115. številka
Trst v sredo 2b. aprila 1905.
Tečaj XXX.
§m Izhajfc vsaki dan.
Tudi ob nedeliah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri ziutrai.
Posamične it^rilk«* »e rrnoaiajo po 3 nove. (6 stotin k)
* mnoriD tobakarnah v Tr«tu in okolici. Ljubljani. Gorici, Oelii. Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji, ^t. Petru. Sežani,
Nabrežini. Noveinmestu itd. Ptlmfir Ir. narorbe sprejema uprava lifta „Edinost", uliea •*!orrio GaJattf 8t. — 1 radne ure so od i. pop. do rt ečer. — Cene oelasom 16 st na vrsto petit; poslanice, smrtnice, javne zahvale in domači oeiasi po pogodbi.
TELEFON fiteT. 11»7.
Glasil« političnega društva „Edinost1' za Primorsko.
V edinosti je moč I
Naročnina znaša
sa vse leto K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Na narodbe brez doposlane naročnine se uprava ne "*ira Vsi dopisi nai se pošiljajo ua uredništvo lista. Nefranko-an*
oisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo iista
DKEDMŽTVO: ul. <*ior*io Galatti 18. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost'4. — Natisnila tiskarna konsorcija lista ..Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it- 18. Poštno-hranilnični račun 5t. 652.841.
■
"J
(Brzojavne vesti).
V južno kitajskem morja.
LONDON 25. Je Manile poročajo, da so videli blizo otoka Corregidor tri vojn« adije. Sjdi da spadajo t« ladije k japonski eskadri admirala Hašime.
LONDON 25. »Morning Post« poroča iz Saogaia, da je včeraj dopoludne neka japonska lazaretna ladija, ki je plula v južni t meri, pasirala otoke Saddle.
LONDON 25. »Daily Telegraph« poroča iz Tokia, da je neka ruska lazaretna ladija dospela včeraj v Batavijo ; sodi se, da spada k tretji ruski eskadri. Zdi se, da uporabljajo Rusi lazaretne ladije za ob-vešče vanje.
SINGAPORE 25. (Reuterjev biro.) Neki Rus, po imenu Antonovič Arv e, ki pa ima potni list giaseč so na drug) ime, je bil v soboto po noči na vtrjenem otoku Pulo-Brani pri Smgtpore aretovan in izročen včeraj sodišču. Ob jolžuje se ga, da sa je mudil na vladnem ozemlju, ne da bi bil mel zato potrebno dovoljenje. Isti ostane v zaporu, dokler s« bo proti njemu vršila prečkava. Sodi Ee, da je vohun.
Nova železnica v Mandžuriji.
LONDON 25. Gradnjo železniške proge Sfngčun—Kiriu sa Rusi dovrš li ter bo napravili ob železuici magazine in prodajalnice. Konjeništvo je na delu. 80000 Rusov je baje prekoračilo reko Tumtn v severni Kore i.
Princ Karol Anton Hohenzollern
TOKIO 25. Pri t c Karol Anton Hufaen
zolllern je dosjeji Htm kaj. Na kolodvoru so pr:nca pozdravili zattnpmk cesarjev in mnogo dostojanstvenikov. V č.s: princa H henzitilern prirede več svečanosti.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 25. Prihodnja seja gospodske zbornice se bo višda v petek, dne 5. maja ob 1. uri popoludne. Dnevni red bo priob-čen dne 30. t. m.
Grof Tisza.
BUDIMPEŠTA 25. Ogrska brz. agentura poroča s Dunaja: Ministerskega predsednika grofa Tisza je pričakovati na Dunaj še le sa 2. maja povodom slavnosti, ki se bodo vriile na Čast saškega kralje. Radi tega odpedejo vse tozadevne kombinacije.
Angleška kraljeva dvojlea.
CONSTANTINE 25. Angleška kraljeva dvojiea je doeptsla semkaj iz Philip-peville. Prebivalstvo je kraljevo dvojico toplo pozdravljalo. Na čast kralja in kraljice so bile prirejene velike slavnosti.
PHILIPPEVILLE 25. Angleški kralj in kraljica Gti odpotovala na Saidinijo. Dogodki na Kreti.
PARIZ 25. »Agenca Havas« poroča iz Rima: Poslaniki štirih krečanskih garancijskih velesil so se sešli radi dogodkov na Kreti. Poslaniki so le izmenjali svoja mnenja, ne da bi se ob nj h razgovorih vodil kak zapisnik.
CARIGRAD 25. V položaju aa Kreti utegne trajati dalje nastopivša pavza, dokler garancijske velevlasti ne odgovore na sklep zbornic?. Zdi sa, da nimajo poslanci nadalj-nih načrtov in sklepov. Govori se, da so odločili, da ne zapuste ustašev v Teryasu. Nadalje se bo zahtevalo, ako ne bodo velevlasti hotele umakniti mednarodnih čet, da se orožn štvo, ki je dosedaj pod italijanskim vodstvom, spremeni popolnoma v krečsngko.
Kardinal Pozvna.
RIM 25. Kardinal Puzyna se je vrnil danes v svojo škofi|o.
Požar.
MOSKVA 25. V oddtlku za vzorce v
naroda jo Loubeta živahno pozdravljala. B lj je več govorov, med drugimi so govorili Ettienne, Doumers in Fallieres. Minister notranjih stvari je najprej povdarjal zasluge Gambette kakor politika ter je omenil so vražnosti, katerim je bil isti izpostavljen zadnji čas življenja ter soglasne pravične sodbe, ki so mu jo pa smrti iskazali republikanci. Etienne je sklenil svoj govor z željo, naj spomin na Gambetto združi razne frakcije republikanske stranke. Kantata, ki jo je 680 muzikov izvedlo pod vodstvom Saimt Saensa je dovršila svečanost. Vreme je bilo krasno.
PARIZ 25. Predsednik Loubet se je v nedeljo zvečer podal v Bordeaux, da prisostvuje svečanosti telovadcev in odkritju spomenika Gambettovega. Predsednika bo spremljali ministri Ettiene, Gauthier, in Du-jardin-Beaumetz, potem predsednik senata Falličrres. Minister vnanjih stvari, Deloassć se je opravičil, da se svečanosti ne more udeležiti.
Brzojavne vesti.
Grof khuen lledervary.
BUDIMPEŠTA 25. Minister a latere ZT t Kbuen He.iervarv je dospel danes z Dunaja.
Z Balkana.
SOFIJA 25. Makedonski protestni ehodi prot: dogodkom v ZagonČBnth so bili številno ob ►kovani, a so minoli povsem mirne. Govorniki so naglašali, da ne sinejo odre ibe proti Grkom prekoračiti mejo zakona ter so apelirali na vse revolucijske stranke, naj opuste medsebojna sovraživa in naj skupno postopajo proti. V Plovdivu je prišlo dj demonstracij preti Grkonr, pri femer bo bila več Grk' m raz' i ta okna.
neki tu&ajšaji tovarni je po noči vsled
eksplozije plina izbruhnil pcž&r. Poveljnik gBBilctv in 12 gasilcev je bilo pri gašenju težko poškodovanih. Požara n; kilo možao še omejiti.
Finska.
VIBORG 25. Pristaši konstitucijocelne stranke delujejo na to, da pridobe veljavnost finasi ustavi. Shod prebivalcev iz VS9 gubernije viboržae je zahteval, da se morejo odstraniti iz službe vsi oni ruski in finski uradniki, ki ne spoštujejo fin*ke ustave. Izrazilo se je ludi željo, naj bi odstopil guverner viboržki.
Odkritje spomenika (rambettf.
BOR DE A UX 25. Danes predpoiuine je bil v prisotnosti predsednika Loubeta odkrit spomenik Gambette. < »^romoa mncžica
PODLISTEK.
