Pe itn trat pavSsHrana.
Leto I., štev. 60	V Llubljanl, sobota dne SO. oktobra 1920
Posamezna štev. 1 K
Uhaja ob 4 zjutraj*
Stane eetoletno . . 190 K
mesečno....... 15 m
u zased, ozemlje". 300 . rs inozemstvo . .
Cgiaal sa vsak mm riiine stolpea (5S mm) . 2 K vali oglasi do 30 rom stolpca (53 mm) . 1 „
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto fn politiko.
Uredništvo:
Miklošičev* cesta it l^t Telefon iti 7Z
Upravnistvo:
Sodna ulie* št. K. Telefon it X.
Rs^vn kr. podtCdL itev.lLMZ,
Ljubljana, 29. oktobra
Koroška boleSna žge naprej Vprašanje o krivdi postaja pereče. Klerikalna stranka je nervozna. Seveda. Ona je na vladi v Sloveniji, zlasti na predsedstvu deželne vlade ves čas, razen treh mesecev. Odgovornost je očividna.
Mi smo se hoteli tej debati za enkrat ogniti. Cui proaest? Pisanje klerikalnega tiska pa iz najbolj prizadetega vrela je postalo tako izzivajoče,. da tudi mi nekaj več o tej stvari napišemo, seveda z rezervo, ki jo zahteva položaj koroškega vprašanja.
Cona A je slovenska. Naša uprava je imela težko nalogo, da v par mesecih pridobi srca njenega prebivalstva. Glavno sredstvo nemške agitacije je bilo, da v Jugoslaviji vlada duhovščina, da Srbi hočejo Slovence požreti, da je v Avstriji republika, v Jugoslaviji pa so krivični davki. :Ti „šlagerji" so zmagali.
Kaj smo storili, da jih pariramo? Slovenstvo na Koroškem je bilo žal dolgo let istovetno s klerikalizmom. Pri Družbi sv. Mohorja je bil ključ. Tam so izrinili Legata. Začela je doba drja. Brejca. Kdor ni bil klerikalec, ta je bil označen za nemškutar-ja. Če pa so naprednjaki s Kranjske kaj poskušali, so jih proglasili za rušitelje sloge, ki bodo krivi smrti Koroškega Slovenstva, ako se ne umaknejo. Tu je kal našega poraza pri plebiscitu: Koroško Slovenstvo — klerikalizem. To je odbilo tisoče!
In po prevratu? Tragična usoda je hotela, da je na površje prišel g. dr. Brejc. Že od prej je bil ia mož rdeča cunja vsemu, kar ni bilo čistokrvno klerikalno na Koroškem. Or. je bil vsakomur prototip ultra-morrtanstva. Ta mož naj bi pridobil srca neklerikalnih Korošcev, t j. netnškutarjev in omahljivcev? Ne, on je bil živo potrdilo nemške agitacije, da je jugoslovanska vlada toliko kakor „PfaffenheiTSchaft". Pametni in zares nesebični duhovniki so mnogokrat svetovali, naj klerikalizem ne rine preveč v ospredje, ker na Koroškem ne vleče. Zaman.
In kar se tiče gesel o republiki, & ..Srbih, ki hočejo Slovence izmoz-gati, o rezervistih, ki trpe v Mace-. doni ji" itd. Ali niso to bombe iz ♦2-cm topov iz arzenala stranke g. Brejca? Strelci se radi skrivajo, a poznamo jih predobro. Zares, ti topovi so grmeli kot pomočniki nemške agitacije. Zaman so lokalni činitelji popravljali, kar je nezaupanja v državo zasejal klerikalni štab v vsej Sioveniji: kar bo klerikalizem mandatov dobil pri volitvah, se bo sicer lahko zahvalil tej hujskariji, a na irtveniku je ostala Koroška.
Nehvaležno in neokusno je „Slo-verčevo" napadanje generala Mai-itra. Dolgo so iskali ,,krivca", da tp&rejo kamenjati. Delal je požrtvovalno, iii kar je delal, je delal pred Vašimi očmi in po Vasem navodilu. Tudi trimesečno • predsedniško dobo dr. Žerjava bi hotel „Slovepec" zaplesti v svoje opravičenje. Naj bi to raje opustil. Sicer bode treba javno ra-pravljati o politiki, ki jo je doktor Žerjav smatral za pravilno v coni A. On je predložil ministrstvu izjemni Statnt za Koroško, ki naj bi odpravil vsako vmešavanje vojaštva v civilne isdeve in omogočil hitro delo upravi 3 sodelovanjem prebivalstva. Od-pn vijal je malenkostne šikane, ki so na,- f oliko škodovale. Na Koroško H v:,bil vse naše stranke. Klerikalci pa k>'se postavili na stališče: „Mi it; r/m mi! Mi odnehamo, če pri-
odločila za svoje pristaše, ki pa so žal bili manjšina. Končno ni nobena tajnost, da je demokratska vlada pripravljala kompromis s socialistično Avstrijo, ki bi bil tudi koroško vprašanje spravil s sveta. Klerikalni zaveznik g. Protič pa, ki ga „Slovenec" tako hvali in izigrava proti g. Vesniču, se ni hotel pogajati z g. Rennerjem ....
Tako smo od februarja 1920. naprej šli v pogubo, šireč obenem na pačne vesti o gotovi zmagi. Dr. Brejc se je gotovo trudil, a v življenju narodov pogreške vsled napačne presoje j3oložaja in strankarske zaslejj-Ijenesti škodujejo mnogo več, kakor zlomiselne. Klerikalna karta, vržena v koroški igri kot edini atovi. nas j. pokopala.
Celjsko resolucije M.
štajerska za okrožno samoupravo. — Kandidature J©S. — Begunci za Gre^orina.
Maribor, 29. okfcb Resolucija zaupniškega zbora JDS, s katero se v ustavi zahteva avtonomija občin, okrajev in pokrajin, in sicer samouprava sedanjega volilnega okrožja Celje-Maribor-Prekmurje (Podravje), je tu izzvala veliko pozornost. Opaža se znaten odpor proti ljubljanski deželni vladi ter potrjuje, da Štajerci ne marajo biti v isti samoupravni eno-i s Kranjci. Vzrokov za to se navaja obilo: predvsem to, da Ljubljana ne kaže pravega umevanja za Štajersko in še manj za Prekmurje. Poudarja se, da je tudi v Medjimur-;u'in okoli Varaždina močna struja za pridružitev podravski pokrajini. Smatra se, da bi bila taka pokrajina močna dovolj, da vzdržuje upravni aparat, ki bo vsled odprave „dvo-tirnega" sistema itak mnogo ceneji. S to izjavo je stopila štajerska JDS oster odpor proti klerikalnemu programu plemenske Slovenije, ki vsebuie marsikatero nevarnost.
ve^S. ruge." Postavili so alternative- : ;..'\šj j nami, ali brez nas!" Za. .ižka odločitev bi bila, zvestega i u zanemarjati zaradi :gub-lie.-di dvomljivega. Nihče ga pa iti !:.--M zanemarjati, n voditelji zvestega sina so sede' ' užaljene, kadar se je nudil z!.; most izgubljenemu. Klerikalna vlada se je na to
Poleg te resolucije, ki se kakor blisk širi med ljudstvom, vzbujajo veliko zadovoljstvo kandidature, ki jih je JDS postavila: dr. Kukovca ima vsakdo rad, ki pozna to zlato dušo, našega Rebeka pa tudi vsak Slovenec dobro pozna in spoštuje Poleg njih pa je dični naš starina dr. Gregorin, primorski idealist Ko so se drugi skrivali in se sklicevali na ženo in deco, ko so v najlepšem prijateljstvu s Friesom-Skenetora delali „avstro-slovensko" politiko, je Gregorin delal v tujini. Delal je za svobodno ne pa za habsburško Jugoslavijo, ne da bi pri tem pomislil !e za trenutek, kaj bo z njim, če se idealna stavba podere. Pomislil pa tudi ni, kaj bo z njim, če se stavba spravi pod streho! Ko so si drugi izgovarjali topla mesta, je prišel Gregorin iz Pariza nazaj — ne praznih rok za naš narod, vendar sam brez eksistence. Begunci, pa tudi vsi drugi Slovenci žele milemu našemu staremu sokolu častno izvolitev, da bo v Beogradu zastopal še naprej svoie drage Tržačane in Kraševce.
Agitacija komunistov.
Praga, 29. oktobra. (Izv.) „Venkov" poroča: Istočasno z odpuščenim konzulom Hromatko je bilo tudi 30 čeških- komunistov izvežbanib v nekem komunističnem kurzu za agitacijo. Odposlani so bili v češkoslovaško. List zahteva, naj se obrača nanje veliko pozornost
V Pragi primanjkuje premoga.
Praga, 29. oktobra. ^Politika" javlja, da bodo morali radi pomanjkanja premoga v Pragi nekatere šole zapreti.
Prevratne grožnje v Italiji.
Lugano. 29. oktobra. (Izv.) Socialistični in radikalni meščanski listi še vedno poročajo o pripravljajočem se iržavnem prevratu v Italiji. „Idea Na-zionale" grozi javno z vojaškim odporom v slučaju da se Italija odreče Dal-
maciji. Kralj naj se prisili, da sestavi kabinet v katerem bi bili general Giardino, D* Annunzio in admiral Thaon di Revel. ali pa naj vzame demokratično republiko z reformnim programom v kup.
Rusija v stiski.
Kopenhagen, 29. oktobra. (Izvir.) Razmere v boljševišla republiki se od dne do dne slabšajo. Kmetje nočejo oddajati živil, delavci hodijo s strojnicami po vaseh rekvirirati živila. Kurjave ni, dežela stoji pred gladom, armada se je skrčila na
400.000 mož. Trocky se obrača v „Krasnaji Gazeti" na prebivalstvo, r.aj skrbi za oblačilo armade, sicer je pričakovati v zimi katastrofo. Lakota je, kakor piše „Daily-News", hujša kakor rdeči teror. Grozi, da bo uničila stotisoče ljudi.
