Leto LXIX Štev. 185 V LJubljani, v petek, 8. avgusta 1941-XIX p""— • Prezzo — Cena L 0.70 SLOVENEC Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, u inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inaerate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja dan zjutraj razen ponedeljka ta dneva po prazniku. g Uredništvo la uprava! Kopitarjeva 6, Ljubljana. = | Redazione, Amministrazlone« Kopitarjeva 6, Lubiana. = i Telefon 4001—4005. I Abbonamentl: Mesa 12 Lire: Eitero, mete 20 Lire, Edizione domenica. anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C C. P.i Lubiana 10.650 per gli abbo-namentir 10.349 pel le inserzioni. Filiale! Novo mesto. Concessionaria eseluslva per la pubblicfia di provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Uspehi na bojiščih na vzhodu so bili objavljeni s posebnimi poročili Ogromne številke o sovjetskih izgubah in nemškem vojnem plenu Včeraj so bila izdana naslednja izredna poročila nemškega vrhovnega poveljstva: 1. Ko je skupina vojska pod poveljstvom maršala von Loeba po trdih bojih izsilila prehod čez Dvino med Dvinskom in med Rigo ter rešila Le-tonsko sovražnika, ji je pripadla naloga, da stre Stalinovo črto vzdolž letonsko-sovjetske meje ter se hkratu bori s sovjetskimi 6ilami, ki so bile na Estonskem. 2. Na osrednjem odseku spodnjega bojišča je skupina vojska pod poveljstvom maršala von Bocka izbojevala veliko bitko za Smolensk. Prostor, čas in trajanje boja dajejo tej uničevalni bitki zoper sovjetsko vojsko poseben zgodovinski značaj. V približno štirih tednih boja so armade maršala von Klugeja, armadnega generala Straussa, armadnega generala barona von Weissa ter oklepna skupina pod zapovedništvom armadnega generala Hotha prizadele sovražniku strahovite izgube. Uničenih ali zajetih je bilo okoli 3100 oklepnih voz, 3120 topov ter nepregledna množina vojnih potrebščin. Pri tej zmagi je odločilno sodelovalo letalsko bro-dovje maršala Kesselringa. Sovjetsko letalstvo je na tem odseku izgubilo 1908 strojev. Podrobnosti o razvoju te bitke bodo podane v jutrišnjem poročilu vrhovnega poveljstva. 3. Ce se številkam, objavljenim s posebnimi poročili 11. julija, prištejejo nove številke o sovjetskih izgubah, je razvidno, da je bilo vsega skupaj do zdaj zajetih ali uničenih 13.345 oklepnih voz, 10.388 topov, 9082 letal, ujetnikov pa je 895.000. Doseženi uspehi pa mnogo presegajo najdrznejša pričakovanja. Treba je upoštevati, da so krvave sovražnikove izgube večkrat višje od števila ujetnikov. Enote vojske, oddelki SS ter letalstvo so do-zdaj izpolnili nadčloveške junaške napore in pokazali spričo sovražnika, ki se brani s tako zagrizenostjo, veliko borbenost. Boljše nemško poveljstvo, nedosegljiva kakovost orožja, popolna izurjenost čet, zlasti pa junaštvo nemškega vojaka, so omogočile uničenje teh mogočnih sovjetskih oboroženih sil. Zlasti je treba poudariti pohode pehotnih divizij, ki so v boju morale prekoračiti več kakor 1000 km ozemlja. Te operacije eo bile mogoče zaradi popolne organizacije obveščevalne službe in zaradi organizacije zaledja. Železniško omrežje na zasedenem ozemlju je že danes skoraj v celoti obnovljeno prav do fronte. Nemške vojne sile, zavedajoč se svoje premoči in prepričane o končni zmagi, razvijajo zdaj novo razdobje operacij, ki so ga začele z vrsto velikih zmag. Stockholm, 7. avgusta, lp. V noči od srede na četrtek so nemška letala v večjih skupinah bombardirala sovjetsko prestolnico. Kljub močnemu protiletalskemu ognju je nemškim letalom uspelo, da so zmetala nad Moskvo eksplozivne in za-žigalne bombe, ki so povzročile razdejanje in več požarov. Berlin, 7. avgusta, lp. Nemški poročevalski urad razlaga in