18*
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta &enoe — Nadaljeval m dovriiI I. E. Tomlć.
Prevel M. O—A.
—	Ah ! Molitev mi ga ne povrne, je odgovorila Angelija, in če sem v življenju okusila kapljico sreče, on je t »m u kriv. Toli dober je bil, toli dober ! Oh ! Oh ! je tožilo dekle dalje, vrteče svojo g'avo.
—	Nikarj ! Nikari! gcsp:ca, premnogo sola je velik greh, ki moti pokojnika v grobu. B g je dal, B g je vzel. Njegova bodi volja ! Giej msne — ta-le moj Živan je poletel neenkrat c mečem na Kapiteljce. To mi ni str c, to mi je mož pri srcu, t3 mi je gospodar, branitelj in branitelj. Bog ! Bjg! Koliko sem pretrpela smrtnega ctrabu. A. je nadaljevala Jelena in eoize so jo za Čele duš ti — kaj bi ti rekla, da ss je tebi ta zgodilo, kar se je »eni, da si mati, da imaš sina jedinca, lepega otroka od srca,
krasnega — kakor rež ca —, da, kakor rožica — pak so mi ga zlobneži ukrali — B3 je spustila meščanka močneje v jok — ukrali iz te izbe, tu mu je b la postelja.
—	Žena ! jo je posvaril Z van.
—	Ukrali so ga zločinci, moje z ato in jaz reva nesrečoica ne vem, imam-ii sina, ali ga nimam, pak leževa morda jaz in moj stari v grob, brez ploda, brez blagoslova v otrocih. Ob, ti ne veš tega, je jecljala Jelena, zakrivaje Bi oči b pradpasa kem — ti ne veš, kako ee ljubi, tako le močno ljubi.
Kakor da j j je pičila kača, zasukala je Angelija glavo, kri jej je udarila v obraz in rekla je, uprši oči v Živaoa :
—	Da ne vem, kako se ljubi ? Ha, ha, ha ! Živan, dragi gospodar Živan ! Lacko je poginil, dobro, ali v imenu živega Boga, kdo
i je še poginil ? Tu je bilo borbe, bilo krvi, bilo glav. Povej, kdo je še poginil!
—	Bilo je klanja, teklo je mnogo krv',
ali nisem čnl, da bi bil poginil še kateri tvojih sorodnikov.
—	Sorodnik, sorodnik! Kaj je sorodnik?; Ali ti moram res razkriti svoje srce ? Ti
NemMnsemtifeii ilas o ilopd-1 na (Mem.
Znani nemško konservativni dr. Ebcnhoch je napisal doli sledeča razmotrivanje o sedanji madjarski šovinistični politiki. H čeli b.ti, vpiašuje Ebenhoch, Ogrska goBpo-darsko ločena ? Dobro. Ali potem pridi popolno ločenje, uvažanje ogrskega žita in ogrske živine na avstr jski trg naj se popolnoma izključi. Za našo industrijo ee ža najde trž.šče. Ni nas strah zanjo, in to tem manje, ker zdiužuje v sebi odločnih mož. Bajka, kakor da je Avstrija navezana na poljedelstvo OgrBke se izgublja v nič. Svet je velik in pokriva vse eventuelne potrebe in to celd ceneje nego Ogrska. Potem se ssveda morajo umakniti avstrijski kapitali iz ogrskih hipotek, ee morajo ločiti banka, denarstvo in vae, kar je v zvezi z gospodarstvom.
H yče li imeti Ogrska Bvojo samostojno državo tudi na zunaj ? Dobro. Ali po'em ne bomo dajali več — kar je samo ob sebi umevno — nobenega avstrijskega novčiča za skupno ministarstvo za vnanje stvari, za skupno komercije'nj zastopstvo v inozem-etvu itd.
Hoče li Ogrska imeti s^ojo lastno vojsko ? Dobro. Ali potem nobenega avstrijskega novčiča za ogrsko armado, potem se mora ločiti tudi fi>ta po racmerju kvote, se morajo izključ t tistih par ogrskih vojnih ladij iz vojnega pristanišča v Puli in iz vs£cega avstrijskega vojnega pristanišča in je odrekati ogrski trgovinski mornarici varstvo po avstrijskih vojnih ladijab. Avstrijska zbornica poslaccev je po predlogu Derschatta pokazala soglasno, da fe noče dati prehvapiti
od dogodkov. Nastopila je pot, ti je jedino prava, izključeno naj bo vsako polovičar?t70. Če že mora biti, pa bodi! Pod pritiskom taoih razmer bi morala Ogrska v malo letih popolnoma obnemoči gospodarski in finan-cijelno.
Izjavljamo odkrito svoje soglasje z me-nenjem dra. Ebenhccha, v kolikor on naglasa potrebo kompaktnega odpora od avstrijske strani nasproti pretenzijam Madjarov. Če Madjari hočejo igrati Bamostalno državo, pa naj izvolijo tudi Bami nositi troške za takov luksus. Ne soglašamo pa z drom. Ebeoho-chom, ako on takov soglasen odpor od avstrijske strani smatra že gotovim dovršenim činom. Za vsako veliko evolucijo morajo biti dani gotovi potrebni pogoji. A prehod iz Bedanjega zastrupljenega razmerji* med Btrankami in narodi v Avstriji, iz tega vse-občega razsula, v soglasje in v trdno sklenjeno falango: to bi bila gotovo velika evolucija, za katero treba še le vstvariti potrebne pogoje. Taki pogeji bo : odprava krivic, ki jih trpe posamične narodnosti in jih ogorČajo, uveljavljenje jednakega prava vseh narodnosti in medsebojno spoštovanje med njimi. Je-li med nemškimi strankami danes potrebno razpoloženje za vetvarjenje navedenih pogojev ? Kakor bi si želeli tega, tako moramo vendar zanikati to. A dru. Ebenhochu in njegovi stranki smemo očitati, da je v zadnjih letih s Bvojo taktiko zcBtno otežita ublaženje nasprotstev med avstrijskimi narodnostmi. S tem, da se je narodno radikalizirala in da je ob vprašanjih, ki se tičejo narodnega spora, dosledno glasovala z drugimi nemškimi strankami, Čeprav je bilo očiv dno, da grdo krši s tem princip je.lca-kega prava, je le podžigala hegemonis-t ške namene nemških strank. Slovanski narod pa te morajo upirati tem namenom — ter tu gre za njihovo eksistenco — pa naj pride kar-koli hoče za državo. Nočemo reči, da dru. Ebenhochu in toverisem manjka smisla za pravičnost. Manjka jim pa nekaj druzega : manjka jim poguma proti krivičnoBti lastnih jim Borojakov. Manjka jim poguma ra pravičnost do Slovanov — manjka jim poguma za sporazumljenje z nenemskimi narodi. V tem pogledu se mora najprej izvršiti evolucija v nemških konservativcih samih, da bado odločno govorili svojim rojakom : toliko smete zahtevati po svojem pravu in nič več.
Prvo torej, kar je potrebno za zl žen odpor proti Madjaroaa je spoznanje, da morejo urediti Bvoje razmerje do Slovanov v smislu svoje pravičnosti. Dokler ne pride do tfcga spoznanja in do činov v smislu istega, dotlej ostane dr. Ebenhoch s svojimi gr. ž-njami na adreso Madjarov podoben možu, ki hoče streljati, ne da bi imel potrebnih tOp3V.
imaš ženo, veš torej, kaj je zaročni k. Rec:t je-li poginil Berislav Paležnik oh reci, pa če bi se tudi na mestu zgrudila mrtva ! je zakričal? Angelija, eklenivša roki nasproti Živanu.
— Ne vem in nisem čul
o tem, go-
spi ca.