Benešova izjava o „Mali
ententi".
Pariz, 29.oktobra. (Izv.) Češki zunanji minister ie izjavil dopisniku Temps-a" na vprašanje o zunanji politiki Češke s posebnim ozirom na malo entento, da je položaj Češkoslovaške skrajno zadovoljiv. Sprejemu Grške v malo entento ne nasprotujejo, istotako ne vstopu Poljske. Dr. Beneš bi oboje živahno pozdravil. Po ureditvi tešin-skega vprašanja ne bo obstojalo nifca-ko nasprotstvo več med Češkoslovaško in Poljsko. Razmerje napram Nemčiji bo sedaj po versailleški pogodbi urejeno, ravnotako se misli na skorajšnje mirne odnošaje z Rusije. Mir, red in
veseije do dela ne bodo prej prišli do veljave, kakor da bo vsak prepričan o nespremenljivosti pogodb. Povrnitev Habsburgovcev na avstrijski prestol pomeni casus ioederis za malo entento. Glede notranjih razmer je izjavil zunanji minister, da je sporazum ž Nemci mogoč. Nemški socialni demokrati se postavljajo sedaj že na temelj j>o-godbe. O tem, da se nemški, del češke odcepi, ne more biti govora, ker bi taka odcepitev pomenila gospodarsko propast Češkoslovaške. To bi pomenilo zopetno vzpostavitev stare Evrope, česar ne more nikdo dopustiti.
Gjorgje Karagjorgfevič -grški kralj ?
lja, princu Pavlu pod pogojem, da
Beograd, 29. oktobra. (Izvirno). „PoIitika" poroča, da so zastopniki entente v Atenah nastopili zato, da >i grški prestol zasedel brat našega regenta princ Gjorgje. Grška je ponudila prestol bratu pokojnega kra-
se njegov starejši brat Jurij in njun oče ekskralj Konstantin odpovesta formalno in nepreklicno prestolu. Pričakuje se pa, da ne bosta hotela te odpovedi podpisati.
Potov? nfa politikov Beograd.
Beograd, 29. oktobra. (Izvirno). Znani francoski slovanofil Andre Oieradame je prispel v Beograd. Te dni pride tudi naš pariški zastopnik in predsednik naše delegacije v reparacijski komisiji Mato Boškovič. V prvih dneh novembra ali vsaj do srede meseca prispe tudi Take Jonescu, ki je sedaj v Pragi.
Donavska komisija.
Pariz, 29. oktobra. (Izvirno). Eclair" poroča, da je interaliirana donavska komisija nadaljevala konferenco o trgovanju od pristanišča do pristanišča. Posvetovanja se bodo v prihodnji seji nadaljevala, od-očitev o prostih conah in pristaniščih pa naj se prepusti obrežnim državam.
Rumunila prevzela BesarabUo.
Pariz, 29. oktobra, (izvirno) Danes popoldne se je izvršila v zunanjem ministrstvu svečana predaja Besarabije na Rumunijo. Pri svečanem aktu so bili razen zastopnikov Rumunske tudi zastopniki Anglije, Francije in Japonske prisotni.
»remembe v italijanski zunanji službi.
Rim, 29. oktobra. (Izvirno). V dobro poučenih političnih krogih se govori o številnih premembah v diplomatskem zboru. Vlada je v vprašanju poslanikov jako rezervirana. Za Berlin bo imenovan glavni urednik „Stampe" senator Frassati.
zaplenila strijska letala.
Dunaj, 29. oktobra. (Izvirno). Mednarodna reparacijska komisija, ti je zaplenila avstrijske aeroplane, e izjavila deputatiji avstrijskih le-alcev, da se komisija ravna po pred-1 knristi in pobija trditve nemških na-isih iz Pariza in da ne more letal j cionalcev, po katerih sta se baje on vrniti. Ves letalski materijal se mo- i in poslanik v Parizu Mayr nespošt-ra uničiti. Izjema M se mogla do* i Ijivo napram Franciji obnašala in
j voliti le iz znanstvenih ozirov. Avstrijska vlada je sklenila, da bo pri ententi v tej zadevi še intervenirala.
Razmejitev z Bolgarijo.
Beograd, 29. oktobra. -..Politika" javlja iz Pirota, da je komisija za razmejitev med Srbijo in Bolgarijo določila mejo v trnovskem okrožju. Komisija se je sedaj tri dni mudila v Sofiji Jutri pridejo člani komisije v Caribrod, da nadaljujejo razmejitev. Končnoveljav-na meja z Bolgarsko bo določena do konca novembra. V drugi polovici novembra bodo naše čete zasedle Caribrod in Bosiljgrad.
Nemški zunanji minister o razmerju Nem-tile do entente, Italije, Jugoslavije in CeSke.
Berlin, 29. oktobra. Zunanji minister dr. Simons je pri nadaljevanju debate o državnem proračunu izjavil, da ima Nemčija trdno voljo, da izpolni določbe mirovne pogodbe. V zadevi Dieselovih motorjev smatra razburjenje zainteresiranih krogov za popolnoma upravičeno in v imenu vlade protestira proti zaple-nitvi, ker mirovna pogodba ne zahteva, da se morajo stroji, ki služijo za uporabo pri obrti in industriji, uničiti Zelo razveseljivo je dejstvo, da je Anglija napravila nov korak s ton, da je odstopila od svoje zahteve po izročitvi nemškega zasebnega kapitala. Bruseljska konferenca ni dovedla do nobenega praktičnega uspeha, pač pa je ustvarila podlago za sporazumljenje. Zveza narodov je postala v Nemčiji zelo nesimpa-. tična. Nemčija ne bo prosjačila za sprejem v narodov, če pa .jo bodo k pozvali, bo vstopila vanjo. Minister opozarja na to, da je ravno Francija tista država, ki ima od mirovne pogodbe največje
očita nemškim nacionalcem, da so bili ravno oni tisti, ki so ga vedna silili k tem, naj se opraviči pri Franciji zaradi činov, ki so jih izzvali nemškonacicnalni hujskači. Kar se tiče Belgije bo vprašanje Eupema in Malmedyja še dolgo zapreka za tesne zveze.
Dr. Simons upa, da se bodo sčaso-ma poravnala, vsa nesoglasja. Z Ita• lijo so se odnošaji hitro izboljšali. Ost zlo je samo eno sporno vprašanje, to je Južna Tirolska. Kdor izgovori ime Južna Tirolska, izgovori ime, ki je ljubo in. drago vsakemu nemškemu srcu. Glede Južne Tirolske je zasledovala Nemčija samo politiko moraliine-ga podpiranja: Italija bo razumela, če polaga Nemčija mnogo važnosti u samoodločbo tudi v svojih obmejnih deželah, v katerih bivajo Nemci. Tudi napram Jugoslaviji imamo kočljivo točko, t. j. Koroško. Koroška se je zvesto priznala k nemštvu in mi smo ji za to hvaležni. Neprestano bomo po* izkušali, da obdržimo dobre odnošaji z Jugoslavijo, s katero . nas združuje Donava. Slično se moramo potruditi, da ostanemo v dobrih odnošajih a Češkoslovaško. Zapreka temu je zadeva Hulčina. Od Češkoslovaške nas loS tudi okoliščina, da se nemškemu prebi* valstvu ni dala svoboda, kakor to zahteva mirovna pogodba za narodnostne manjšine. Pa tudi tukaj nas družijo skupne dežele in skupne vode. Na vsak način pa so naši odnošaji do Češkoslovaške normalni. Tako se je pred kratkim izrazil tudi češkoslovaški zunanji minster. Nemčija heče s Češkoslovaško živeti v sporazumu. Govornik •lakaja vprašanje Poljske iil omenja, da so pogajanja s Poljsko dovedla 4q malenkostnih uspehov. Naglasa, da je Gdansko nemško iu da ostane nem-' ško. Nato opisuje brezupen položaj Nemcev v kondorju in zavrne očitek nemških aacionaloev glede Gornje Šlezije. da nemška vlada ni uporabila sile proti poliskim vsiašem. Bilo bi neumestno, ako bi sc iz Gornje Šlezfe ustvarila samostojna država, ker ki bila $2. vedno igrača velesil ZatO §e najboljše, ako se da Gorcji Slez0l ustava, ki omogočuje zvezo z Nemčija, Kar se tiče LitvansLe, grozi nevarnost, da bo iskra, ki tli vsled zasedbe Vilm^ vsak čas izbruhnila v mogočen plfe* men — vojno. Če bi izbruhnila ta vtj-na, bi ostala Nemčija nevtralna. Gfe de Rusije je Nemčija doslej vedo. zastopala stališče, da je treba prizndK sovjetsko vlado, sicer pa hoče Nemčija čakati nadaljnjega. Ravno taki 9 odnošaji Nemčije napram generali Wranglu. Nemčija obrača veliko pozornost na samostojno rusko vlado ia na Wrangla. — Končno naznanja minister da so se započela s Kitajsko gospodarsko-peii*ična pogajanja in da vzpostavitev dobrih razmer z Japonska vedno boli napreduje.
Razna poročila.
Anglija noče cbdržati nemškega zasebnega premoženja, ki je bilo mdl vojno v Angliji zaseženo, marveč te povrne prvotnim lastnikom. V. Francm vlada radi tejra velika nezadovoljno* Francoski listi očitajo Angliji, da par-donira Nemce rad; lastnega trgovskega interesa, kar pomeni kršenje mirovne pogodbe. Angleško časopisje očita Francozom prenapetost, češ, miroljubno postopanje je edmo razuma, za gospodarski razvoj. —
Med Budimpešto in Subctico prične 20. novembra promet z letali; ra pisemsko pošto.