dopolnjuje včerajšnja izredna vojna poročila vrhovnega poveljstva in pravi, da so v silovitih in nadvse okrutnih bitkah Sovjeti izgubili nad 3 milijone mož, torej skupno z ujetniki vsega 4 milijone mož. Ta ogromna številka se zdi razumljiva, če se upošteva razsežnost bojišča v vsej njegovi izredni globini. V peklu na vzhodnem bojišču je bil torej uničen velik del sovjetske vojske in ogromno vojnega materiala. Vojne operacije na Vzhodu se torej nadaljujejo ugodno in so stopile v novo razdobje. Helsinki, 7. avg. lp. Sovjetski bombniki so napadli Lappenratto in Lauricale, toda bombe niso napravile mnogo škode. Finski lovci so sestrelili 7 sovjetskih bombnikov. Samo eno finsko letalo se ni vrnilo. Berlin, 7. avg. lp. Nemško letalstvo je dne 5. avgusta uspešno napadlo sovjetske pomorske sile v vzhodnem delu Baltskega morja. Na obali so bombe zadele municijsko skladišče, ki je zletelo v zrak, prav tako pa je bila zadeta tudi ena sovjetska utrdba. Istega dne je nemško letalstvo napadalo sovjetske artilerijske postojanke. Na osrednjem bojišču so bombe zadele v polno tri sovjetske baterije in štirje sovjetski topovi so bili izločeni iz boja. Nemška letala so za sovražnimi črtami napadla tri sovjetske oklepne vlake. Med tem napadom so bombe en vlak zadele v polno in ga hudo poškodovale. Na južnem odseku bojišča so letala napadala zbiranja sovjetskih čet, postojanke topništva in poljske utrdbe. Pet sovjetskih tankov je bilo uničenih in 6 baterij izločenih iz boja, V zrak je zletelo tudi eno municijsko skladišče. Med napadi na zaledje sovjetskih čet je , bilo uničenih okrog 100 tovor, avtomobilov. Italijanske čete so prešle v napad Bojišče v Ukrajini. 7. avgusta, lp. Da nes zjutraj so italijanske čete na vzhodnem bojišču prešle v napad. Nemško vojno poročilo Ogromna bitka pri Smolensku končana Hitlerjev glavni stan, 7. avgusta, lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Kakor je bilo že objavljeno s posebnimi poročili, je armadna skupina generalnega feld-maršala von Bocka s sodelovanjem letalskega brodovja generalnega feldmaršala Kesselringa veliko bitko pri Smolensku zmagovito do konca dobojevala. Pri zmernih lastnih izgubah so sovražne krvave izgube izredno velike. Zajeli smo približno 310.000 sovražnih vojakov, zaplenili pa 3205 tankov, 3120 topov in nepregledno vojno gradivo. Sovjetsko letalstvo je izgubilo 1098 letal. O poteku bitke lahko sedaj še naslednje poročamo: še pred koncem dvojne bitke pri Bialistoku in Minsku so hitre skupine armade in SS-oddel-kov naletele na Stalinovo črto, ki je bila močno zavarovana, in sicer je sovjetska vojska za Dnjeprom in gornjo Dvino imela na razpolago močno utrjene kraje Mogilev, Oršov, Vitebsk in Polock. Med hudimi boji se je na obeh straneh Po-locka posrečilo zgraditi oporišča v zaledju. Dne 11. julija je bil zavzet Vitebsk in žilavo hranjeni odsek ob Dnjepru južno od Mogileva in Orše po načrtnih krajevnih presenečenjih ter napadih onstran reke prebit. V naslednjih dneh so hitri oddelki prodrli ob obeh straneh ceste Orša-Smolensk v široki fronti proti vzhodu. Dne 16. julija je bil zavzet Smolensk, ki ga je sovražnik izredno žilavo branil, in sicer ga je zasedla motorizirana pehotna divizija v boju s krilnim orožjem. Smolensk je ta oddelek tudi držal proti neprestanim sovražnim napadom. Skupine tankov so se z motoriziranimi di-vizimaji prebijale v smeri proti jugovzhodu, severovzhodu in vzhodu od Smolenska kljub najhujšim napadom in ta prodor je bil razširjen, medtem pa so pehotne divizije v izrednih bojih in silnih pohodih kljub stalnim napadom s krila prevzele obkoljevanje sovražnika, ki so ga hitre divizije prebile in razredile ter v manjše za boj bolj