—	Da nisi čul, ga je pogledalo dekle v strahu.
—	Na dušo, ne vem, je potrdil Živan. Nu pomiri se za sedaj. Imam mnogo znancev v vojski, še danes li povem, kar želiš vedeti. Pak nič ss ne boj, gospica, časi so nemirni, ljudje se bijejo, usoda jih meče Bem in tja. Nu, ako so ti fetrieje v Bosni, dobiš kak glas o njih. Mej tsm si pod mojim očasom, pod mojo zsšČito Bi varna, kakor da si Da gradu katerega stricev. Ali varuj se tudi sama, ne pokszuj se svetu. Veš, sedaj imamo v mestu mnogo silovitih ljudij. Jih je tudi, ki poznajo nečakinjo škofa Pavla. Ne kaži se gospi ca !
—	Ni živi dnši. Ali rotim te, še danes, danes! je uahnila deklica in izginila v svojo izbico.
—	Sirota! je rekla Jelena, tareči si oči. Tudi jaz sem moraia jokati v tem. Tttko gosposko dete, pa na, tudi nanjo g.e nesreča, kakor na kogar si bedi nas.
—	Ljudje so ljudje, bije jih zlo, sije jim dobro, kakor je komu usojeno. Sirela udarja v stebelce, udarja tudi v hrast. Ali Jelena, zapri vrata, ko pojde mimo kralj s kraljico. Gnječa bo, to veš; a da je polno divjih in lačnih sabljarjev, to veš tudi. Treba se čuvati. A še enkrat ti pravim, čuvaj Angelijino tajno, ne črhni nikomur.
—	A čemu mi zopet govoriš to?
—	No, no, je mahnil Živan i robo, jaz ne bi prisegel na noben Ženski jezik, pa tudi če so ga poškropili se sveto vodico — tudi ne na tvoj. Angelija je svet zaklad, a jaz sem zastavil svoje poštenje. Zapiši si to za uho. Z Bogom !
—	Z Bogom! Z Bogom! je zaklicala vredna gospodarica ter obrnila možu hrbet.
*
* *
(Pride še.)
\
Rusko-japonska vojna.
TRST, dne aprila 1905.
Z bojišča v Mandžuriji ni niti danes rikakih poročil. V teh tieh dneh se ima adcairal X-bog^atov, ki je b i dne 7. t- m. pr. Dšibut. pr t v S ngapore za to pot je potreooval 20 dni. Tako se zamore v p&r dneh združiti z brod viem Roždestvenskega. V tem f^eu je z in ge. tudi Togo zbrati svoje brodovje v južno kitajskem morju, tako da zarsore v teb dneh priti med obema nasprotnikoma do p morske bitke. Neverjetno je pa, da l.o Togo še le sedaj, ko ne združijo rusko brodovje, stopil v < fenzivo. Možno je vse.
Mi smo ža o priliki omenili, da bo ruska essaira, ko se prikaže v japonskem mor u vplivala zlasti na trgovinske «. dnošaje na Japonskem. Poaled od tega se že kažejo. Ladije se bran jo vt z ti blago na Japonsko, ker -e boje ruskega brodovja. Vsi*d tega bo
aiino trpela trgovina na Ja: onskem.
*
(E	Jj!
Ladije boj u jot i h t nevtralnih [pristaniščih.
Pomorsko pravo tvori najnejaezeji del mednarodnega prava, ki je najbolj potreben, da ee mu da tceneji obris. Tako so tudi doličb?, koliko časa se saoejo ladija bojujoče se države muditi v nevtraln h vodah in pristan ščih, zelo negotove. Knjiga »Da^ Inter-nacicnale Seerecht« od Ferdinanda vit. Attlmaverj?, ki je namenjena kakor priročna knjiga avstroogrskim pomorskim častnikom. se glede omenjenega prepornega vprešsnja izraža nastopno: »Leta 1862. je angltžka vlada izdala celo vrsto predpisov o nevtralnosti, da poostri že obstoječe odredbe. Ti predpis temel e na najstareji in najna-vadneji odredbi v varstvo nevtralne sti : »24 urno pravilo«. To je dolečoa, da mota cb isto"e*ni navcočnoeti vojnih ladij obeh stran*, oi r ma vojne ladije ene in jtrgovske ladije druge stranke v kakem nevtralnem prist. aišču, miniti vsaj 24 ur mad odhodom one? ■ ki je prvi zapuet 1 prstan š5e, in od-1j9 njeg >vega nasprotnika. Naslanjajo se ^j. to določbi je Anglija določda, da imajo vo;d»» ladije b jujočih Be strank tekom 24 ur po evojem prihodu sploh zapustiti prista-r =če, izvzemši slučaj, ca po'rebuje ladija več č as za nabavo svojih potrebščin za plovbo, oziroma z» popravke. V tem slučaju se da ladij i [»osebno dovoljenje da zamore ostati dlje om«a v pristan sču. Ko je pa ladija od-tratila vzrok daljšega bivanja, mora pa odplu i iz prisraoišča. Živil in drugih zalog za m-jžtvo zamerejo ladije svobodno nabaviti, vend r, kar se tiče premoga, se jim dovoljuje ukrcati toliko, kolikor imajo dovolj do prihoinjega pristanišča svo e države. V bri-tansk h vodah ne smejo tekom 3 mesecev dvakrat vkrcat- premaga.
Te predpise je angležka vlada v nasled sj h vo nan obnovila. Amerikanske zvezne države so si te predp'st priredile povodom izbruna nemške-traacuzse vojne. Omenjena pravi a pa niso d.»sedaj zadubila veljave mednarodnih zakonov.
Povodom lan3i ega sestanka obeh mini stmv v Opat ji so bila efi?ijozna glasila na obeh straneh kar iz sebe cd samega vcsalia, češ std^j so odpravljene vse diference in obz -rje nad razmeram: med Iialjo in Avstrijo je čisto kakor ribje oko. A glejte : od tedaj j9 m nolo komaj leto dni, in tista i ficijorna gh&ila spor čaj o svetu blaggvfstje da je opravičena nada, da se na sestanku v Benetkah — odpravijo vsa nesoglrs'a. Pripo-znavajo torej sedaj, da so nesoglasja trajala dalje preko sestanka v Opatiji. In res, v tem letu Fe je dogodilo mars kaj. kar je zelo kalilo razmerje med obema državama. Dejstvo, n. j>r. da je italijanski vojni minister zahteval izrednih kreditov za vtrjenja ob mejah, gotovo ni bil dogodek, ki bi kazal na po-sebn > nrijazne namero Italije nasproti Avstriji. Tudi iz zadnjih dni — da niti ne govorimo o raznih Avstrji sovražnih demonstracijah po Italiji — moremo zabeležiti dogodek, ki ne nosi na sebi znaka italijanskega prijateljstva do Avstrije. Nemški cesar je zopet enkrat na potovanju. V Neapelju se je sišel r italijanskim kraljem. Cesar Viljem je v svoji zdravici izrečno naglašal trozvezo. Takt bi bil že torej eahteval, da kralj Viktor Emanuel v Bvojem odgovoru stori toisto. Ali ne. Italijanski kralj ni govoril o trozvezi, je nazdravil samo Nemčiji, a Avstrije nit; omenjal ni. To je bilo vendar očitno preziranje nače monarhije, ki involvira žaljenje. Po tem dogodku je bilo očitno vsemu svetu, da
všega skupaj esem let. Tu je bil zelo vesten, izboren uradnik. Pogreb bo danes 26. t. m. cb 4. uri popoludno z mestne bo!n;ša;ce. Blag mu epcm'n !