Poljska je pristala ua plebiscit z» Vilno, toda 5e za ozemlje, koje je zas» del general Žeiigovski, in pod uprav« zveze narodov, ne veleposlanice konference. Dokler ne bG zveza narodov hm« gla izvesti plebiscita, obdrže PoljaH upravo spornega ozemlja.
Madžari morajo ratificirati trianoo» ako mirovno pogodbo de 18.
1 podpisu finančnega
Znana so dejstva, ki so dovedla 'do precejšnjih premerab prve predloge finančnega zakona. V finančnem odboru je večina poslancev, njim na čelu kompaktno vsi demokrati, dosegla po dolgih debatah te važne izpremembe. Pri tem je treba omeniti zlasti neutrudno in nepopustljivo delo dr. Brezigarja, ki je bil zato v izvestnih beograjskih listih napaden. 2e pred več dnevi smo mogli poročati, da so se vse spremembe finančnega odbora sprejele in finančni minister jih je v sporazumu s finančnim odborom formuliral v torek 19. oktobra. — V ministrski seji, ki se je vršila potem še 26. oktobra, so prišle v razgovor še nekatere manj važne točke, o katerih ni bilo mnogo debate, marveč so se sprejele hitro in v sporazumu vseh ministrov.
2e isti dan zvečer je dobil, kakor vsi drugi, tudi dr. Korošec definitivni finančni zakon v podpis. Namesto podpisa se je skliceval dr. Korošec na memorandum, v katerem je predlagal nekaj sprememb. V tem memo-randu so bile navedene vse one spremembe, ki jih je svoječasno bil predlagal finančni odbor in ki so bile od ministrstva že sprejete. Ali je doktor Korošec ponovil te sprejete točke vede ali nevede, ni mogoče dognati. Ker so te spremembe že bile sprejete, se finančni minister na Koroščev memorandum sploh ni oziral.
Razen sprejetih je pa v memoran-'du dr. Korošca bilo še nekaj točk manjše važnosti, ko je Korošec 26. t m. dobil zvečer finančni zakon podpis, ga je odklonil in se skliceval na svoj memorandum. Na to se je vršila seja med Vesničem, Stojano-vičem in Korošcem. Na tej seji je bil Korošec postavljen pred alternativo, da sprejme finančni zakon v celoti ali pa da demisionira. Korošec se je zbai za ministrovanje in je brez vsakega pridržka in ne da bi se bil njegov memorandum kakorkoli upošteval, podpisal finančni zakon, kakor ga je Stcjanovič predložil, t. j. s spremembami, ki jih je že teden pred Koroščevitn memorandom finančni odbor v sporazumu s Stojanovičem sprejel.
To seveda ne moti „Slovenca", da ne bi včeraj napisal tendenčnega poročila, da je dr. Korošec „dosegel bistvene spremembe" finančnega zakona. Seveda jih je lahko dosegel, v kolikor je zahteval to, kar je bilo pred njegovim memorandom ze doseženo. Kar je bilo več, je bilo odklonjeno in Korošec se je podvrgel. Uspeha torej ni dosegel dr. Korošec, marveč „Slovenec", — s pavovim perjem. Za volitve je tudi to dobro!
V ministrski seji, ki se je vršila v iorek, je dr. Kukovec interpeliral Korošca, kako to, da piše „Slovenec", da se Kukovec ni potegoval za spre-minjev2lne predloge finančnega odbora. Dr. Korošec je izjavil lojalno, da je ta vest „Slovenca" neresnična, da ni on ž njo v nobeni zvezi, in da mora priznati, da se je dr. Kukovec odločno potegoval za navedene spremembe. S tem je postavljen poleg »Slovenca" na laž tudi profesor in dosedanji klerikalni poslanec Vese-njak, ki je na zboru klerikalnih zaupnikov rekel, da „prihaja naravnost iz Beograda in obdolžuje dr. Ku-kovca, da se ni pobrigal" itd., na kar je zavladalo »ogorčenje".
Tako se ,,dela" v klerikalnih listih politika v Sloveniji.
Pred sodita ožigosani klerikalni prvak.
Kulturna slika slovenskega klerikalizma.
Ljubljana, 29. oktobra. Pred vzklicnim senatom ljubljanskega deželnega sodišča je danes ob 8. uri pričela politično velezanimiva vzklicna razprava v procesu Carli— Vehovee zaradi klerikalno-avstrijskega denunciantstva. Proces odkriva v goro-stasnih slikah vso denunciantsko podlost, ki so je bili zmožni dr. šuster-šičevi hlapci. Zadeva je sledeča: Bivši klerikalni deželni poslanec in žužemberški župan Ivan Vehovee je tožil notarja Antona Carlija pri okraj nem sodišču v Novem mestu zaradi žaljenja časti, ker mu je g. notar oči tal v pismih na župane okraja žužem beiskega — podlo denunciantstvo. Toženi notar je pri sodišču nastopil dokaz resnice o svojih težkih in nepobit-nih obdolžitvah ter mu dokazal vsa nečastna, podla, denunciantska dejanja. Novomeški sodnik je notarja Carlija v obširni in globoko utemeljeni sodbi proslil vsake krivde in kazni. To je bilo 15. januarja t. L
Tožitelj Ivan Vehovee se je pritoži) proti sodbi in vložil vzklic na novome-' ško okrožno sodišče. Vehovee je sku šal za kulisami in na vsak način izpo-slovati zani ugoden izid vzklicne razprave. Branitelju obtoženega notarja se je posrečilo izposlovati — delegacijo ljubljanskega deželnega sodišča. Take je torej razpravljalo gorenje sodišče o tej denunciaiitski aferi.
Točno ob 8. uri je oivoril vzklicno razpravo višji sodni svetnik Vedernjak kot predsednik senata, kot prisedniki fungirajo: dvorni svetnik Andolšek ter svetnika Rekar in Zebre. Nenavzoč-nega tožitelja Vehcvca zastopa dr. Marko Natlačen, toženega notarja, ki je osebno navzoč, brani dr. Jccip Klepet.
Poročevalec, svetnik Rekar, je začel citati vse važne spise. Nagromaden j ogromen in obtežilen dokazni materi-jal, ki nam podaja čedno sliko tega »avstrijskega rodoljuba", kateri je 7r.al s svojim straukarstvom, na znani klerikalni način zlorabljajoč župansko oblast poskrbeti, da so bili vsi njegovi ljudje, zlasti sinovi in dmgi člani njegove familije lepo na varnem, v zaled ju, morda celo v dobrih službah, dočim so morali njegovi nasprotniki občutiti njegovo strankarsko pest ter odhajati na bojno polje in v vojake. Mož je imel lepe politične ambicije ter si je tudi skušal kot avstrijski hlapec zgraditi most do državnega poslanca.
V naslednjem podajamo nekatere markantnosti vzklicne razprave: Denunciantova karakterizacija. Kakšen značaj denuncianta odkriva razprava? Iz prečitanih spisov in zlasti sodbe izvira lepa fotografija tega pobožnega klerikalnega junaka. Klasična in nad vse globokn je karakterizacija prvega sodnika. Sodnik, vzvišen nad vsako pristranostjo, pravi o njem: Videli bomo da ie zasebni obtoži-telj (Ivan Vehovee) poln zavisti, maščevalnosti, škodoželjnosti, preganjanja, sebičnosti, samopašnosti, ovadu-Itva in še drugih slabih lastnosti, ki jim ne moremo najti označbe. Gorje mu bilo, komur je bila sreča tolikanj nemila, da je padel pri zasebnem obto-žitelju v nemilost! Uporabil je najniz-kotneiša sredstva, zlorabil je celo svojo poslansko, župansko in komisijonar-sko oblast in dostojanstvo samo, da se je mogel nad svojim osebnim in političnim nasprotnikom maščevati in mu škodovati, nasprotno pa je z nedopustnimi sredstvi pomagal svojim prijateljem in sorodnikom, kjer je le mogel."
Maščevalno in podlo je bilo Vehov-čevo postopanje proti notarju. Ob izbruhu svetovne vojne se je Vehovee udinjal med ovaduhe. Ker g. notar ni bil vojak, ni tudi za časa mobilizacije odšel v vojake. Le*a 1915. je bil notar potrjen v črno vojno. Vložil je prošnjo za oprostitev, ker je potreben v Žužem-
berku kot notar. Vehovee je zvedel zato prošnjo ter je znal vplivati na druge sožupane, da so podpisali neko vlogo ua okrajno glavarstvo, v kateri Je vehovee povdarjal, da notarijat v Žužen-berku ni neobhodno potreben, ampak naravnost škodljiv. V vlogi se je ta »avstrijski patriot" skliceval celo na to, da se hoče notar odtegniti patriotič-ni dolžnosti v tako resnem času za „našo ljubo Avstrijo". To vlogo so so-podpisali tudi drugi, še danes aktivni klerikalci: Gnidovec, Prime, Košak in Morscher. Zupan Košak je še v sodni dvorani v Novem mestu s peklensko škodoželjnim obrazom potrdil, da je to vlogo podpisal z velikim veseljem. Vehovee je imel pri takratni kranjski gospodi velikanski vpliv in tako se mu je po dolgih intrigah posrečilo, da je spravil notarja v vojaško suknjo. Notar je moral zapustiti svojo rodb;no: nepreskrbljeno mlado ženo z dvema otrokoma v starosti od 2 do 3 let in enega pod srcem. Zena je trpela mnogo, a rotar se je mogel šele meseca februarja leta 1917 povrniti zopet k svoji rodbini in skrbeti za njo, žena pa je med tem čacon dobivala zelo siromašno podporo po 2. pozneje 3 K na dan!
Vehovee ki je bil v sveii patriotski navdušenosti za to, di sc nikdo ne odtegne vojc.*k dolžnosti, pa je na znani klerikalni način znal s projekcijo preskrbeti prijateljem, posebno pa sorodnikom varno zalodje in debra name-ščenja. V svoji rodhii-i je imel pet oproščencev, med njimi svoja sina, ki sta deloma pehaikovala, deloma bila kot komisarja — pri raznih rekvizici-jah!
