJ*M£ Fran Jug, Fran Sinončič, B ndel, Andrej Cak, nekateri odborniki „Glasbene M^iice" K 6 Ivan Gjrlup - Opčine K 50 Fran Kalin K 50, gosplca Lepuša nabrala K 36
Stupaj K 695 44 predvčeraj izkazano
35 836 34 Skupaj K 36 53178 * Odbo-„ „Rlečega Križa" je odposlal d'>«eda| v Cmogoro (in sicer na C?tinje) 200 kompletnih postelj. Les za te postelje ▼ vrednosti 350 kron je dala tvrdka Mankoč zastonj; posteče ie napravila tvrdka A Jazbic & dr. v ulici S. Ffance«co Št. 53 skoro zastonj; razno drugo blago pa Je dala tvrdka Križmančič & Breščak v ulici Nuova zelo po cen'.
* V Podgorju so darovali sledeči gg.: po 5 K: Neimenovani I. in II.; po 3 K: Neimenovani; po 2 K: Antonija Poljak št. 51, Josip Poljak trgovec, Ivan Andrljasič št. 38, Mihael Andrljasič št. 37, župnik Habat, Josip Gerzetič Št. 11, Anton Koren trgovec, Alojzij Gerzetič; po 1 67 K: Neimenovani ; po 1 K: Andrej HreŠčak, Andrej Gerzetič št. 30, Fran Poljak št 5, Mihael Andri|as'č št. 4, Mat»|a Andrijaslč, Marija Roje št. 18 in Ivan Roje št. 18. Skupaj K 37 67, ki so že bili izkazani v „Edinosti" od 5. t. m. _
Domače vesti.
Slovenščina pri državnih in deželnih uradih je doživela že več izdaj. Nekdo se je v listu „Edinost" pritoževal, da tnu sod nik na varstvenem oddelku ni mogel sestaviti slovenskega zapisnika. Ko bi prišel pogledat tudi v eksekutivni oddelek, bi našel kako se „eksekucira" „svignja". Te dni je prejela ne zasebna stranka dražbeni oklic, sestavljen v XIII. oddelku c. kr. okrajre sod nije, kjer se stranki sporoča, da se bo prodala „svignja". E 'krat smo dajaii »groš* istemu, ki bi raztolmačil neko izvr Šil no dovolilo, danes pa dajemo drugega, ako uganete, kakšno žit al meni c. kr sodnlja.
Res žalostno, da ]e na okrajni sodniji tako malo slovenščine veščih uradnikov. Na or^tih 2 rok prešteiete vse. In okrajna sod-nija v ul. Sanita ima opravitti s sanrm s'o venskim ljudstvom I Človeku mora kri z? vreti, ko niti uradnik, ki mora izvirnik ka kega spisa potrditi, ne zna besedice slovenski.
O sličnih vnebo kričečih slučajih bom še prročai.
Priporočamo slovenskim odjemalcem pekpr a Josipa Taučerja v ulici Moiin gran-de. Ta komenski kalabrež in njegova soproga vipavska Tripolitanka, sta vzela svojo deco iz slovenske šole in jih pošljeta v laško šolo.
Ta novopečena „puro sangue" pravite, slovensko znati ni potrebno. Priporočamo.
Slovensko gledališče.
Danes zvečer ob 8 30 se vprizori zanimiva in svetovnoznana drama italijanskega pesnika In dramatika Gabriela D' A n n u n z i o,
„GIOCONDA".
To dramatično delo se fe že reštetokrat uprfzorilo v tukajšnj h italijanskih gledališčih, vedno ob največjem zaniman;u občinstva. Ta predstava velja za B abonement.
V nedeljo popoldne se uprizori repriza operete
„CIGAN BARON".
Zvečer pa bo premijera drame črnogorskega kralja-pesnika N kolaja I.
„BALKANSKA CARICA«.
Vstopn ce za vse predstave je mogoče že sedaj dobiti pri gledališki blagajni.
