Leto VII, itev. 258 LJubljana, torek 9. novembra 1926 Poštnina pavsaurana, Cena 2 Din S= UiMja o> 4. «iBtwj. mm Stane mesečne Din «5 —; n kto-serastro Din 4®'"" RCObftJBO« Ofioti po Itfifui Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica itev. Telefon Stev. 71, ponoči tudi itev u. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko CpravnKtvo: Ljubljana, Prešernova ulica St 54. — Telefon St. 36- Inseratnt oddelek t LJubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon 6t 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« St 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-jana št 11.84» - Praha čislo 78.180. Wi en. Nr 105.141 Ljubljana, 8. novembra. Včeraj so se v Grčiji vršile volitve v narodno skupščino. Pričakovale so se v državi z veliko nestrpnostjo in na njih rezultat je bilo pozorno tudi inozemstvo. Vse to povsem upravičeno. Zakaj volitve so pomenile za Grčijo prehod v normalno stanje parlamentarne vladavine, ki jo je odpravil posrečeni vojaški puč generala Pangalosa. Volitve so pomenile hkrati zaključek prevrata, ki ga je izvršil admiral Kondilis s ciljem, da za vsako ce^p odstrani režim vojaške diktature, rre' samo Pangalosove, marveč sploh vsakršne. Njegova težnja in hkrati težnje mnogih vplivnih vojnih funkcijonarjev je bila, ločiti zopet vojsko od politike, vrniti jo z depolitizacijo pravemu poklicu in politiko osvoboditi oficirjev pučistov. Toda tekom volilne borbe se je pozornost občinstva obrnila na drugo stran in izidi volitev so se pričakovali z največjo nervoznostjo iz drugega vzroka. Po strmoglavljenju generala Pangalosa so pričeli mouarhisti drzno dvigati glave. Viharna doba prvih let republike jih je opogumila, da so se pričeli nadejati uspeha. Zanašali so se, da •se je prebivalstvo po tolikih bridkih izkušnjah. ki jih je imelo z režimom republikanskih strank in temu sledečim režimom vojaštva odvrnilo zopet od republike ter svoje simpatije obrnilo znova k monarhiji. Monarhisti, ki jih je prevrat leta 1922. vrgel od aktivnega političnega udejstvovanja, so se vrgli na delo, da izkoristijo slabo voljo prebivalstva in da dosežejo v volitvah morda tak nenaden uspeh, kakor leta 1920., ko je grški narod na veliko presenečenje cele Evrope izrekel nezaupnico Venize-losu in njegovi republiki ter z nepričakovano večino izrazil svoje zaupanje monarhistov m s tem povzročil povratek kralja Konstantina. In nade niso bile tako neutemeljene, kar si tudi ni težko predstavljati vzpričo. klavrne politične in ekonomske zgodovine, kakor jo ima Grčija za seboj iz republikanske dobe. Baš radi tega. ker so tudi republikanci v Grčiji čutili, da imajo rojalisti dosti dobre pozicije, pa je postala situacija od dne do dne bolj komplicirana. Proti eventualnosti monarhi-stične reakcije se je namreč pojavlja! vedno odločnejši odpor med vojaštvom. Admiral Kondilis se je odločno izjavil, da o povratku — kraljestva ne more biti govora in je izdal odlok, da vlada ne dovoli nove spremembe ustave in obstoječega stanja. Toda jasno je, da se ta odredba ne bo dala več držati, ako se nenadoma v parlamentu pokaže roja-lističria večina. Zato vojaštvo ni nič prikrivalo, da v tem slučaja ne izpusti krmila iz rok in da se povratku monar-hijfe upre z oboroženo silo. Ali z drugimi besedami: to, kar je izvedel Panga-Ios proti republikanskim strankam, bi moral vršiti Kondilis proti rojalistom. S tem pa bi ves njegov načrt glede depolitizacije vojske in obnove parlamentarizma posta! neizvedljiv in Grčija bi bila tem večja, ker so republikanske tentne notranje neuravnovešenosti. Nevarnost rojalistične zmage pa je bila s tem večja, ker so republikanske stranke nastopale razcepljeno. Že jedro republikancev se je delilo na dve frakciji, na liberalno ali venizelistično in na republikansko unijo. Posebej pa so nastopali maloazijski begunci in za vsako ceno do zadnjega vztrajali na svojih posebnih kandidatnih listah. To bi moglo postati usodno za republikance iu Kondilisova vlada je morala poseči po posebnih sredstvih, to je zapretila je beguncem, da jim ustavi izvajanje podpor, oziroma posojila, ako vztrajajo na separatnem nastopu. Šele v zadnjem trenutku so se odločili begunci, da glasujejo za venizelistične republikance. Za rojaliste se je s tem stvar precej poslabšala. Sicer pa njihov položaj ipak ni bil tako ugoden, kakor leta 1920. Predvsem v volitvah niso nastopali enotno, marveč razdeljeni na dve frakciji, na eno pod vodstvom znanega bivšega generala Metaxasa in drugo pod vodstvom Caldarisa. Dalje sedanji pre-tendent na prestol Jurij II. nikakor ni priljubljen kakor je bil nekdaj Konstantin in naposled je velika množina beguncev, ki so izraziti republikanci, že sama po sebi oslabila položaj rojaiistov. Ostale stranke, socijalisti, komunisti in agrarci po svoji neznatnosti sploh niso prihajali v poštev. Rezultat volitev je vsekakor zelo ugoden za republikance. S tem je republikanski režim zasiguran in, kar ni nič manj važno, zagotovljen povratek k parlamentarizmu ter depolitizacija armade. Ce je seveda s tem zagotovljen tudi notranji mir v državi, je vzpričo izredne politične strastnosti in razcepljenosti ipak vprašanje. Za nas kot grškega soseda in neke vrste zaveznika je pač važno, da je zmagala venizelistična struja, ki je bila od nekdaj zagovornica zveze s Srbijo. Želimo, da bi venizelistična zmaga pomenila vendarle dober predpogoj za likvidacijo vprašanj, ki so še nerešena med nami in Grčijo. Nove težave s Stj. Radičem Italijanska intevenesja radi Radičevega govora v Ogulinu. — Vlada se izgovarja, da je Radič neuračunljiv. — Oster članek «Samouprave». — Radičevi napadi na podpredsednika Suboti-ča in na radikale radi dalmatinskega agrarnega zakona. Beograd, 8. novembra, p. Radičevi nedelja ski govori so situacijo zopet poostrili. Ra« dič si je tokrat izbral radrkalskega skupščin SKega podpredsednik. dr. Subotiča, katere« mu je očital veleizdajstvo, in je izjavil, da bo iz dalmatinskega agrara napravil vpraša« nje. Glavne brige pa zadevajo vladi ogulin. ska Radičeva izvajanja o Italiji in o Musso» liniju, ki so dala povod za intervencijo ita« Iijanskrga poslanika Boarera. Zunanji mi« nister je Radičev govor (s katerega stvar« no vsebino pa s po večini str' ;a vsa jav« nost, akoravno je morda v formi ponekod zgrešen. Op. r.) ajostrejše obsodil ter je prosil itali jans1 »ga poslanika naj sporoči svoji vladi, da Radiča nikdo resno ne vza« me. (Razen radikalov, ki vendar imajo ž njim koalicijo! O;«, ur.) Obljubil je trdi, da bo vlada ti govor javno obsodila. To se bo zgodilo v oficijoznem članku aSamo« upraven, ki bo objavljen v jutrišn številki. Kakor je izvedel Vaš dopisnik se glasijo glavna izvaijnja «Samouprave» tako«Ie: cNovi izpadi Stjepana Radiča. V svojem govoru v Ogulinu g. Stjepan Radie po svo ji navadi ni iznustil, da ne bi sovoril o Italiji in o fašizmu na način, ki kaže. kako je on zares nepopravljiv glede svojih navad, da se vmešava v vsako stvar ter da o vsetn mogočem govori. Gotove novine so napram Radieu zelo uslužne in obtevHpio vse njegove govore, dasi nimajo stvarneaa pomena zs naše politično živlienie. Closp. Stienan Radie je znan kot strankarski človek ter za enkrat diktira hrvatski seli-ški stranki, vendar sa vpliv gosp. Radiča omeiuje eamo na zborovanja in na zdravice, ker oue ideje, o katerih govori pri tej priliki, n-eziraiog vse ozi-re, ki bi jih moral imeti naprsni sosednim državam, niso ideje meroiajnih krogov, ki vodijo naše državne posle. V normalnih prilikah je velikega pomena, kaj govori Sel stranke, ki sodeluje v vladi, toda v Radiče-vem slučaju, ki je dovolj znan vsej naši državi in inostrnnstvu, pa tudi Italiji sami, «e vsak njegov izp&d ceni z drugim merilom. Njegov zadnji govor daje le dokaz več Radičeve ueumerjenosli, kateri 9e nikakor ne more odreči. Posledice takega njegovega delovanja bodo v prvi vrsti zadele njega sa-megi. Ža politiko sporazuma, ki se danes izvaja, je tak pojav vsekakor nezgoda, za politiko prijateljstva in prijateLski^ sosednih odnošajev napram Italiji, za politiko absolutne korektnosti in nevmešavanja v italijanske notranje stvari, katero politiko izvaja naša država, pa izpad gosp Radiča nima nobenega pomena. Kar pa je posebno grd* in kar je tre-ba ostro obsoditi, to je ona brez-{.rimerna pripomba gosp. Radiča o komplo-tu proti Mnssoliniju. Morda se nikd-ar nikdi ni tako brezobzirno in skoro divjnško izrazil o življenju velikega človeka. S tem svojim napadom je Stjepan Radič pokazal, ia nima niti iiajelementarnejših skrnpulov, kar konštatiramo z obžalovanjem, v prepričanju, da nihče v tej'državi, niti najbolj zakrknjeni šovinisti ne odobravajo Radičevega postopanja Radičeve besede, ki jih »Samouprava® označuje kot posebno grdobijo se glasijo: •'.Mussolini mora priti do onega, na kar so ga cšsodiii. Italijani so že pomorili na dese« tine vladarjev in tudi ta (Mussolinijeva) ti« ranija mora pasti.» «Samoupravm» članek bo gototvo izzval živahne komentarje, zlasti tudi zato, ker bas žira na predpostavki, da ministri HSS obso> jajo Radičeve izjave. Niti eden dan ne mine brez konflikta in intrig Radič prihaja v Beograd. — Uzunovič v dvoru. — Konference pri Pašiču. — Današnja seja Narodne skupščine. Beograd, 8. novembra p. Včeraj je vsa pozornost javnosti veljala grandijoznemu pogrebu vojvode Putnika in drugih narodnih velemož, danes pa so vzbudile živahne komentarje konference pri Pašiču m pa Radičeve izjave o dalmatinskem agraru. Po povratku iz Ogulma je Radič snoči govoril še v zagrebškem Seljačkem domu ter je m dr. reke!, da je podpredsednik Narodne skupščine dr. Subotič skuša! pregovoriti mi nistra dr- Smernika, uaj svoj osnutek zakona umakne. Minister ga je vljudno odbil. »A jaz-*, je dejal Radič, i-bl Subotiča vrgel iz sobe in rekel Kdor v Dalmaciji ni za agrarno reformo, izroča Dalmacijo Italijanom. Ako io dela vedoma. je veleizdajalec. Kralj je podpisal projekt, vlada ga ie sprejela, a zdaj nam pravijo (radikali) umaknite ga! Za to mi nismo sklepali sporazuma!a Na koncu je izjavil, da bo iz dalmatinskega agrara napravil vprašanje. s>Ta stvar se mora brzo in pravilno rešiti«. Novinarjem je naznanil, da potuje nocoj v Beograd: »Hočemo stvar popraviti. Naj-prvo pa moramo na svatbo«. Te Radečeve besede se različno tolmačijo Eni jih smatrajo kot napoved Koroščevega vstopa v vlado, drugi kot izraz slutnje, da bi moglo prti do popolnega razsula režima in do novih volitev. Vlada ie očividno v precejšnjih skrbeh. Danes dopoldne ie bi! min. predsednik Uzunovič poldrugo uro v dvoru. Sam ie zatrjeval, da je bil le pri ministru dvora Jan-koviču. Novinarjem ie g- Uzunovič na vpra Transakcija z delnicami TPD. Dnnaj. S. novembra, s. V zadnjem času je neki švicarski konzorcij v zelo visoki meri jemal akcije Trboveljske premogokop-ne družbe iz prometa. Sedaj se doznava, da ima tu konzorcij že večino akcij v rokah in da so v zvezi 3 tem akcije TPD bistveno poskočile. Švicarska sVopina zasleduje s lemi papirji gotove načrte. Pravijo, da so temu sindikatu pristopile tudi italijanske tvrdke. Volitve na Madžarskem Budimpešta, 8. novembra.- (pr.) Minister Vass je imel govor, v katerem je napove« dal skorajšnji razpust parlamenta. Nove volitve bodo morda že sredi decembra. Vstop švicarskih socijalistov v II. internacijonalo Bem, 8. novembra, (b-) N"a zborovanju švicarskih socijalistov se je sklenil vstop v amsterdamsko internacijonalo, kjer bosta zastopala stranko delegata Grimm in Gra» ber. Katastrofalna poplava v južni Italiji Bari, 8. novembra, o. .Radi poplav v mestu morajo številni prebivalci prenočevati Se vedno na prostem. Povzročena škoda v mostu znaša po dosedanjih cenitvah nad pol milijarde lir, pri čemer se mora upoštevati, da je še sedaj več poslopij pod vodo. Ker je voda zalila dve pekarni, dobavljajo kruh za prebivalstvo vojaške pekarne. Rešilna de. Is v Bariju vodijo vojaški oddelki. Veliko škodo so utrpele tudi občine Carbonara, Colije, Bitritto, Valencana, Altamura in Pa* Io del CoIIe. šanje, kaj je s sporom radi dalmatinskega agrara izjavil: Stvar se pretirava. Sedaj treba, da so .0 njej posvetuje radikalski klub Konflikta še ni. Moglo bi priti do konflikta, toda danes ga še - i. Danes dopokrhiJ se je opažala v J-ašiče-vem stanovanju zelo velika živahnost- Pašič je ime! posebno dolgo konferenco s svojo najožje okolico. Tej konferenci so prisostvovali Marko Trifkovič. lila Miha.ilovič in Aca Stanojevič. Nekaj časa ie bil prisoten tudi dr. Janjič, ki je potem odšel k Uzunoviča. Dasi pašičevcl kažejo zelo veliko aktivnost in se med njimi govori, da bo Pašič v najkrajšem času prosi! za avdijen-co, da kroni obrazloži nevzdržljivost sedanje situacije vendar sami danes zvečer trdijo. da nI treba pričakovati rezultata tako brzo kakor se misli, ker se tudi Uzunovič in vlada na drugi strani obupno borijo, da obdržijo svoje položaje. V ostalem nikdo ne ve. kam hoče Pašič, ki po svoji navadi dela počasi ter posebno svoje načrte skriva. Značilno je, da je jutri dopoldne ob 11. napovedana v Pašičevem stanovanji važna seja ožjega odbora radikalne stranice. Sicer je današnji praznik »Mitrov dan« minul brez večjih političnih dogodkov. Jutri se vrš! seja Narodne skupščine, na katere dnevnem redu le prediog o izpremembi čl. 205 zakona o prometnem osobin. Ta zakonski načrt pa je postal brezpredmeten, ker so železniški uslužbenci dosegli stalnost že s L novembrom. Sovjetska vzhodna politika London. 