Vehovee vsevprek ovaja. Poleg notarja Carlija je Vehovee ovajal še diugc esebe, ki so mu bile nepriljubljene. ZeJo 7načilna za njega je cvadba proti davčnemu upravitelju Kerneu, ki ni izobesil ob priliki zopet-nega zavz?*ja Pržemvsla in Lvcva na uradnem poslopju avstrijske čmc-iolte zastave. Njegova kratka vloga na okrajno glavarstvo v Novem mestu slove: „V znak radosti ob zavzetju Pržemy-sla in Lvova je tukajšnje županstvo razobesilo cesarsko ia narodno zastavo. Temu zgledu so se pridružil« nekateri privatniki in vsi ckr. uradi: sod-nija, orožništvo in šola. Ni pa razobesil zastave ckr. davčni urad, kateremu načeljuje gospod Kernc. Ker je ta čin od strani c fcr. davkarije nepatriotičen, in ker je to na tukajšnje prebivalstvo zelo slabo vplivalo, se čuti podpisano županstvo dolžno, to zadevo naznaniti."
Dalje je Vehovee ovadil davčnega asistenta Ribnikarja na finančno oblast, ker je nekoč prišel šele ob pol 12. uri dopoldne v urad. Posledica je bila, da je bil Ribnikar prestavljen. Ovajal je pa še druge osebe. Vehovčeve samopašnosti med vojno. Naravnost samopašno pa je postopal ta klerikalni prvak proti svojim nasprotnikom in njemu nepriljubljenim osebam tekom dolgotrajne, strašne svetovne vojne. Med razpravo sc čitajo izpovedbe raznih prič, ki slikajo Ve-hovčevo maščevalnost in krutost. Rudolfu Podboja, očetu peterih otrok, je izpodbil vojaško podporo za družino. Vojaku Janezu Zoretu iz maščevanja ni hotel podpisati prošnje za podaljšanje dopusta, čeprav ie Zoretova žena ležala v otroški postelji.
Vehovee je tudi zlorabljal svojo oblast Kričeč slučaj je slučaj Škufca, ki e bil nadziratelj ruskih vojnih ujetnikov. Zastonj je moral Škufca zanj garati.
Vehovee ni imel srca do bolnih, pohabljenih vojakov, ki so na bojnih poljanah krvaveli; čeprav se je on vedno bahal s svojim patriotizmom. Vnebo-vpijoč je slučaj vojaka Antona Košič-ka. Ta je ležal v neki dunajski bolnici kot rekonvalescent. Prosil je, da se mu dovolj nadaljnje zdravljenje doma v
2uženberku. Veselil se je, da pride domov v domačo oskrbo. Toda revež je moral umreti daleč na Dunaju, ker je Vehovee kot župan poročal, da se Ko-šiček doma ne more preživljati. Koši-oek je bil preje občinski svetovalec in se je Vehovcu uprl zaradi lova.
Poročilo poročevalca, svetnika Re-karja, je trajalo od 8. do 12. ure.
Nato je Vehovčev zastopnik pričel z vzklicnimi izvajanji. Dr. Marko Natlačen je imel nehvaležno nalogo, prati zamorca. Njegov govor je trajal do 2. ure popoldne, nakar je prosil za pre kinitev in je bila razprava prekinjena.
Ob 4. uri popoldne se je razprava nadaljevala Vehovčev zastopnik doktor Natlačen je v nadaljevanj-i svojega govora operiral s skrajnimi oseb nostmi, tako da je prišlo do malega incidenta ter je pred zaključkom svojega brambnega govora namigaval na samopomoč, katero bo moral porabiti tožitelj, da si izvojuje syojo reputacijo! Predlagal je, da se ugodi njegovemu vsklicu. Njegov govor je trajal tri ure.
Zastopnik Carlijev, dr. Klepec, je bil v svojih izvajanjih kratek. Pred vsem je povdaril naključje, da se ravno na praznik našega nar »dnega osvobojenja v sodni dvorani razoravlja o habsburškem sistemu dcnuncijantstva in njegovih hlapcih v katerih vrsti je bil tudi tožitelj Ivan Vehovee.
Sodba: Ob 6. uri se je vzklicni senat odstranil v posvetovalnico ter je posvetovanje trajalo 2 uri, nakar je predsednik, višji svetnik Veder njak razglasil sedbo, s katero se vzklic tožiteljev zavrne in potrdi sed ba prvega sodnika. Toženi notar Anton Carli je bil torej tudi v drugi instanci oproščen, klerikalni veljak Ivan Vehovee pa s tem žigosan kot denuncijant in samopašnež.
Navzoče občinstvo je sodbo z iskrenim odobravanjem sprejelo.
Zanimivo je, da so se pristaši klerikalne stranke še v zadnjem trenutku trudili na vse načine, da bi dosegli preložitev razprave. Dan poprej je Vehovčev zastopnik vložil na sodišče predlog, da se razprava preloži iz političnih ozirov na bodoče volitve v kenstituanto in da se delegira drugo sodišče, celjsko ali mariborsko. Vzklicni senat je zavrnil predlog za preložitev. Višje deželno sodišče je pa tudi zavrnilo predlog na delegacijo drugega sodišča. Vsa razprava je prinesla obilico veleza-nimivega in zelo značilnega materijala, katerega bomo o priliki priobčili. —
Vehovčev slučaj je tipilen. Vehovee je tipičen klerikalec, kakor so pred vojno gospodarili pri nas. Med vojno so se razgalili do golega iu pokazali svojo dušo, svoje mišljenje, odkrili so ves svoj način izrabljanja, zlorabe uradne oblasti, najgršo sebičnost, petolištvo, lažnjivost, denun rijantstvo, —. vse slabe lastnosti. Spravili so nebroj ljudi v ječo, smrt, v gospodarsko škodo, v trpljenje. Njihovo delo je bilo povsot enako in si je ostalo enako. V letu 1918. so se nekateri dvignili nad povprečnostjo klerikalne duše. Nji hovo delo je danes pozabljeno v lastni stranki, ki nadaljuje tam, kjer je nehal njen duševni in politični oče Šusiersič. Vse kar je danes pri nas rteozdravljenega, neuravnanega in neurejenega, ima na vesti ta stranka ljudskih zvodnikov. Kako je delala in kako dela, kaže tudi slučaj Vehovčev. Zato jo bo moralo zadeti plačilo.
Volilna borba
v Volilne sestanke JDS ima mini. ster dr. Kukovec v nedeljo 31. t m. v Mozirju, na Vranskem in v Žalcu.
v Volilno giba«je. V Gornji Dubravi se je vršil zbor demokratske stranke za vasi med Ogulinom in Karlovcem ob obilni udeležbi. Poročala sta prejšnji ban Tomljenovič in poslanec Va-lerijan Pribičevič. V Bosni je sporazum demokratov s težačko stranko napravil čim najboljši vtis. S tem je jasna ločitev na vse demokratske ljudske elemente na eno stran, na drugo stran pa na zbor reakcijonarjev, plemenskih separatistov, verskih fanatikov, kulturnih nazadnjakov. Radikalci so vsled svojega držanja v vprašanju agrarne reforme in vsled svoje obrambe begov pri ljudstvu popolnoma do-igrali. Klerikalna težačka frakcija se cepi n del hoče k pučki stranki, drugi k zajedntei. Njen voditelj Cabrajič je vsled tega odklonil kandidaturo. Boscnsti zajedničarji so odklonili kandidaturo Drinkoviča, ki bo moral nazaj v Dalmacijo, kjer gotovo propade ako se mu ne posreči najti zavetja kje na Hrvatskem. V istem položaju je Laginja, ki je hotel kandidirati v Mostaru. pa ga je prehitel član lastne stranke, Precca. Radikalni shodi v Ključu, Visokem Ilijašu in Višegradu so pokazali, da nima stranka nobenega upanja na uspeh. Navzoče množice ljudstva jih niso hotele poslušati, marveč so govornike pognale. Nasprotno so pa vrlo dobro uspeli demokratski shodi v Mostaru, Stolcu, Banjaluki in Bugojnu. V Dalmaciji je demokratska stranka zaključila postaviti povsod lastne kandidature, izjavlja pa, da je še vedno pripravljena na skupen nastop z drugimi dalmatinskimi narodnimi strankami, izvzemši pučko stranko (klerikalce). Frankovci nastopajo v ostali Hrvatski skupno, bodisi z za-jednico kakor v Brodu ali z Radičev-ci, kakor v Bjelovaru, s komunisti in Zidi. kakor v Osijeku ter s konzervativnimi osfanki nekdanje kaolicije, kakor v Varaždinu. V Liki so se sprli z zajedničarji na zaupnem shodu v Ogu-linu na katerem sta bila zajedničarja Cezar Akačič in dr. Krnic. Frankovci so očitali zajedničarjem dvoličnost in lažnjivost. V bitoljskem okraju je nosilec demokratske liste Kosta Stojanovič, skopljansken Ljuba Davidovič. Radikalci potujejo po Hrvatskem. Pašič bo kandidiral poleg sremskega okrožja tudi v banjaluškem v Bosni. Minister Pribičevič se je vrnil s potovanja po Liki. Potovanje je bilo kakor triumfalen pohod. V Sarajevu je izvenstran-karski odbor ponudil kandidaturo vojvodu Stepanoviču.
Demokratski kandidati v Banata. Zbor zaupnikov demokratske stranke v Velikan Bečkereku je preglasil sledečo kandidatsko listo za Banat: 1. Prota Milutin Jakšič, 2 ) dr. Slavko Šečerov, 3.) Živa Jankahidac, 4.) Veselin Gla-vaški. 5.) Svetozar Tucakov, seljak, 6.) Ant. At. štrbič, 7.) Pera Oluški, seljak iz Sanada, 8.) Milan Rajič, seljak — invalid iz Sr. Itebeta. — Kvalificirana kandidata sta: 1.) Dr. Žarko Jakšič, 2.) dr. Miša Matič.