Smrtna kosa V ronedeljek popoludne je umrl umirovljeni profesor tukajšnje c. kr. drživne gimnazije Edvard P o s p i h a 1. Pokojnik je bil rodom Ceh ter je bil profesor na tržaški državni gimnaz ji od leta 1875 Koncem šolskega leta 1898/99. je stopil v pokoj. Pogreb se bo vršil danes ob 3. uri pop. iz hiše žalosti u.ica Rojaa št. 2.
Umrl je včeraj v St. Petru pri Gorici č. g. Marko Vale s kurat v pok<ju. Pokojnik se je porodil v Gaorijah na Vipavskem leta 1840, v mašnika je bil posvečen leta 1865. Več let je služboval kakor kurtt v Branici, pred par leti se je moral radi bolezni podati v stalni pokoj. Pokojnik je tudi mnogo dop anval v razne slovenske lis e.
L?, h ka mu zemljica !
Imenovanje častnim občanom. Občinski zastoj* v Tomaju ie imenoval častnici občanom tamošnjega nadučitelja Antona Be-nigerja povodom njegovega 40 letnega službovanja. Od teh je gosp. nadučitel} 33 *iet deloval v tomaiski občini.
Bolezen namestnika princa Hohen-lolie. Z Dunaja poročajo, da ee stan;e namestniku stalno boljša in se rana celi. Bolnik more že zapuščati posteljo.
»Divji lovec« na Kontovelju. Dne
razmerje med Italijo in Avstrijo ni ravno 24- m-» na velikonočni ponedeljek, so na
prijateljsko in prisrčno. A malo dni po tem dogodku ee bo vršil sestanek v Benetkab, ki naj zopet enkrat prežene meglo, ki leži nad razmerjem ned obema državama. In
Kontovelju slavnostno otvorili prostorno in krasno dvorano, ki jo je sezidal požrtvovalni in za prohujo svojih sivaščanov neumorno delujoči g. Jaka Stoka. O tej priliki se je
gotovo je, da bomo čuli, kako so v Benet-1 Pod priznano spretnim vodstvom tega gospoda
kah častili našega ministra in kako prisrčno je bilo občevanje med obema ministroma ea vnanje stvari. A efiaijczni glasovi bodo zepet peli visoko pešam o vzpostavljenju dobrih razmer med obema državama in o neomaj-nosti trozveze. Vse zastonj! Nesporazumijenja se bodo zopet in zopet pojavljala tudi po sestanku v Benetkah, kakor so se hitro pojavila po sestanku v Opatiji. To pa zato, ker zahteva logika faktično obstoječih interesov, izvirajoč.h iz geografiČnega položenja Adrije, ob katero mejita obe državi. Ti in-
uprizoril Finžgarjev narodni igrokaz s pe tjem »Divji lo7ec«. Udeležba je bila toli od strani Kontoveljčanov samih, kolikor tudi od strani gostov iz bližnjih vati : Prošeka, Sv. Križa, Barkovelj, Rojane, Nabrežine, Opčin, Sežane ter iz mesta Trsta uprav ogromna, tako, da je bila prostorna dvorana nabito polna do zadnjega kotička.
Igro so uprizorili sami domači vaš5anje, diletanti z-četoiki. Posamične ulege so bile jako skrbno razdeljene in glavne uloge skozi in skozi v dobrih rokah. Igralo S9 je izborno
teresi so veČi in močneji, nego vsi sestanki in ako upoštevamo dejstvo, da so bili vsi ministrov.	1 igralci se le prvič na odru in da se vsi pri-
Italija heče — to je pač jasno vsakemu Sevajo priprostemu kmečkemu ljudstvu, mo-otreku — pritegniti Balkan v sfero svojih ramo P»'nati, da nas je njihov nastop uprav interesov in od tsdi nje stremljenje po go- P*«enetil, kajti nekaten iz-med njih so
le
malo ali nič zaostajali za dobrimi diletanti, ki so odra že več ali manje vajeni. Brez
spodstvu na morju adrijanskem. Od tega stremljenja ne odneha Italija. Na drugi strani na sili Avstrijo življenski interes, da tnallh bib v naglašanju, niansiranju in raz-se protivi temu stremljenju. Istotako ostane lofinem izgovarjanju, hib, ki se z vstrajnostjo
Državni zbor.
Poveli 1.«»nočno zasedanje poslanske zbor-n ^e bo, kakor javljajo z Dunaja razdeljeno nn dva dela. Zbornica bo zborovala od 3. do 15. maje. V tem času pr da [na razprave carin«ki tar f, italijanski \t*eučilisčni zakon in obrtna novela. Po 15. maju se sestane češki deželni zbor in 20. maja zopet državni zbor. V tem drugem delu zasedanja bo zborn ca baje rtš.la proračun in trgovinske pogodbe.
8e>tauek ine<l irrofom Goluc*liow-skim in Tittoiiijem.
Iz brzojavk, ki sno jih priobčili v včerajšnjem listo, s> megli posnet: čitatelji kako <fici orni italijanska glasila glasno pozira v. ajo sestanek, ki se ima vršiti v Be:iet kah med našim in italijanskim miii=trora za vnan e stvari. In s temi italijanskimi cfi -ijoz-n mi glasovi se stipljajo tudi cficjozni glasovi na avstrijski strani. Nekai čudnega in zelo karakter st čaega, a p )leg tega vendar zelo naravnega je aa tej neši zvezi z Italijo: vedno jo morajo krpat'. Olaar obstoji ta zveze, torej nad 30 let, opažamo, kako morajo vsako t j iko urejati in popravljati mehanizem te sveze. A komaj so g» popravili, pa se zopet pojavljajo znamenja da mehanizem noče prav funkcionirati.
stremljenje Italije po avstrijskih tako imenovanih italijanskih pokrajinah trajen vir nespo-razumljenjem med ehama državama. Ministri naj si le stiskajo roke in naj si delajo glo boke poklone in naj si zagotovljajo svojo lojalnrst kolikor hočejo, med Avstrijo in Italijo |ce more b ti resničnega, lojalnega
in vajo kmalo odslranijo, moramo se izreči vsestransko pohvalno o vseh igralcih.
O osebah, ki so jim bile poverjene glavne uloge, reči nam je sledeče:
Gospodu Cjaku Mihi, v uiogi vaškega reveža in norčka Tončka, pripada brezdvom-beno prvenstvo. Že takoj o prvem njegovem
razmerja, ker ga ne dovoljujejo narava, tra- nastopu, v prvem dejanju, je pokazal, da je
dicije in načrti obeh držav za bodočnost.
Domače vesti.
f Fran Rakusa. In zopet eien. Res eden za drugim padajo v prerani grob delavni možje iz neših vrat. Včeraj predpoludne ob 9. uri je preminol v tukajšnji bolnišnici po dolgi in mučni bolezci g. Fran Rakuša. Trpel je ž 9 dlje časa na želodcu, a velic temu je zahajal *redno v pisarno. Legel je se le pred enim tednom. Pokojnik je bil rojen v Cvetkovcih na Štajerskim leta 1859. Po ab-eoiviranih učiteljiških študijah je služboval na Humu, pri sv. B ilfanku, v Dobovi pri Brežicah in slednjič v Trstu na Ciril Metodovi šoli. Kar se tiče njegovega delovanja v Trstu, je i*to več ali manje znano vsem. Bil je vedno gojitelj pesni in glasbe: bilje dolgoleten pevovodja pri raznih zborih, posebno je omeniti njegovo delovanje pri bratovščini sv. Cirila in Metodija, kjer je hodil dirigirat petje v tri cerkve ob vsikein vremenu. Deloval je tudi na slovstvenem polju. Rszun člankov, ki jih je priobčeval po raznih lirt h, je spisal sledeče : »Domoznanstvo ormoškega okraja«, »Je zmota, kratka dolg je ke?« in njegovo najznamenitejše dpa je; »Slovensko petje v preteklih dobah (Drobtinice za zgodovino slovenskega petja«). To je bila svoječasno edina slovenska knjiga te stroke. Pokojni je sa to knjigo mnogo žrtvoval, kajti prired 1 jo je ilustrovano, kar mu ie dalo mnogo truda in ga je mnogo ttalo. Ki je opustil učitelja t v o, pr.šel je v posojiln co, kjer je bil
do cela kos svoji nalogi. Vseskozi pravo na-glašanje, smola in sigurna kretnja, izborna mimika — vse to dalo je sklepati takoj, da imamo pred seboj za oder jako nadarjeno in Bp< sobno moč. Na tem višku je gospod C'jak Miha ostal sko^i vso igro, a v momentih, ko prihaja njegova uloga do posebne veljave, ko pove .Majdi, da jo je oče prodal Gašperju in da utakne Janeza med vojake ter ga poš je na Laško, bil je uprav mojsterski.