7. novembra. (Io.) cDailv Newss> pišejo, da je konferenca Turčije, Kitajske, Perzije, Rusije in Afganistana, ki se vrši sedaj v Angori, Čičerinov poskus, da usta« novi kot protiutež Društvu narodov Zvezo vzhodnih držav. Konferenca se bo nadalje« vala v Moskvi. Peking, 8. novembra, fnc.) Rusija je na. kazala Kitajski 300.000 dolarjev za univer* ze. Še pred kratkim je šlo v ta namen v Peking 300.000 dolarjev. Univerze, ki so bi« Ie radi pomanjkanja sredstev saprte, so zo« pet začele delovati. Krvava proslava boljše viške obletnice ztmaj Rusije London. 8. novembra, s. V Albert Halli se te vršilo včeraj zborovanje, ki so se ga udeležile delavske organizacije i2 vse državi. Na zborovanju je bil soel;:sno snrejet sklep, s katerim želijo ruskim delavcem ob devet-letnici ruske revoluriie novih uspehov ter pozivajo angleško vlado, naj nemudoma skliče angleško - rusko konferenco, ki naj odpravi sedanje težave. Pari*, 8. novembra, s. V Toorjtl je prišlo včeraj ob proslavi^ obletnice rušite revolucije med komunističnimi manifestacijami do spopada s policijo Pri tem je bilo 10 redarjev ranjenih. Varšava, 8. novembra, (pr.) Povodom obletnice boljševiske revolucije so demonstrirali kaznjenci v jetnišnici v Grodnu v prilog sovjetom. Oblastva so morala poseči vmes. Volitve na Danskem Berlin, 8. novembra, (pr.) Nove volitve aa Danskem so določene za Z decembra* Venizelistična zmaga na Grškem Pri nedeljskih volitvah v parlament se je večina grškega naroda izrekla za Venizelosovo republikansko politiko. — Povratek k parlamentarizmu. — Dobri iz tledi za razmerje z našo državo. Atene, 8. novembra, s. Uradno sc po roča: Republikanski blok si je pri včerajšnjih volitvah zasigural 65 odst. večine. Ministrski predsednik general KondyIis je imel na številno množico nagovor, v katerem je izjavil, da jc zmaga republikanske stranke evidenina in da o vprašanju spremembe režima ne more biti več govora. Atene, 8. novembra, k. Ministrski predsednik Kondylis je izrazil željo, naj bi ostala koalicijska vlada z udeležbo zastopnikov vseh republikanskih strank. Naloga te vlade bo, da učvrsti zaupanje inozemstva do Grčije in reši vprašanja, ki vise med Grško in Jugos'avijo. Kon-dylis je končno priporočal, naj prevzame v novi vladi zunanji portfelj Veni- zelos. Atene, S. novembra, (pr.) Ministrski predsednik Kondylis jc izjavil, da jc /. včerajšnjimi volitvami zadovoljen, ker je grški narod odklonil monarhijo. K011-dylis bo odstopi! in predlagal za svojega naslednika Katandarisa. Venizelisti so dobili pri volitvah nad polovico vseh mandatov. Atene in Pi-rej sta glasovala skoraj večinoma za venrzeliste. Znatna večina je tudi v ostali Grčiji. Izjemo tvorijo le Pelopo-nez in otoki, kjer so dobili večino rojalisti. Atene. S. novembra, (bc.) Po dosedanjih izidih so dobili republikanci pri včerajšnjih volitvah v parlament 70 odstotkov mandatov Novi fašistovski policijski zakon izključuje skoraj vse človeške pravice. — Policija sme poljubno osebo fotografirati in ji odtisniti prste. — Konfinacija in internacija osumljencev na izgon-skih otokih, — Stroge določbe glede inozemcev. — Kako se bo sodilo. Rim, 8. novembra, o. Novi policijski zakon, ki ga bo poslanska zbornica jutri odobrila, vsebuje med drugim tudi naslednje določbe: Policijska oblast ima nalog, da vsako količkaj sumljivo in nevarno osebo ustavi ter jo odvede v uradne prostore, jo tamkaj fotografira ter odvzame odtise prstov, da lahko pozneje ob vsaki prilik! ugotovi njeno identiteto. Nadalje morajo imeti trgovci posebna obrtna dovoljenja za prodajanje ostrih predmetov in rezil, med katera spadajo v prvi vrsti britve, škarje in noži za kuhinjsko rabo. Iz varnostnih razlogov smejo posamezni prefekti odvzeti orožne liste vsem onim, ki bi utegnili zlorabiti oblastno dovoljenje. V tej zvezi je prepovedano nošenje okovanih palic in go-iač z ostrimi konjicami. Oni državljani. ki so bili obsojeni radi bega k sovražniku med vojno ter nato amne-stirani, ne morejo dobiti nikdar več orožnega lista. Iz poučenih krogov se izve, da se bodo izvrševale smrtne kazni z ustrelje-njem, in sicer kakor predvidevajo posebne določbe vojaškega kazenskega zakonika. Nadalje določa novi policijski zakon, da bodo morali odslej vsi vratarji imeti posebne legitimacije za izvrševanje svojega poklica. Nadalje bodo morali imeti tudi državljani za posebne prilike v vsakdanjem življenju posebne legitimacije. da dokažejo svojo identičnost. Rini, 8. novembra, d. Pri zasilnem odkazanju bivališča osebam, ki so se pregrešili zoper režim, se bo v smislu novega policijskega reda. različno postopalo. kakršen je pač pregrešek. Ali bodo morali biti taki obsojenci v gotovem kraju Italije a'i gotovi nrokrajmi, ki Je ne sme zapustiti v določenem roku, aH pa bodo izgnani na enega izgon-skih otokov. L5pari. Pantelleria, Trimiti aH Ustica O trajanju in načinu izgona odloča v soglasju s noliciio izključno le prefekt, čigar razsodba je neizpodbitna. Ako se bo izkazala potreba, se taki iz- Resna ovira pri rudarskih poga:anjih Rudarski pogoji za povrnitev na delo. — Na snočnjih pogajanjih so rudarji odklonili osemurni delavnik. lastnikov z razliko, .da bi odpadel nadzorstveni forum, na mesto katerega bi stopilo striktno izvajanje sklenjenih dogovorov'. Lastniki so opustili zahteve, da se prediogi rudarjev predlože najprej v razpravo krajevnim organizacijam lastnikov. Nadaljnu pogajanja so v veliki meri odvisna od stališča, ki ga je zavzel dopoldne izvrševalni cdbor rudarske zveze. London, 8. novembra, k- Pri pogajanjih, ki so se vršila nocoj za ureditev premogovnega spora, sc je pojavila resna ovira, ker so rudarji odklonili osemurni delovnik iu izjavili, da bodo začasno v nekaterih izvoznih okrajih delali samo 7 in pol ur. Danes je prišlo na delo 3iM.333 rudarjev, t. j. za 5S75 več kakor v petek. gonski kraji ustvarijo tudi v kolonijah. Rim, 8. novembra, k. Novi policijski zakon ima glede inozemcev zelo stroge določbe. Med drugimi določa, da mora vsakdo, ki proda inozemcu lastnino aH nepremičnino, pismeno obvestiti o tem policijo. Prefekti so pooblaščeni, prepovedati v interesu varnosti države ino-zemcem bivanje v občinah in krajih, ki so za obrambo države važni. Dalje imajo prefekti pravico izgnati iz obmejnih občin inozemce, da tako preprečijo poskuse, da bi ti iuozemci prekoračili mejo. Pooblaščeni so tudi s silo odgnati inozemce na mejo. Ultrafašistovski «11 Tevere» pravi, da ie bil za predsednika posebnega sodišča, ki bo sodilo v Rimu razne obtožence radi atentata na Mussolinija, imenovan general fašistovske milice Graziani. Pet konzulov fašistovske milice. ki bodo sestavljali s predsednikom fašistovski sodni dvor, še ni določenih. Notranji minister Mussolini bo poveril večje število prefektur in kvestur na mesto državnim funkcionarjem onim fašistom, ki uživajo v posameznih pokrajinah v Italiji znaten ugled. Listi so večinoma popolnoma zadovoljni z novimi metodami fašistov Lc ultrafašistovski «Itnpero» zahteva, naj se zakonito določi, da sme vsak Italijlan ubiti emigranta, kadar in kjer naleti nanj. Pariz. 8. novembra, s. Listi poročajo, da bosta francoska in angleška vlada podvzela skupno protestno akcijo v Rimu proti določbam zadnjih izjemnih zakonov, ki jih je odredila italijanska vlada proti inozemcem. Trst, 8. novembra, t. Tržaška kve-stura razglaša: Občinstvo se opozarja, da se na podlagi ministrske naredbe razveljavijo vsi potni listi za inozemstvo z 9. novembrom. V primeru dokazane nujne potrebe potovanja v inozemstvo bodo imejitelji potnih listov dobili pri kvesturi vizum, s katerim potrdi veljavnost. London, 7. novembra, (lo) Dopoldne je razpravljal odbor rudarske zveze o predlogih za rešitev premogovne krize na podlagi krajevnih dogovorov. Rudarji so sporočili te-le pogoje, pod katerimi sprejemajo krajevne dogovore: 1. da se določi splošno veljavni eksistenčni minimum: 2. zahtevajo se krajevne dokiade; 3. p!ače naj se določijo na podlagi dognanih dobičkov rudniških podjetij, ki uaj se razdde med rudarje in podjetnike; 4. krajevni dogovori naj se spravijo v sklad z delovnim dogovorom, veljavnim za vso državo, katerega izvedbo bo nadzoroval nalašč zato ustanovljen forum. Vlada je predožila te predloge rudarjev v ma!o bolj konkretni obliki zastopnikom -SJ- Zločinci razstrelili brezžično postajo Xewyork, 8. novembra, s. Neznani zlo« čtnei so razstrelili brezžično postajo pri Eli« zabethu v državi Ne\v Vcrsey. Postaja ie bila pred kratkim brzojavno obveščena, da se bo dogodila nesreča, če bo nadaljevala z oddajanjem popisov zločincev in policij« skih poročil brezžičnim potom. Kantonske čete v Kiukiangu London. 7. nov. (lo.) Vest o zavzetju mesta Kiukiang po kantonskih rdečih četah se uradno potrjuje. Angleške, francoske, ameriške in japonske bojne ladje so izkrca« Io v varstvo inozemskih kolonij čete. Coolidgeva kandidatura Vviushir.gton, S. novembra, (pr.) Predsed« nik Coolidge ostaja pri svoji kandidaturi pri prihodnjih volitvah, ki bodo leta 1925. Napovedal je. da se takoj povrne 10 odst deslej vplačanih davkov. Prihodnje leto se odredi zopet znaten popust davkov. Ta vi,, lilna politika je za avropske dolžnike ugodna, ker znižanje davkov onemog zmanjšanje inozemskih dolgov. Železniška nesreča Innsbruck. 8. novembra, s. O veliki želez, niski nesreči med Bolcanom in Mcranon. poroča ocTirolcr Anzeiger*, da je pri nesrc= či 20 oseb utonilo v valovili Adiže. Kljub vtej oblasti — nobene mirne ure Danes bo fašistovski «parlament» odobril smrtno kazen in druge samosiiniške zakone. — Raz velj a vi j e n j e 108 opozicijonalnih mandatov. — Protilašizem istoveten z veleizdajo. — Mussolini in V -.lkan. — Južziotirolski klerik za fašistovski režim. .-N Jaljna nasilp. — Fašistovsko posojilo. smel ostati v Ženevi, kjer je doslej vedno najodličneje zastopal Francijo. Svojo zadovoljnost s takim izidom ie pokazala desnica na ta način, da je Renaudel izjavil v imenu svojem in tovarišev, da so zopet pripravljeni sodelovati pri vodstvu stranke in da i znova zavzemajo svoja mesta ki so jih zapustili po kongresu v Glermont-Ferrantu. Rim, 8. novembra s. Na jutrišnji seii zbornice ne bo nikakih govorov. Po kratki simpatijski manifestaciji za Mussolinija bo predložil justični minister zakonskj osnutek o -uvedbi smrtne kazni in o ukrepih za obrambo fašistovskega režima, ki bo najbrže ma jutrišnji seji načeloma sprejet. Cremona, 8. novembra o. Skupina faši-stovskih poslancev s Farinaccijem na čem bo predložila -poslanski zbornici resolucijo, iki zahteva, da se takoj razveljavijo poslanski mandati vseh opozicijonalnih poslancev, ki so ponovno izjavili, da se ne povrnejo k sejam v fašistovski parlament. Nato našteva imenovana resolucija imena 108 opozicijonalnih poslancev, katerim se mora brez obotavljanja odvzeti mandate. Rim, 8. novembra o. Veliki fašistovski svet je določil celo vrsto pogojev, pod katerimi se bodo izvršile obsežne revizije strankinih pristašev. Med temi pogoji je tudi delavska knjižica, potom katere bo moral strankin pristaš dokazati, da je zaposlen pri enem ali drugem produktivnem podjetju, da ga bo mogoče tamkaj nadzorovati. Rim, 8. novembra d. Do nadaljnjega ne sme izhajati noben list, ki ni fašistovski. Izjema je le z vatikanskim glasilom »Ossei-vatore 'Romano«. Fašizem se sedaj istoveti z državo. Vsako dejanje proti fašistovske-inii režimu se smatra za naperjeno proti državi. Pobijanje protifašizma je sedaj stvar državnih organov in ne več stranke. Zato bodo vladni ukrepi odslej vedno pravilni in legitimni. Z druge strani pa to dejstvo nalaga režimu dolžnost, da čisti svoje vrste. Splošno mnenje je, da čiščenje ne more nihče radikalneje izvesti kakor Mussolini sam. V resnici je bilo že nekaj fašistov prijetih' in pridejo pred sodišče. Rim, 8. novembra k. »Giornale d' Italia« -33' Protifašistovska demonstracija na Dunaju Preprečeno predavanje o fašizmu. — Diplomatske posledice. Dunaj, 7. novembra. Za soboto zvečer je bilo pod okriljem Kulturbunda določeno v Industriehausu pre davanje italijanskega poslanca Bodrera o •»Filozofskih in historičnih pogojih fašizma® ter o »Zgradbi fašistovske države«. Precej zgodaj se je nabralo v dvorani kakih 200 ljudi. Okrog 19.30 je bila dvorana z galeri« jo skoraj polna. Prireditelji predavanja pa so bili nekam vznemirjeni, ker je občinstvo v nenavadno veliki meri poseglo po vstop* nicah. Zato so tudi naprosili policijo, naj ima pred poslopjem za vsak slučaj priprav« .Ijenih nekaj redarjev. Ob 19.45 jc stopil na oder dr. Kurt Fried« herger in sporočil občinstvu, da mora pro* fesor Bodrero zaradi sklicanja italijanskega parlamenta in ker je bil medtem imenovan za državnega podtajnika, nujno odpotova* tt v Rim. Zato bo predava' Ie o drugem de* lu, namreč o «Zgradbi fašistovske države». Do tu jc bilo vse kolikor toliko v redu. Ko pa je Bodrero stopil na govorniški Oder, se je oglasilo v dvorani ploskanje. Profesor je bil dobre volje, ker se ni nadejal koj v začetku tako toplega sprejema. Ni pa mo* gel takoj razumeti, zakaj tako dolgo in ved« no močneje ploskajo. Ploskanja kar ni ho« telo biti konec. Nasprotno, vmes so se po« javljali celo klici, žvižgi in cepetanje z no« gami. S cepetanjem pozdravljajo ali so vsaj včasih pozdravljali študenti priljubljenega profesorja v predavalnici na univerzi. Toda tu, hm! Kmalu se jc gospodu profesorju iz Italije posvetilo, da je to cepetanje in plo skanje drugače mišljeno. V sprednjih vr* stah je sedelo nekaj fašistov, ki so skušali demonstranta, kajti za te je vendar šlo, in šc sccijalno»demokratske povrhu, ki znajo take reči aranžirati, marveč one, ki so jih mogli doseči, iztisniti iz dvorane. Kraval je postajal vedno večji in čuli so se lepi po* zdravni klici predavatelju: «Dol z morilci delavcev! Živio Matteotti!» poroča iz Turina, da je prefekt odstavil 13 provincijalnih svetnikov. Trije od teh so komunisti, ostali pa- socijalisti. Rini, 8. novembra k. Listi poročajo o incidenti! v kuloarjih zbornice. Fašistovski