Prosvcfa.
Narodno gledališče.
Drama:
Sobota. 30.okt." Schnitzler: Ljubimkanje. E.
Nedelja 31. okt: Beaumarchals: R
garo se ženi Izven. Ponedeljek, l.ncv.: Ogrizovič: Hasan-aginica. Izven.
Opera:
Sobota, 30. okt.: Nedbal: Od bajke ch bajke C
Nedelja. 31. okt.: Verdi: Rigoletto. Izven.
Ponedeljek, l.nov.: Gounod: Faust Izven.
— Povcrjsaištvu za uk in bogočastje. Poroča se nam, da je dovolila osrednja vlada izreden kredit v znesku 100.000 kron (stotisoč kron) za podpore slovenskim pisateljem in umetnikom. Gotovo vse hvale vredna in lepa gesta prosvetnega ministrstva. — šMani hvale vreden na se nam zdi na-
čin, kako je naša pokrajinska vlada to vsoto porazdelila — če je to res, kar se o ti razdelitvi pripoveduje literarnih in umetniških krogih, da se je namreč razdeljevalo kar pod roko in brez vsake kontrole, da se je med drugim nagradilo tudi prosilce, ki so
v stalnih in dobro dotiranih, celo visokih službah, dočim se je v večih slučajih prezrlo najbednejše. — Je li nadalje istina, da je vlada polovico te vsote, namenjene stradajočim kulturnim delavcem, naklonila založništvu latinsko-slovenskega slovarja, smatramo za svojo dolžnost, da zahtevamo od vlade takojšnjega in točnega pojasnila!
— Naše gledališko vprašanje.
2ieki ljubljanski dnevnik ve povedati, da so bili pri zadnji predstavi .Tigara" postavljeni v gledališču detektivi, ki so imeli preprečiti demonstracijo, ki se je baje nameravala proti ruskim igralcem. Zadnji čas se je šepetalo v Ljubljani o tem, da nameravajo slovenski igralci :trajkati, ker se čutijo zapostavljene aapram ruskim igralcem. ¥x to gi-
banje baje ni bilo naperjeno proti ruskim igralcem, ampak proti upravi, ki jc pri angažiranju ruskih igralcev postopala tako kavalirsko, da je priznala tudi onim ruskim igralcem, ki ne igrajo prvovrstnih ulog, višje gaze nego našim prvim igralcem. To postopanje je naravno vzbudilo nevoljo med našimi igralci. Ali se da ta zadeva rešiti z gledališkimi demonstracijami in stavka mi, to je drugo vprašanje. Po oašem mnenju se da doseči ugodna rešitev za obe strani z dogovorom med Udru-ženjem in gledališko upravo. Slovenski igralci bodo o tem vprašanju imeli simpatije javnosti gotovo na svoji strani; ako pa bi se skušalo zadevo rešiti na ta način, kakor o njem s takim zadovoljstvom piše list, ki »d daje prostora hujskarijam, je vprašanje, ali ho občinstvo e tem zadovoljno. Zato bi bilo umaetno, da Udruienje javno pojasni celo zadevo v korist naših igralcev in našega gledališča.
—	Kogojev koncert, prodaja vstopnic J.Vidmar, Pred škofijo 19. Na Kogojevem koncertu, ki se vrši v sredo 3. nov. v Unionu, se bodo proizvajale poleg »Treh solospevov s spremljevanjem za klavir", ki so na prodaj v vseh trgovinah, še sledeče pesmi: »Stopil sem na tihe njive" (Sardenko>, „Da sem jaz Je zus" (Golar), „Otožnost" (Aleksan drov-Murn), »Gazela" (češka narodna, Kette). Na klavirju pa se bo igralo: a) »Pingrave", b) »Skica", c) »Andantino cantabile", d) „Alle-gretto", e) „Andante pocco piu mosso".
—	Prof. Murko v Pragi. Dne 22. oktobra je pričel na filozofski fakulteti praške univerze svoja predavanja naš rojak prof. dr. Matija Murko, eden prvih slovanskih Biologov m prvak moderne slavistike. Ob tej priliki je U. Weingart v ^Narodnih Listih" napisal simpatičen podlistek o našem u-čenjaku. navajajoč njegova dela in njegove velike zasluge za znanost.
Slovenski Javnosti!
Obračamo se s prošnjo do vas. Iz Koroške prihajajo dan za dnem begunci v Maribor, ker jim zaradi nemških nasilnosti ni mogoče ostati v domovini. Odbor jim je preskrbel stanovanje in hrano, a oni prosijo dela, zaslužka. So to fantje, delavci, prodajalke in služkinje. Zato se obračamo na vse rodoljube, da pomagajo bratom in sestram v si'i. Sprejmite jih v delo trgovci, obrtniki ali zasebniki. S tem boste storili ne le delo človekoljubja, marveč bo ta čin tudi veleva-žen za našo narodno zavednost in prihodnji slovenski Korotan. Blagovolite se odzvati s svojim naslovom na oddelek za koroške begunce pri okrajnem glavarstvu v Mariboru.
Za Jugoslovansko Matico: profesor Ribaril.
Za žensko društvo: Mariia general Maistrova.
Šport ii topistika.
st Nogometna tekma Croatia : IILIIa.
V nedeljo in ponedeljek se vršita na prosteru Ilirije nogometni tekmi med prvimi moštvi zagrebške Croatic in ljubljanske Ilirije. Croatia je prvorazredni zagrebški klub in je v tej sezoni dosegla i ako čedne rezultate. Tcl-mi se vršita ob vsakem vremena. Začetek vsakokrat ob 15. ari. Običajna vstopnina za zunanje tekme Dijaške in rlanske vstopnice se dobivajo le v pred-prodaji v nedeljo od 10. do 12. ure na prostoru Ilirije.
st Prvenstvene nogometne tekme dne 31. oktobra in 1. novembra. Podsavez določa za nedeljo in ponedeljek sledeče >rvenstvene tekme: v nedeljo ob in. nri ierm's: Svoboda, ob 13. uri PrLvor-ie: Sparta. V ponedeljek ob m uri Hermes: Primorje, ob 13. ari Sparta-/adrqg. Vse tekme ae vrše na prostoru Ilirije. — L. N. P,
*	Predavanje o Koroški. Sokolski] savez priredi jutri v soboto 30. t m.' v veliki dvorani Mestnega doma ob 8. uri zvečer predavanje o Koroški, o pomenu in vzrokih koroške nesreče. Predaval bo znani, dobri poznavalec Koroške, brat dr. Jos. C. Oblak. Pri nas se je v zadnjem času pisalo in govorilo tudi toliko nezmiselnega o tej zadevi, da je predavanje z vešče strani potrebno. Kdor hoče dobi. ti enkrat objektivno sliko o Koroški in njeni nesreči, naj ne zamudi tega predavanja. Vabljeni 90 razen sokol stih bratov prav vsi.
*	Izročitev koroških prog upravi nemško-avstrijskih državnih, železnic. Inšpektorat državnih železnic nam javlja: Dne 31. oktobra 11. se izročijo koroške proge, in sicer proga Vetrinje-Podroščica. Svetna vas-Borovlje, Ba-ce - Podroščica m Labud - Dravograd, upravi nemško-avstrijskih državnih železa ;c v obratovanje. Zadnji vlak odhaja iz Koroške dne 31. t. m. zjutraj in se nato prekine do nadaljnjega ves promet s Koroško. Od 1. novembra dalje vozijo nemško-avstrijski vlaki do Podroičicc. Med Jesenicami in Pod-roščico ni do nadalmih odredb nika-ke zveze. Tovomo blago in prtljaga za koroške postaje se ne sprejema več v odpravo. Na koroških postajah se sprejema isto še do dne 30. t. m. zvečer.
*	Izredni občni zbor Slovenske Malice" se bo vršil v nedeljo dne 7. novembra ob 10. uri dopoldan v dvorani na magistratu. Dnevni red: 1.) Volitev odbora in nadzorstva, 2.) Slučajnosti — Po aovih matičnih pravilih, ki jih je zadnji redni občni zbor Slo venske Matice sprejel in katera je odobrila tudi deželna vlada za Slovenijo, imajo volilno pravico poleg usta-novnikov le tisti matični člani, ki so zadnja tri leta redno plačevali članarino. in ki pridejo k volitvam osebno. Tisti, ki za zadnje leto še niso poravnali članarine, bodo mogli to storiti na občnem zboru.
*	Za podržavljenje vsega narodnega šolstva v Jugoslaviji. Udruženje Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu ie izročilo ministru prosvete obširno spomenico, ki se izreka za podržavljenje vsega narodnega šolstva v Jugoslaviji in slika vse hibe šolstva, ki izviraj: od odvisnosti šolstva od krajevnih faktorjev ter slika vse dobrote. ki bodo izšle iz podržavljenja šolstva, če prevzame država tudi vzdrževanje šolstva v svoje roke. S tem bi bila šola in učiteljstvo osvobojena škodljivim vplivom političnih strank in posvečena edino nrosvetni nalogi.
*	Velikovško učiteljsko društvo
Ljubljana, 20. oktobra.
*	Jugoslovanski gostilničarski kongres V zmislu sklepa Osrednje zveze jugoslovanskega gostilničarstva je slavi je na dan 15. in 16. novembra 1.1. v Beograd. Na kongresu se bo razpravljalo o stanovskih vprašanjih, zlasti o ureditvi edinstvenega obrtnega zakona, o ustrojstvu gostilničarskih zbornic v seh pokrajinah Jugc^avije itd. Ob tej priliki obiščejo član kongresa z donavskimi parobrodi smede-revske vinograde ter Zemun in Pan-čevo.