gotove skupine razbile. Tako je na prostoru, ki je bil širok 250 kilometrov in 150 kilometrov globok nastala silo- Due cacciatorpediniere nemiche colpite II Quartier generale delle forze arrnate comunica: Nostri velivoli siluranti hanno attaccato nel Mcditerraneo orientale una formazionc navale nemira colpendo con siluro due cacciatorpediniere. Ncll' Africa Settentrionale sul fronte di Tobruk un reparto nemico che ten-tava di attarcare le nostre posizioni del setto-re orientale della piazza t stato prontamente contrattaccato dalle nostre truppe e costretto a ripicgarc con perdite. Formazioni aeree dclFAŠse hanno bombardato apprestamcnti difensivi magazzini e opore portuali della piazza di Tobruk provo-cando incendi ed esplosioni e ccntradno una nave che stazionava nel porto. Hanno inoitre bombardato una base acrca nemica. Nell' Africa orientale 1'aviazione avversaria ha bombardato nuovamente l'abi-tato di Gondar causando cinque feriti tra la popolazionc indigena. Nella notte sul sei velivoli britannici hanno lanciato alcune bombe su Augusta c Catania: un morto e alcutii feriti. Un nostro semmergibile al comando del tenente di vascello Giuliano Prini ha affondato in Atlantico due piroscafi per comple-ssive undicima tonnellate. vita bitka, v kateri so poleg Smolenska bile f[lavne točke Vitebsk, Polock, Nevel in Mogi-ev. Z drznostjo obupa in s krvavimi žrtvami so se sovražni oddelki skoraj 4 tedne trudili vzdržati, medtem ko so jim dovažali nove čete za boj ali pa da bi razbremenile preizčrpane oddelke. Vsi sovražni poskus; pn so se ponesrečili zaradi okretnosti in žilavosti naših čet. Usoda sovjetskih oddelkov, ki so bili obkoljeni med Dnjeprom, Dvino in Slomenskom, je bila zapečatena. Zahvaliti se je treba nadmoči nemškegu vodstva, pobudi in vodstvu, kakor tudi drznosti in izdržnosti čet, da je bil tukaj dosežen kljub težavnim razmeram za dovoz uspeh, ki je izredno velikega pomena za nadaljevanje bojev. Letalstvo je pri tej zmagi odneslo odličen delež. Pri neprestanih poletih so nemške letalske skupine opravljale izvidniške naloge za boje na suhem, lovci, strmoglavci in bojna letala z izvidniškimi letali za dolge polete so med najtežjimi okoliščinami izvajali svoje naloge proti sovražnim rezervam in proti obkoljenim sovražnim oddelkom. Letala so povsod odločno posegla v boj, kjer je šlo za to, da mora bili zlomljen sovražni odpor, kjer je bilo treba zlomiti sovražne protinapade ali pa iz zraka izločiti skupno s protiletalskim topništvom sovražna letala. Pri tem je bilo uničenih 126 vlakov, 6 oklepnih vlakov, na tisoče motornih vozil in 15 mostov. Tudi v boju proti bunkerjem in topovskim postojankam ter v boju proti sovražnim tankom je letalstvo zelo uspešno sodelovalo. Pri poteku teh silovitih bojev so slavno sodelovale armade generalnega icldmaršala von Klugeja in generalnega polkovnika Straussa ter von Weichsa, tankovske skupine generalnega polkovnika Guderiana in Totha, kakor tudi letalske skupine letalskih generalov Lohtharja in von Richthofena. Močnejše letalske skupine so ponoči zopet napadle Moskvo. Bombe so zadele mnogo prevoznih sredstev. Ob kolenu Moskve in vzhodno odtod je nastalo mnogo velikih požarov. V boju proti angleškemu oskrbovalnemu bro-dovju so letala v noči na 7. april ob angleški vzhodni obali potopila trgovsko ladjo z 10.000 tonami. V vzhodni in srednji Angliji so letala z dobrim uspehom bombardirala razna letališča, prednje stražarske ladje pa so ob Kanalu sestrelile angleški bombnik. V Severni AIriki so nemška bojna letala z bombami težke vrste zadela skladišča in razne naprave pri Tobruku in Marsa Matruchu. Večja skupina letal je napadla pristaniške naprave v