Kiro Gligorov GIBANJE GOSPODARSTVA V L. 1955 Najbolj splošno sliko n gibanju gospodarstva hi nam dal pres1 -t) podatkov o proizvodnji, zapo le-nosti in proizvodnosti dela. Ce proizvodnja raste, Ce se obscg zaposlenih povečuje ob ugod-nem glbanju proizvodnosti dela — razpolaga skupnost s poveča-no količino blaga, dohodki za-poslenih rastejo, v proiz-od" 'I in prometu blaga je udcleženo vefjc Sttvilo dclavcev ln uslut-bencev, kar prispeva k splošne-mu povcčanju naotonalnega do-hodka. Preglejmo te osnovne podatke: Skupna proizvbdnja (industrl-ja, gozdarstvo in gradbeniitvo — brez kmeti.|stva) je v Sc Hh me-secih lctošnjega leta narastla ca 22 odstotkov v primerjavi s prv polovlco lanskc blaga. Toda za naše nadaljnje ocene gospodarskega gibanjn je važno ugotovlti sestav (strnkturo) tega blaga. Ali gre pretežno za lnvesticijako, potroS-no blago, all pa ca blago, ki Je namenjeno za nadaljnjo prota-vodn.to (surovine, pomoini ma-terial). Če znova vzamemo aa osnovo prlmer.iave leto 1952, doblmo tole gllko: (Indeks) 1052 1953 1054 19u5 (I. polletje) 1. Srcdstva dela 100 130 135 139 2. Material za reprodukcijo 100 108 124 141 3. Potrošno blago 100 113 130 136 Kot je znano, je po vojni za-radl hitrega procesa industriali-zacije prišio do velikega porasta proizvodnje sredstev dela. Med-tem ku je proizvodnja potroSne-ga blasa do lela 1952 porastla za 42 odstotkov. se je proizvodnja sredstev dela povečala za 482 odstotkov. To je tudi razumlji-vo, saj vemn, da je v industriji predvojne Jugoslavije prevla-dovala lahka industrija. dočim je bilo treba skoraj oclotno in-vesticijsko opremo uvažatl, Ta odnoa se je, kot vidimo, že do leta 1952 temeljito spremcnil. Od leta 1952 ima eibanje proizvod-nje znatno enakomernejšo struk-turo. Glede na porast zapoalenih v gospodarstvu v zadnjih dveb letih (1953 in 1954) za okrog 250 tisoč, je ta tendenca popolnoma ugodna in priča o skladncjlem razvoju proizvodnjc. Sestav pro-Izvedenega blaga je potemtakcm tak, da omogoča porast tako osebne kot investicijske potroš-nje. Tak razvoj proizvodnje omo-goča tudl porast zaposlenosti v gospodarstvu. V letu 1953 se je zaposlilo v gospodarstvu 83.000 novlh delavcev in uslužbencev, 1952 1. PrnlzTodnia, (skupna, brez kmctijstva) 100 v tem: 2. industrija 100 Zaposlenost: 1. v proizvodnji (skupnl brez kmetijstva) 100 2. v industriji 100 Gornje Stevllke kažejo stalno povečanje proizvodnostl dela, pri černer je blla ta tendi >ca v letn 1954 nekoliko porasnejša, kar se razlaga s ¦iisteinon« na?;ra-jevania v gosnodarstvn, ki je bll v tem letu neugoden «a vzpod-bnjanje proizvodnostl de!a. Da bi 'oila ocena bnlj rcalna, ie tre-ba u:>aStevati. da ie v tem !et« zatv-Jo ouratuvati precejžnje šte- v letu 1954 celo 163.000, a v pol leta 1955 je bllo samo v inda-striji 97.000 novih delavcev in aslužhencev. Ceprav za ostala podrof ja primanjkujejo podatki, lahko z gotovostjo trdlmo, da bo glede na večjo dlnamiko zapo-slovanja v drugem polletjn, lan-skoletnl obseg caposlltve v go-'podarstvn dosežen. Tak letnl prlrastck novozaposlenih, ne ra-iunajoi novozaposlene izven go-;mdarstva, presega letni pri-rastek aktivnega preliivalstva In omogota postopno odvajanje od-veLne delovne moM z vasl. (Let-nl prlrastek skupnega prebival-stva znaša 280 do 300.000, od tega ae rafnna 46,3 odstotka aktivne-ga prrbivalstva). Vgodna ten-denca glede zaposlenostl prebi-valstva se torej nadaljuje tndl r letu 1955. Ceprav dejstvo