,- Jugoslovaoki delegati ra sestanku Lige narodov. Kakor že znano, se vrši prvi sestanek Lige narodov dne 15. novembra letos. Jugoslavija odpošlje na ta sestanek tri delegate, in siccr po enega Srba, Hrvata in Sloventa. Prvih sej se udeleži tudi ministrski predsednik Vesnič. Delcgrii bodo: dr. Žolger, dr. Spalajkovič in dr. Polič.
Ministrstvo za agrarno reformo je izdelalo naredbo, da dobe dobrovoljci po potrebi brezobrestno posojilo. Prošnje zanj se vlagajo p^-tom dobrovoljskih udruženj.
*	Gosposvetski zvon vabi k važni odborovj seji, ki se vrši danes v soboto v vestibulu deželnega dvorca ob sedmi uri zvečer.
*	SI?vije češkoslovaške osvoboditve v Mariboru. V čelrtek zvečer se je vršila v Narodre-n domu lepše in primernejše slavlje narodnega praznika k'kor rn nas v gledališču, v veliki dvo-ani in po gostilnah. Na ta slavristni večer se je zbrala vsa tu živeča češka družina k preprosti z?-bavi. V okusno okrašeni mali dvorani Narodnega doma je bila razstavljena slika predsednika Masa-ryka. V imenu Jugoslovenov je pozdravil profe-jor dr. Pivko, v češčini čestital velikemu narodu na osvobo-jenju ter apeliral na naklonjenost in ljubav do nas, svojih južnih bratov. G. Kovač je recitiral Horakovega Masaryka. Sledil je bogat spored glasbenih točk čeških umetnikov, ki sta jih izvajala gg. Kladka in Hu-baček. Udeležilo se je tega slavlja tudi več slovenskih rodbin.
*	Drušfyo jugoslovanskih dobrovoljcev ima obvzni mesečni sestanek dne 30. t. m. ob 20 uri v društvenih prostorih. Poroča delegat v zemaljskem zboru. — Odbor
*	Zaradi hujskanja proti državi in zaničevanja Srbov in Slovencev je bil 27. t. m. v Celju aretiran Viktor Reis v Prešernovi ulici.
*	Vloma osumljen je Fran Zidar iz Vodreža pri Grobelni. 27. t. m. je bil od policije že drugič aretiran.
Italija floto podr2avHI Okll- 26. t m. je bil zelo dobro obiskan. 1 = Mednarodna donavska kombO*
pirani dal Juine Zalasnice.
Na povabilo italijanske vlade je pred kratkim odpotoval generalni ravnatelj Južne železnice iz Dunaja v Rim. Južna železnica hoče razjasniti vsč> nerešena vprašanja, med temi povrnitev južnotirolskih in primorskih prog. ki jih je zasedla Italija po premirju odškodnino za obrat in obrabo
Kupčija je bila zelo živahn- ". Pianih je bilo 11 koz, 3 biki, 76 volov, 210 krav in 3 teleta. Cena enega kg žive teže za debele vole 17 K, srednje rej ene 15 do 16 K, plemenske 13 do 14 K. debele krave 12 do 15 K, debele teHce 12 do 16 K, b^'- Tmvt 16 do 18 K. mlečne 16 do 19 K, suhe 12 do 14 K. teleta 15 K.
omrežja, plačilo zaostalih italijanskih
^lid^A^tz^t' ^ne l novembra b^do v ME ni plačevali bodoče anuitete v zlatu ter . J . „ MaHhnriI nrorfi,;ai: nA
je odločila, da ae bo njen sedež vusi Ido preselil v drugo glavno mesto 08-donavskih držav, glavno tajništvo pa ostane stalno v Pešti.
= Italija išče premog. Rimska poročila pravijo, da ie finančni minister George sklenil z Italijo pogodbo, p« kateri bi tri italijanske družbe dobile eksploatacijo Georgijskih premogovnikov, ki imajo baje okrog 200 milijonov kron premoga, j ono v ton premoga. = Naš čekovni promet V mesecu
zboruje	Osumljen je, da je vlomil železniške
vozove na celjskem kolodvoru. Policija ga je oddala v zapore okrajnega sodišča.
*	Požar pri Arclinu. Pred nekaj dnevi je pogorel Hinku Pristovšku v Arclinu kozolec, vreden 3500 K.
*	Iz Slov. Bistrice nam pustil nas je zdravnik
ski šoli v Dravogradu in vabi vse člane k udeležbi. Na dnevnem redu je nova ustanovitev društva.
*	Duhovščina in vojaška služba. Ker je srbski vojaški zakon razširjen za vso našo kraljevino, a po srbskem vojaškem zakonu morajo zadovoljiti vojni službi tudi duhovniki, je zagrebško armijsko poveljstvo začelo klicati na nabore in vojno službo tudi duhovnike in menihe! Seveda je to postopanje izzvalo v duhovniških krogih in klerikalnem časopisju strašno ogorčenje Seveda zabavljati na vojsko, to znajo klerikalci, ali služba v vojski ta jim ne diši! Ako velja vojna obveznost v vseh kulturnih državah tudi za duhovnike, ako more biti vsak francoski ali italijanski škof v vojski vojak, zakai bi to ne bilo mogoče v Jugoslaviji!
*	Pomoč pasivnim krajem. Ministrski svet je sklenil, da se za pasivne kraje v Črni gori, Bosni in Herecego-vini nakupi 500 vagonov koruze, katero bo ministrstvo za prehrano razdelilo potrebnim rodbinam.
*	Petje na pokopališču. Zveza pev-skih zborov bo pela na praznik Vseh svetnikov ob 3. uri popoldne na pokopališču pri Sv. Križu v spomin narodnim junakom tri žalostinke. Peli bodo vsi oevci Glasbene Matice, pevskega društva KraKovo-Trnovo, Ljubljane, Ljubljanskega Zvona, rokodelskih pomočnikov in Slavca. — Pevska *aja za žalostinke bo v nedeljo dne 31. oktobra ob 11. uri dopoldne v Glasbeni Matici.
*	Državni delavski mojstri za Ptuj. Kakor nam javlja komanda mesta v Ptuju, potrebuje omenjena komanda za staho službo več mojstrov, in sicer: enega zidarskega, enega čevljarskega in enega kjučavn carskega. Ti mojstri se sprejmejo kot državni mojstri z letno plačo 1560 do 1800 dinarjev (po kvalifikaciji) in z drdginjsko doklado. Pobližja pojasnila daje komanda mesta v Ptuju.
*	Doklada za orožnike. Iz Ikograda se poroča, da se doklada. orožnikom v Srbiji in Črni gori zviša mesečno za 350 dinarjev, v krajih tostran Save pa za 330 dinarjev. Za vsakega rodbinskega člana je dovoljen dnevni prispevek 4 dinarje v Srbiji is Črni gori, pri nas pa 3 dinarje,	1
niti. Italija" gre f re^da^ NaiSra- r^rji opozarjajo.	lv Zagrebu 495 v znesku 3,505.909 K
va namreč pridobiti še sevcmotir>!sko = Moka M knno* -petno trz?° 20 v; pri poštni hranilnici v Sarajevu zvezno progo od Brrn-rja čez Iio- nadzorstvo bo razprodaialo v sredo, pa 13.316 v znesku 166,792.361 K m-jst do Kufstrina na b^var-'-! meji. Po dne 3. novembra, med 8 in 11 uro v 84 v. Izplačil ie bilo v Ljubljani triin-čl. 27. koncesijske listir% je Jr^a že- Mchrovi hiši večjo množino zaple- petdeset tisoč v skupnem znesku lezrica red-ljiva cele*a, katera se ne njene pokvarjene krušne moke. Vsa- 288,615.703 K 39 v; v Zagrebu 534 sme delo-a odctopiii, ne dati v naj~n. ka stranka dobi samo 1 do 2 vrečL v znesku 1,940.466 K 68 v;v Saraje-Člen 320. mirovne pogodbe pravi, da = izvoz iz Jugoslavije je v prvem vu pa 14.389 v znesku 171,080.914 se odločijo vsa vprašanja avstrijskih semestru nzaš--»l 465,036.035 milijo- k««1 41 v — torej znaša skupno ste-privatnih železnic potom sporazuma nov dinarjev. Ena tretjina te svote od- vil° manipulacij pn vseh treh zavodih nasledstvenih držav in ako bi se te ne pade na izvoz lesa. Izvoz celega lan- v pretecenOT mesKu H)4.858_ v skup-mogle zediniti. po razsodnikih, ki jih skCga leta je znašal 655 milijonov di- nem znesku 910.0JU.UU0 K. le stevu-iir-aiuje zveza narodov. Ker se pa ne narjev. Letošnji izvoz presega torej ke- zlasti Pa one čekovnega urfda v ve, ali bo zv«*7a narodov imela toliko lanskega za okroglo 20 odstotkov. Ljubljani nam jasno kažejo, kake ko-vpliva, da bi postavljala razsodnike v — Premogovni rudnik „Karpan" v «sti in potrebe so ti zavodi za narod-tako važnih vprašanjih, je mogoče, da Istri, ki producira letno 1,300 000 q no gospodarstvo in državno upravo, bo vsaka država delala po svoje. Ako premoga po 600 000 kalorij, je kupila = Tvrdka ,fanonija" v Ptuju že Italija ne bi hotela vrnili južnotirciskih italijanske družba „Arsa", ki je zvi- izdeluje vijake, popravlja stroje, apa-prog. bo avstrijska republika po- |aja svojo delniško glavnico od 15jna rate in avtomobile, ki jih je dobila iz
Jugoslavije v popravilo. 1 bo treba podjetje po-
........................ edino svoje vrste v dr-
bi tudi Jugoslavijo nic ne cviralo, po- = Trboveljska premogokopna druž- žav. Potrebovali bomo mnogo kap;tala. lastiti se prog Južne železnice na last- bi zviša svoj kapital od 24 na 48 mi- _ r tol^tilnee-a blasra v Češ-nem ozemlja. Trža&a Iuka pa ima i;joaov kron. Iretjina odpade starim ,T 51?- v "ajvečji interes na enotnem nedelj:nem delničarjem, ostalo prevzame po dveh kostovaški. V zadnjem času prihaja prometu z zaledjem na severu in ti tretjinah jugoslovanski sindikat in nekoliko vec b.aga iz cesKosiovasite interesi se popolnoma krijejo z interesi ostanek francoski sindikat Jugoslo- na naše tržišče. Ovira za normalni Avstrije in Madžarske.	!vanski interesenti zahtevajo razširje- razvoj prometa s Cehoslovaško so
Za finaace te železnice je najbolje, da „je jn intenzivno izrabljanje rajhen- slabe prometne prilike med Čehoelo-ostane uprava nedeljena. Važno je tudi buršk-ga rudnika	vaško in Jugoslavi jo, vsled katerih
dejstvo, da bodo francoski akcionani j = Ekktrična tvornica lles v Kar- blago iz Cehoslovaško pogosto potuje zastopali tako rešitev ki zagotovi Juz- Iovcu je razširila svoje delovanje in ve£. tef]nov aIi ce]o mesocev. Cene
Iv ZSzSt1181"i ^ ^višala akcijski tepital od do^danjHi	£hoelOTašL.es,a tekstilnega blaga iz
to je ravno onotnost zeleznice.	y\L milnona na 5 milnonov. Produk-	,	, , .. . - , v
Jugoslavija mora razmotrivati to ;£g neprSo raste in e morala tvor-	v ^h.islovaskj v eehoslovas-
iz dveh vidikov. Prvič oskr- nic, Sv01 obrat že štirikrat oovečati v	klh kronah 30	naslednje:
vprašanje
buje Južna železnica promet za znaten del naše države. Drugič pa nam ni vse eno aH ie zvezana Reka, oziroma Trst, s svojim severnim zaledjem potom privatne ali državne železnice. Zadnja 0-kolščina govori odločno zato, da je treba to železnico pedžaviti, ker le na ta način bomo mogli odločujoče regulirati promet med Reko in Trstom na eni strani ter severnimi državami Avstrijo, Madžarsko itd. na drugi strani. Kar se tiče tuzemskega prometa, je za sedaj bolje, da ostane železnica v privatnih rokah, ker državi ni treba skrbeti za kritje primanjkljaja.