poslanec Starace je pozval socialističnega poslanca Becconija, ki je nekaj protestiral, naj zapusti parlament. Ker se je ta branil, ga je Starace oklofutal in ga s silo vrgel iz poslopja. Vicenza, 8. novembra od. V razgovoru s tajnikom vicentinske pokrajinske zveze sta klerikalna voditelja iz Južne . Tirolske poslanca in brata Aicide in Augusto de Ga-steri (slednji je bil odlikovan med vojno z zlato avstrijsko medajlo) izjavila, da dela fašistovski režim z vsemi silam; za gmotno in .moralno povzdigo italijanskega naroda In da je Mussplinij.eva zasluga, da je vzpostavil in zagotovil Italiji red. Ravno tako je njegova zasluga, da se je presti® Italije v vseh delih sveta znatno dvignil. Radi tega se mora smatrati vsak atentat na Mussolinija za atentat na družabni red v Italiji. Nadalje poročajo, da se je Mussolini zahvalil za čestitke italijanske katoliške zveze povodom izjalovljenega atentata, obžaloval pa je, da je prišlo do demonstracij proti katoliškim organizacijam. Innsbruck, 8. novembra (pr.) Velika množica fašistov ie prišla v Tridentu pred škofijsko palačo in zahtevala, naj se j:i Izroči škof Endrizzi. Le-ta je izjavil, da odstopi, ako se s tem Vatikan strinja. Rim, 8. novembra (pr.) Finančni minister Volpi je pozval prebivalstvo, naj zamenja kratkoročne obligacije notranjega posojila za desetletno fašistovsko posojilo, ki bo vrglo 20 milijard lir. R'm, 8. novembra (be.) Vlada namerava izvesti konsolidacijo vseh visečih dolgov. besede v krogu italijanske kolonije in je pred povabljenimi predaval o zgradbi faši* stovske države. Takoj po predavanju je od« potoval v Italijo. * Dunaj, 8. novembra, s. Italijanski posla« nik Auritti je včeraj protestiral v zuna« njem ministrstvu, ker avstrijske oblasti ni« so pravočasno preskrbele za red pri preda« vanju Bodrera. Baje namerava italijanska vlada vložiti celo protestno noto. zultati: Po kongresu francoskih socijalistov Tla so postala ravno prav vroča za pretep po vseh pravilih. Fašisti, ki jih je tudi že na Dunaju lepo številce, so se jeli zbirati okrog odra, da bi bilo gospodu predavate« lju v slučaju potrebe takoj pri rokah. Zani* mivo sceno si je s čudnimi občutki ogledal tudi italijanski poslanik na Dunaju, Auritti. Demonstranje so začeli potiskati naprej proti odru, dokler ni nastopila policija, ki je hitro izpraznila galerijo in prijela tudi v dvorani nekaj zelo vnetih nasprotnikov fa« Sizma. Policija jc sicer pridno nastopala, ali proti masi socijalistov ni mogla ničesar opraviti, najmanj pa ji je mogla preprečiti, da si ne bi dajala duška v taktu: «Mat*te* ot«th>, vmes pa so intonirali socijalistično himno, dokler ni nastal v predavalnici tak trušč, da ni mogel več nihče nikogar raz« umeti. Eden prirediteljev predavanja je ho* tel pozvati demonstrante k redu, pa so imeli hitro pri rokah izgovor: aSram vas bodi kot Nemca, da se pajdašite s fašisti! Mislite na južno Tirolsko!® In v dvorani: •»Živela Južna Tirolska! Dol z morilci kul« ture!» Med voditelji demonstracijo in priredite« Iji so začeli medtem paktirati. Končno so se sporazumeli, da predavanja ne bo in da naj se obe stranki istočasno umaknejo iz dvorane. Dr. Friedberger je stopil na oder in pojasnil reč občinstvu, ljudje pa so zače* li peti intemacijonalo in pesem dela. Fašisti so sicer skušali postati ravnopravni s svojo "Giovinezzo-o, pa jih sploh ni bilo čuti. Končno se je dvorana le izpraznila. Dcmonstrantje so potem korakali v spre* vodu proti prometnemu uradu, kjer so po« licijo ubogali in se v skupinah razšli. Re« darji so v dvorani prijeli nekaj preveč raz« gretih socijalistov, pa so jih kmalu izpustili, ko so si zapisali na komisarijatu njihova imena zaradi kaljenja miru na javnem pro« štoru. Medtem sta italijanski poslanik Auritti in jugoslovenski poslanik Milojevič s člani italijanske kolonije nastoiali na tem, da sc predavanje vseeno vrši. Zato je izjavil za* stopnik Kulturbunda. da je to proti dogovo* ru in da mora zategadelj odstopiti. Profesor Bodrero je končno le prišel do n Pariz, začetkom novembra Jesenski kongres francoskih socijalistov se je zaključil v duhu sprave in z zmago dosedanjega šefa stranke Leona Bitima, ki se trudi ohraniti enotnost stranke. Razpravljalo se je največ o sledečih dveh glavnih vprašanjih: 1. Kakšno taktiko naj zav-zamejo: socijalisti pri volitvah v senat, ki se vrše početkom prihodnjega leta in 2. ali sme socijalist Paul-Boncour še nadalje zastopati v Ženevi Francijo kot odposlanec »reakcijonarne« Poincarejeve vlade. Pri prvem vprašanju so se pojavile tri struie. Desna struja je vpoštevala predvsem dejstvo, da bi bilo potrebno spraviti v senat kakih 20 novih zanesljivih pristašev levičarskega kartela in bi s tem tudi senat dobil zanesljivo večino, ki bi podpirala eventualno novo vlado Herriota ali kakega drugega socialističnega zaveznika. Zato je predstavnice te struie Renaudel predlagal, da smejo socijalisti že pri prvem sfcrutinijit skleniti volilni pakt z drugimi levičarskimi skupinami razen s komunisti. Druga struja je bila najttblj navdušena za volilni sporazum s komunisti. Tretja, najštevilnejša skupina pa je zastopala nazore strankinega šefa Leona Bluma. V imenu te skupine je izdelal Zyromski resolucijo, po kateri morajo socijalisti pri prvem glasovanju povsod postaviti lastne strankarske liste. Šele pri ožjih volitvah: smejo sklepati dogovore z drugimi levičarskimi strankami. Podpirati pa smejo tudi tedaj samo kandidate, ki se niso kompromitirali v zvezi z narodnim blokom, ki se zavežejo, da ne bodo podpirali Poincarčja in bodo sodelovali za zmanjšanje pravic zgornje zbornice. Ta resolucija je prejela pri glasovanju 2045 mandatov proti 960, oddanim za Renaudela. Tako pojdejo francoski socijalisti v volilni boj za. senat samostojno, šele pri ožjih volitvah se bodo smeli vezati z radikali in s — komunisti. V zadevi Paul-Boncourievega mandata pri Društvu narodov je prišlo po dolgotrajni debati do popolnega soglasja. Skrajna levica je sicer vse do zadnjega zatrjevala, da je neskladno s častjo in interesi socijalizma, da bi socijalist zastopal mešansko vlado pri Društvu narodov. Zato je zahtevala, naj se Paul-Boncour takoj umakne iz Ženeve. Tozadevna .resolucija, ki jo je sestavil Maurin, pa je dobila samo 104 glasove. Ogromna večina se je dala prepričati od sugestK-ne zgovornosti Paul-Boncourjeve, ki je prepričeval svoje poslušalce, da vodi Poincare-Briandova vlada v bistvu isto pacifistično zunanjo politiko kot prej Herriot in da je v eminentnem interesu delavskega razreda če stoji njen zastopnik na čelu tako važne akcije kakor je razorožitvena akcija Društva narodov. Tudi morajo socijalisti skrbno paziti, da ne spravijo svojih strankar skih koristi v nasprotje z%iteTesi domovine. Pri glasovanju je bila z 2945 glasovi sprejeta resolucija, ki sta jo predlagala Bracke in Auriol. V njej se priznava, da je v zadnjih dveh letih nastala globoka izprememba v francoski zunanji politiki, ki se je odločno usmerila k rešitvi mednarodnega miru. Paul Boncourju se izreka zaupnica, moral-pa bo obveščati stranko o svojem delovanju. Na ta način bo Paul-Boncour do nadaljnega i Sv. Pribičevič razbija radi-kalsko fronto v Vojvodini v nedeljo je Svetozar Pribičevič zmagoslavno nastopi' v Pašičevem v Vojvodini. Še lani niso mogli samostojni demokrati v tem kraju prirediti' niti navadnega sestanka, a tokrat so vsi tamošnji dovčerajšnji radikali z mogočnimi ovacijami manifestirali svojo novo pripadnost k SDS. Pri lanskih volitvah je bilo za SDS oddanih v celem 19 glasov, odslej je kraj Pašičevega imena nova močna postojanka Svetozarja Pritričeviča in SDS. Po slavnostnem sprejemu se je ua zbo-rovališču nagromadilo okrog 6000 zboro-valcev, ki so burno odobraval; izvajania g. Pritričeviča. Voditelj SDS je kritično "pre-motril današnjo politično situacijo ter je zlasti ostro napadal radikalsko stranko. »Kakor sem jaz leta 1924 obtoževal g. Da-vidoviča zbog sporazuma z Radičem,« je dejal g. Pribičevič, »tako sem lani ofitožil g. Pašiča in radikalno stranko. Propast radikalne stranke obstoja v tem, da je izgubila sposobnost za opozicijo. Ta stranka je trhla, pokvarjena, korumpirana, nesposobna za življenje. — Ljudstvo ne more več prenašati glob, davkov, doklad. V enem samem tukajšnjem srezu je 17 milijonov Din davčnih zaostankov To je tako veliko breme, da se narod mora organizirati proti izsesa-vanju. Vlada nadalje nastopa proti dobro-voljcem, a jaz pravim gospodi v Beogradu: Lahko doživite to, da Vam dobrovoljci pridejo na Terazije in Vam razbijejo agrarno ministrstvo, ako boste z njimi tako postopali . . . Ako hočete, da Vam povem, kaka je današnja radikalna stranka, moram reči, da je podobna Khuenovi liberalni stranki in naprednjakom za časa kralja Milana. A stara radikalna stranka — to smo mi!« Po burnih ovacijah so govorili še posl. dr. Gliša Tadič, dr. Srdjan Budlsavljevič in Dobroslav Jevdjevič. Popoldne se je vršil še sestanek SDS v Starih Šovah, kjer je prisostvovalo 300 ljudi, a končno zbor v Begeču, kjer je Sv. Pri-bičeviča sprejelo in z navdušenjem poslušalo okrog 1000 zborovalcev. Po teh sijajnih zborih je Sv. Pribičevič s svojimi tovariši odpotoval preko iVnkovcev v Bjelji-no, kjer se je včeraj vršil njegov zbor. Politične beležke Stepan Radič o uradnikih . in o univerzah Na nedeljskem shodu v' Ogulinu je Stje-pan Radič prevračal vsakojake kozolce, pa se je med drugim obregnil tudi ob uradni-štvo, zlasti ob vseučiliške profesorje. Izvajal-je: »Z. gospodo je seveda zlo. Nikjer se uradniki ne bore za delo in vedno jim je plača, premajhna. Ko. sem bil minister pro-svete, so mi najbolj presedali vseučiliški profesorji, ki so vedno zahtevali povišanje Plač. Najstrašnejše je to, da ti ljudje, ki bi morali biti najbolj človeški in prosvetljeni, nimajo čustva za narod ako bi imel moč, bi odredil, da bi deset let ne bilo nobenih univerz«. »Sedaj sprejemajo«, je nadaljeval Radič za »mornarico Slovence in Srbe in te včasih kakega Hrvata. Pozabili so, da nihče ne more braniti morja razen Hrvatov. Pri prvem spopadu bi ga izgubili in nikdar bi ga več ne dobili«. Radičeva izvajanja ne potrebujejo nobenega komentarja. V lastni zanjki so se vjeli Izvajanja posl. Pivka na mariborskem shodu, kjer je razkrinkal grdobije gotove nazovi*radikalske klike, so naravno vzbudi* Ia zlasti v Mariboru globok utis. V zvezi s to afero čitamo sedaj dva interesantna in značilna članka. Neki «n. r,» zagovarja ra* dikale z obtožbami proti pokojnemu ravna« telju Voglarju, ki se iz groba ne more bra« niti, nato pa dokazuje, da je bila brez redne disciplinarne preiskave izvršena odstrani« tev ravnatelja Pirca «službena nujnost, ki jo je nalagala dolžnost ščititi ugl' l državne ga šolskega zavoda«. Člankar se sicer ni podpisal, a očividno govori v imenu mari« borske organizacije NRS, katere ukrepe na« vaja. Istočasno pa se javno brani proti očit« kom posl. Pivka mariborski radikalski pr« vak g. Kutin, ki zatrjuje, da se je NRS za ravnatelja Pirca «kxepko zavzela, toda brez uspeha» in da se je «ob!astni odbor NRS na inicijativo g. Kutina potegnil za g. Pirca.» Kje jo sedaj resnica? Oficijozus mariborske NRS proglaša odstavitev g.. Pirca takorekoč za državno potrebo, g. Kutin pa trdi, da se je baš ista NRS krepko postavila proti tej «državni potrebi*. Gospodje bi si morali članke, ki jih spuščajo v svet, medsebojno pokazati. Žc iz previdnosti. Vedno isti sleparji V nedeljo so pod vodstvom duhovnikov imele v Mestnem domu služkinje shod. Re« vice se razburjajo radi davka na ročno delo, ki zadene tudi nje. Gospodje duhovniki, ki potrebujejo zaupanje in hranilne bukvice služkinj, so si stvar prav komodno uredili. Ubogim služkinjam govorijo, da bodo v kratkem volitve in potem bo bolje. Med« tem pa da tista služkinja, ki da 24 Din za klerikalno organizacijo, ne bo plačala dav* ka. Ženske tem sleparjem verjamejo in prav pridno nosijo denar. Če pa bo potem vkljub temu treba davek plačati, bo slepar že na* šel kak izgovor, da zvrne krivdo drugam. V «SIcvencu» čitamo, kako se je hvalisal g. poslanec Škulj ribniškim rešetarjem in da je on uspešno posredoval, da so v trgovin* ski pogodbi z Avstrijo in Italijo prišle ne« katere ugodnosti za krošnjarje. To je pro* sto izmišljeno. G. Škulj ni imel s temi po« godbami nobenega posla v tem smislu, da bi mogel kaj doseči. Nasprotno: Cisto dru« gi možje, ki Skuljevi stranki ne pripadajo, so sodelovali na dotičnih določbah. Vse po« litične stranke so sc zanje zavzemale, kar pa ni bilo niti potrebno, ker so od prvega početka naši delegati prav brez vpliva in vednosti g. Skulja zastopali to stališče. V hvalisanju in uporabi pavovega perja so klerikalci pravi mojstri. Zakaj so klerikalni avstrolili presedlali?' cSlovenec> sc sklicuj® na. boje klerikalna siranke pred vojno proti bivšemu kranjskemu deželnemu predsedniku Heinu in govori o cvsenemško - liberalnem režimu, s" katerim je bila na življenje in smrt zvezana mati sedanje SDS — narodno - napredna strankam. S tem hoče cSloveneo povedati, kako narodni so bili klerikalci v Avstriji, liberalci pa ne. Predvsem treba povdariti, da teh bojev niso vodili sedanji voditelji klerikalne stranke, pač pa dr. šusteršič. In kaj pravi dr. šusteršič o demokratih? V svoji brošuri nedeljski cronipompcnu. Kdo pa so ti «ljubljanski meščani »Slovenec« objavlja pismo, ki ga je baje neka »skupina ljubljanskih meščanov« poslala velikemu županu, kjer zahteva revizijo pri ljubljanski občini. Razloga, zakaj naj bi se ta revizija vršila, to pismo, ki se pač po krivem zove spomenica, ne more navesti. Skriva se za obče fraze, češ to zahtevajo »interesi javnosti« in »javnost to želi«. Revizije so draga in zamudna stvar, zadr-ujejo