Suezu. Sovražnik je ponoči na raznih krajih zahodne in jugozahodne Nemčije metal zažigalne in rušilne bombe. Prebivalstvo je imelo nekaj smrtnih žrtev in nekaj ranjenih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo 5 angleških bombnikov. Vojno poročilo štev. 429: Dva sovražna rušilca zadeta Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Naša torpedna letala so v vzhodnem delu Sredozemskega morja napadla sovražno pomorsko skupino in so torpedi zadeli dva rušilca. Severna Afrika: na bojišču pri Tobruku je bil odločno odbit sovražni oddelek, ki je skušal napasti naše postojanke v vzhodnem dolu trdnjave in je bil hitro odbit od naših čet in prisiljen umakniti se z izgubami. Letalski odelki osi so bombardirali obrambne naprave, skladišča in pristaniške naprave v trdnjavi Tobruk, kjer so bombe izzvale požare in eksplozije in je bila zadeta ena ladja, ki je bila zasidran« v pristanišč". Letala so prav tako bombardirala eno sovražno letalsko oporišče Vzhodna Afrika: sovražno letal- stvo jc znova bombardiralo Gondar, kjer je domače prebivalstvo imelo 5 ranjenih žrtev. V noči na 6. avgust so angleška letala vrgla nekaj bomb na Avgusto in Catanijo. Eden mrtev in nekaj ranjenih. Naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Giuliana Primija jc potopila na Atlantiku dva parnika, ki sta imela skupaj 11.000 ton. Letalski napad na Malto Na bojišču, 7. avgusta. Ip. Ponoči so italijanski bombniki znova napadii otok Malto. Rušilne in zažigalne bombe so v velikem številu padale na letališče Micabbo, naprave na letališču in na druge rilie. Mespčinn ip letalcem Honuščala. da so točno ugotavljali cilje. Protiletalsko topništvo ie zelo močno odgovarjalo. En italijanski bombnik se ni vrnil na svoje oporišče, ad Pacilik Bruno Mussolini Slavna smrt junaškega letalca Rim, 7. avgusta. Danes dopoldne ob desetih je * bližini letališča sv. J»i«ta pri Pis| padlo na fla novo sfirinictcrao letalo-bombnik pri poskusnem poleta za skorajšnje vojne akrije iz razlogov, ki do sedaj šc niso docela pojaa-njeni. Pri tem so našli slavno smrt: kapitan Bruno Mussolini, poveljnik eskadrilje, poročnik-pilot Franceseo Vitalini in narednik-strojničar Angelo Tresini, ranjeni pa so bili poročnik-pi-lot Domenico Musti, električni strojnik Ricardo Botardi, prvi strojnik Artur Petineli in prvi strojnik Luigi Turco ter delavec Severino Cium-brineli. V tej veliki žalosti, ki je zadela Duceja, Ustanovitelja Imperija, sočustvuje prebivalstvo naše pokrajine in Ljubljana prav tako, kakor ostala središča Italije. Slavna smrt junaškega sina, ki žrtvuje tudi življenje za Domovino in njeno veličino, naj bo vzvišena tolažba velikemu očetu in svetal zgled veličastne domovinske ljubezni! Bruno Mussolini se je rodil r Milanu dne 22. aprila 1918 in ko jc bil 17 let star, je ie iinel letalsko diplomo ter so je kot prostovoljec prijavil za bojišče v Vzhodni Afriki. Med vojno za Imperij se je udeleževal mnogih napadov ter se je odlikoval s svojo drznostjo in sposobnostjo. Pogosto se je vrnil na svoje oporišče i letalom, ki je bilo zadeto od strelov. Med vojno jc opravil 250 ur poletov in je izvedel SO vojnih dejanj. Odlikovan je bil z vojaško kolajno za vojaške zasluge in z bronasto kolajno za letalske zasluge. Zaradi zaslug na bojišču jo bil povišan r poročnika. V letn 1937 se jc udeležil letalske tekme na progi Istres—Damask—Pariz in je prišel na cilj tretjL Ob tej priliki je bil odlikovan s Rrebrno kolajno za vojaške zasluge. V mesecu januarju se je udeležil poleta slavne eskadrc »Sorci Verdi« in sicer na progi Italija — Južna Amerika. Odlikovan je bil s tem. da jc bil povišan za kapitana zaradi izrednih zaslug. Med osvobodilno vojno v Španiji je