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
(C PO ZMERNIH CENAH
RAFAELE ITALIA
TIVST - VIA MALCANTON - T Ril
Tržaška mala kronika.
Trst, 6. novembra 1912.
Hvaležnost je lepa čednost. Mornar Krista Kuš:ina iz Štoenika je iz usmiljenja sprejel 20lttnega I>ana Santlna iz Rjvinja v svojo kabino na parniku „MeranM, da Je tam prenočil Ko je Koščina bil premeščen na parnlk „Semiramis", ga Je Santin včeraj obiskal in mu o tej priiiki ukradel 54 kron!
Svojo gospodinjo okradel je 24letni natakar Jssip Cirbone it Biri v Italiji. Bil je nastavljen pri gostiiničarki joslpini J«bic v Puli, kateri je ukradel 500 kron in 7 žlic iz alpake, ter potem pobegnil. Vsled brzojavnega obvestila, je možakarja policija aretirala na drži vnem kolodvoru, ko je prišel z vlakom snoči ob 7 05. Našli so pri njemu še 468 kron in Žltce.
Loterijske Številke, izžrebane dne 6. novembra t. I.: Praga	44 57 25 36 10
Lvov	69 50 16 13 79
Mnenje gosp. dr. G. Stamatoffa
S L I V N O
Gosp. J. SERRA VALLO
Društvene vesti.
vabi
Odbor dramatičnega društva
nocoj k vaji za mešan zocr.
Tržaško podporno in bralno društ. vabi gg. odbornike k seji jutri v petek ob navadni uri.
Šentjakobska CM podružnica vabi na redno s?jo danes ob 91/« zvečer v prostorih na stari policiji KiaiOula Z{. 16.
Narodni pipčarski klub priredi v nedeljo, dne 10. t. m. v otroškem \nu pri S . Jakobu Martinov večer s plesom. Začetek ob 4 popoldne. Vstopnina 40 vin. Čisti dobiček je namen|en CM podružnici in „Iliriji.* „Sava" društvo svobedo nistltih slovenskih akademikov na Dunaju, je konstituiralo svoj odhnr, izvoljen na I. rednem občnem zboru XX. tečaja 25. oktobra, sledeče: Predsednik Srečko Lapajne, cand. agr.
Trst.
Med poizkusi izvršenimi z Vašim Železnatim Kina vinom Serravallo je ntkaj slučajev, katere je vredno, da jih objavim. Pripisal sem Serravallovo Ki na vino z železom gospe, ki je trpela na malokrvnosti, ki je tožda za glavobolom in breztečnostjo. Posledice so bile: probujenje teka, izgfn bolečin v glavi in splošno izboljšanje. Drugi stučai se tiče deklice sedmih let š bke, rekonvalescent ne po difteriji in malokrvne. Posledice so bile: splošno izboljšana, probujenje teka, povrnitev rdečice na ustnicah, ki so b le poprej blede. Na splošno se dosežejo s Serravallovim Kina vinom z železom jako lepi uspehi in Jaz sem z njim popolnoma zadovoljen.
SLIV NO, dne 12. oktobra 1909.	Dr. G. Stamatoft.
Ur. Pečiiik Iš?°8?
Knjigovodja
trst. via S. Csierina ?tev0 i.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8—9 fn 2—3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni; 11",—1 in 7—7''. 2Sk odvetniško pisamO.
Biti mora v odvetniško - p's rniSkih pos-lih izvežban Italijanščine zmožni imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe na od vet pisarno dr. Jos. VVilfana v Trstu.
Mirodilnica
Ivan Kamauli
Sv. Ivan pri Trstu.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da se preselim v lastno hišo blizu „Narodnega doma".