vse delo in zaposlujejo uradništvo. Revizije se ne morejo odrejat; na prazne fraze in na neresno čenčanje, da se je nekdo »boji«, da se »ni gospodarilo brezhibno«. Anonimni podpisniki trdijo tudi, da ta veliki in povsem nepotrebni izdatek »zahteva ljudstvo«, katerega mandatarji hočejo menda biti. Zato mora javnost pač predvsem zahtevati, da se ti gospodje »ljubljanski meščani« predstavijo s polnimi imeni. Nam sc vse tako zdi, da za to spomenico tiče tisti gospodje, ki bi radi zaprečili razpis občinskih volitev. Zato pa smo tembolj radovedni videti v javnosti njihova imena. Kakor izvemo iz Beograda, se tam okrog ministra notranjih del vrste taki zastopniki »ijud-stva» (iz grupe dr. RavniharjaO, ki prosijo, naj se volitev za božjo voljo ne razpiše in katerim se zdi silno originalna ideja zavle-či volitve z revizijo. Ti isti gospodje so v pogajanjih z SLS za skupno listo za občinske volitve. Morda tudi SLS, ki je objavila pomožno »spomenico«, kaj ve o zavlačevanju občinskih volitev? Gospoda, ki želi revizije, naj pomaga pospešiti volitve, pa bo nov; občinski odbor imel dovolj časa do dobra se uveriti, kako je gospodaril gerentski svet! Pavovo perje Nedeljski -žem v hinavska lica: Ne skrunite blagoslovljenega spomina Evgena Lampe ta!» Dan »s leži tudi dr. šusteršič pri Sv. Križu, toda iz svoje brošure še vedno govori klerikalcem: Mislimo, da ni nihče bolj poklican soditi delo sedanjih voditeljev klerikalne stranke kakor njihov bivši vodja, deželni glavar kranjski. Umazana konkurenca Klerikalna kampanja proti se nadaljuje. Za , ampak predvsem za kšeft in za umazano konkurenčno gonjo proti naprednemu tisku. Ker klerikalci s poštenimi sredstvi niso konkurenčni in v svoji nesposobnosti lastnega tiska ne morejo "dvigniti, se spravljajo na nasprotne liste s trapastim hujskanjem in pozivanjem k bojkotu. Značilno je, da se klerikalna srednjeveška kampanja proti naprednemu tisku ponavlja redno proti koncu leta, ko gre za obnovitev naročnine. Lani so poslali v boj ljubljanskega škofa, ki je doživel blamažo s tem, da ga je moral zavrniti sam minister ver, letos pa bi radi zapeljali v brezupen bej klerikalne ženske. Uspeh bo seveda isti. Število klerikalnega časopisja ne bo zraslo, ker ne ustre- za potrebam modernega človeka. Baš tudi klerikalna reklama pa je nam doslej še vedno pomnožila število čitateljev in naročnikov. Mi prav nič ne dvomimo, da bodo naš krasni novi roman, ki je klerikalni gospodi trn v peti, čitale sedaj tudi odbornice klerikalnih ženskih organizacij, da bodo tako vsaj spoznale, proti čemu - so protestirale. Tudi pristašinje SLS hočejo menda biti , a zaveden človek ima možgane zato. da lahko čita vse in si o vsaki stvari sam napravi svoje mišljenje. Veliki pokretaši »Hrvat« piše daljše poročilo o širjenju federalistične misli v Sloveniji in navaja: Poleg velikega pokreta v pravcu širjenja federalistične misli, ki ga opažamo osobito zad-je čase v vseh hrvatskih krajih, se javlja sli čen korak (!) tudi v Sloveniji.« Nato pripoveduje, da se je minulo nedeljo vršila v Ar-tičah pri Brežicah javna skupščina, na kateri se je zbralo nad 600 ljudi. Predsedoval je isti g. Glogovšek kakor zadnjič v Brežicah, doktorja Bazale s cilindrom pa takrat ni bilo, marveč so iz Zagreba poslali nekega Tcšiča, k! je govoril brez ugovora. »Hrvat« napoveduje skorajšnje snovanje organizacij slovenskih federalistov kot najnovejši plod Radičeve sporazumaške politike. Pritrjujemo, da Sporazumaška politika rodi le gnile plodove, a federalistični plod bo menda najbolj mršav. St. Radič o regulaciji pokojnin St. Radič je govoril te dni na več shodih v Bosni. V Zenici je govoril tudi o uradniških pokojninah ter je dejal, da se pokojnine ne bodo uredile po službenih letih, ampak po številu družinskih članov. Ker je znano, da upokojenci po 40 službenih letih običajno nimajo nepreskrbljenih družinskih članov razen žene, bo seveda ta račun prav lahek. S svojim socijalizmom in socijalnimi reformami St. Radič bržkone ne bo žel posebne slave. Pismo iz Prage Na Vseh svetnikov dan so priredila jugoslovenska društva v Pragi: Češko-slovenska-jugoslovenska liga, Jugoslo-vensko Kolo in društvo Jugoslovenskih tehničarjev v Pragi izlet v mesto Be-nešov in Konopište. Izleta se je udeležilo okrog 80 članov vseh imenovanih treh društev ter jugoslovenski poslanik v Pragi g. Branko Lazarevič, kj je nastopil svoje mesto dne 28. oktobra, na dan narodnega praznika češkoslovaške republike. Namen izleta je bil, da se proslavi zgodovinski dan pogodbe med obema narodoma, sklenjene 1. 1919., ko je bil ustanovljen obenem jugoslovenski pešpolk št. 48 »Jugoslavija® v Benešovu. Na kolodvoru v Benešovu nas je pozdravil predsednik tamkajšnje Češkoslovaške - jugoslovenske lige, senator dr. Vesely, dalje vladni svetnik Iserle in komandant 48. pešpolka, podpolkovnik Pavelik. Časten oddelek jezdecev Sokola je vodil sprevod do vojašnice, kjer je naš poslanik g. Lazarevič v spremstvu majorja Živanoviča, zastopnika našega vojnega atašeja v Pragi, pregledal polk in njegovo vojašnico. Medtem, ko je bilo zastopstvo naših društev sprejeto na magistratu v navzočnosti vseh občinskih svetnikov in s starosto g. Steindlerom na čelu, so si tudi ostali izletniki ogledali vojašnico, ki je napravila na vse najlepši vtis. Iz Beneševa smo odšli v 20 minut oddaljeni grad Konopište, kamor so nas spremili tudj generalni konzul Rašič, priina-tor mesta Prage dr. Karel Baxa in predsednik češkoslovaške - jugoslovenske lige v Pragi, generalni konzul g. doktor Otokar Beneš. Pregled gradu je vodil arhitekt g. Urban, ki nam je tolmačil posamezne znamenitosti. Grad ima bogate zgodovinske zbirke orožja. Stene so preobložene z rogovjem najrazno-vrstnejših divjačin. V Konopištu so se odigravale pred vojno vse spletke dunajskega dvora, tamkaj je bil tudi izdelan načrt za svetovno vojno. Eden od spremljevalcev nam je povedal, da je videl bivšega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda še tri dni pred odhodom v Sarajevo ob ribniku, kjer se je navadno izprehajal. Bil je takrat močno razburjen. Po povratku iz Konopišta smo imeli skupen obed v benešovski sokolski dvorani v navzočnosti civilnih meščanov. Igrala je vojaška gGdba. 2upan gospod Steindler je izražal svoj- veselje nad zgodovinskim prevratom, ki je ujedinil troimeni bratski narod. Naš poslanik Lazarevič se je divil ogromnemu gospodarskemu, kulturnemu in socijalne-mu napredku na Češkem. Izražal je svoje trdno prepričanje, da obeh bratskih narodov ne bo nihče razdružil, čeprav živita na najbolj občutljivih točkah Srednje Evrope in najbolj važnih križiščih. Zaključil je svoj govor z vzklikom na predsednika Masaryka. Godba je zaigrala pri tej priliki obe državni himni. Senator dr. Veseiy je proslavljal jugoslovenska umetnika Vojnoviča in Plečnika in izrazil željo, naj bi se vzajemno delovanje obeh narodov razš;ri!o posebno na gospodarskem polju. Pri-mator Prage, doktor Baxa, je nagla-šal pomen pogodbe obeh narodov. Imenom sokolskega društva nas je pozdravil prof. Dvorak. Po končanih govorih in napitnicah se je vršila zabava s plesom. Le težJco smo se ločili od predragih prijateljev in se vrnili v Prago. Kitajska razveljavila pogodbo z Belgijo Peking, 8. novembra, s. Kitajski zunanji minister je poslal belgijski vladi noto, v ka« teri naznanja, da je kitajsko*beIgijska po« godba z leta 1865. razveljavljena. Zunanji minister Vandervelde jc izjavil v «Peuple», da bo belgijska vlada vprašanje razveljav« Ijenja te pogodbe predložila haaškemu raz« sodišču. (V pogodbi priznava kitajska vlad« belgijski naselbini eksteritorijalnost.) In zopet velik uspeh v kinu „0.«r" ,»ČRNS OREL41 StJDOLFO VALENTINO t VILMA BANKT Nežnost zmaguje povsod. To se v di v ti m ruskem hhnsKem umotvoru, ki je izdelan po znanem Puškinovem romanu .Vladimir Dubrovsky". Predstave ob 4.. po> 6., pol 8 in 9. uri. Kino ,,Ljubljanski dvor", najboljši kino v Ljubljani. Pripravlja se: „NANA" Emila Zola. Odkritje Strossmayerjevega spomenika v Zagrebu Zagreb, 7. novembra Odkritje spomenika velikemu vladiki Josipu Juraju Sirassmayerju se je izvršilo danes sicer na svečan način, a je. imelo povsem značaj samohrvatske, skoraa bi se reklo zagrebačke prireditve. Čeprav so se mnogi bali, da b; meglo priti da kakih incidentov, ker je bila prireditev aranžirana povsem v separatističnem duhu, vendar je svečanost potekla popolnoma mirno, zato pa precej hladno in brez navdušemja. Dan pred svečanostjo se je zvedelo, da kralja in kraljice ne bo, da ne pride niti vlada niti skupščina Imenom »večine hrvatskega naroda« je dalje g. Radič prepovedal svojim organizacijam prisostvovanje, vse jugoslovenske politične in druge organizacije pa so proglasile bojkot. Kljub temu se je zbral skoro ves Zagreb k paradi, kajti Zagreb zelo ljub: parado. Predvsem meščani in njihove organizacije ter društva so imeli priliko, da pokažejo svoje zastave m so to tudi storili, kakor so pač najbolje mogli. ^Hrvatski Sokol«, ki mu je bila poverjena organizacija povorke, je nastopil korpora-tivno peš in na konjih, spravil pa ni niti poltisoča sokolašev ca noge. Razen tega so prišla na proslavo vsa katoliška društva, razne kcmgregacije in hrvatska pevska in strokovna društva. S'avnost odkritja je na-pravljala bolj vtis cerkvene svečanosti. Okoli spomenika samega, ki je bil krog-inkrog obdan z zelenjem, so bile postavljene tribune za povabljence, v bližini velika tribuna, pripravljena za kralja in kraljico ter vlado. Kralja je zastopal general Matic, vlado veliki župan Kramarič. Svečanosti so prisostvoval; generaliteta, nadškol Bauer, škof Akšamovič iz Djakova, beograjski katoliški nadškof Rodič, številna katoliška duhovščina itd. Od narodnih poslancev so bili navzoči dr. Trumbič, dr. Polič, dr. Bazala, dr. Žanič in Šalih Baljič. Okrog spomenika so bili razvrščeni zastavonoše 30 hrvatskih sokolskih, katoliških la strokovnih društev. Goste množice sveta z obeh strani Zri-njevca so spremljale povorko, okoli Akademije umetnosti in znanosti, za katere stoji spomenik, pa se je zbralo največ ljudi. Tu so tvorila lepo skupino odposlanstva Seljačke sloge, kateri je Radič v zadnjem trenotku dovolii, da se je smela udeležiti svečanosti. Svečanost sama se je pričela oh 9. dopoldne s pontifikalno mašo, kj jo je opravil nadškof Bauer in kateri so prisostvovali armijskj komandant, veliki župan in ostali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. jz cerkve je odšla povorka na Zrinjevac, kjer je imel pred spomenikom nadškof dr. Bauer kratek govor o pomenu Strossmayerje-vega delovanja. Po govoru škofa dr. Akša-moviča iz Djakova, ki je poveličeval zasluge velikega vladike na političnem in kulturnem polju, je bil spomenik odkrit in izročen v varstvo cbčlni. Gb priliki odkritja je oddala vojska častno saivo, pevski zbor slušateljev konservatorija in gojencev srednjih šol pa je zapel psalm, ki ga je kompo-niral komponist Rudolf Matz. General Matic je imenom kralja položil nu spomenik po odkritju srebrn lovorjev venec, naglašajoč v svojem kratkem govoru, da polaga ta venec pred spomenik narodnega velikana imenom poglavarja naše narodne države, Nj. Vel. kralja. Po naročim vlade in Narodne skupščine je položi! v eliki župan dr. Kramarič na spomenik d>.-' venca. Skupne ie bilo položenih okc'i 40 vencev, med njimi tudi venec Beograda, ki ga je izročil g. Sokič. Po svečanosti se je vršila slavnostna seja Jugoslovenske akademije in je bila otvorjena novo preurejena Strossmayerjeva galerija slik. Na univerzi se je vršila popoldne akademska ko-memoracija, na kateri je govoril prof. Ši-šič. Pri nadškofu Bauerju in v mestni vinski kleti so se opoldne vršili slavnostni obedi. Mnoge občine so poslale pozdravne telegrame, med njimi tudi ljubljanska in mariborska. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama t orek, 9.: Zaprto. Sreda. 10.: «Macbeth». E. Četrtek. 