Pravi tip vaškega kovača, Sajetovega Jureta, je takisto s smelim nastopom, markantno, izrazito mimiko ter -izbornim nagla-sanjera in povdarkom pogodil gespod Cjak Andrej. Posebno je v momentu, ko se prepira s svojo boljšo polovico, povzročil „med poslušalci dovolj smeha in žel vsestransko priznanje in pohvalo.
Premetenega, cholega, lakomnega in skopega vaškega župana Zavrtnika, človeka brez srca, ki mu ni sveta niti srčna sreča jedine hčerke, samo da nasiti svojo pohlepnost po imetju in posestvu, je predstavljal gospod Stoka M ha jako dobro. Uživel Be je povsem v svojo precej težko ulogo in ako ne upoštevamo najtežje faze, kjer znori, kjer sta b la govorjenje in kretnja malo pretirana, kar ee j a v prihodnjič prav lahko popravi, moramo priznati, da je b:l povsem na svojem mestu in ela je pokazal, da ima za slične uloge dovolj spcsobnoBti v sebi.
Pošten, cd vseh speštovan in vsem priljubljen kmečki fmt Janez, «"n borne koča-rice Maruše, je našel v osebi goap. Stoka Matije izvrstnega poenemalca. Težko ulogo
ljubimca je gosped Stoki Mat;ja s svojim prvim nastopom povoljno in častno rešil; le malo jih je, ki bi ee znali v slične uloge primerno uglobiti in uživeti. V težavnih momentih, ko obupuje sem nad seboj, ko ga vleče srce na eno, dolžnost ca drugo stran, ko mu Majda razkrije svojo ljubezen, svojo neprem š jeno a 6veto prisego, da Gašperjeva sicer ne bo nikoli, a tudi njegova ne brez očetovega dovoljenja — v vseh teh f=zah je bil g. Štoka Matija povoljen in ko3 težki svoji ulogi.
Oholi, ponosni posestnikov s n Gašper, ki svoja mačje imovits s >vrstnike gle a vedno nekako z viška doli, nepriljubljen med temi in med vaškimi dekleti, je imel v osebi g. Šsrk Antona dobrega predstav-Ijalca.
Tudi ta gotovo težka uloga je bila v spretnih rokah, izročena jako sposobni moči za oder. Povssm na mestu je bil g. Škrk Anton v moment h, ko se prepira z Janezom, ko se pogaja z rihtarjem Zavrtnikom za Majdo in ko prodaja od Zavrtnika zapisani mu grunt.
Jako sposobna moč je gof-pica Regent Ivanka, ki je predstavljala težavno a lepo ulego Majde. Gospića Regsnt razpolaga z jako simpatičnim organom v govorjenju, samo sekati ne sme besed preveč. Nedostaja jej tudi nekoliko pravega naglašanja in nians:-ranja in nekoliko bolj s:gurne, primernejše kretnje v gotovih rahlih, nežnih, pretresujo-čih moment'h. Vsemu temu se z vajo in izkušnjo kmalo in lahko odpomore.
Jako dobra je bila gospa Danev Josi-pina v osebi Maruše, Janezove matere, posebno, ko se poslavlja od Janeza in ko županu, ki jej predbaciva tatvino, vrže v brk besede, da bo Bog sodi), kje je več krivičnih grešev, ali pri županu, ali pri njej.
Ieboren je bil ljubki pastirček, jako siguren v svojem nastopu. Iz mladega dečka se zna razviti imenitna igralska moč.
Lepo sliko so tvorile vse druge skupine in posebno ona deklet na planini z Majdo.
Ne smemo niti pozabiti na režiserja gospoda Jake Šloka, kateri je spretnim svojim vodstvom in neumornim trudom s svojimi igralci dosegel najboljši vspeh.
Vrli Kontoveljci, živeli ! Le tako naprej !
V Opatiji je bilo od dne 1. septembra 1904. pa do vštetega 19. aprila 190o. 16.195 oseb. Ol 13. aprila 1905. pa do vštetega 19. aprila 1905. je priraatJa 1001 oseba. Dne 19. aprilu 1905. je bilo navzočih 288-4 oaeb.
Soeg koncem aprila. Zadnje dni velikega tedna je padlo po goriških gorah mnogo snega, kakor ela bi bilo v sreeli zime. Tudi na Kranjskem je na več kraljih močeo snežilo. Bati se je slane.
Nož! 27 letni me^ar Ivan Jenko, stanujoči pri sv. M. M. zgornji sa je naha al predsinočnjim že po polunoči v krčmi *AHa Tappa<, ki se nahaja na istrski cesti. Ob 1. uri in pol popolunoči, se je vnel mej njim in nekim drugim mesarjem prepir. Iz prepira ?e kmalu navstal pretep z nožem in tekla je kri: Jenku je njegov nasprotnik zadal 4 rane z nožem: eno v vrat, eno v levo stegno, eno v levo roko in eno v desno ramo. Posebno ta poslednja rana je e lurtnonevarna. Ranjeni Jenko je b 1 prenesen v bolnišnico.
Poskus samomora. 30 letni dninar Anton Schiavon je sinoči ob 9. uri se samomorilnim namenom Bkočil v morje z obrežja del Mandracchio. Slučajno mimoidoči ljudje so pa videli ta njegov skok ter so mu šli hitro na pomoč in ga srečno potegnili iz vode. Ker je pa Schiavon proteetiral proti tej rešitvi in je hotel ponoviti svoj samomor lsk i poBfem. so njegovi rešitelji poklicali redarja ter istemu izročili Schiavona. Redar je pa nfjel izvošSeka ter odvedel Schiavona v bolnišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico za umobolne.
Razne vesti.
Prava barva zlata. L« malo ljudi pozna pravo barvo zlata, ker se ga največ vidi mešanega z drugimi kovinami, nikdar pa či-Btega. Tako je tudi zlat denar poaaeŠBn z drugimi kovinami. Najčisteji zlat denar, kar se ga je doslej kovalo, so bili cekini od 50 dolarjev, ki so jih kovali v Kaliforniji. ZLt > nima niti povsed enake barve. Avstralijsko zlato je bolj rudečkasto kakor ono v Kaliforniji, zlato na Uralu ima najbolj rude5o barvo.
Književnost in umetnost
Br. 111. »TrM-anskos Llovda« Ista ia n»	dar^tvo. zlazećeg °vake sobote
u Trstu d ao-si u svotu posljednjem broju od 22. travnja t. g. begati i zanimivi sadržaj.