porasta zapo-sleuosti satno po sebl smatramo kot pozitlvno, ga lahko bolj po-polnoma occnimo šele takrat, ko proučimo tendence v proizvod-nosti dela. Ce opazujerao to gi-banje nd leta 1952 dalje, odkrije-mo naslednje tendence v sibanjn proizvodnosti dela (indeksi): 19:3 1954 1955 (I. pol.) 114 129 138 111 127 14« 107 129 12» 106 121 133 vilo novih tovarn, ki s svojiml «odcbnimi stroji omogorajo po-rast proizvodnosti dela. To do-kazuje, da bl bil ob boljši nrga-imaolji in uspeSnejSern izkorl-ičanju sredstev prolzvodaje po-rast lahko Se večji. Tak porast proizvodnje 'n i»-pnslenosti Je izzval odgovarja-itr''. norast prometa in izmenjave blaga. Prvo polletje ni bilo ugodno ca opazovanj- razvoja kmetij-«tva, ker je na kmetijsko pro-tsvodnjo treba eledati v sklooo Gibanje izvoza in uvoza v času od meseca januarja do ju-lija 1955 v primerjavi z izvozom in uvozom xz leta 1954. Zgornji vagoni označujejo izvoz, spodnji po uvoz, ki je znatno večji celotnega gospodarskega leta. V prvem polletju so večidel pri-Sle do izraza posledice lansko-letnc slabe letine, kar je kljub dokajšnjemu porastu industrij-skega blaga in uslug moralo pu-Bliti sledove na cenab in potroš-nji prehranbenib proizvodov. Nova letina V kmetijstvu, v go-spodarskem lctu 1955-56. je dokaj boljša od lanskoletne, zlasti pa se lahko pričakuje ugodna letina koruze v primeru, fe bodo v na-daljnjih 20 dneh vremenskc pri-likc ugodne. Potemtakem letoš-Dja lctina obeta večje količine prebranbenih proizvodov, kar po svoji strani povečuje r n-ložljivi obseg blaga. Tako ocenjen obseg proizvod-nje in razpoložljivega blaga daje osnovo za notranjo potrošnjo in Izmenjavo z inozemstvom. Da bi mogli ugotoviti okvire domače tako povečanih dohodkov itd. potrošnje, je treba poprcj videti Anaiiza proračunskih izdatkov cbseg uvoza in izvoza in tenden- odkriva širjenje izdatkov kul-eo eibania izmenjave z zamej- turnega, socialnega in podobne- ga značaja, ki zahtevajo dokaj-šnje absorbiranje sredstev. ~rl investicijah se kaže tendenca 6im več.Jega trošenja akumulira-nih amortizacijskih in ostalib skladov. Nedvomno je, da ima razvita država večjo potrebo po hitrej-šem napredovauju. Toda tega ni moč doseči s takim porastom, ki z onemogočanjem formiranja najpotrebnejših zalog prepreču-je ustaljenejše odnose na iržišču. Izvoz je moči po svoji strani zožiti na korist potrošnje samo začasno, ker čcz določen čas po-manjkanje deviznih sredstev za uvoz odreja mcjo možnostim do-mafe proizvodnje, a s tem tudi potrošnje. stvom. Na tcm ncnavadno važ-nem sektorju pa trčimo ob po-datke, ki povzročajo zaskrblje-nost. V nasprotju z ugodnim gibanjem zadnjega lcta, Ictos izvoz ne samo da ne izpolnjuje prlčakovanj, vsebovanih v druž-benetn plann, temveč je pod ravnijo leta 1954. Stvar z uvo-zor*i pa je povsera drugacna. Uvoz namreč raste in to ne sa-mo zaradi povcfanih potreb V živežu zaradi lanskoletne slabe letine žitaric, temveč tudi na vseh ostalih podroCj h. Posledice tega pojava se vidijo iz global-neg pregleda deficita plač" te bilance za 7 meseccv letošnjega leta, nasproti 7 me«=ecem lanske-ga leta. Da bi bila primerjava bolj realna, odbijmo ves uvoz iz lan:ke in letošnje tristranske pomoči, ker je le-ta izredna in se v večini sestoji v živežu. 