11.: Zaprto. Petek, 12.: »Skopuh® Komedija. D. Sobota, 13.: gosp. Orlov. Pogreb narodnih velikanov Beograd, 8. novembra Topel jesenski dan je bil včeraj, ko je narod ob ogromni udeležbi in z vso pieteto spremil narodne velikane, ki so umrli med vojno v inozemstvu in so njihove zemske ostanke prepeljali sedaj v domovino, na njihovi zadnji poti. 2e zgodaj zjutraj se je pričelo zbirati občinstvo po ulicah, po katerih je ime! iti sprevod. Od saborne cerkve do Terazij je bilo postavljeno vojaštvo, mesto bogato okrašeno z narodnimi in črnimi zastavami. V saborni cerkvi je bilo postavljenih 8 katafalkov v dveh vrstah. V prvem trije, in sicer v sredini katafalk vojvode Putnika, na desni bivšega min. predsednika Stojana Novakoviča, na levi bivšega predsednika Narodne skupščine Andre Nikoliča, v drugi vrsti pa so bili katafalki s krstami bivših poslancev Bogdana Jankoviča, Davida Simiča. Milana Mostiča, Gjorgja Kurtoviča in Pavla Bulica Parastos je opravi! patri-iarh Dimitrije dvema vladikama, 35 svečeniki in 5 dtjakoni. Prisostvovali so razen rodbin in sorodnikov pokojnikov tudi kralj in kraljica, knez Arzen in Pavle, vsa vlada, bivši predsedniki vlade, narodni poslanci, zastopniki beograjske občine, diplomatski zbor, oficirsk' zbor itd. Ko je bil parastos končan, je množica naroda zagrnila vse ulice od saborne cerkve do pokopališča, šolska mladina pa je napravila špalir. Kralj in kraljica sta se po obredu vrnila na dvor. Krste narodnih velikanov so odnesli iz cerkve zastopniki vlade in armade ter narodni poslanci. Krsto vojvode Putnika so postavili na lafeto, krst: StoKna Novakoviča in Andre Nikoliča v mrtvaške vozove, ostale krste pa v štiri, kaminlone. Na čelu povorke so nosili odlikovanja pokojnikov, sledile so ustave četniških udruženj, dcbrovolicev, Orjune, Sokolov in skavtov. Orjunaši in Sokoli so nesli 32 vencev, ostale vojaki; vrh tega sta bila dva vozova polna vencev in cvetlic Med venci se je posebno odlikoval oni kralja Aleksandra. Ob krstah so korakale častne straže, sestavljene iz oddelkov vseh vrst orožja naše vojske. Za ogromno množico se je peljal bivši ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je ostal na pokopališču do konca svečanosti. Čim so prenesli krste iz saborne cerkve, je spregovoril predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič, imenom vlade pa minister prosvete Miša Trifunovič. Na pokopališču se je poslovil od narodnih velikanov vojni minister Dušan Trifunovič, ki je slavil posebno zasluge vojvode Putnika za ujedinjenje troimenega naroda. Za njim so govorili poslanec Ljuba Živkovič, rektor Pavle Popovi č imenom Akademije znanosti, nato pa bivši minister Pavle Radič, ki se je poklonil manom vseh, ki so si pridobili zasluge za osvnbojenje in ujedinjenje Na grobovih je pelo pevsko društvo »Stan-kovič«. Krste so položili v rodbinske grobnice, razen vojvodo Putnika. ki je v posebnem grobu, nad katerim bo kmalu postavljen mavzolei Ko sc spustili krste v zemljo, je oddal bataljon za bataljonom častni strel, topovi pa so se poslovili od bivšega generalisima s trinajstimi streli. Kari Rosmann V nedeljo ponoči je umr. v Novem mestu po daljšem bo.ehanju mnogoletni tamkajšnji mestni župan g. Karel Rosmann, star 44 let. Zadela ga je kap in je bi! takoj mrtev. S pokojnikom je legel v grob eden najmarkantnejših naprednih političnih in narodnih delavcev na Dolenjskem. Udejstvo-val se je vsestransko in je bilo njegovo delovanje zelo plodonosno. Že v mladih letih je ustanovil novomeškega Sokola in ostal •njegov zvest? član do smrti. Vneto se je udejstvoval tudi pri gasilnem društvu in v vseh narodnih Institucijah. Kot dosleden In odločen napredniak se je udeleževal kot zastopnik dolenjske iietropole vseh važnejših narodnih prireditev širom naše domovine. V občinskem svetu novomeškem je deloval celo generacijo in bil nad 10 let tudi župan Zlasti v 'ežkih časih svetovne Koncert pianista Antona Trosta v Ljubljani Snoči se je vršil v dvorani ljubljanske fil-harnionične družbe koncert iinsGga piani si a Antona Trosta z Dunaja. Koncert, ki je bil prav dobro obiskan, je nudil jako pester spored skladb raznih dob. kakor ga pianisti zadnji ras običavajo crednašati. Uvodoma smo culi tri skladbe francoskega klasiVn .i. Ph. Rameauja. Sarabando, Rigaudon in Tam-bourin. katere je prosto priredil za klavir slavni pianist Leopold Godovvskv. Njegov klavirski stavek je seveda dokaj pestreiSi in efektnejši od Rameaujevesa, nr» ugaia pa mi mestoma nasilna liaraonizaciia. Rameauju je sledil Beethoven s svojo morda za koncert preveč intimno sonato op. 109 (v E-duru). Zadnje Beethovnove skladbe so pisane preveč abstraktno in premalo instrumentalno, da bi zamogle vžgali v koncertni dvorani. Zato jih le redko pianisti stavijo na svoje programe. Šteti moramo Trostu v dobro. da se je zavzel za to delo. ki sra pri nas na koncertu bržčas še nismo culi. Žal. da je kompozicija sama tako odmeriena na intimnost. da gre mimo širše publike brez razumevanja. — Tem bolj pa so ZRto ugajale skladbe drugega dela sporeda, ki ga io uvedel Avstrijec J. Mars. plodovi! skladatelj zmerno moderne struje in rektor dunajske vojne si je pridobil za mesto velike zasluge z dobro o-ganizirano aprovizacijo. Imel je seveda tudi nasprotnike, vendar pa mu vsi brez izjeme priznavajo njegovo nepristransko delovanje v procvit mesta In občanov. Nemal" je onih, ki Jim je kot vpliven mož v življenju pomagal v najrazličnejših slučajih Ustvaril si je v srou vseh s svojim delovanjem trajen ta hvaležen spomin. Pogreb pokojnika se bo vršil danes ob 3. popoldne Plemenitemu možu, ki mu Je bilo delo najlepša uteha v življenju, kliče« mo: Slava njegovemu spominu! Zborovanje učitelistva meščanskih so! za Slovenijo Ljubljana, 8. novembra Danes se je zbralo okoli sto učiteljev in učiteljic naših meščanskih šol, da čujejo m povedo, kar so pretekli meseci prinesli dobrega ali slabega meščanskim šolam. Zborovanje je vodil s priznano spretnostjo odsekov načelnik g. Maks Hočevar, ki je uvodoma podal poročilo o zanimivostih iz letošnjega kongresa v Sarajevu, o katerem je naš list izčrpno poročal. Pri poročilu je omenil zanimivo stališče na katero se je postavil gospod finančni delegat dr. Šav-nik, ko je pri njem,interveniral za izplačilo zaostankov za nadure. Zadeva je sedaj že tako.daleč dozorela, da je ministrstvo zahtevalo naknadne kredite, da končno dobe učitelji svoj, že davno zasluženi denar. Dalje ie temeljito pojasnil, kako se pri nas kujejo razni učni načrti za vse vrste šol; navadno se tako dogodi, da se narede brez vprašanja dotičnih učiteljev. Komisija, ki je sestavila učni načrt za naše meščanske šole, je delala brez zastopnika meščanskih šol, zato ga njeno učiteljstvo tudi kategorično odklanja in zahteva, da se vpošteva-jo njegove želje, nasveti in predlogi. Sayez je končno dosegel, da imajo meščanske šole pri ministrstvu svoj odsek, kakor tudi svojega delavnega zastopnika v osebi g. Raduloviča. Ta odsek se v najkrajšem času izpopolni s šestimi člani iz vrst učiteljstva meščanskih šol. Diferencijalni izpit za vpis v trgovsko akademijo je odpravljen, kar je tudi uspeh Saveza. Knjige za meščanske šole naj pišejo učitelji meščanskih šol, odnosno oni gospodje profesorji, ki jih dobro poznajo in Jim žele dobro. Nato se je obravnaval nov učni načrt, stavile so se razne izpremembe, prav vse s posebnim ozirom na meščansko šolo, katero Slovenci najbolj potrebujemo, za katero pa se naša širša javnost še vse premalo zanima. Glavna izprememba se tiče gospodinjstva za dekliške Šole, ki naj se vpelie šele v tretjem razredu z eno tedensko, v četrtem pa s tremi tedenskimi urami. V ostalem se je rešetalo le vprašanje števila posameznih učnih ur In obseg vsebine Načelno ostanejo namreč vsi predmeti kot doslej, le petju naj se v prvem razredu odmerita dve tedenski uri. Pri slučajnosti si je odsek izvolil svoje disciplinsko razsodišče. Stavil Je prosvetni upravi predlog, nai dobe učitelji zemljepis-ja in zgodovine enk-at na leto brezplačno vožnjo po turi, da se tako zemljepisni in zgodovinski pruk poživi in poglobi. Poučni izleti naj se smatrajo kot službena poto-vanja učiteljev in kot taki po pravilniku na-grajajo Izpremeni naj se pravilnik o nameščanju odsotnih učiteljev v toliko, da prl-tiče nagrada za izvršena nameščanja že po osmih in ne šele po tridesetih dneh. Končno so učitelj' protestirali proti nerednostim pri nameščanju učite'jstva, ki povzroča vsako leto na šolah velik nered in ozlovolja-va vse, ki imajo s šolo opravka, od učitelja pa do zadnjega učenca in rednika. Že zopet velik vlom Pcizela, 7. novembra Veriga neprestanih vlomov, ki v zadnjem času razburjajo vso Slovenijo, se je zopet pomnožila za en člen. Nocoj je bilo namreč vlomljeno v hišo g Josipa Tirška, trgovca na Polzeli. Na delu je morala biti dobro izvežbana in predrzna družba. Vlomilci so z velikim lesenim drogom vp. gnili omrežje na oknu skladišča, ki se nahaja ob sami glavni cesti. Od tam so s porareleaimi ključi prišli v pisarno g. Tirška. kjer so navrtali veliko Werthe!m-biagajno. Našli so v njej dober plen. okrog 50.000 dinarjev. Med delom so se v trgovini '"•epčali * sirom in dvema steklenicama konjaka, da so delo lažje akademije. Njegov ; :eludij mu pred kratkim culi •• izvajanju pianista Freda Grona, ki je spremljal, violinista Pot>ova. Otožno mehka skladba se odlikuje po fini seuHmen-talnosti in stoii visoko nad povprečnim nivojem pianističnih skladb pozne romantike. Pianist Trost jo ie igral z zanosom in brez podčrtavanja sentimentalnosti, kar je bilo skladbi le v prid. Debussyjev - Ples snežink'-iz zbirke «Oildren's Corners. je silno deli-katna skladbica, ki jo je Trost interpretiral 7. vso fineso, prav tako kot slikovito pestro skladbo KeiL\ dartifice ■ istega skladatelja in iužjaško Albenizovo Se^uiHillo iz skladateljeve suite *E«-ro nič drugeaa. Pianist Trost je v lehnienem oziru neoporečen in mu sre bržčas prvo mesto med našimi sodobnimi pianisti. Tudi navznoter se njegova igra izoonolniuje od koncerta do koncerta in čim labkotneje premaguje tehnične ovire, tem bolj se poglablja v idejno vsebino izvajanih skladb. V bodoče naj bi opustil morda Lifzta ki je danes v svojih, le briljiranju namenjenih skMbah že dokaj neužiten, in naj svoje res izborno umetniško osebo slavi raie v rri«she. Vi je vsebinsko vredna trudi jn izvajanja. Trost je rlane? pri na> nriliublieni. skorn vsakoletni gost in tudi v zunanjem svetu ras(e njegova slava: zato ni več potreba, da nam dovršili. Odšli so potem popolnoma neovirano skozi okno pisarne, ki je komaj 1 m visoko od tal Na blagajni so izvrtali tri luknje v obliki trikota, in sicer na zunanji steni eno veliko in po eno manjšo v višini tresorja in prostorov za knjige. Strokovnjaki, ki so si delo ogledali, so takoj konstatirali, da je morala dele izvršiti izvežbana vlomilska družba s specijalnim orodjem. O storilcih za enkrat ni sledu. Vendar pa je orožništvo, k. je že pridno na delu, kon-statiralo, da so se istega večera potikali po Polzeli trije boljše oblečeni individuji in si ogledovali pred vlomom pri g. Tiršku tudi hišo g. Clzeja, kjer se nahaja konzum in posojilnica. Bilo bi le želeti, da pride ta čedna družba čim prej v roke varnostnih oblasti. Ljudje so, zlasti na deželi, radi neprestanih vlomov upravičeno vznemirjeni. Nova žrtev naših planin Nedelja je izvabila iz mesta na deželo ogromne množice ljudi. Jutranji vlaki so bili natlačeno polni in so potegnili izletnike na vse strani. Največ so jih seveda odpeljali na Gorenjsko, odkoder so vabile v jasnem zraku zarisane planine. Množica izletnikov si je šla zopet ogledat po zadnji povodnji prizadete kraje. Na Gorenjskem je v posameznih vaseh kar mrgolelo radovednežev iz mesta. Velik obisk sta doživela zopet tudi Katarina in Šmarna gora. Ka-tarinčani so sicer že kmalu popoldne doživeli močan deževni tuš in so se morali kaj kmalu umakniti z vrha na Dolnice, Medno ta Medvode, odkoder so se odpeljali z vlaki nazai ornti mestu Alojzi) Oe Reggi dokumentira svojo tehnično popolnost, ki nam je itak znana, leni več naj nas raje seznanja s skladbami, ki jih imamo le redko priliko slišati, ali pa sploh ne. Umetnik je bil za svojo res prvovrstno igranje burno aklamiran od publike in je moral dodati nekaj skladb. Gostovanje Žige Zaleskega v Ljubljani V nedeljo zvečer je slavni ruski gost nastopil drugič, in sicer v partiji etijopskega kralja - ujetnika Amonasra. Vse svoje umetniške vrline, ki jih pol-pirata še njegova impozantna zunanjost in silni temperament, je gosp. Zaleski uveljavil uprav triumfalno tudi v tej partiji. Umetnik je velikan predvsem v igri in v drugi vrsti kot dramatski pevec. Kakor je Borisa Go-dunova resnično doživljal in ga izražal z najmočnejšim čustvom, je podal tudi Amonasra čudovito živo. V partiji civiliziranega Borisa je orjak, ki ga uničuje in končno uniči slaba vest, v partiji naturnega Amonasra pa ie gigant, ki se bori in pade za svobodo. Dva različna značaja. V obeh izraža Zaleski naravnost strašno realistično vulkansko vroče strasti, trpljenje duše in bolestno valovanje v srcu. Zaleski koncentrira vso 6vojo umetnost na psihološko podajanje partij, na de tajlno premišljeno in izdelano tragično osebo najvišje življenske resničnosti. Temu cilju podreja tudi svoje petje, oziroma ga spravlja v popolno skladnost z občutjem in • razpoko z izstopom pod precejšnjo kotanjo v divji steni, kjer so svoječasao rasle redke cvetke našin gor, zasajene od bogve koga. Tu se vežbajo, tu so bili prvi poskusi renomiranih naših plezalcev, predno so odšli v gore na resnejše delo in ekspont-ranejše nevarnosti. Usoda je hotela, da je našel tu smrt mladi veleturist De Reggi, ki mu je bila ceio tura po severni triglavski steni malenkost Priča tragičnega dogodka je bil g. Anton Kastelic, ki je je odšel skupno z Vladimirom Pleničarjem iz Ljubljane popoldne okrog 14. ure ta kremi takoj na Grmado, hoteč napraviti majhno plezalno turo do ta-kozvanega Okenca ta na Turne Na Turncu je našel že večjo družbo dam in gospodov. Nižje v dolini se je kmalu pojavii nov moški izletnik, v katerem je ena izmed go-spodičen spoznala De Reggija ta vzkliknila: »Glejte, De Reggi tudi prihaja!