»Tr?<:anski Llovl«, preporu?a se sam po sebi. On donosi flank« u svim strukama na-r ,1b >g jrospodamva. S trga nijedan otmjeniji industrijalac obrtnik, posjednik, po-acac, ns b: smieo b ti bez njega. I svratišta, kavane, gostione, čitaonice, obciae, banke, >!utne i vjeresijske za<lruge, ie Inom rieči. sv: morali držati »Tr^anski Llovd«, kojemu zaiiača, da ore i radi na onom polju naše iduenofrti, našesi dobrostanja, koje je jedino edftvo našeg: uzkrannć*. A t3 ;e polje : srodno gospe tlarstvo.
Predplata na »Tršćanski L lovi« irnori na g dinu K 12, a na pol godine K 7 u • eloi monarkiji austro ugarskoj. Izvan Austro esrske. edje grdi bilo, godišnja prrdplsti eno i 20 franak* u zlatu. Novci i piema šalju -e vlastn ku i giavn m uredniku »Tršćanskog L'ov.ia«, g. F r. K u č i n i 6 u, Trst, Via b =bio Severo. br. P. 104, T. 246 (vlast t * Kuća).
1Č4S —	16 48.-
»iol.--	«66.31
239.85	399^5
117.10	117.10
23.43	23 43
19.i*7	19.06
9f».40	" 9.=>.35
11 26	11.y5
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
Rusko in japonsko brodovje v japonskem morju.
SAIGON 2."». («.♦. ura 30 minut pred-•ldne). D »pisnik »Agense H-iva^« v Kam-t i u por. ča, da e tam v soboto med 8. uro zvečer p8s ralo najmanj 20 japon-vojn h ladij b. zo Kamranka. Tako se i meni, da es del bait:šse fl t*, izlasti 4 ?arji, nahaja o bliso zaliva Kamrank. — so vlovili dve z rižeaa napolnjeni ladiji, ^-ta bili namenjen na Japonsko. — Ruski □ ;Ki so zja'-'ili, da je eskadra Rež ie-
-	/enskega odločna bojevali se ter l>3 sku-a sovrainika premagati, <Te:ud. bi mora a
□ m p< gin.t . Vsaka lnd; a, ki se vdeleži > a, e baje d«.bila posebno določilo. Proti .p a-si adm ra ski la liji se bo uporabljala -e^na taktiaa. — V nedeljo predpoludra bi o z pet v presledkih slišati gromanje : i o v.
BEROL1N 2."> G.asom neke brzojavke ileuterievega b:ro iz Tsin^tava je baje nem ski kr žar »Sparber« das 22 t. m. videl v ožini F.»rm za aconske ladije, ki S3 vlekle pošzodovano vojn > ladijo proti severu. »v:»erber< pa ni dne 22 t. m. bil v ožini rm ra kr žarka je namreč dne 21. t. m. is Šin-Hi kvana v TVngtau in dne 1 t. m. iz Ts agtau v H »ngkong.
Brodovje admirala Togo.
CIFl 2;». (Reuterjev biro.) Iz Koreje
-	» danes e^oročiii, da je bil dce 20. t. m. adm ral T< go z več m dalem svojega bro-dov a v zalivu Ma amf».
(.'stava za Tran**al
LONDON 25. Glasom nekega danes :ro'»čenfga obvestila, je za Transval dolo-•ena n ,va ustava ki bo mela ljudsko za-
ste p-t. o.
DARILA.
Vpočaščenje spomina svoje p Kf. DS hčerke Nevinke sta podarila ter
zT<»*ila nfš upravi	Ante in Darinka
B jdaoovic 100 K in sicar: za žensko pi> druža ca drufba g?. Cirila in Metodija v Ti - a in »Djasitr» podpurno društvo v Pazinu« po ."»0 K.
• Akcije naeijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Ijrtr. J00 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 99.02, italijanska renta 105.50, Španski esterieur 90 22, akcije otomanske banke 602 —. Menjice na London 251.45.
Pariš. (Sklep.) Av:-trijare država? žele- *
—.— Lombsrdi---miirirua ja sur3ka recU S*.67
avstrr. slat: re-" 100 50, ogrska 4'/, sla rentr ICO.čO Lfn^rbn —tur3ke srečk I »5.75 pf.ržks btnki. 12 95, italijann^ moridi-jonalne akcije - -.—. akci e P- < Tinto 15.46. Slabotna.
Londa a	Konsoii-iir*^ jr 90T/S
Lumbardi B3/t srebro 26"'/16 5paa?ka	lit
lijanska rentu 104 V, tržni disc« n*. 21',, menjiej Dunaja —-— dohodki banke —izplafiis bc.n-
—	.—. Stalna
Tržno coro^Ma 25. aprila.
BndimpeStP. Plenici; "a april K--dc
K —- —; rž sa april K —.— do K —.— : ovrt- en od K 11.48 do 11 .">U: koruza za maj K 14 do K 14 24.
P-enica: mrtvo. F
I>m<ra žii» ner vo, brez kupčije, oblačno
H a v r e. (Sklep} Kava Santoa gooo! t^jre sf w»k. m€?f»r bo	kr —.— frk.
—	—. Mirno Ln nespremenjeno
New-York. Utv«> .. Kava Kk. rs btOine dobavr, vzdržano, 5 in 1(> ttotink zvišanja
H am b q z k* rSkin jp.) K»v«. s»ntoa g < avornge '■' ■> nai 3,4 za spj.tennber S61', za dec. 37 '/«i	marec 37*/4. — Vzdržaaa. — Kavo
Kit. Ef^adr« ioc» 37—dS, navada* raalai .'J9 -40 navsoT h cc"f ?t . 41—42
Hamburg. '>kle - ^ladkor m an-il 26.40. z« maj 26.55. za iuni '^6 6^, t*- julij 26 8J, avgust 27—, za september 25.50 Mirno. -- V;eace: obli čno
Sladkor tuzemski. 0?atrifu<ral uiie, pro-^ 66.50 do 68.00. za »pnt	K —do —.
marec-avg. 66.50 do 68.—. Ooncaaa1 »»» MeHcp jromptno K 68.30 do	za pept. K
—.—, marec-avg. 68.30 do <: 30.
London Sladkor iz repe a .rov Java —.—. Trdno.
Pariz. Kž za meneč april 15.50 r * maj 15.50, za maj avgust I5.n0, za 8ept9ir ber december lf>— i mirno.) — PS=«nica za tecoči m »ec 23.70, za maj S3 90 za maj - avgust 2.190 za sept-december 2175 imir-o). MoKa z:» le koći mesec 30.^0, za mai 30 45, 'a maj-avgu« 30.70, za s:pt.-december k9 lr> (mira>). Kepić'i olje za tekoči mesoc 50 23 zr» maj 4 • 75 za. maj - avgust 51.— za septe ube- - dece.nber r2 2-S (t dno špirit z» tekoči ma<ef 49.1.0 za ma; J9 50 z maj-avgust 49. — i a september- december 4 -i — (trdno). Sladkor surov uao nov 33»/4— 34*/. (stalno bei za tekoči Tieaec 38*, za mai-avgust 39*;4. z-, julij-avgust 391/,, za oktober-januvar 33\'g ,trdno reoniisi 69\,—<0 Vreme: !epo.


__" . i
Tužnim srcem javljamo prijateljem i znancem žalostnu viest, da nam je preminula naša mila i draga kćerka
NEVINKA
Sprovod će krenuti iz kuće žalosti uprav na grobište sv. Ane. V TRSTU, 25. aprila 1905.
Ante i Darinka Bogdanović.

lica: nonudbr srednje, toipiriie^na e pičlo, lsJ.0'0 met. stot. z» J.'» stot znižanja. | — Vreme: deloma
Ullj
12'»/,. 3
DOMOVINA" v Celju
sprejme urednika.
PoiukUk4 takoj j>o<l naslovom uprav-nistvo »DOMOVINAc Celje.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trst.
Zastopnik tovarne koles io motoioles „Poeti".