preteklim letu	pavolnato blago z vtisnjenimi vzorci
= Nujna potreba železniških pra-	in kreton-30— 28 K. pavolnato bar-
gov. Ministrstvo saobračaja razglaša,	vano tkano blaso, in sicer zefir 21 K,
da nujno potrebuje velike količine že-	eksford 19 K, knnafas 20 K,
lezniških pragov. Producenti se poziv-	barhent, velur 25 K, rute za glavo
Ijejo. da ministrstvu prijavijo svojo	15-50—27 lv komad. V ozni t roški,
produkcijo pragov, katera se jim od-	earina in flrnd tro5k; do prodai;ne kup- po direktni pogodbi, brez ozira . Ljubljani znašajo 6-S%
na scdai d>stojece cene.	, 7.	J J	J
= Pristojbina za potne listine na	taktnrne cene-Grško jc povišana ua d^set drahem, po = Tvornica rokavic v Karlovcn.
današnjem uradnem kurzu 35 dinarjev.	V Karlovcn se je te dni ustanovila
= Pridelek sladkorja. Sladkorne to-	tvrdka M. Val?ič & drug, katera
varne v Nemčiji so v polnem obratu,	osnuje v najkrajšem času tvornico
Vsled ugodnega vremena napreduje	rokavjc. Tvornica bo izdelovala fine
= Steinbewovo podjetje oddano predelava s porne p«- Povodno Pe-	^ . iz„otav];ala rokavice. Last-
tujcem. V Beogradu se fmjovesU, sa « plačuje po^^20 ^^0je4JK	nika ri0VC tvrdko sta baron Rukavina da je minister za sume m rude dr. 22 rn°?ieit s rovega siaaicorja , Valr-ič.
Ivica Kovacevič za «0 let oddal v na- f racu"a na 22~24 milijonov cetnov, m Marko ValclC-__
.	, o.	_, torej okrog 8 milj. ccntov vec kot lan- —_____r
jem znano lesno Stembeisovo pod- sko Jle{o KNemii]a je ^iaJa v letih BOTZQ 29. OktObra.
jeiie v Dobrhnu i Bosn- o po- - lQ17/,8 191S/19 po 30 miP r:ntov ™ ZJiVroZt- ^ B-riin^567
ki se je preselil v Križevce. Sokol iz- IesS. To podjetje je predalo pred ?n lanskega leta. Nimajo pa n&b:nih
gubi z njim vrlega starosto, prebivalstvo pa dobrega zdravnika in pri jatelja.
*	Tatvina periea. Gdč. Ana Zupančič na Glincah je brez dovoljenja vzela gospej Amaliji štebijevi razno perilo in obleko v vrednosti 2350 kron kar je bila dal3 shraniti pri njej.
*	Kartografski zavod. Ministrstvo prosvete je dovolilo kartografu, profesorju Vladi Marinkoviču, da osnuje v Beogradu kartografski zavod.
*	Pisarniški koledar kot tedenski be-ležni in zaznamovalni zapisnik izdado za leto 1921. nekatere ljubljanske knjigarne.
*	D' Annunzijeva nezgoda. Reške dame so jjoklonile d' Annunziu velikega planinskega orla. D' Annunzio je ta simbol svojega junaštva hotel namestiti v velikanski kletki, izdelal je načrt, zgradba kletke je stala 25.000 lir. Ko je bila kletka gotova in je d'Annunzio že napovedal slavnostno usto-ličenje svojega orla, je orel vložil svoj protest in prav neslavnostno poginil. Tako je ostala kletka prazna in v hudobnih reških krogih se je pojavil predlog da bi bilo najbolje, ako se v zgrajeni kletk: ustoliči namesto (Mrla sam d' Annunzio.
' Hud mesar. Ljubljanski mesar Julij Klemene je zelo hud in pretepa rad vajence; zato se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi prestopka lahke telesne poškodbe, ker je pretepel svojega 181etnega vajenca Antona Gabriča.
*	Okraden vasovalec. Elektrotehnik Ivan Petrič iz št. Vida je Ijubco imel in vasovat k njej vsako noč je šel. Le-, pi Ivan je vasoval pri ljubici v Rav-nikarjevi ulici št 10. Zlobnež pa mu je zvečer, odjjeljal ob vrtni ograji pri-stavljeno, 3000 kron vredno kolo.
voj>o letno 400.000 m. lesa. Od ^ritfi zalog Hoiandska > preduci-30.000 r.kei j je imela bosanska vlada okoli SOO O^ t Be gija 22a.000 t 00 nnn i • t • -i i4. - n Francija 300.000 t. Na prckmorskih 28.000, ki 30 seda, pnsle v last nase ;ržiščih pJosebno na Kubi ^ cena slad.
države. Kakor je znnno. je bilo pri korja š!a nav,dol.' Tudi v Ncw Yorku ministru za šume 111 rude več ponudb notira sladkor 7.76 cents za funt (454 od raznih konzorcijev, ki so želeli g) napram 10.78 pred mesecem, prevzeti to podjetje v najem. Med j = Cehoslovaška francoska trgovska jaonudniki so bili tudi naši držav- pogodim, čehoslovaški trgovinski mi-ljani, a minister Kc-vačevie je na- . ^ster dr. Hotowec se pogaja v F-.-L.u pravil pogodbo z konzorcijem, v ka- j3 ^anereko vlado glede trgovske po-terem igra največjo in merodajno 'Todb^ Francija ne zahteva carinskih vlogo dunajski milijonar in velik	E
pristas Habsbnrzanov von Komer ;inffent obseRa večinoma luksusno bla-Dejstvo. da provzame dunajska tvrd-	- —
ka Steinbeisovo jx»djetje, ni le bosanska stvar, ampak eminentno državna zadeva, ker je to podjetje tako ogromnega obsega, da so ostala državna lesna jx>djetja v primeri s tem pritlikava. .Nerazumljivo nam je, kako je mogel minister za šume in rude izročiti to podjetje Avstrijcu von Kornerju. ki je priznan kot velik pristaš Habsburžanov in ki namerava spraviti v Boeno veliko število zagrizenih avstrijskih oficirjev in še eelo takih, ki eo bili oeebni služabniki habsburškega dvora.
= Notiranje dinarj* v Berlinu. V prihodnjih dneh prične na berlinski borzi notiranje dinarja Kakor se poroča, se ie zgodilo to vsled inirijative nemških
trgovskih krogov, ln želijo z našo državo čim tesneiš:h trgovskih stikov.
= Sladkor iz drlavne zaloge. Minister za prehrano bo iz državnih zalog preskrboval p sladkorjem, izdelanim v tovarnah v Cupriji in na Cukarici, v prvi vrsti okrožne odbore in aprovizačne zadruge. Sladkor se bo prodajal po 14 dinarjev kilo-
^^'ZMnski semenj v Maribora. Zadnji živinski semenj v Mariboru dne
go; radi tega ne kaže Češka preveč naklonjenosti ^a pogodbo. Poleg tega zahteva Francija pristop k madjidski konvenciji, ki regulira varstvo zr—*• Pogajanja se razstezajo tuJl na de-sekvestracijo premoženja sedanjih če--:os!ovaških državljanov.
= Davek na izvozni dobiček. Na češkem pripravlja finančni minister posebni davek na izvozni dobiček, ki ima nadomestiti davek na vojne dobičke.