« In res je bil on, oblečen v navadno obleko ta brez vsake turistovsk; opreme. Kot nenavadno spreten turist in plezalec se je De Reggi z lahkoto povzpel dalje od Okenca na Turne. Tam si je privoščil nekoliko razgleda. G Kastelic }e stal nekoliko vstran ta De Reggi se je kmalu odpravil naprej po steni navzgor proti Malemu Turncu, ne pa v Kamin. Zavil je za skalami ter izginil opazovalcem izpred oči. Trcootek za tem pa so že za-čuli Kastelic ta ostali, kako se Je utrgal velik kamen, ki je z močnim truščsm padel v dolino. Tri minute za tem pa je priletel v velikem loku s stene De Reggi in padel najprej vrh proda v grmovje, odtam pa po produ do vznožja, kjer ga je ujel g. Kastelic. De Reggi je še bruhnil kri in obležal mrtev. Bil je ves okrvavljen po glavi in so spremljevalci ugotovili njegovo identiteto šele po njegovi legitimaciji Pod vtisom tragičnega dogodka je sprva vse onemelo. Šele potem, ko so nesrečneža položili v travo, so navzoče dame glasno zaplakale O nesreč] so obvestili ostale turiste, ki so bili v bližini. Mrak je že legel na zemljo, ko so se poslovili od mrtvega mladeniča in odšli v dolino. V Št. Vidu je %. Pleničar prijavil dogodek orožnikom. Kmetje so prinesli svečnike, prižgali sveče in molili. Pokojni Lojze De Reggi je naš koroški rojak in star šele 20 let. Študiral je na ljubljanski univerzi filozofijo in je bil eden najboljših učencev botaničnega instituta. Slo-j vel je kot najboljši plezalec turistovskega | kluba »Skale, in je že ponovno preplezal : nevarno triglavsko severno steno v sloven-| :-ki in nemški smeri. Usoda je hotely, da ; ce ie ponesrečil na kraju, kjer je bi! že ne-•etokrat. Pokojnik si je pridobil tudi ve-:'.e zasluge za razvoj naše lahke atletike hi! eden 'najboljših tekačev na dolge j značajem predstavljane osebe. Zato si osva-I ja v melodiji in kaulileni svoboščine, na.i j-! mesca mestoma petje s parlaudom ali celo z govorico ter doseza tudi s tem silne realistične efekte. Vsekakor pa je bil v Borisu večji iu original ne j Ji, nego kot Amonasro. ki je imponiral ter razpalil naše občinstvo do brezkončnih ovacij. Gosp. Zaleski je prejel dva šopka in venec s trakovi. Predstava r. Knock« ali Tri« umf medicine«. Razen lož je bilo gledališče še precej dobro zasedeno. Razprodane bi pa bile lahko vsakokrat tudi lože, ako bi se za celjsko kulturno življenje žrtvovali itj nekoliko bolj zanimali tudi premožnejši sloji. Začetek igre se je to pot zakasnil, tu* di odmori med dejanji so bili zaradi izme« njavanja scenerije daljši. Igrali so vsi ljuba Ijanski igralci prvovrstno in vsestransko za dovoljivo, zlasti oba igralca v glavnih vi os gah gg. Rogoz in Lipah. Komedija je vzbu« jala sicer v podrobnosti precej smeha, v ce« loti pa po svojem francoskem miljeju in vsebini ni povsem odgovarjala okusu vse* ga občinstva. Celjani so hvaležni, da pri« našajo ljubljanski igralci, sedaj že s tretjo igro, lep kos ljubljanskega kulturnega živ« Ijenja tudi v Celje. Hvala in priznanje gre v tem oziru vsem, zlasti pa g. prof. Šestu, ki kaže tako veliko zanimanje za povzdigo celjskega gledališkega življenja. V torek, dne 9. t. m. se vprizori Anzengruberjeva oSlaba vest», ki bo po svoji vsebini zado« voliila vse, zlasti pa one, ki v lahkih fran« coskih komedijah ne najdejo primernega notranjega užitka. e— JTakup hotela «Pri kroni> v Celja. Z ozirom na tozadevno kritiko v aSIovencu® in nekaterih občinskih odbornikov češ, da se je finančni odsek z nakupom tega po« slopja v stanovanjske svrlie prenaglil, je referent finančnega in gospodarskega odse« ka v zadnji občinski seji nakup tega veli« kega objekta obrazložil s prilično sledeči« mi argumenti: Že večkrat se je rzpravlja« lo v finančnem odseku o tem, da je mestna občina celjska dolžna vsaj nekaj storiti v stanovanjske svrhe. Vsled neurejenih go« spodarskih razmer in vsled nestabilne va* lute, je bila odločitev za mestno občino težka. S stabilizacijo valutarnih razmer in vsled novega stanovanjskega zakona, ki bo v doglednem času popolnoma ukinil zašči« to gospodarsko šibkejših slojev, je pa mest« na občina dolžna, da za ta slučaj preskrbi za deložirance vsaj nekaj stanovanj. V to svrho je prišlo v poštev tudi staro šolsko poslopje okoliškega krajnega šolskega sve« ta, ki je cenjeno na približno +40.000 Din. Hotel Pri kroni je mestna občina kupila za 450.000 Din. V cenah pri obeh poslop« jih ni velike razlike, zadnji objekt je pa vsekakor veliko večji in za mestno občino celjsko vsled svoje lege tudi važnejši in pripravnejši. Na prostoru bivše vojaške bolnice namerava pravoslavna občina po« staviti svojo cerkev. Vrazov trg in vso oko« lico bo morala mestna o' čina primerno pre« urediti in olepšati. Ako se lioče gledališče razširiti, pride v poštev edino le objekt, ki ga je kupila sedaj mestna občina. Ta pro* stor igra nadalje veliko vlogo pri izvršit« vi regulacijskega načrta. Tudi Nemci so svoj čas v olepševalne svrhe nakupili raz« ne objekte, tem manj je zameriti seda« njemu občinskemu odboru, ako si zasigu« ra lep prostor na onem delu mesta, ki bo igral v bodočnosti pri razširjenju mesta še važno vlogo. Nakup hotela . Stupica, 3. Lušan (oba Pr.). Hazena Reprezentanca Ljubljane : ASK Primorje 13 : 4 (4 : 2) Minulo nedeljo je poizkusil tehnični refe« rent LHP postavo, ki ima odigrati še v tem mesecu tekmo z reprezentanco Zagreba, in ji kot nasprotnika določil družino ASK Pri* morja. Reprezentančni tim sestavljen od družino Ilirije, koinpletiranc s Šaplovo kot branilko in v prvem polčasu z Cimperma« novo v golu je predvedel zelo dobro igro in je njen napad posebno v drugem polčasu dvignil do popolne višine. Tudi obramba je uspešno razbijala nevarne napade Primorja v prvem polčasu, v drugem polčasu pa sc napad Primorja ni mogei nikakor znajti in je delo reprezentančne obrambe bilo ua« pram temu olajšano. Obramba Primorja je v prven polčasu razbijala mnogoštevilne nevarne napade reprezentance, v drugem polčasu pa je vsled nesigurnosti in nesmi* selne igre svoje ožje obrambe klonila. Juniorski lahkoatletski miting S. K. Ilirije Na juniorskem lahkoatletskem mitingu, ki ga je priredila Ilirija v soboto in nede« Ijo popoldne, so bili doseženi sledeči re« zultat: Skok v daljavo: Kategorija A (do 16 let): 1. Režek 5.935, 2. Outrata 5.27 (oba II.). 3. Lušan 4.55 (Pr.). Kategorija B (do 18 let) 1. Medica 5.53 (Pr.), 2. Kalčič 5.475. 3. Šiftar 5.37 (oba II.). Met krogle obojeročno (5 kg): Kat. A.: 1. Banko (10.575 in 8.4«) 18.975. 2. N. Zu« pančič (10.02 in 7.945) 17.965, 3. Režek (9.705 in 6.725) 16.43 (vsi II.). Kat B: 1. Petkovšek Objave JZSS. (Iz seje dne 3. novembra 1926.) Savez je dosegel, da se je vnesla v novi pravilnik za znižane vožnje ugodnost polo« vične vožnje za člane JZSS. Kakor znano bo po tem pravilniku dovoljena polovična vožnja, ako se vozi vsaj 10 članov na raz« daljo od več kot 50 km. Ljubljanska ska« kalnica se bo oddala brezplačno v vporabo in vzdrževanje onemu saveznemu klubu, ki ranjo reflektira. Prijavo jc poslati vsaj do 15. t. m. — Glede skakalnice v Mojstra« ni, katera so bi zgradila ob sodelovanju sa« veza je nastal trenotno vsled vremenske katastrofe v Mojstrani zastoj ter je dvom« ljivo, ako bo mogočo skakalnico letos zg-ra« diti. Savez bo počakal na poročilo inž. Jan« še v tej stvari. — Sestavljeni proračun za tekočo sezono izkazuje na stroških 16.500 Din na dohodkih pa lc 3700, tedaj za 12.800 Din primanjkljaja. Savez bo skušal z izred« nirni dohodki pokriti ta primanjkljaj, ako mu pa to ne bi uspelo, bo moral posamcz« ne načrte za sezono opustiti. — Z ozirom na to, da se vrši prihodnje leto olimpijada in da se te olimpijade udeleže tudi vojaški smuški oddelki vseh držav, sklene savez, predlagati vojnemu ministrstvu udeležbo na tej olimpijadi in pripravo za pravočasni trening. Savez bo pripravil letos v februar« ju prvo vojaško patrulno tekmo s strelja* njem, katere se bodo lahko udeležili vsi po savezu predlagani tekmovalci«častniki in podčastniki. — Vremenska poročila se bo« do zbirala iz istih krajev kot dosedaj z do« datkom poročila iz Mrzlega studenca. Por?.* čila se bodo zbirala preko železnic in Put« r.ika pri vseh uradih Putnika. v Ljubljani pa pri tvrdki Goreč. Savez bo skušal po« staviti odnosno preskrbeti postavitev p;« sebnega kioska za vremenska poročila in vremenska opazovanja. — TK Skala pre* vzame pripravo predavanj o smučanju pred začetkom sezone, spremljana z skioptični* mi slikami. Kraj in dan se pravočasno ob« javi. — Zbor nastavnikov obstoji iz blede« čih gospodov: dr. Ciril Žižek (Beograd), Marcel Madlc, Dušan Zinaja, Benkovič Ivo (Zagreb), dr. Stanko Kmet, Ivan Tavčar, Stane Pelan, Joža Pogačar, Hinko Šircelj, Janez Kvcder, Anton Scljak. I. Smerdu, j Rus Anton (Ljubljana), Kodella Ivan (Cc* I je) in kapetan Taubcr. Vsi ti nastavniki imajo v smislu sklepa letošnje glavne skup« ščine pravicc in dolžnosti saveznih odbor« r.ikov. — Vsled bolezni jc odstopil začas« no g. Prešeren; blagajniške posle prevzame g. Ivo Komar. — Tajnik II. Kol. sekcija /1 SK Primorje sklicujc za danes ob 19. v kavarni Prešeren sestanek vseh dirkačev in članov radi nedeljskih dirk na dirkališču.. — Načelnik. ASK Primorje. Lahkoatletska sekcija. Pozivajo se vsi atleti in atletinje, da sc korporativno udeleže pogreba nesrečnega in dragega tovariša De Reggija. LLAP. (Službeno.) Pozivam cclokupni odbor, da se udeleži pogreba našega repre« zentativnega atleta Alojza De Reggija. ASK Primorje. Pozivam celokupno član stvo, da sc udeleži pogreba premilcga tova« riša Alojza De Reggija. ASK Primorje. (Nogometna sckcija.)' Danes ob 20.30 v klubovem lokalu v areni Narodnega doma seja nogometne sekcije, na katero se razven sekc. in centr. odbora vabijo gg. Sancin, dr. Košiša, Kuštrin, Cek, geom. Kalin in Gregorič. SK Jcdran. Odborova seja danes ob 20. uri pri Mraku. — Tajnik. SK Ilirija. Pozivamo vse člane, zlasti Iahkoatlcte, da se polnoštevilno udeleže po« greba svojega bivšega tovariša De Reggija. Revmatične bolezni v nogah (trganje). Naravno lečenie doma z znanim vulkanskim glenom (blatom) 70° vroč;h žveplenih vrelcev kopališča Pistyan. Dobiva se po vseli lekarnah ali v kockah ,.Pi-Qa" narav-ni glen ali kot gotova glenova ob loga „Ga-makompre s»". Boljše in uspešnejše cd vseh zdravil. Vprašajte svojega zdravnika. — Pojasnila daje glavno skladitče: L. Schrelber, Zagreb, Akademički trg l/II. Idealni hoteli spojeni z vsemi kopelmi za lečenje po zimi v kopališču Pistvan. i A .t v~-..; Omotavanje z gamatorapresom. Ricciotti Garibaldi popolnoma razkrinkan O Ricciottiju Garibaldiju prihajajo vedno lepše stvari na dan. Tako pripoveduje novinarjem o njem zanimive reči Kamil Maradini, ki je bil kapetan v oddelku garibaldincev v svetovni vojni v Argonih in ga je potem Garibaldi spravil pred sodišče zaradi polemik o fašizmu. Ricciotti Garibaldi je bdi, kakor pripoveduje Maradini, navaden kapetan v polku garibaldincev. Med šestimi brati, ki so se prišli bojevat v Francijo, je bil Ricciotti garjeva ovca. Ko je bil leta 1915. ta polk razpuščen, se je Ricciotti ponudil francoski vladi, da bo napravil revolucijo v Italiji, ki naj bi dovedia do tega. da poseže Italija v vojno, ker je še vedno oklevala. Francoski kabinet pa ni dal nič na njegove besede, čeprav se je Garibaldi delal zelo gorečnega. Ko je prišel na površje Mussolkii, je mislil Ricciotti, da je prišel čas, da si poišče udobno mesto v fašizmu. Poslal je diktatorju prisrčno potzdravno pismo in se odpeljal v Rim. Ali njegovo fašisto-filstvo je že v par dneh ponehalo. Zato se je povrnil v Pariz in postal nasprotnik fašistov. Najbrže si je moral v Rimu kaj novega izmisliti. Ricciotti ni odslej opustil nobene prilike, da ne bi kazal sovraštva do Mussolinija. To se je zlasti pokazalo pri procesu proti morilcu Bonservizija, ko je nastopil z ljuto fili-piko proti fašizmu. Pred dvema letoma je ustanovil Ricciotti v Parizu takozvane «garibaldin-ske predstraže>, ki naj bi lepega dne šle v Italijo in vrgle režim. Znal si je zbrati potreben denar s tem, da je najel »posojilo svobode* med italijanskimi begunci v Franciji. Toda ves ta denar, in ni ga bilo malo, je izginil v njegov žep. Zveza bojevnikov v Argonih je črtala nato člane Garibaldijeve organizacije iz svojih vrst. Lani je bil Garibaldi v tesnih odnoša-jih s socialističnim poslancem Zaniboni-jem, ki je poskušal prvi atentat na Mussolinija. Z njim je delil 300.000 frankov, la jih je dala na razpolago amsterdamska internacijonala in skoraj ravno toliko denarja, ki ga je dobil iz Češkoslovaške. Kmalu so prišli Ricciottijevi zavezniki do tega, da je njegovo prijateljstvo predrago. Začeli so tudi paziti nanj, ker se jim je začel porajati sum. Počasi so se ga popolnoma iznebili in Garibaldi je ostal na cedilu. Pred par meseci se je raznesla v italijanski koloniji v Parizu vest. da je Ga- ribaldi brez sredstev in da ga kompromitirajo razni dolgovi. Ricciotti se je sedaj ponudil italijanski policiji, da ji bo vohunil. Ta je sprejela njegovo ponudbo, ker je mislila, da ima še vedno tako velik vpliv na nasprotnike fašizma. Ali Garibaldi ni mogel »prodati tajnosti>, ker mu ni nihče več zaupal in je ostal osamljen. Da bi pa le zadostil svoji nalogi in storil nekaj za prejeti denar, ki nikakor ni bil malenkosten, zakaj Garibaldi se ni spuščal v malenkosti, je prišel na misel, da bi , — milo rečeno — za pretirano. Znano je dejstvo, da so morale 6lovensk-± hranilnice za časa vofske podpisati pod pritiskom avstrijske vlade milijonska vojna posojila. Za to f-e niso uporabile samo njihove rezerve, marveč so bile tangirane v veliki meri tudi vloge. Zuano je pa nadalje tudi, da naša država teh vojnih posojil ni priznala in se od hranilnic smatrajo kot izguba. Ne more pa se navesti niti ep slučaj. v katerem bi bil kak vlagatelj radi tega prikrajšan na svojih vlogah ali na svojih obrestih le za ?n vinar; niti slučaj, v katerem bi se bila enemu občinskemu davkoplačevalcu radi te izgube hranilnic predpisala za en vinar višja občinska doklada. Žalostno, skrajno žalostno je, da se v času, ko ječi že itak vsa Slovenija pod teži gospodarske krize, najdejo še ljudje, ki skušajo to krizo povečati z beganjem in z napačnimi propovedmi, ki so sposobne, pripraviti vlagajoče občinstvo do tega. da potegne svoj denar iz denarnih zavodov brez razlike in ga hrani doma po svojih skrinjah Ali si ti hujskači predstavljajo posledice, ki morejo iz tega nastati za splošnost"? Taki ljudje, pa raj si pripadajo katerikoli politični stranki, nimajo pravice nastopati kot dobrotniki in voditelji ljudstva, ki rabi re snega poduka in ne zavajanj; nimajo pa tu tj ne pravic«, reklamirati za sebe občinske uprave. Po vseh državah, kjer so se uvedle občinske (mestne) ali okrajne hranilnice, se ie pokazalo, da je ta vrsta denarnih zavodov za malega človeka najpripravnejši hranitelj njegove gotovine, pa tudi največji dobrotnik onemu, ki si v potrebi išče posojila. Povsod drugod se stremi za tem, da hranilnice ugodno uspevajo, kajti čim močnejša je hranilnica, tem več koristi od nje imajo občina, okraj, pa tudi splošnost. Ne morem torej pojmiti, da se zaganjajo javno in tajno v te institucije pri nas osebe, ki so same na poti. da bodo nekdaj rabile pomoč hranilnic. Ne bilo bi mi ljubo, ko bi se moral kdaj dotakniti varnosti vlog kje drugje. Storil bom pa to brezobzirno, če se bo gonja napram hranilnicam še nadaljevala. Iv. Hiter, višji kontrolor Mestne hranilnice ljubljanske. Tržna poročila Novosadska blagovna bfrza (S. t. m.) zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala. = Slovenski predlogi za konferenco o načrtu bodoče železniške mreže. Prometno ministrstvo je sklicalo za 16. t. m. v Beogradu železniško konferenco, na kateri se ima določiti splošen državni načrt železniške mreže za celo državo, po karferem naj bi se vršila bodoča gradba važnih železniških prog tako. da bi vsaka novozgrajena proga predstavljala organski del celokupne železniške mreže. Ta splošen načrt ima biti izraz naše nacijonalne prometne politike. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pozvana, da po svoiem delegatu sodelu'e na tej konferenci, kateri namerava predi> žiti zahteve po dopolnitvi in izsradbi železniške mreže v Sloveniji. Znano je, da ob-stojijo v tem oziru razni načrti in zahteve. Interes Zbornice je. da se doseže čini večji sporazum interesiranih krogov, da bo zborničnemu delegatu mogiče predložiti konferenci enotne predloge. ki so ne samo v lokalnem oziru utemeljeni, marveč, ki so tu ii s splošnega državnega stališča pomembni in sprejemljivi in ki so v prometno - političnem oziru tudi važnega mednarodnega pomena. V to svrho je zbornica sklenila prirediti predkonferenco interesentov, ki se bo vršila v četrtek 11. t m. ob 10. dopoldne v Tbornifaih prostorih. Beethovnova ulica 10. Predmet razprav ie predvsem sestava predlogov za železniško konferenco v Beogradu kakor tudi razmotri vanje stališča in predlogov, ki sta jih stavila glede proč v Sloveniji Udruženje iugoslovenskih inženjerjev in Direkcija zn gradbo novih železnic v Beogradu in končno na<"rt zakona o najetju investicijskega posojila za gradbo novih železnic. = Svetovni trnsf in na*a !»"'»«tr::n vžigalic. Kakor poročajo, ima švedsko - ameriški trust industrije vžigalic namero, da pokupi čim več tvornic vžigalic po svetu. Gospodar trusta je Kreurrer. Id ima večino delnic v svojih rokah. Ta trust ie nedavno kupil v Alžiru naivečio afriško tvornico vžigalic, potem največio švedsko tvornico in edino tvornico na Filipinih. Kreuger. ki se nahaja sedaj v Ameriki, ie izjavil, da se bo trust razširil tudi v Južno Ameriko in Rusijo. Čim se vrne v Evropo, bo začel pogajanja z onimi evropskimi podjetji te stroke, ki še niso v trustu Predvsem gre baje za češkoslovaško tvornico cSolos.. Id ie v interesni zvezi z cDravo», d. d. v Osiieku, in Bosansko-her-regovinsko tvornico vžigalic v Dolru. Na zadevne vesti je podal ravnatelj cDrave> Schuster uredništvu ^Hrvatskega Lista* izjave. da se je uprava tvornice te dni informirala pri vodstvu švedsko - ameriškega trusta. pa se ji je službeno odgovorilo, da se vodijo pogajanja s cSolom* samo v svrho reguliranja izvoza: o prodaii tvornice pa ni govora. Sicer pa. ako bi cSolo> tudi prešel v roke trusta, bi se to prav nič ne tikalo . Nexv Vork 518.875. London 25.155. Pariz 16.95, Milan 21.75, Praga 15.3675. Budimpešta 0.0072675. Bukarešta 2.81, Sofija 3.7425 Dunaj 73.15. Varšava 57. TRST. Devize: Beograd 41.50—4250. Dunaj 330- 350, Praga 69.50—7050, Pariz 77.50—78.50. London 113.75—114.75. Nev Vork 23.30—23.60. Curih 450—460. Buii".-pešta 0.0320—00340. Bukarešta 12.50—13.5' . valute: dinarji 41—42.25. rtolarji 23.10 dn 23.50. 20 zlatih frankov 93- 98. zlata lira 452.32. DUNAJ, D e v i z r: Beograd 12.485 do 12.525. Berlin 168.25—168.75. Budimpe"--99.21—99.51. Bukarešta 3.895- 3.915. Londin 34.345—34.445 Milan 29.78—2958. Nev Vork 70S.225—710.75. Pariz 23^0—23.30, Prag. 20.98—21.06. Sofija 5.11-5.15. Varšava 78.1" do 78.65. Curih n6 53-137.03; valute-dinarji 12.48-12.54. dolarji 706.50 -710.5". Deviza Beograd ua ostalih borzah: v Pragi 59.45. v Berlinu ".415. v Londonu (popoldne) 275, v Sew Yorku '6. t. m. po borz: 1.76 in tri četrtinke. Premo gokop išča 15.000 tekočih metrov tračnic 9, 3—12 kg, malo rabljenih, v vrlo dobrem stanju, dobava v roku 2 mesecev. — Ponudbe pod „J. Z. 501" na Jugosla-vensko Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Gajev a ulica štev. 1. Strešna lepenka 2inko-Huber lepenka, tesni cement dobavlja iakoj v ^sak' množin: najceneje "r los. R. Puh re r Mubiiana, SrariašRa ulica 22. Kontoristinio 1174 z večletno dobro prakso veščo vseh pisarnišk h poslov z znaniem jezikov, strojepisja in stenografije iščem. Lastnoročne dopise je poslat' na: „mERA" stavbna reg. zadruga v Liubliani, Dalmatinova ul ca št. 11 Družabnika Išče ueietrgooina papiria in razglednic. Osebno sodeiovame mogoče. — Potreben kapital 50 000 do 100.000 Din. 11693 Ponuibe na ogl. oddelek .Jutra" pod ,.Eksistenca". INŽ.J*H BUHL MARIBOR™ mm kompletna šarnitur* 12. kom akoi na sliki iranko lom pro "•edplačiiu ah povzetju Zahtevajte gratis cenike I Uijudno se priporočam za kritie streh, postavljanje žlebov in vsa popravila GUSTAV PUC kleparstvo Tržaška c°sta 9 (nasoroti Tobačne tovarne Ameriške zadene -42 ! urejuje najbolje m ceno Dr. Ivan Cerne, gospodarska pisarna Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. : 5 Naznanilo otvoritve. 11/35 I Cenjenim tvrdkam m občinstvu vljudno naznanjam, da sem i z tvrdKe . frgiav*, jugo-lovanska izdelovalmca perila v L ub: ani, j Kolodvorska ulica 8 in Vojvode Miš ča cesta 21, vstopila koi ft družabruca in teh lična voditeliica ter otvorila fe. novembra L 1 | lastno tovarno perila [ ■ v Ljubljani, Gosposka ulica št. 16. t i Izdelujem vsakovrstno perilo za gospode po meri m raro*i!u J ■ pr vzemam b>a20 v izdelavo in dobavljam perilo iz las ne zaloee ■ Jj ->0 najugodnejših cenah | S GENIC4 VOJSKA tovarna perila, S m §E Liubl;ana, Gosaoska ulica 16 B ■ ■ Mali oglasi« ki slti2fyo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par« Najmanjši zoesek Din 5#—% 2en!tve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1»« NajrnanJSI znesek Din 10*—w «Soeanom» in prijateljem «Soče» Društvo Soča ima odslej naprej svoja predavanja in vse prireditve v prostorih restavracije »Lljubljanski dvor*. V teh prostorih se vrši v Boboto 13. t. m. zabavni Martinov večer z zelo pestrim programom. Med drugimi točkam: programa govori «0 Martinu, goski in novem vinu» naš poznani dovtipni govornik, šolski ravnatelj g. A. Mervič. Na ta večer vabimo vse p. n. člane in prijatelje in pričakujemo, da bodo novi prostori vsakogar in vsestransko zadovoljili. Začetek ob 8. zvečer. — Vstop prost. Vesellčni odsek «Soče». Dvokolesa popravlja najbolje, najhitre-ie in najceneje Florjanč:?, Kunska ulica & 215/1 fXo petaie J stikale, oraverstvol [ SITAR & SVETEk! LJUBLJANA j Spretna iivllja se priporoča za delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 33830 Za popravljanje galoš sem otvoril noro nrejeno delavnico. — Se priporoča Avgust, škof. Borštnikov trg 1, poleg Rimske ceste. 82733 Trajno kodranje, vodno ondulacljo In barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani. 243 Šivilja prvovTstn.i za izdelavo dam-6kih plaečev, kostumov in drugih toalet, se priporoča rojenim damam. — Cene skromne. Naslov v osrlas. oddelku .Jutra«, S3860 Zlmnice (modroce) in slično grem izvrševat ali popravit ca dom. Delam tudi sedlarska dela dobro in poceni. Naslov v oglasnem eddelku . 33858 Šivilja sprejme iz trgovine v delo moiko in žensko perilo. — Ponudbe pod .Stajno de!o> na oglasni oddelek .Jutra«. 33890 Šivilja velikomestna, se priporoča dobri hiši za novo in moderniziranje plaščev, oblek in toalete, najraje izven Ljubljane. Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod .Pariz.. 33883 dobe Železničarji! KČemo kavcije zmožnega zastopnika ki ima veliko poznanstvo med svojimi sovrstniki, za prodajo lukrativnega predmeta. Kot postranski zaslužek nudimo visoko provizijo Ponudbe na ogl oddelek «Jutra> pod »Štev. 345». 33587 Zastopnike kavcije zmožne sprejmem sa lukrativni predmet, predvsem provizijpke potnike, ki imajo obsežno poznanje. Zaslužek siguren. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod šifro »Sigurnost 86». S3586 Služkinjo ki zna kuhati in opravljati druga hišna dela, sprejme Joeip Skerl, trgovec v Sevnici ob Savi. Plača po dogovoru. 32892 Brivskega učenca pridnega in poštenega takoj sprejme A Stojs, brivec ▼ Sevnici. 33578 Ptetiljka dobro "izvežbana, dobi stalno delo s hrano in stanovanjem v hiši ter s plačo po dogovoru. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra.. 33706 Kuharico srednjih let, za orožnike na Gorenjskem sprejmemo. Nastopiti je takoj. Ponudbe na oglasni oddeiek .Jutra« pod »Takoj 51». 33851 Dekle pošteno, snažno in marljivo. staro 25—35 let, ki zna kuhati dobro meščan, hrano in delo za boljšo bilo, takoj sprejmem. Na«lov pov« oglasni oddelek «Jutra». 23600 Strojepisko v Mariboru sprejmem. — Prednost imajo Mariborčanke. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* v Mariboru pod Stenografinja*. Učenca za Špecerij. trgovino sprejmem- v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 33607 Mehaniki. ključavničarji Nekaj dobrih mehanikov in. stavb, ključavničarjev sprejme Tribuna F. B. L. — Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 33704 Trg. sotrudnika dobro verziranega detajli-sta špecerij. stroke,, zmožnega slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, zdravega in agilnega, prvovrstnega, vojaščine prostega, sprejmem. Ponudbe z navedbo referenc pod šifro «Celie 27» na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani. 33S25 Prodajalka vešča mešane stroke, z večletno službo in jako dobrimi spričevali, išče mesta. Službo lahko nastopi takoj ali s 15. novembrom 1926. Najraje bi šla k boljši hiši, kjer bi imela priliko, da bi se učila kuhati. — Cenjene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* v Ljubljani pod »Poštena 11». 33667 Gospodična v Ljubljani, vešča slovenske, hrvatske in nemške korespondence, kakor tudi stenografije navedenih jezikov, vešča samostojnega knjigovodstva, išče službo za čas od —9. ure zvečer. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod c Delo*. 33659 300 Din nagrade dam onemu, kateri mi preskrbi mesto kontorista v kakem večjem podjetju. — Zmožen sem vseh kontor-skih poslov, slov. in srbo-hrv. korespondence, strojepisja in knjigovodstva. — j Ponudbe na ogl. oddelek ' «Jutra» pod »Agilen 46». 33846 Manufakturista v svoji stroki popolnoma izvežbanega, resnega, sprejme kot prodajalca E. Sup-panz v Pristavi. 33821 Dekle za vse ki zna dobro kuhati in streči, sprejme tričlanska družinjj.. Samo dobro izvežbane naj pošljejo ponudbe na naslov: Inženjer Žakič, Zagreb, Mihanovide-va 20. 33S24 Žagarja k venecijanki, treznega in dobrega, s prakso v popravilih, sprejme takoj Steh & Drobnič, Dobrepolje. 33822 Zastopstvo damo agilnemu trgovskemu potniku, ki potuje po celi kraljevini — v predmetu »mačka v vreči*. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro c3G % provizije*. Skladiščnika zanesljivega iu treznega, za ekspediranje, raznašanje blaga in za inkasiranje sprejmemo. Pogoj 5000 Din kavcije. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33855 Gospodično z znanjem francoščine in nemščine- sprejmem k dvema otrokoma. Ponudbe s sliko in zahtevo plače- na oglasni oddelek »Jutra» pod »Dobri pouk*. 33826 Prekajevalca dobro izvežbanega iščem za žimsko sezono. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Na deželi*. Več krojaških pomočnikov dobro izurjenih sprejme škerbič, Trbovlje. 33879 Potnika za Ljubljano in okolico za obisk tovarn, delavnic in privatnikov proti kavciji 5000 Din in dobri proviziji sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Agi-len 91». 38891 Zaposlenost išče vpokojenec, četudi le posamezne ure na dan. — Sprejme delo tudi na dom. Vešč je slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi ter administrativnih in bla-. gajniških posl<*v. Cenjene dopice prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod značko ♦Ljubljana 1*. 33851-a Mladenič ki je dovršil 7 razredov ljudske šole, z izvrstnimi spričevali, star 15 let, čvrst, zdrav in zelo priljubljen ter zanesljiv, iz dobre hiše, Seli vstopiti kot učenec v roeSano aH manufakturno trgovino kjerkoli, z vso oskrbo — po dogovoru. — Miklič Brezovšek. Zagorje št. 54 ob Savi ali Ljubljana VII. SUurerjeva ulica 4 — Miklič. . 30596 Kovaški pomočnik tudi vešč podkovanja konj, išče službo. — Ponudbe na: Počivalnik, Podbrezje. 33861 Gospodična zmožna hrvatskega in nemškega jezika ter z večletno prakso, išče mesto vzgojiteljice k boljši družini. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod značko .Vzgojiteljica 84». " ' Močno dekle bi šlo v sluzbp na deželo za sobarico. Nastop 1. decembra. Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«. 33736 Korespondentka .in knjigovodkinja, samostojna, z znanjem več jezikov in večletno prakso, išče mesta. Ponudbe pod značko --Zmožna 1000» na oglasni oddelek »Jutra«. 33700 Stavbni les stara okna, apno itd. naprodaj po ugodni ceni. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33555 isceto Prodajalka dobro izurjena v delikatesni in špecerijski stroki, želi p r e m e n i t i dosedanjo službo, bodisi v mestu ali na deželi. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šiiro »Dobra moč št. 100» 33530 Postranski zaslužek dober, dobe agilni gospodje in dame. — Ponudbe pod «3000/26» na oglasni oddelek »Jutra*. 