sodeloval t mnosili bojih in ko je leta 1940 izbruhnila vojna, jc bil med prTi-mi, ki so odpotovali na bojišče, kjer se je nde-ležil številnih bojnih dejanj. Duce ob truplu svo;ega sina Rim, 7. avgusta, lp, V spremstvu načelnika generalnega štaba letalstva je Duce odpotoval z letalom. Ko je pregledal posadko na letališča, se je s svojim sinom Vittorijem podal v bolnišnico »Santa Chiara«, kjer se je ustavil ob truplu svojega sina. Duce se je nato podal na kraj, kjer je padlo letalo. Sožalie Kralja in Cesarja Rim, 7. avgusta, lp. Kralj in Cesar je poslal Duceju naslednjo brzojavko: »V trenutku, ko ste tako hudo zadeti v Vaši očetovski ljubezni, Kraljica in jaz hudo občutiva Vašo bolečino in Vam želiva izraziti svoja najgloblja sožalja zaradi te težke žalosti. Val zelo prizadeti Bratranec — Vittorio Emanuele.« Darlan v Parizu Vichy, 7. avgusta, lp. Podpredsednik francoske vlade admiral Darlan je odpotoval v "ariz, kjer bo imel razgovore z nemškimi oblastmi. Pariški tisk te dni ostro kritizira 6tališče francoske vlade v Vichyju in pariški listi dolže francosko vlado, da bo taka politika privedla do razpada imperija. »Oeuvre« piše, da prihajajo odno-šaji med Nemčijo in Francijo v delikatno dobo, kajti ameriški veleposlanik v vichyju je stopil spet v ospredje in igra dvojno vlogo, da bi preprečil sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Francoska vlada v Vichyju pozablja, da je Francija na vratih Evrope in ne razume pravega položaja. Se bolj jasno pa piše list »Nouveau Tempst, ki pravi, da niso večji slepci tisti, ki ne marajo videti. Vichy hoče iti no ietj n/jti^ nQ l/otari i« cjj t?jšn;s republika in ki je prinesla toliko nesreč Franciji. Dokler ne bo prišlo do radikalne spremembe pri izbiri ljudi in smeri, lako dolgo se je treba bati najhujšega za bodočnost Francije. Grandi lavori pubblici nella Provinca di Lubiana Non e passato molto tempo da quando l'Ecc. 1'Alto Commissario Emilio Grazioli promise, a nome del Governo Fascista di Roma, che pros-simamente sarebhero incominciati in tutta In provincia i grandi lavori pubblici, che daranno a Lubiana ed nlTintera provincia non solo ntiovi edifici, istituzioni, fabbricati scolastici, strade ecc. che renderanno anehe possibile di occupare numerosi operai, aiutando in tal modo i piu vasti stradi socinli. Ora la promessa non e stata soltanto muntenuta ma e stata persino ampliata come si vede dali'elenco dei lavori puiiblici sopra citato. Parecchi di qucsti lavorj sono gia iniziati, altri verranno iniziati questi giornL La generosa benevolenza, dimostrata dal DUCE sin da principio per la piu piccola e la piu giovine provincia, e stata di nuovo dimostrata con questo grande e nobile atto a favore del capoluogo Lubiana e delle altre localita della provincia; e questa una garanzia che gli Sloveni della provincia di Lubiana non sono e non saranno dimenticati. Dali' elcnco del primo gruppo dei grandi lavori puhlici, che verranno eseguiti nella nostra provincia, vediamo che ora vengono iniziati molti grandi lavori pubblici da lungo tempo necessari che prima o per man-canza di crediti o chi sa per che altre cause non furono mai iniziati o furono trascurati. I nuovi lavori, che ora si iniziano, potenzieranno il pre-stigio e la hcllezza della citta di Lubiana e daranno anehe al resto della provincia le strade necessarie, gli acquedotti, gli edifici scolastici e cosi via. L" amore che noi Sloveni della nuova provincia dimostriamo seinpre al nostro Stato e stato riccamente ricompensato e ripagato con I nuovi proggetti a Javore della nostra cuTiura, della nostra edilizia e delle nostre comunicnzio-ni con il inondo vicino e lontano. Basti gettare uno sguardo