= Iz mednarodnega urada dela. Upravni odbor mednarodnega urada dela je zboroval v Ženevi pod predsedstvom Arturja Fontaine. Ustanovi se posebna anketa, ki bo ugotovila zapreke in pogoje uspešne produkcije. Zlasti ima ugotoviti upliv, ki ga imajo na sedanje stanje produkcije socija^o-politični zakoni Razpravljalo se je tudi o predlogu mednarodne zveze rudarjev, ki zahteva ustanovitev posebnega mednarodnega urada za razdeljevanje premoga. Večina se je izrekla proti takemu uradu ker bi prvič moral poseči v suvereno moč tujih držav in ker je praksa pokauta, da niti malt razpeljeva Ino komisije niso unele uspeha. Odbor je sklenil pozvali gospodarsko sekcijo zvez narod sv, da ustanovi mednarodni statistični urad za cene in produkcijo, £Uram
rešta 717. Efekti.
Av*tr. . romia en ta ........
., iraiaka renta........
OinkJ kroo-ici .........
V. Aw!ri »ko to no po«. .....
i orike t>re£fce . .......
Madiui r« to J za !rg. in n ustr..
AnciOb&nba............
limkrciom............
tioianfka aemal ska banka . . . , Atsuo-0 T»ka banka ........
Z.Tro.tcneka banka.........
mžaTn* že tt/nioe.........
Inžna klena ...........
Alpino-.vontau .........
K ančka ind. tfrnžta........
iT tki ie'eau aioatr.....
180 -10« S0 108 50 *» M
1HO-— 1100-— »-»75 7«-— 5.W— »' 8i — 4X0' —
mar—
iOM--»70 r—
Praga, devize: Berlin 11.675 do 11.825, Newyork 87.75 do 88.75, London 317 do 319 Pariz 557.5 do 560, Milan 324 do 326, Beograd 246 do 248, Zagreb 61 75 do 62.75, Budimpešta 18.50 do 19.50, Varšava 26 do 27, Dunaj 1990 do 20.10, Sofija 97.75 do 98.75.
Ziiricb, devize: Berlin 8225, New-york 63.625, London 2199, Pariz 40.60, Milan 2375, Praga 730, Budimpešta 135, Varšava 195, Dunaj 195. žigosane 150. Bukarešta 1020.
Berlin, devize: Newyork 77.75, London 268. Pariz 490, Milan 290, Praga 86.50, Budimpešta 1625, Dunaj 23, novi 24. Zurich 1225.
Vremensko poročilo*
LiabMana M m na1 nvi-iam
t* okt M -kt
it. okt
i
jL
O o o
1. I«, ari »1. ari
741*8
7«"8 <«7
S.
n
it rs -tt
votran
moč. ser.Tzb
Nebo
del. obL
^redn ■ TiinjUi «mperwaB »t anraalna S-o. Viasanaka napoved: Lepo mimo hladna kt. man ^olnoe Tihaja daaea ob i tt lais a ob IU
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Ougovorni urednik Vit F. Jelene,

se prodajajo po znatno znižanih cenah.
Zaloga £jubljana-j}reg « «,
se dobijo Pri
A.K. Kregrar,"Ljubljana, Sv. Potra. 21-23. Zahtevajte ponudbo, tne »
Zaloga ivloarsklh ur ln delov, zlat-' aiae ln srisbrnlno, vsa popravila izvršim skrirao, staro zlato in srebro kapnjem. F.Ko-. roioo, tmr, Ljubljana, Sv.Flonjana al. 31.
227 M—C
orkoallkar-stvo FILIP PBI8T0U, hotofMalld, se priporoča.
m to—4
Prvovrstni atelje
Po «>io mmm
coni nova
dvobolesa,
plaičl,
zračnice,
Mai stroji bidno svetiljke, gorilei itd.
Sprejemajo se v popravilo dvokolssa ta rasni stroji pri BATJELO, Ljabljana, Stari trs »t 28. 322 11-5
proda.
i (preSan pliS) zadnje I mode, a« o ono Gorjano, trg., Kostni trg 3.
Avto
l/H 8F. - Počil, zi S
dobro ohranjen 390 3—1
u 28 115.090 Kron proda.
Henrik Kenda, Mestni trg 17.
Jadranska montanska družba
Brsojavl: „Honiana".	d. Z O. Z.	Telefon St 9.
Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J)
■ !,„_„;„ VM vrat« kovin, rudnin in kemikalij tsr vso indu-Prodaja in Kupuje strijske Isdelk«, spadajo&o v radarsko, fuilnarsko
na debelo: imp0rt.	Eksport.
„PANOMIA" v Ptuju
izdeluje po konkarenčnih cenah a modernimi amerikanskimi stroji vseh vrst
vijake, dele strojev in aparatov, vrši popravila teh ter dobavi iz inozemstva industrijatne izdelke.
S47 t_j»
Pmila en skoni bot kapo (i»room)
llUIIU OB in nova konjaka prsna
< oprana s nikelnastim okovjem po nizki ceni. — froda radi pomanjkanja prostora A. Soinlk, Ljubljana, Zaloška o. 21.
37 3 8—2
Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn —i- iz Prostej"ova (Češkoslovaška) =====
Glavna zaloga za kraljestvo SHS
Fran Derenda, Ljubljana
nudi po primerno znižanih cenah bogato zalogo vsakovrstne konfekcije za gospode« fante In dečke ter za vsakovrstne delavske sloje.	125 7
Trpežno blago.	Samo na debelo.
Strngarska in strojna ključavničarska delavnica
Ambrož-M®
•Hnbljana, TrnovsRi pristan It. IV
Cenjenim damam naznanjam, da
prodajam klobuke
radi opustitve obrti
SO% ceneje.
n®šisimie dobe ie poseben popust
385 3-3
Naznanjava slav. občinstva, ds sva otvo- ' vila strojno delavcloo ter vzaineva v j 'popravilo vsakovrstno kmetijsko Btrojo m orodja, kakor tudi mliaaka turbin- j
aka popravila, dalj j sesalks vseh vrst.- . - _. ,	.
in slc*r &0ZI HRIBAR, modni salon, Rimska cesta št. 6.
»sa r to stroko spadajoča dela in ae zaTe- I	'
snjeva z\ hitro in točno postrežbo. 362 2—1
ERJAVEC & TURK
trgovina
pri ,,Zlati lopati'1 (prej Kamerschmtdt)
"Ljubljana, Valvazoriev trg št 7
147 nasproti križevniške cerltve. 26—7
.prvovrsten, zdrav, debel in trpožen, izvir . jngoslovanskih najboljših krajev, oddaja
družba »./Jadran"
v Ljubljani, Dunajska cesta S,
vsak dan*v množinah od 200 kg daljo po K 1-90 liilogranj. Vreče za napolnitev se morajo prinesti s seboj. Pri večjem odjemu, celih vagonov, cena po dogovoru. 3^8 G—3
Ljubljana, Kolodvorska ulica 37.
i
je odprti
Židovski ulici e Se priporoča' Anton Babnik.
5iM®W KMETE«,
C0SULICH-LINE
tf ewYork-Buonos-Ayros-Bio di Janoiro San toa-Kontsvideo. »4 17-9 Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike iz Slovenije edinole pri:
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26.
Konkurenčne cene!
na debelo!
Vsakovrstna manufaktura
se dobi po uajslijih cenah pri tvrdki	112 20—15
BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 25 L
Lastni avto za prevaSsnJei
KonkurcnCne cene!
Usnjrska wm Sari Mik i
izdeluje zopet priznano najboljša nsnjata
gonilna jermena
za vsakovrstne stroje in pogone,
kože za prevleko mobilij
specialnega stroja in najokusnejših vzorcev.
3z9elki zajavčeso iz samega najboljšega asnja.
Angleška sekcija
Celovcu
prodaja
in sicer:
2 limuzine tipa TaIbot-Darracqy (6 HP.,
modre barve, z 6 sedeži, samonagonom, električnimi svetiljkami, nikljastim okovom, širokimi kolesi, kompletnim orodjem, garnituro na kolesih, kakor nove, stalno v porabi
2 odprta voza, tipa Taibot-Darracq, 16 HP., s 5 sedeži, samonagonom, električnimi svetiljkami, niklastim okovom, modro barvana, z orodjem in kompletno garnituro koles, v izvrstnem stanju.
8 motornih koles, tipaTriumph, 3% HP.,
z orodjem, ozkimi kolesi, in ventili v dobrem stanju.
Zračne cevi in plašče, ki spadajo k tipu Fiat, model 2. 15 do 20 HP., k tipu Fiat tovorni auto model 15 Ter.. 25 HP. ter k tipu Talbot-Darracq, 16 HP., kakor tudi posamezne dele. spadajoče k navedenim tipom.
Tri odprte potovalne avtomobile tip Fiat 2, 15 do 20 HP., 1 sivo, 1 zeleno, 1 belo barvan, v izvrstnem stanju, kompletne, z Fiat električnimi svetiljkami, cevmi in plašči, ognjezavarovalno napravo, orodjem, stekleno ploščo proti vetru, streho itd.
Dva tovorna avtomobila tip Fiat 15 Ter., 35 HP., kompletna, s platneno streho, ozkimi kolesi, ognjevarstveno pripravo, generatorjem, svetiljkami, orodjem itd. v izvrstnem stanju.	391 s-i.
iT, J
ff
UNION
Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, LJubljana.
M Ljubljana-Spodnja Šiška
priporoča svoje Izborno pivo v sodcih in stekle-nlcalt. Dobe se tudi tropine bi sladne (Ime, ki J so kot živinska piča zelo priporočljive. 43 52-10]
renska banka:
sprejema vloge na kamine knjižice, žiro in Druge vloge pod najugodnejšimi prevzem vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. 11
geograD, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, g Ijnbljaaa, jifaribor, JKetkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Wien.
9 58-10
Jtelovne zveze z mml večjimi kraji v to- h. hnzessta.
e