Napeljava in zaloga električnih zvončkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. I>astna mehanična delavnica za popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd.
Velika zaloga prip&dkov po tovarnliklh oenab
TELEFON štev. 1734.
Via de i Bacchi j. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši
špirit za konzerve. -	Prodaja na debelo ln drobno.
W 1)<»stavljenje na dom.
Podpisani priporoča svoj iskušeni
železni plug
> kolesi za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, /.rivanje itd. samovodilen, preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane ftkropllnice proti peronospori Ln svoje ne-prenehljive vinske stiskalnice.
Ž IVI C, inženjer - Trst
Skladišče— trgovinska ulica 2.
tvnaa poročila d bc 2\ aprila Trtaška borza.
.Naooleoni K 15» 06— 19.C8 anglsike lir« K —.— č>	London kratek termin K e0—240.30
Francija K *>.3<» -95 55 . Italija K 95 30—95.50 itan anski bankovci K —.— —.—. Nentči;a K
117.15—117.30, nemSki bankovci v-----
»••-:njaka ecnotua renta K 100 30 100 63, cgrsn tr n-u renta K 97 80 98.20 itaniansk« reu. --.— —.— kreditne akejt £ 665.— — 167 —
drtavne telezaice K 660--t 62— Lombai
-'• tO 91. — , Llojdove aaciie <v 6r2 - — 65S —
Treske: Tlaa a. 3?h--34ž —, KiuJit K 485 —
do 196. -, Boden kredit 1880 K 310.— 319. - K -dec sredit 1889 K 3U8.— 316 —. JTuiSk* <£ 144.— dn 146.— Srbske —.— do —.—
i- unajska borza ob	2. uri pop.
v soboto	danes
i "lavni dolg v papirju	lOO.S^	100 85
„ srebru	100.90	!c<>.90
Av>trijaka renta v zlatu	ll9.i>f>	119.60
. w kronah 4*.	»UOfO	100 50
A vat. investicijska renta 3',*,	9S 40
Ogrska renta t zlatu 4\	il8 4(>	11?* 45
„ kronah 4"	97 SO	97.90 389 75
Dragotin Vekjet - zlatar
v Trstu, Corso štv. 47 priporoča vsakovrstae
s^zlatenine in srebrnine —
ter žepne ure.
■T Sprejema poprave ter kupuje zlato.
— Cene zmerne. *
— „SANUS" —
novi higijeni6ni zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. COMINI, Trst Barriera 2$
Sprejemajo se vsakovrstna dela in po = posebnih načrtih.
Jlustrovaa cenil DrezplaCiio ia Iranko.
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITRLIfl ==
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odrasčene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slike na porcelanastih ploščah za spomenike.
Najnižje konkurenčne cene.
Uradništvo „Tržaške posojilnice in hranilnice4' javlja ža--lostno vest, da je njihov kolega, gospod
Fran RaHuša
kontrolor,
po dolgi in mučni bolezni dne 25. aprila mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb !>o v sredo ob 4. uri popoludne i/ mestne bolnice v cerkev Sv. Anton i.	•	# '
X. v m. p.
s*r Novo prodajalnico jesfvin,
založeno z blagom prve vrste kakor kavo, sladkor, olje, milo, belo in tursno moko, otrobe itd. itd.
priporoča ^Itdrej ŠtIC
Trst. ul. Medla 56 (zraven ul. Rcssettl) Trat
I
Svefko Hanibal SkerI
trgovec pri Sv. Ivanu -
priporoča svojo dobroznano
prodajalnico
jestvin in pekarno ter lastno izdelane biškote. =
Vedno sveže blago. Cene zmerne. IT Posebno priporoča kruh. koji tudi pošilja brezplačno na dom.

SVOJI K SVOJI SE !
Prva klet dalmatinskih vin
Biliškov & A ram baši n.
v TRSTU, ulica Sauita 22.
SK- TRANSITNA ZALOGA -m
Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu v Dalmaciji.
Na zahtev se poSilja ua dou> v steklenicah ali soilćekih.
lOliOllOiiOilOllOMOllOiiOiiOUOi

Tovarna pohištva
Aleksander £evi jVSinzi
ulica Tesa štv. 52. J\ (lastna hiša).
ZALOGA:
Pinzzn ROSRRIO (šolsko poslopje), ^f
Cene. da se ni bati nobene konkurence. °
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po ocot posebnih nat-rtih.
Ilaatrovan cenik brezplačno in franko

' O ' i O iiOiiOiiOiiOiiOMOi OnO'iOij
Serravallo-vo železnato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in ojačige organizem,
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh
slučajih, kadar je treba se po bolezni ojačiti.
Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000
zdravniškimi spričevali.
I. SERRAVALLO
= trst. =
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNI60J
713 m Retlori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tit ceri?e S?. Petra t m Marenzi
Največja tovarna pohiitva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena. "VB Album pohištva poSija se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALKK8ANPRIJI (ORJENT).

SPECIJALITETA:
likerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cere zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvć. liter vermut 64 nvć. liter.
Prodajalnica boteljk
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRINGARI
ulica d i Torre bianca 45.
Kis. milo. svere in soda.	=
par M A I* A
V novi prodajalnici jestvin in koloni jal Peti a ftitiM v ulici Gulia št. 76
*<H>tiitj vsakovrstna kakor : kavo. riž. testenine i napt-ijske i, sladkor, turSčno in belo iimteo. naravno ma«io, ■rede. milo, jfdilno oije prve vryte po 36 nove.
— BI mro vedno sveže.—
ANIIj A "m.
Trst siikr-de'or ter.
Sprejema «iel«» na liereli. Dekoracije smh » papiriem. Slikanje soh Id napiw»v v v*eh flotrih in na vw načine. Ponarejen le« in marmor. Barvanje pohištva. p*niov itd. Vse po rmeTnih cenah, točno iu hitro. — Delavnica: ulica Ugo Fescolo štev. 19.
C030000000000G0
Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drueo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na tiom.
Josip Muha.,
u I Čuvana fuhod ulica Ca-vazzeni št. 3).
r00000000000000
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
❖ voščene sveče *
Cenit Brezplačno m franfro.
Jedilno olje po 2S novr
Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleci, naj se poda v
prodajalnico
izgotovljenih oblek
i. F A RC HI IBarriera vecclii 5
kjer se vsaki dan izdeluje obleka _______ v lastni krojačnicl. —
Podpisani priporoča svojo
wm- NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0
pri Sv. Jakobu
iitrsia ulica 12 fzravea si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema ns-ročila in domači kruh v pecivo ^r strežba točna.
Benedikt Suban
Prodajalnico jestvin 6acrino Jffarcon
založeno z vedno svežim nlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, f-ladkorja, olja. mila. kisa, testenin, mokr, otrobov itd. priporoča svojim rojakom u dan i
Počkaj Ivan
ul. PETR0NI0 2 (vogal ul. S. F.
ulica Tivarneila štv. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
P oilljasje na dom.
^bb Telefon štev. 1664.
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja ure na jamstvo.
MIR0DILNICA
Simona SKriijar
ulica Farne'o it. 33
podružnica nI. Settefontane 629
sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah.
Zaloga
pristnih dalmatinskih vin
lastnega pridelka kakor tudi	-
oljkinega olja.
Prodaja na debelo in drobno.
Franko na dom olje od '» litrov in vino v sodček ili.
Peter G. fjervaldi
ulica Gtelsl fttv. 1 TEST
MlRODILtflCA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (vogal Geppa)
• Specijaliteta nararinih in me-dicinalmh drog. Uarv, pokosu, lakov, Sčetk. čopićev, navadnega in parfninuega mila, petroleja. ipirita (žeste) za go-' reti. — Barvilo za čiMenje
-.......... -- vina. — ■ ■
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Drag.Schonberger
TRST ---
n/. S. Caterina 11, II
civilna irojačnica
NaroČbe in plačila po dogovoru
7saia obleka se iigotom24nr.