ai proggetti per il compimento deli'Universita di Lubiana specialmente per le sue facolta politecnica e di medicina, che ave-vano grande bisogno di cssere migliorate, in-oltre alla costruzione e al compimento dei di-versi reparti deli' ospedale di Lubiana, che da lungo tempo attendevano un miglioramento, ai crediti per il completamento della Galleria d"Arte moderna che insieme ali' Universita e ln suprema espressione e manilestazione della nostra entita etnica e della nostra alta cultura, che le autorita italiane con nobile e genoroso aiuto riconoscono e promuovono. II proggetto dei lavori pubblici incominciati comprende in-oltre la ricostruzione di molti edifici scolastici, la sistemazione necessaria di acquedotti, la re-golazione, il miglioramento e la costruzione di strade statali e provinciali che saranno di grande utilita alla nostra provincia. Non fc necessario rilevare che di una buona parte dei lavori pubblici sara partecipe la bian-ca Lubiana che ama vantare le sue tradizioni nel cnmpo cnlturale ed artistico come pure nel progresso tecnico. Altrettanto amore ed altret-tanta cura sono stati dedicati al resto della provincia. I problemi piu importanti e piu impel-lenti sono stati studiati rapidisshnamente dalle autorita e tra poco saranno risolti con rapidb ritmo fascista. Secondo le istruzioni delPAlto Commissario anehe il municipio ha itviziato una-considerevole serie di lavori pubblici che con-correranno airabbellimcnto ed al prestigio della citta di Lubiana. _ La popolazione della provinzia di Lubiana esprime anehe in questa occassione la sua pro-fonda riconosccnza al DUCE per la sua affet-tuosa benevolenza e per le cure dedicate al progresso della provincia di Lubiana. La popolazione e riconoscente anclic alPEcc. l'Alto Commissario che si interessa vivamente ed instan-eabilmente della situazione e delle necessita di tutta la popolazione alla quale provvede con tutte le sue forze migliori. Tale riconoscenza sara riconfermata dalla lealta della popolazione della provincia di Lubiana Ameriška pomoč Rusiji zapleta položaj na Pacifiku Prvi transport jo že na poti v Vladivostok Washington, 7. avgusta, lp. V Washingtonu se seveda sedaj največ razpravlja o tem, kakšen potek bodo zavzeli dogodki ua Pacifiku in na Dalj-nem vzhodu in o tem se širijo najbolj različno govorice. Večina najbolj uglednih poznavalcev azijskih razmer pravi, da bo japonska napadla Sovjet-, sko Uusijo, ko bodo nemške in zavezniške vojske dosegle neko določeno globino na ruskem ozemlju, Pristojni ameriški krogi v \Vashingtonu dvomijo, da bi Japonska hotela ovirati pošiljanje ameriškega vojnega gradiva v Rusijo, kajti prva pošiljka ameriškega vojnega gradiva za Uusijo je že na poti. To svoje mnenje okrepljujejo te osebnosti s tem, kar pišejo japonski dnevniki, ko v svojih Člankih, ki so očividno napisani po navodilih vlade, poudarjajo, da bi takojšnja vojna med Rusijo in Japonsko povzročila hudo krizo na Pacifiku. Japonska pa bi naj trenutno krenila rajši na pot mirnega prodiranja v Siam, dasi bodo na japonske odredbe v tem delu Azije odgovorili Amerikanci z novimi gospodarskimi sankcijami, in sicer zlasti s popolno prepovedjo izvoza petroleja. Izvedelo se je tudi, da bo ameriškemu kongresu prav kmalu predložen zakonski načrt, ki pravi, da naj dobi ameriški guverner na Havajskem otočju izredna pooblastila, če bi prišlo na Pacifiku do izrednih težav. Prebivalstvo na Pacifiku šteje nad 100.000 oseb, List »Ne\v-York Times« objavlja članek pod naslovom »Rusija kot zaveznica«. V tem članku izraža pisec svoje dvome o bodoči Stalinovi politiki ter pravi, da je Stalin danes na naši strani, vprašati pa se je treba, če bo tudi