Priporočam se za obilen obisk udani
Ivan Kamauli.
iz gumija
sva 7riđerik Steindler »g
■ Trst, ul. Acquedotto 51. 12. ■
ni Irigatorji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-lindri za plin, povoji, napetniki iz gumija, — parfumi. - Prodaja in popravila galoš „ in črevljev za telovadce. -j
Velika zaloga higijenićnih predmetov
tu
y orig. franc. iz gumija in ribjega mehurja.
Deležnik Slovenska šivilja
s primerno glavnico vstopi lahko takoj v
solidno, dobro upeljano obrtno
podjetje Z letno rcntabiliteto K 20000. Maslo* pove Inser odd-lek pod St. 2397
se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer
Trst, ul. Istituto št. 13, Trst
--pritličje--
Izžrebanje nepreklicno v soboto 9. nov. 1912
ob 8 uri zvečer, na Dunaju Schottenring U (Policijsko ravnateljstvo)
Loterije c kr. policijskih urodnlkoj ter njihovih udoo In sirot
pod pokroviteljstvom gosp. c. kr. policijskega predsednika Karla vit. pl. Brze-sowaky-ja 1. Glavni dobitek 30.000 kron vredaosti, se izplača kakor d<»elei tu-li v gotovini. — Srečke se dobivajo v vseh menjalnicah, loterijah in prodajalnicah tobaka. Skupni znesek dobitkov 80.000 kron.
===== Srečka stane 1 krono. -^ ==
Q Redka prilika!
Originalne turške in perzijske preproge.
n.
Zaradi kriet v orijentu smo dobili nalog od vodstva v Carigradu, da v kratkem času predamo preproge in druge predmete, ki se nahajajo
v Trsi u (Corso), Capo di p iazza 2
in v Meki, ul. Adamich št. 8.
Preproge'20%	Okoristite se te ugodne prilike!
Bronce . 35 % popusta
Vezenine 10 70	M. GABAI.
Osem: gospodinjam
topio priporočamo
KOLINSKO CIKORIJ
edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slo venski izdelek.
V korist družbi sv. Cirila in Metoda I
48S
Strao IV
EDINOST« St 311
V Trstn, dr.p 7. novembru 1912.
podpredsednik Rasto Urbančič, cand. ing., tajnik Fran Terpin, stud. com., blagajnik Ivo Fras, cand. med., gospodar Vinko Zore, stud. iur., knjižničar Ciril Pfdfer, stud. iur. arhivar Josip Samec, cand. vet, pregledniki Vinko Lap^ne, cand. iur. Fran Kušmelj, cand. Iur., Ruprecht Brovet, cand. for.
fUar. deL organizacija.
Socijalno demokratični pekovski or ganizaciji teče voda v g lo. „Internacijo nai" z dne 26 oktobra je poln hujskaii napram NDO. Ga pač jezi, ker je soc.-dem tako lipo izpcdletelo glede posredovalnice dela. Mislili so si, da bodo zvijačnim potom pridobili pekovske pomočnike za-se Se jim je pa ravno tako posrečilo ktkor na pr. zidarjem Zidarska konsorcljonalnir posredovalnica dela Je fuč; ravno tak( umira posredovalnica dela soc.-dem pekov skih pomočnikov in bo kmalu šla. Slovsn ski gospodarji so pametni in se ne marajo posluževati v njihovi posredovalnici dela, ampak v posredovalnici dela NDO. To soc dem. seveda ni prav. V „Intemacijonalu" kriče na ves gsas. Gospodarje kličejo na pomoč. Kako pa ?