1. VII. 1954 1. VII. 1955 1. Izvoz 39.338 37.848 'L. Uvoz (po odbitku tristranske 44.149 S4.739 pomoči) B. Deficii v plačilni bilancl 4.811 16.891 Kot kažejo številke, smo, ne računajoi uvoz iz tristranske pomoči, uvozili za okrog 17 mi-lijard več, kot pa izvozili, a v odnosu na lansko leto se ta raz-lika povečuje za 12 tnilijonov. Nc glede na posledice tega po-java le-ta na prvi pogled kaže, da je, kl.iub dokajšn.iemu pove-oanju blaga iz domače proizvod-njc, prišlo do povečanja blaga za domačo potrošnjo iz nvoza (ta nvoz je, razumljivo, deloma tudi omogočil tak porast domače pro-Izvodnje). Ob takem gibanja proizvodnje ce takoj postavlja vprašanje: kaj je vzrok porastn cen ko proiz-vodnja raste, in to precej naglo, blagovnl fondi pa so v državi, gledc na lansko leto, Sc poveča-ni. Ce upoštevamo, da se zaloge, kl so v rahlem porastu, niso to- liko povečale, da bi absorbirale te količine blaga, tedaj je treba vzrok skoka cen iskati v obsegu in smereh notranje potrošnje. V poročiln zveznega izvrSnega sveta o razvoju gospodarstva v obdobju januar—maj, ki je bilo podano v mesecu juliju Zvezni ljudski skupščini, je poudarjeno, da je značilno za glbanje osnov-nih kategorij potrošnje (investi-cijc, proračunska in individualna potrošnja) da od 1952. leta sem rastejo hitreje od proizvodnje. Pri tem je posebno značilen skok proračnnske in invcsticijske po-troSnje. Te tendence so se nadaljevale tudi v prvem polletju leta 1955 v odnosu na isto obdobje lanskega leta. Nekaj številk to dovolj ilu-strira: (indeks). 4952. 4953 1Q5i( 4955 Gibc.:ije zaposlenosti v obdobju od leta 1952 do 1955 izven in- dustrije (brez poljedelstva) Zaradi vsega tega je Zvezni lzvršni svet nedavno podvzel ukrepe za zožitev razpoložljivib sredstev za neke oblike potroš-nje, kot so na primcr: izkorišča-nje amortizacijskih in ostalih 1. polletje 1954 1. Denarni izdatki prebivalstva 100 2. Skupne investicije J00 3. Proračuuska potrošnja 100 Gledano globalno, lma naSa skapna potroSnja tempo porasta, ki ne omogoča ustrezajoči po-rast izvoza. Domafe tržišče raz-poiaga s tako kupno moejo, ka-tera lahko absorbira tudi del blaga, n&menjenega za izvoz in normallziranje zalog, brez kate-rib je težko obdržati stabilnejše odnose cen na tržišču. Tak su-marni pogled na razvoj potroš-nje ne dopuSča, da bi se anali-zirale nenavadno zanimiTe raz-vojne tendence znotraj posaraez-nih kategorij potrošnje, kar zasluži v listu poseben pregled. Taka podrobncjša analiza " ( pokazala, da raste potrošnja zaposlenih v gospodarstvu ia raznih dodatnih virov izven rcd-nega delovncga mesta — dokaj-Šen porast honorarjev itd., na-aalje zelo na.glo povečanje do-hodkov kmctovalcev, ne da bi bil vzporedno plačaa dav-ck U 1. polletje 1955 125 141 119 -1052 1953* 1954 4955 Gibanje zaposlenosti v indu- striji (brez poljedelstva) v letih 1952, 1953, 1954 in 1955 Gibanje industrijske proizvod-nje v času od leta 1952 do 1955 skladov, predpisovanje pogojev ia odpočenjanje investicij, par-ticipacije in garancije za obrat-na srcdstva, poostritev pogojev za izkoriščanje kreditov od strr.-ni proračunskih ustanov in usta-nov g samostojnim financira-njem, dalje ukrepe za naplačilo davkov, regnliranje izvoznib cen itd. Ti ukrepi bodo pripomogli k zoževanjn razširjene osnove do-mače potrošnje in zmanjšali možnosti za nadaljnje formira-nje nove kupne moči z nekon-troliranim kreditiranjem ali po-vcčanjem ccn. Oni naj bi omo-gočili, da bi prišli s pomočjo prakse do šlrSih nafelnejSih od-ločb in ukrepov, ki bodo kot trajni instrumcnti našega siste-ma preprečevali nenorraalno povečevanje potrošnie v celotl in na posameznih sektorjih.