Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so poslali papežu za Božič 50tisp<5 gld. in odredili, da se je poslanik pri sv. stolici, grof Revertera, vrnil v Rim. — NaSi in ogerski ministri so imeli več dnij pogovor o pogodbi. Šlo je vse gladko; seveda, ker so naši proti Madjarom premehki. — Na shodu krščanskih avstrijskih delavcev so sklenili, da bo tak shod vsako leto. Geško. Zdaj so začeli tudi poljski listi svetovati cesarskemu namestniku, grofu Thunu, da naj odstopi. — Nemci zahtevajo, naj se voli po narodnostih v deželni odbor, ne pa po stanovih. Toda Gehi hočejo v to le privoliti, ako se tako voli ludi na Moravskem in Šlezijskem. Štajarsko. V Gradcu je bilo v težko ječo obsojenih več odličnih oseb zaradi nesramnih hudobij. Takšna je torej tudi toli hvalisana nemška kultura? — Namestnija je potrdila pravila novega katol. delavskega društva v Knittelteldu. KoroSko. Deželni glavar je pri otvoritvi deželnega zbora poudarjal, da se otroci že v šoli naj vadijo čednoslnega življenja. Kmalu nato pa so liberalni poslanci zavrgli knezoSkofov predlog, naj se krščanski nauk uči tudi v višji realki. Tako sodi in ravna liberalna painet. Kranjsko. Dae 3. jan. je v deželnem zboru bil razgovor o ugitacijah pri zadnjih deželnozbordkih volitvah. Začel je liberalec Janko Kersnik. Dr. Ivan Tavčar se je norčeval iz presv. Rešnjega Telesa, Ivan Hribar pa je tako udrihal po duhovnikih, da je tudi štajarske v srce zabolelo. — V Radovljici se ustanovi mestna hranilnica. — V Kamniku so prometu izročili novi, sila dragi most črez Bistrico. Primorsko. Na Krasu sta bila dva deželna poslanca izvoljena proti volji društva >SIoga«. Ko se je te dni uslanovil v Goriei klub slovenskih deželnih poslancev, pristopila sta tudl ta dva. Vsi Slovenci hvalijo to edinost, ki je zlasti ondi potrebna proti mali lahonski večini. .Tirolsko. Halijanski poslanci n ¦ pridejo v dež<-lni zbor. Vlada 'lujda hoče, in je bil vodno p-i; 'li. in za!<> oli tej izguin srčno žalujcinu Slovenci z dalmalinskimi brati. Hrv.aško. Ogerska vlada hoče na Reki uvesli madjarski zemljeknjižni red. In k teinu bode molčal hrvaški sabor, ker imajo v njem večino inadjaroni. — Vrli zagrebški list »Obzor« je bil lani zuplenjen 060 krat. Tako strahuje madjaronska vlada pošteno hrvaško časopisje. Vnanje države. Rim. Sv. oče so o Božiču darovali rimskim revežem 15tisoč lir. — Papež izdajo novo okrožnico na fTrčilrg rn''Vnln!l- se 101*.^.^...,^/ uOkaZt^vuiu rimsko papeštvo in pobijali razkolniški presodki. Ftancosko. Panamski goljuf Arton bržčas ne pride pred porotnike; kajti ondi utegne izdati nad sto poslancev, ki so se dali podkupiti pri panamski slepaFiji in goljufiji. Kjer ni sv. vere, ondi tudi ni vesti. Angleško. Angleži so v hudih škripcih ne saino v Ameriki zaradi republike Venezuele, ampak tudi v južni Alriki. Ondi je angleški oskrbnik matabelske dežele Jameson s silo udrl v traansvalsko republiko. Ker sta takoi ugovarjali Nemčija in Francija, dela se ai> gleSka vlada čisto nedolžno, <5eš, Jameson je to storil na svojo roko. Srbsko. Skupščina -je sklenila novo postavo o preosnovi vojske, in kralj je postavo v eni uri potrdil. To je Slo sila naglo. Ko bi le lako naglo mogli dobiti denarja na posodo! In tega potrebuje Srbija, ako se količkaj hoče spomladi mešati v turSke pomatije. Turško. Krvavi nemiri so bili v Urfi in Diabekiru v Aziji. Bile so strašne grozovitosti. Zakrivili so jih turSki vojaki, ki so poklali okoli 3000 ljudij. — Vlada severoameriških zedinjenih držav zahleva od turške vlade, naj poravna škodo, kar so je imeli Američani v Turčiji. Azija. Na otoku Formosa v dalnji vshodni Aziji je nastal punt. Na novega leta dan je napadlo lOtisoč ustaSev okraj Thaipe, vendar so jih vladne čete razpršile. Bati se je, da v kaketn drugem kraju ne For> mosi nastane upor. Afrika. Jamesona, ki je s 700 moži udrl v transvaalsko republiko, je zlahka premagal predsednik te republike, Kruger. Teinu je nemški cesar takoj častital, kar Angleže hudo jezi. Angleži naj pomnijo, da se prosta dežela, čeprav je ondi toliko zlatih rudokopov, kar meni nič tebi nič ne sme prisvojiti. Amerika. Špancem se na otoku Kuba zopet prav slabo godi. Ustaši so obkolili glavno mesto Havano in je utegnejo v kratkem zasesti. Španski maršal Martinez Gampos je hotel svojočast odložiti, pa vojno ministerstvo ni tega dovolilo. Španskih vojakov je na Kubi 120 tisoč, ustaSev pa bojda samo 20tisoč; toda tem na skrivnem pomagajo ostali Američani.