Tako le piše „Internacijonal": »Tovariši I Napravite torej Vašo dolžnost, pokažite tudi v tem trenotku vso vašo zavednost Ir. disciplino, kakor ste te dobre lastnosti it večkrat pokazali. Vsakega delavca, ki potrebujete, bodisi za stabilno ali provizorično, pojdite ga iikat v našo posredovalnico dela * — Od kdaj pa so pekovski mojstri tovariši soc. dem. ? Od tistega časa baje, ko jim je pričela teči voda v grlo. Pa to ne bo nič pomagalo. Slovenski pekovski mojstri bodo storili tudi zanaprej svojo dolžuost, soc. dem. naj se pa le jeze naprej. Slov. pekovski mojstri se ne bodo posluževali soc.-dem., pač pa narodne posredovalnice dela, ki se ■ahaja v ul. Sv. Frančiška 2. Oni so že na pravil: tozadeven sklep. Soc.-dem. naj pa le še naprej rogovilijo in napadajo v njihovem „Internacijonalu", ki Je samo slučajno — zvijačno — pisan na eni strani od zadaj v slovenskem jeziku.
Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč vabi na II. redni občni zbor, ki se bo vi Sil v nedeljo, dne 10. novembra t. ». ob 10 predpoldne v veliki dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2. s sledečim dnevnim redom : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti.
Tovariši, ker je je občni zbor velikega pomena, nadejamo se, da se ga v obilnem Številu udeležite.	Odbor.
Posredovalnica dela NDO. Službe išče urednik, ki je vešč strojepisja, hrvaškega, italijanskega in deloma tudi nemškega je*ika. Naslov pove: Posredovalnica dela NDO.
Skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej" sklicuje za soboto točno ob 7 zvečer se^tanes v društvenih prostorih pr; Sv. Jakobu (blizu »Jadrana").
Plesna šola NDO. Danes plesne vaje ▼ društveni, v ul'ci sv. Frančiška Šr. 2.
Shod na Kolonkovcu. V nedeljo bo shod zidarjev na K lonkovcu.
Socijalni tečaj NDO. Jutii predava oo 7 30-9 30 t.veter dr. J o s i p M a n d i ć t prtdmetu : „S o c i j a I i z e mM.
Predmet je zelo važen. Zato pričakujemo obilne udeležbe posebno s strani de lavstva, kakor tudi ostalega občin-tva. Predavanje s; vrši v društveni dvorani, v ulic sv. Frančiška št. 2.
Zidarji mesta in okolice! Vas v a bimo ra javen shod, ki se bo vršti danes ob 6 30 zvečer v veliki društvtn dvorani, v ulici Sv. Frančiška štev. 2. — Dnevni red: 1. P^LžiJ zidarjev in posredovalnica dela, 2) Pomen zidarske organizacije, 3) S učajnostl. Zidarji! Pridite na shod pol noštevilno 1
Odbor zidarske skupine
„Nar. delavske organizacije" v Trstu.
Pripr. odbor skupine parke nih stavcev sklicuje za danes od 7 30 zvečer ustanovni občni zbor v društvenih prostorih, v ul. Sv. Frančiška št. 2. Dnevn. red: Volitev odbora.
Skupina »Plavži* v Skednju. V so boto ob 7 Ia pol javen shod v prostonh „Gospodarskega drušiva" v Štednju.
Drevni red: 1) Položai deiavstva v Plavžih in organizacija, 2) Zahtevamo obrtni šolo I Delavci vsi na ta važen shcdl
Od^or.
Skupina „Sv. Marko" sklicuje ses a nek za soboto ob 4 »n pol popoldre vdiu-štvenlh prostorih NDO pri Sv. Ja«cobu.
Skupina »Čistilnica petroleja" v Škednju >khcuje za soboto oo 6 zvečei javen shod v konsumnem diuštvu pri Sv. Ani.
Dnevni red: 1) G banje delavstva v Čl stilnicl petroleja, 2) Zahtevamo obrtno ŠlIoI
Delavci, nadejamo se, da poselite ta shod v čim večjem številu.	Odbor.
Vesti iz Goriška.
Zveza županov na Krasu sklicuje za nedeljo, dne 10. t. m. ob 3 popoldne v Du tovlje (v prostore g. Al. Tavčar,a) vse ude Trgovsko-obrtne zadruge G ,rišite (spadajrče poi. okraju sežanskemu) na pogovor: Ob ramba pretečih zlih posledic. Ano bi se k oddaljeuih krajev ne mogli morda udeležili
vsi prizadeti, naj pošljejo vsaj zastopnika na shod. J. Vran. t. č. predsednik.