jutri. List kritizira obljube državnega podtajnika Sumnerja Wellesa o pomoči Sovjetski Rusiji in pravi, da bi bilo boljše, če bi Amerika pospešila pošiljanje pomoči v Anglijo in na Kitajsko, kajti tudi to je posredna pomoč Sovjetski Rusiji. Cordell Hull je včeraj izjavil na konferenci časnikarjev, da bi vsak japonski korak v Siamu povzročil »izredno skrb« za Ameriko. Visoke ameriške osebnosti, ki jih vodi bivši predsednik lloover, so objavile proglas, v katerem izjavljajo, da je zavezništvo med demokracijami in boljševizmom nekaj nenaravnega in vojna, v katero namerava Roosevelt spraviti Ameriko, je v nasprotju z načeli demokracije. Proglas pravi, da je ta vojna taka, da pač ni treba misliti, da je njen glavni pomen v tem, katere ideje bodo zmagale. Poleg Hooverja so podpisale ta proglas še druge odlične osebnosti, in sicer zlasti guverner Landon, strokovničar Le\vis, bivši podpredsednik republike Dawes in bivši veleposlanik Clark. Iz Kantona se je izvedelo, da so tamkaj japonske oblasti na poseben način odgovorile na angleško zaporo japonskih imetij. Japonci so namreč v Kantonu zaprli most, ki vodi v angleško koncesijo. Japonci bodo izdali iste ukrepe v vseh drugih kitajskih mestih, kjer so angleške koncesije. Rooseveltove priprave Berlin, 7. avgusta, lp. Roosevelt je odpotoval v neznano smer. O njegovem potovanju skušajo ohraniti ameriške oblasti največjo tajnost. Izvedelo se je samo to, da potuje Roosevelt na svoji jahti in da ga spremljajo nekatere vodilne osebnosti ameriške politike, in sicer zlasti minister za mor, narico Knox in finančni minister Morgenthau. Malo pred odhodom je Roosevelt sklical sejo državnega obrambnega sveta in na tej seji bi naj bili obrav-* 4. Na Islandiji so povečali število ameriških čet. 5. Ameriške oblasti nameravajo okrepiti vsa oporišča, ki so jih dobile od Angležev. 6. Prvi transport ameriškega vojnega gradiva je odplul v Vladivostok, ostali bodo pa sledili. Ni izključeno, da ameriške vojne ladje že spremljajo ta transport. Toda iz Amerike se širijo tudi govorice, da »e Anglija trudi, da bi v severni Evropi ustvarila Nemčiji in silam osi še eno fronto. V ta namen bi naj baje Angleži imeli pripravljen poseben ekspe-dicijski zbor. Angleži bi se prav radi polastili Pet-sama, od koder bi skušali motiti delovanje nemške vojske. To angleško dejanje bi naj imelo dvojni namen: na eni strani ohraniti pot svobodno za dovoz v Rusijo in na drugi strani dajati pogum tistemu delu norveškega ljudstva, ki se skuša upirati. Ameriški listi poudarjajo, da so ta poročila prišla iz Londona in da jih je dopustila angleška cenzura. Angleži pa so slorili to zaradi tega, ker mislijo vplivati na nemški generalni štab, ki naj bi bil prisiljen spremeniti svoj načrt. Letalski boji med Nemčijo in Anglijo Berlin, 7. avgusta, lp. DNB objavlja podrobnosti o napadih nemških letal na angleška letališča v noči na 6. avgust. Agencija pravi, da so bili ti napadi zlasti uspešni na letališča pri Newmarketu, kjer je bilo ugotovljenih mnogo hudih eksplozij in požarov. Bombe 60 tudi zadele mnogo letal, ki so bila pripravljena za odlet. Tudi na letališču Ilo-migton so nastale silne eksplozije. Ena zgradba na letališču je bila popolnoma razdejana. Na di mm. Nel caso che la forma o rapplicazione dei fari non consentano 1'impiego della cuffia, i fari dovranno portare lo schermo di tela cerata o di stoffa non trasparente alPinterno, applicato al vetro del faro, in maniera ben ferma affienche non si distacchi coi calore della lampa-dina o coi movimento dell'autoveicolo. Purche muniti del prescritto dispositivo di schermaggio, agli autoveicoli suddetti e consentito nel 1'interno degli a b i t a 1 i l'uso