3van Jančar
tehn. konces. zobozdravnik
TRST ul, Torrente 3 2II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah.
ig- Cene zmerne,
Sprejema od 8—6 pop.
=J(ova zaloga=
ovsa in sena na debelo in drobno H. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo.
Prva trt. bruilnca
— na električno moč ssi Gualtiero Cozzio
Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
PEKARNA
flojzij Gul
TRST-ul. Casenna 17 - TRST
nasproti trgovinski kavarni)
priporoča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd.
Sprejemanje domačega - kruli» v pecivo. =
Prodaja meso prvin mlinov. Pošiljanje na dom.
Tovarna kisa
BroscMna & Hrovath
Trst - Riva Grumula 6
Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene.
Gostilna T. MAJCEN
ul. Xicold Macchia veli i 34 (ex F orni).
Toči istrska in ialnatbika Tina. Mi opolo, posebna
tinlsta m a«- Prve vrste pivo.
Gorke ln mrzle jedila.
Sprejema naročbe na kosila in večerje.
N B Za družino istrsko vino po 36 od 5 litrov naprej po 34
m JKanufakturna trgovina ■ Jlmbrosich t jWodricky
TRST - ul. Belvedere 32 - T ST
Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fsštanj veleor od 27 nove. dalje. bel. siv in piquet fuštanj. Kotenina bela tn siva. Maje. šlaji In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za Mzde in ;?e->efce. Krila, i.ogovice. čipke zamet, kakor iu'ii raznovrstne drobnarije.
»
I I
I »
t I
I »
I
naznanjata cenjenemu ob< in-tvu. da sta prevzela na la-»ten račun trgovino in avtorizovano krojačnico
Alla Citta di Trieste
v ul. Torrente it. 40 inasproti>ledi>ču (ioldoniK
Tam ->e v dobiva velika zaloga izgotovljenih blek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve r<te kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše
—	mmmtiL ======-
F.PertOt urar
TRST - ul. Poste n nove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah.

Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo" v TRSTU!!

Samo Zioboziške
delniškega društva tovarna za čokolato, sladčice in kavine primesi izdeluje najboljše
kavine
primesi kakor: zajamčeno čisto figovo kavo kavini zdrob, Mocca, moćnato primes v lesenih zabojčkih 111 okroglih zavitkih sladno kavo kakor tudi vse druge
primesi!
Vdobivajo se v vseh kolonijalnih trgovinah.
Jfarodni kolek je vdobiti pri opravi
„Edinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA 01 RISPARHIC 5
MEBLOVAH JE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEV iH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Tržaški grafični zavod
H. G. Salom
TRST	Corso štev. 2	Telefon 742
Pecati od kavčuka„ kovine ali elastike.
Nunieratori. Paginatori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina. brona in pokosti. Fono-grafi. gramofoni, cilindri in plošče. Eliogratičen papir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst.
Se govori slovensko in hrvatsko.
Pumpe akoravno mno-
gokoristne in malih stroškov so pri nas le malo upeljane, ker gospodarji ne z.najo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom.
ŽIVIC I I>R.I
TRST, trg. ulica št. 2
Ivan 6-ustmčie
ul. Settc Fontane št. 46 (VćgdlUl. ViHvlJ. L rc.:r->. ;
Trpina s špecerijskim iii kolonij, iilapiii
zalosra moke. otrobov, kakor tudi nrjlinejšili = testenin domačega in tujega izdelka. = ]
PrirejeTalcem Solskib in irugil
slaTiiosti iia znanje!
Prva izvirna slovenska spevoigra
99
£elni časi"
je v tiska in zagleda kmalu luč sveta.
Toplice
na Dolenjskem, železn. postaja Straža-Toplieo-Akratotherme 38° C, pitno in kopalno zdravljenje. Posebno zdravilno pri trganju, rheumi, isehias, nevralgiji, kožni in ženskih boleznih. — Veliki kopalni prostor, posamezne kopalne sobe in močvirna! kopelji. Udobno opremljene sobe za ptujce. igranje in družbe. Zdravo podnebje. Dobn in eenena restavracija. Sezija od 1 maja dc 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačna ———■pri kopališču i upravi. ——
Oglas dražbe.
Dne 27. aprila 1905 1. odda se poton javne dražbe na podpisanem e. kr. okrajnen glavarstvu lov v občini Stjak z;i osemletno dobo v zakup z vzklieno ceno od 1 •'»< > kron.
Dražba začne ob 10. uri predpoludnem: varščino je položiti najkasneje do 10. ure predpoludnem dneva dražbe.
Natančneja pojasnila da podpisano kr okrajno glavarstvo ob uradnih urah.
SEŽANA, dne 18. aprila P.>0f>.
C. kr okrajno glavarstvo.
Franc Geržina
Št Peter na Krasu _
ima na prodaj več vagonov konjskega in govejskega sena. Cene po dogovoru.
Zaloga istrskih in dalmat. vin
v ulici Cecilia 16 4 vogal nI. Ruggero Man naj Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene: istrsko po 64 st.. belo briško po SO st.. opolo iz Visa po 72 st.. vse franko na dom. Za obilne naročbe se priporoma
IVAN TONEL
Leon Fano (llJR>sL
- zlatar In draguljar —
prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-i brnino in dragulje; sprejema poprave po ; najzmernejših cenah ter prodaja n* masečne obroke proti solidnemu jamstvu.
droberiIa Josip Zigon
e o o o	■	**
0000
nI. Caserma u
0000
Izbor drog, barv. čopiče v, pokosti parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca. Itd. it3. "32EL
Varstvena znamka: „SIDRO".
LINEHENT. CAPSIGI COMP.
nadomestek
pain ekspelerja
je pripoznano kot izvrstno, bolečine bla-ieče mazilo; dobiva »e po SO stot.. 1"40 K in po 2 K v vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod preljubljeuega domaćega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo varstveno znamko ..SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek.
pil Riclterjera lekarna jriziateinorli"
I PRAGA Elizabetioe allee it. 5. nova ' I 1
j j	Dnevno raipoiiljanje.
il
CO
ce
CO
■ 11
Velikanski izbor
.1.
izpiljenih listil oblek
od K 20-— do 50 —, specijaliteta črne od K 30— do 50 — Kostumi
od platna ali sukna za otroke od K 3— do 7 —. Velik izbor hlač od K 4 do 15—. delavskih hlač po 2 40 —	--
Posebnost: delavske hlače iz tako zvane hudičevo kože K 4'—. Srajce bele ali od satena, kretona. spodnje srajce itd. itd. - Cene brez konkurence. =
TRST, ulica Are a ta it. 9 (vogal ulice Sapone).
21 V
CO
HF" Restavracija
,RIIaCitta di Francoforte
ulica Moliti Piccolo št. 17 ?ogal ulice Saverio Mercadanie šle?. 4 iex Piazza della Zon:-toči izvrstno in vedno sveže
šteinfeldsko pivo
kakor tudi dobra in pristna vina. Kuhinja vedno z dobrimi jedili — preskrbljena.	~
Postrežba točna in cene nizke. Se toplo priporoča
Studolf Szoboszlay
gostilničar.
„SLAVIJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstnejtih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje iu ftmrt z zmanj^ujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let cco-'v _ pravico do dividende.
2
„S I a v i j a
a
r
Tzajemna zafamalna banka i Pragi. — Rezervni foud 29.217.69446 K. izplačane odškodnine: 78.324 623 17 K.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
▼m pojasnila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok ji istne -namene.