Pogreb ponesrečenega avijatiks, nadporočmka Aiistida pl. Petroviča, se viš danes v četrtek ob 3 pop. P« greb bi st imel vršiti včeraj popoldne, ali na izrecne željo njegove družine, ki se nahaia na Dunaju, je odložen na jutri. UdeKžila se g: bi de cela goriška garnizija, (pešpolk, dra gonski in artilerijski polk, bataljona pijmir-jev, saperji, bataljona alpincev) deputacija vojnega ministrstva, zastopniki dunajske graške, tiŽaške in ljubljanske garnizije poleg d ugih. Ker bo udeležoa ogromna, se bodt pomikal sprevod čez Placuto po Gosposki u'icl na p< kopališče. Poveljnik voja Špeci-lalnlh armadnih oddelkov, general Schleyer č dospel v Gorico, da se udeleži pogreta.
Iz Tolmina. Naša naredna društva se ne ganejo, da bi pomogla sve jim bratom v ljutem boju zoper stoletnega tlačitelia Turka. Da se le deloma opere črni madež raz narodnega lica tolminskega narodnjaštva, zbrala ie stalna družba pri »Andrejcu" v Zalogu nal dar 21 kron 20 vinarjev za ranjene Slovane na Balkanu, in to ob priliki vese lega večera radi novorojenega princa pri gospodu Vodopivcu. Darovali so: Vodopi-vec 5 K, Zamfćrlo 5 K, Pregel 2 K, G*tei 2 K, B elih 2 K, Andreje 1 K. Prispevali so: Schwegel 2 K, g.ca Anica 50 vin., ga Berlot 50 vin., KragelJ 1 K, Kuk Ivan 20 vinarjev. Skupaj K 2120. Maio ampak 12 srca dano.
»AftOVl
—	G. Emil Hrabe, arhitekt Iz Kladna na Češkem je dal dr. Čoku za moško podruž n co Grilmetodovi prdružnici K 50 in za tržakega Sokola K 40. Prvo svoto hrani uprava.
—	V prepiru za »Balkan" nabralo se je v rojanskem »Konsumnem društvu" z; podružnico družbe sv. Cir. in Met. v R >-janu K 12.
—	Na svatbi g. Josipa Gropajca z Marilo Pcžarjevo nabralo se |e za podružnici dtužbe sv. CM v Rojanu K 16 20.
—	Lovrenc Rupnik daroval za družbe sv. CM K 5.
—	Za sv. CM. Pri krstu sfnčka go*p. Andreja Furlana pri Sv. M. M sp. Št 427 se je nabralo med gosti K 5 in sicer s< darovali: Ant. Rižoti K 1, Gabr. M&jerovit K 1, And. Furlan K 1, Jos. Stokovič K 1, Jos. Mauer K 1.
—	Za pevsko društvo „Trst" so da rov?Ii o priliki proslave imendana g. Drag HreŠčrka, podpredsednika pev. dr. „Trst" in g. Drag. Pertota, gostlin>čaria v B rkov-lah, sledeči gg. čl mi: Turk K 5, Malis, Hrešćak po K 2 Stllk, Gregoretič, C^ttnlg, Jug po K 1. Skupaj K 13 Iskrena hvala 1
Listnica uredništva.
Ž m i n J. Zadeva je povsem esebnt narave in nikakur ne interesra javnosti. List ni zato, da bi se v njem prepirale po samezne osebe.
Listn ca uprave.
G -»sp. Iv. M a h n 1 č, župnik. Koper: Poslanih 10 K za Družbo C. M. smo prejeli.
v
Oittilio ee priporoča za delo, gre tudi na dom.
O! V Ujel Via
Meblirana
vrtita 35.