33516 Trgovka prisiljena radi družinskih razmer opustiti svojo trgovino, išče službo v trgovini mešane stroke, najraje izven Ljubljane, v kaki fili-jalki ali manjši trgovini. Sla bi tudi za poslovod-kinjo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod cZvesta moč*. 33675 Krojaški pomočnik izurjen, išče službe. Nastopi lahko takoj. Dopise na Ofdasni oddelek- »Jutra* pod ♦Iztirjen 71». 33671 Gospodična verzirana v večjih strokah trgovine, z večletno prakso in dobrimi referencami — zmožna samostojnega vodstva, išče mesta voditeljice, blagajničarke ali prodajalke. Gre tudi v pomoč šefu. Ponudbe pod »Dobra moč 74* na oglasni oddelek «Jutra». 33749 Natakarica začetnica, z znanjem šivanja, išče nameščen j a v manjšem mestu ali večjem trgu. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro ♦Poštenost 90*. 33790 Orožn. narednik vpokojen — trgovska moč, išče mesto skladiščnika, pisarja, tajnika, paznika, por-tirja v hotelu ali tovarni v Ljubljani, Celja ali Mariboru. Ponudbe pod fiifro »Stalna služba 120» sa ogl. oddelek »Jutra*. 83818 Sadno drevje vseh vrst, i slovenske drevesnice proda Doiinšek. St. Pavel. Savinjska dolina. 32330 Razne predmete Omare, lesene in železne postelje, vojaške nočne omarice, velik železni štedilnik, kotel za proizvajanje nare, cementne in lesene Kadi, platovoz. koleselj, 2 nova komata, škripec za dviganje teže do 1500 kg. telefonska aparata, 2 električna števca, kontrolno uro. železne peči.« Olson* luči, stružno mizo. Schapiro-graph, Opalograph in drugo prodam. Zahtevajte ponudbe pod naslovom: Poštni predal št. 5, Ptuj S2691 Osebni avto «Ford» v zelo dobrem stanju ceno prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro dzvrsten stroj*. 33731 2 konjska omnibusa dobro ohranjena in nov koleselj proda po nizki ceni Jožef Peterca, kolarstvo, Koseze, Ljubljana. 33705 Srečke Poskusite svojo srečo in kupite srečke za novo kolo drž. razredne loterijo pri špediciji Jugoport. Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ul. št. 3. .260 Drva hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni n a d o m parna žaga V 8cagnetti, Ljubljana, za gorenjskim kolodvorom. — Pri odvzemu večje množine znaten popust. 193 PREMOG — DRVA «Uirija» Kralja Petra trg Ster. 8. Tel. m 85 Pohištvo Elegantno, hrastovo jedilnico, črno polirano in svetlo, češnjevo spalnico s črnimi okraski, vse v najfinejši izdelavi, prod. po nizki ceni Ig. Repie, Ljub. ljaaa, Poljanski cest. SI. 33793 Železno peč moderno, ugodno proda .Posredovalec« v Ljubljani. 32872 Novo moško kolo naprodaj v Florijanski ul. št. 13/111, desno. 33746 Pletilni stroi nov, 100/8, z vzorčnim aparatom za 60 krasnih vzorcev in 1 stroj 6/70, zelo malo rabljen, radi pomanjkanja prostora ceno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33737 Bencin-motor 8—10 konj. sil, v jako dobrem stanju, pripraven za na voziček ali pa 6tabilen, prodam. Nahaja se v avto garaži »E-press» v Vegovi ulici št. 8. 33770 Lokomobila popolnoma uporabna, 1 Ys km od železniške poctaje oddaljeno, naprodaj za 15.000 Din. Ponudbe pol «1 40» na oglasni oddeiek «. 33602 fUmeitanja Boljše dijake sprejmem na hrano in stanovanje. — Naslov v oglas, oddelka . 33582 Dijakinjo sprejmem t vso oskrbo. — Ponudbe pod .Vzgoja* na oglasni oddelek »Jutra«. 33581 Prlprosto sobo v predmestju, s posebnim vhodom, išče ta december akademik. — Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra» pod .Stalno 84».. 32784 Opremljeno sobo lepo, 6 separatnim vhodom oddam v Tavčarjevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 32844 Priprosto sobico oddam 2 gospodičnama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ■ 33588 Stanovanje obstoječe iz 3—4 sob z vsemi pritiklinami — tudi v novi hiši, iščem. Ponudbe pod »Konfortno« na oglasni oddelek .Jutra«. 82744-a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta išče visokošolec. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro .Visokošolec 88». ; Opremljeno sobo ; lopo, v bližini opere od-! dam. — Naslov v oglasnem ! oddelku .Jutra., 38840 ! Na stanovanje i sprejmem enega ali dva gospoda v bližini Tabora. Po-1 seben vhod. — Naslov pove j oglasni oddelek v. Križu na ondotno pokopališče. Ljubljana, 8. novembra 192G. | Marija m Lojze De Reggl, starši, Josip, Francek in Marjanček, bratje in ostali sorodniki. f Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da nam je po dalj i bole^n1 dne 6. nov. v drž boinici umrl naš predrag; sin, oziroma biat MILAN Pogreb bo v Ljubljani v torek 9. nov. ob 15. uri iz pred bolnice k Sv. Križu Žirovnica, 8. novembra 1926. Obifelf Sepec. f Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalos no vest, da je naš iskrenb-ljubljeni, nejjozabljeni s^n in brat, gospod • Nande Okorn abs. rer. com. včeraj, dne 8. novembra lt26 ob 12. uri po težkem, muke-polnem trpljenju boguvdano preminu: !Jogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 10. novembra ti ob 4. popoldne iz državne boinice na Zaloški ccsti, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubijani, dne 9. novembra 15i6. Ivan in Terezija Okorn, starši. Dušan in Bogo, brata — Reli, sestra, in vse ostalo sorodstvo. Zahvala. Za mnogobrojne izraze prisrčnega sočutja povodom bridke izgube našega ljubljenega soproga, očeta, itd. Franca Žiher nadnčitelja v p. izrekamo iskreno zahvalo' Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. dr. Svetinu za njegov trud in obiske v bolezni, gosp. Museku, predsedniku učit. društva za tola-žilne besede ob grobu, pevcem za pretresljive žalostinke, gg. sreskim šolskim nadzornikom Gorupu, fotočniku in Šumerju, zastopnikom različnih šol in zastopnikom okrožnega sodišča v Mariboru, gasilnemu društvu v Št. Jurju, nadalje vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in počastili s krasnimi venci in šopki. Žilniofci ostali. M, Zevaco: 2 Papežinja Favsta Roman »Dekletce je! Hčerka!- je zavpil ženski glas. Ljudstvo, ki je gledalo prizor, je nekaj trenutkov molčalo, kakor da se ne more zdramiti iz osuplosti- Nato pa je mahoma vzkipelo pomilovanje, kakor bi se reka razlila preko svojih bregov. Grevski trg je zahrumel. Vse ie vpilo, zaklinjaio, grozilo ter prosilo milosti za mater! Veliki proios se je izprva obotavljal, a tudi njega je premagal ta ogromni izbruh vseobčega sočutja. Mahnil je z roko in kriknil ukaz... Obsojenka je bila pomiloščena!... Vriskanje brezumne radosti ie zaorilo po širnem trgu. Vse je plakaio, ženske in moški; objemali so se ljudje, ki niso poznali drug drugega. Nezavestno Leonoro so odnesli na nosilnici, otrok pa... Otcok je ostal! Obsojenki ni bilo dovoljeno, da bi dojila svojo Juerko v ječi. Nedolžna stvarca je ležala tam, kjer se je rodila: na morŽču, prepuščena usmiljenju tuiih ljudi... Ljudsavo se je gnetlo okoli nje in io je strahoma ogledovalo. Pomilovai io ie vsak, toda pobrati se je ni upal nihče: hči krivo-verke in ziočinke hi prinesla hiši nesrečo! Tudi škof jean de Kervilliers, knez Farneški, je stal med ljudmi in je prepaaeno gledal kri svoje krvi. Rad bi se bil usmili! nedolžnega otroka, rad bi ga bil vzei s seboj, toda okrutni jarem sveče-niške pokorščine mu je branil... Mati ie bila pomiloščena, zato pa je bilo dete obsojeno, da pogine tu gladu in mraza!... In vendar ni poginilo. Nekdo je pristopil, sklonil se k novorojenčku in ga pobral. »Uboga vijolica,s jc zamrmral. »nihče te noče, ki si pognala na kraju krvave sodbe... Nu prav! Ce je take, da ne smeš jmeti ne očeta ne matere, bodi moja hči!.. Z nežno opreznostjo je zavil drobceno zapuščenko v avoj plašč in jo je odnesel... Bil je krvnik!... L Violetta. Dne 12 maja 15SS se je rano zjutraj v oiru pripodiio po Cfcail-lotskih bregovih šest plemičev, kakor šestorica ptic. bežečih pred bližnjo nevihto. Njih vodja je bi! od obupa bled kakor mrlič. Na vrhu je ustavil konja in se je ozrl proti Parizu. Iz mesta ga je dohaia! hrup pobunjenih množic in zamolklo pokanje arkebuz. Hripavo ihtenje je bruhnilo beguncu iz prs. Vzravnal se je v stremenih, zažugal s pestmi in krikni' besede, ki jih je takrat odnesel veter, kasneje p3 jih je zapisala Zgodovina. sO, nehvaležno mesto! Izdajalsko mesto, ki sem te 'jubil bolj kakor svojo lastno ženo! Trepetaj, zakaj vrnem se ne drugače nego skozi vrzel v tvojem obzidju!« Tisti mah sta se pojavila dva jezdeca. Prvemu je utegnilo biti nekaj več kakor trideset let; njegova postava je bila kakor od jekla, njegov obraz izmed tistih drznih, posmehljivih, bistnh in jedkih obličij, ki se neizbrisno vtisnejo v spomiu. Drjgi jezdec je bil slok osemnajstleten mladenič izredno lepega in plemenitega, a tudi smelega in neustrašenega obraza. Spremljevalci, ki so obdajali begunca, so ga hoie;i ob pogledu na neznano dvojico odvesti naprej- Toda on ;e >i! kakor slep in gluh; vzdignil je roke proti nebu in turobno zaječal- »Vse me zapušča: prekletstvo je nad menoj! }h, kdo se me bo zdaj usmilil!« »Jaz!« je odgovoril nekdo z zvonkim glasom 'Obupanec se je ozrl. Mlajši izmed obeh tu.cev js kremi proti njemu... Ko mu je pogledal v lice, je od neijntfcrne «"oze izbuljil oči. Njegove roke so segle pred se, kakor bi dr'vale strahoten privid, in njegove blede ustnice so zajecljaie; »Moj brat! Karel ti! Mar si vstal iz groba, da bi me preganjal ?e »Motite se.« je odgovoril neznanec. »Jaz se:n Isti. ki ga viai vaša težka vest; nisem Kari IX.« s-Kdo si tedaj?« s-Sin njegov. Karel, vojvoda Angoulemski.« »Otrok Karla in Mariie Touchetove!« je zavpil begunec. »Angoulemski bastard! Kaj hočeš od mene, govori? Kaj imaš do Henrika III?« »Ostavl! sem Orlčans nalašč zato. da t>; aovoril t vami. Teden dni je. sire, kar sem postai polnoleten. Tisti dar me ie mati postavila pred očetovo sliko in mi )e razodela. kakSna 1« bila njezova smrt Zvedel sem. da je bil sleherni vzdih njegove poslednje ure strašna obtožba treh krvnikov, treh besov ki ml lih ie zaznamovala... In tako sem se odpravil na pot. da porečem vojvodi Guiškemu: .Izdajalec in upornik, kaj si storil svoiemo kralju? »Guisu!« je kriknil Henrik. »Najdeš ca v moji paiaču mord3 že na mojem prestolu!« »Odpravil sem se. da perečem Katarini de Medicis. .Mati brez srca, kaj si storila svojemu sinu?'« »Kraljici materi!« je zaihte! Henrik. »Najdeš io v Guisevi ieči!e »Odpravil sem se, da poiščem Henrika Valoiškega. kralja francoskega. in ga vprašam, kakor so nekdaj vpraševali sinovi Ablovi svojega strica: .Kajn. kaj si storil svoiemu bratu?'-..« Pri tej besedi je kralj krčevito potegnii konja nazaj; nato se je trepetaje zrušil na sedlu iti ponovil z zamolklim glasom: iKajn!. Pri tej besedi je zagnala petorica Henrikovih spremljevalcev ogorčen krik. -Kralj ostane vedno kralj! Živel Henrik II!.! Smrt mu, ki psuje kralja!« Ze so izdrli meče... Toda spremljevalec vojvode Angoulem-skega je planil vmes in njegov dolgi rapir se je preteče zabliskal v solncu. »Gospoda.« ie rekel povsem mirno, »to so lodblnski posli. Dajte stricu in nečaku, da se pomenita, kakor jima drago. Ako se boste vi vtikali v njune spore, bom smatral, da so tudi meni mar!« Petorica je zarohnela. Gotovo bi bilo prišlo do boja, da ni kralj odmahnil z roko. Na to znamenje so plemiči odnehali, čeprav škrtaje z zobmi. j-Saj se še vidimo.« je siknil eden izmed njih. Vidimo sc... ako gospod ne skriva svojega imena'« Sporočamo članstvu in športni javnosti žaino vest, da je član naše lahkoatletske sekcije, gospod Alojzij De Reggi stud. phii. 7. novembra nenadoma preminul na Grmadi, kjer se je pri plezalni vaji smitno ponesrečil. Ohranimo blagopokojnemu tovarišu trajen spomin! V Ljubljani, dne S. novembra 1926. Upravni odbor ASE Primer!«. Preminul je naš Lojze De Reggi najboljši planinec in idealist. Članstvo naj ga ohrani v lepem spo- minu. V Ljubljani, dne 8. novembra 1926 T. K. Skala. m Globoko potrta naznanjava vsem sorodnikom in znancem, da je po dolgi bolezni preminul najin predragi brat in spoštovani stric, gospod KAREL ROSMANN hišni posestnik, Mvši mnogoletni žnpan v Novem mestu, predsednik krajnega šolskega sveta, nosl-telj reda sv. Save, itd. Zemeljske ostanke ljubljenega pokojnika pokopljemo v torek dne 9. t m. ob 15. uri popoldne. Zadušnice se opravijo v Kapiteljski cerkvi novomeški. Venci se po želji pokojnikovi odklanjajo v dobrodelne namene. Prosiva tihega sožalja. V NOVEM MESTU in LJUBLJANI, dne 8. novembra 1926. Jos. J. Kavčič, trgovec, nečak Marija Kavčič, sestra Brez posebnega obvestila. m Zdrava in krepka deca so materina sreča! Prosti ziak, svetloba, skropulozna telesne čistoče ob strogi higijem v hrani, so bitni pogoji za dobro zdravje in za čvrstost vaše dece. izbrano hrano, k temu redilna, bogato na vitaminih, toslorju. ia v najmanjšem obsegu nudi Vam ako se uporablja v brani dieteta že od odstavlienja od prsi, ona daje dečjemu organizmu vse sestavine, potrebne za razvoj. OVOMALTINE je močno pomagalo za čas kritične dobe rastenja, v kratkem času izboljšati splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece. Ovomalttne se dobi v vsak: apoteki in drogeriji po ceni: 218 100 gr 18-50 Din, 250 gr 36-25 Din, 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na ta list. od Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in diietetnih preparatov ZAGREB. Jurjevska ul. 37 + V ponedeljek, dne 8. novembra 1926 ob 137< mi je v 75. letu svoje starosti umrl mo, oče Miha Ažman vpokojeni strojevodja drž. žel. in hišni posestnik v Liubl am, Masarykova cesta 32, od koder bo v sredo, dne 10. novembra 1926 ob pol 3. uri popoldne pokopan na pokopališču pri Sv. Križu. Blag mu spomin! V Ljubljani, dne 9. novembra 1926. Dr. Josip Ažman. Urejuje Fraac Pcc. izdaj« za Konzorcij »Jutra* Adoii Ribnika r. Za Narodno tiskano dd kot ciskantarjs Fran Jczeršei. Za inseratm del je odgororea Aiojaj Novak. Vst « Ljubljani.