Via Coroneo It. 31, pri vraiarici. 248»
sobica pri slovfnssi dmžni se odda. Ul Mira zar št. 7, IV. nad
24fc9
nnn^nio d"e pobi ia kuhinja ?e odda
OUJ IlUVcmje, U.. Molin grsnde 46, IV. 2490
I .	ne ndz»r.4ki pomoću k PltČa 60 kron ia
-"U cela o-krba ter stano.anie. Hotel de ls
Viile.
249 i
f)r{ rlo se lepa popolnoma opremljena eoVa v J Ulici I. na i z ovni na ulico blizu NarodLegu doiua p)i ev. Lanu št 699	2492
I kllHcIf Q kn-inia, edina v (kole, č sti dnevni LjUUbna dohodek K 10—.majhna najemnina se pioda ttkoj za \Bako ceno. Uj. Madonuina št 30
____2493
Stalni krajevni agenti ™ot?Llem„
•»prejmejo ali pa > asianijo b -ulno plačo za pr'dajanje dovoljenih erečfc v Avstn-Ogr-»ki — Ponud-e pod »Merkur-, Brno, KeagaB-e 20._
e
244
Obešala iz medi £nr?
Čase ma 14. Umberto Ceaca, trgovina z Železnin<-
On h o meblirana se odda v ulici Giova^ni »oc-O U U d raccio 16, I.
2235
Qik#* Ini C+rnii novi> "borni, z omarico OlVtfini OirUJI K 180—, mi ico K 150-, d ugaČni po K 60, 120. Garancija. Priložnostni na kup. Ulica Bu^gero >"anna 18, vrata 4	2432
z le^im razgledom pri majhni družini se oddr. Ulica Ris -rta 9, III.	2436
Soba
1/iiitiiinni železo, stare kovine : Anton Cernfca. Kupujem Trat. ul. OJmo šu 12.	1733
Antrtn tfrilČlP krujaSki mojster v Gork., ftnion IVrUbJU, tekaiisče Frana Jrsip 5t 36. Izdeluje obleke po meri v -satena kroit Sprejema tndi naročila izven Gorice. Pri naroČili cadostuje prflna mera V zalogi ima raznovTptr^ olago ter razpt Čilja nzorce na ogled CJene zmerne.
I nI/ o | primeren za kavarno, se odda v najem LUK d I, Pojasnila v i*ti h ši, i ia Tii^e e, nasproti dumobran»ki vijašnici v Go ici, II. nadetr. 2477
Proda ^e posestvo l^i^lJ^t
Pobc^»o obstoji iz Diiv, traviikov, gozuov, vrta i g^apodbrskih po»lopij : hiše. d eh h evov, < bokanih ter enake kleti in skednja. Hiša je opremljena z vodovo om in se naboja v hiši dohro uspevajoč« t>g vina s špecerijskim blagom, kar je tuai Vhžn za t govce. Proda se tudi sama biša. Vzrok je š la v Vodicah, Istra. Več pove Jožef Bonko, Cerknica
2478
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Rlojz Saletelj
u ica Carradiirl 18, v bi žinl gosti ne NDO
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-iaoB nalnih posodah in drugo. 11-*
ZDRAVNIK
Med. Dr Karol Perničič
ordinira od il—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti
Dreherjeve pivovarne).
7-m-^
■ : ' 'Lepa prii< žuost: B
■Vf 50°/. PRIHRANKA !I
Bdor ljubi Bv->j dom, pač ne ot upti prilike, da bi ga ne olepšal s steriliziranimi rasilinsmi, ki so i opolnon a enake Bvežim, nasprotno pa jih ni treba gojiti s krasnimi kipi izredno lepo opremljenimi, m drugimi pre<1meti, ki so pripravai ludi za darila. — Kdor hoče naprav ti dobro kupčijo, naj jo frtori takoj, k« r ta priložnost se
bo nudila le kratek čas Obrniti se je: ulica Sctte Fontane {t. 2, I. nad. vrata 2, (tramwajsfco postajališče na trgu Barrien).
Izvoz svinjske masti.
5 kg visoke sirove baevunske masti, sveže iz klavnice, pošiljam po povzetju za 11 kron in razpuščeno svinjsko mast, - Poštnino plačam jaz.
0. HUMAK, fzuaz s inlske masti
Praga - Karlin. Češko.
__________
Solumerla - Buffet
Trst, via Carlo Ghega št. 8.
Vsakovrstne prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo,
-^rcccccrrr Prvovrstno pivo. cccccccccccc: Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLPIN.
J 1=11
Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke
Grusto Pilottifu Gius.
ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pe ca tori štev. 14
Specijaliteta: indijske avet'ljke Posoda in šbatUe i* bele in kamao-b-*rvne pločevine.
Žlebovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave).
GOMLNA11. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedai vodi g. HINKO KOSIČ, se dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem časa.
Na razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cenah. - P. iporoča se za obilen obiskt
Bogomil Pinc
== = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzol Bellini 8L 13
mirit) ctrni n. uten ioni.
Boear Izbor ur
vršit vrste, kak«r tnC □ 1 lvo\ , prvtanov b dha-KBiitl in brei dljamac tov, lerske lerlllee, slat* in frtbrnf ia molke. | rtf kfnlurenfnth
Poskusite FI-	je nai-
GOVOKAVO fjOdlUlIII fjnej§i in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. ,	—t
i N
LSTfliM \ V\\\\\XVV\ V\\\S
NUOVO
D [=3!
kniinnvP7nira ANTON REPE^EK i«
"■■J a ^	edina slovenska knjtgover-
aiea v Trstu, nlica Cecilia Št. 9. — Izdeluje vsa tniigovpška priprosta in fina dela točno in pc konkurenčnih cena^.	171f
| jKdtel Provinciale
(Novi deželni h6tel)
> Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
^ 40 sob, električna luč, ves komfort, jj stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
Vsi zdravniki ga priporočajo
Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na ^	^ g1 pvi
: 7 razstavah.: ^Ju O § EkI	i
Glavna zaloga v Trstu, via Valdinvo Št. 32. — Telefon 6t 2201.
Odlikovano na : 7 razstavah. :
I
BB38SBSZ2*
a£
B-S
ss
« J
Ki
S-
5 i
3 "5*
ISI
Na obroke!
Velika zaloga izdalanik oblok
Velika Izberi vsakovrstnih oblek za gospode In dečke, jukenl, po^rSnlkov vseh kakovosti. — Specijaliteta v vezn|i.
Tellka lzbera volnenega blaga. Najziuernejše cene-
Adolf Kostoris - Trst
Ulica S. Oiovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven
Telefon St. 251, Rim. U.
.Buffet Automatlco'
S* C/5 -C ^
r-g S «
Z* 5!


^.ristide Gualco - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odllkojona toucrna ( svetinjo ) ceul ln cementnih.
ploič, teracou ln umeM Kamna. :: j
• • • •
Sorejema vsakovrstno dHo v cementu.
(Vne imfrne, delo tnPno.
Novo pogrebno podjetje, Tist
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON St. 1402.)
Prevoz mrlicev na vse kraje
Vozovi z bogato opremo od najenr stavi ejših do najluksurijo ne iih. — Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro Stalne ce e brez konkurence. Postrežba točna. Splošna p hvala. Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, porcelane in kovine z znaki in napisi itd.
Nočna naročila se sprejemajo v skladišču v lastnih prostorih Via detla Tesa 31. TEL. 14-02 Zastopstvo s prodajo pogre nih preumetov: J. MRZEK, Opčine Št. 170; T. VITEZ v Nabreilnl na trgu pri cerkvi; A. JAMŽEK. pri Oiehu (Nog*ere); F. BRNETlO v Skednju.	Deležn k in upravitelj H. ŠT I BI L J.