dei soli fari antiabbaglianti, fuori degli abitati, e precisamente da dove cessa rilluminazione pubbli-ca, anehe quello degli abbaglianti. Per facilitare durante le ore notturne la visi-biliti degli autoveicoli di cui sopra, essi dovranno portare le seguenti parti verniciate in bianco: autovetture: una fascia larga 10 cm. lungo il hordo esterno dei parafanghi anteriori e posteriori e lungo la parte superiore delle fiancate del co-fano, autocorriere ed autocarri: una fascia larga 20 cm. lungo il hordo esterno dei parafanghi anteriOri e posteriori e lungo la parte superiore delle fiancate del cofano, motocarri: i parafanghi delle due ruote accop-piate e la superficie anleriore dei paragambe, motoridi: il parafango posteriore in tutta la parte retrostante al sellino e la superficie dei pn-ragambe. b) Le hiciclette dovranno avere il fanale scher-mato mediante un dischetto di cartone spesso (o di altra materin, purchč assolutamente non trasparente) applicato al vetro dalla parte interna, portanto una fessura larga cm. 3 e alla cm. 1, ništvu ter v usposabljanju za nadzorništvo v ljudskih šolah, Bolj podrobne informacije se dobijo v tajništvih poedinih univerz, kakor tudi v tajništvu naše univerze praticata al di sotto della lampadina, in modo che la sorgente luminosa rimanga sfocata e maseherata. K ammesso l'uso di una cuffia analoga a quella degli autoveicoli, purche portante la fessura della misu ra di cui sopra. Detti veicoli inoltre dovranno essere muniti posteriormente di un parafango che in tutta la parte retrostante al sellino abbia la superficie esterna bianca, e di un dispositivo catarifrangen-te rosso di 4 cm. di diametro, collocato in posizio-ne verticale sul parafango dietro la verticale pas-sante per il mozzo della ruota. c) I veicoli a trazione animale dovranno avere le luci azzurrate. Nell'interno degli abitati dovrž essere collocato nella parte posteriore del veicolo un segnale azzurro luminoso costituito da un fanalino a candela che proietti una luce azzur-ra rettangolare non superiore a 5 cm. di altezza per 3 cm. di larghezza, da fissare sulPassale posteriore del veicolo stesso. Art. 2. I contravventori alle disposizioni pre-cedenti sono puniti con 1'ammenda da L. 25 a L. 200 se trattasi di autoveicoli, e con 1'ammenda da L. 10 a L. 100 se trattasi di velocipedi o di carri a trazione animale. II contravventore č ammesso a pagare imme-diatamente il minimo delPammenda. Art. 3. Gli ufficiali e gli agenti della Forza Pubblica cureranno 1'osservanza della presente ordinanza e 1'accertamento delle contravvenzioni. Art, 4. La presente ordinanza entrerž in vigore dal 1" settembre 1041-XIX Lubiana, 1 agosto 1941-X1X L'Alto Commissario ner la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli. Avvertimento ai capi di famlglia Si avvertono tutti i capi famiglia o capi con-vivenza che aneora non abbiano ricevuto la visita delTufficiale di censimento incaricato del ritiro dei fogli di censimento, che hanno 1'obbligo di pre-sentarsi personalmente alPufficlo comunale di censimento per consegnare il proprio foglio di famiglia o di convivenza. Per la citta di Lubiana Pufficio č in Bleiweisova cesta 28/LP (Ginnasio femminile comunale). Chi non assolve tale obbligo, contravviene alle »norme por 1'esecuzione del censimento« emanate dalPAlto Commissario con suo decreto n. 24 del 9 luglio u. 6. ed incorre nelle previste sanzionl. Neprestane stavke v Ameriki Newyork, 7. avgusta. Ip. V Jersey Cityju je začelo stavkati 16.000 delavcev v ladjedelnicah, stavko pa je oklicala strokovna zveza ladjedelniškega delavstva. Delavci so delali v ladjedelnicah, kjer so gradili vojne, trgovske in druge'ladje ter je ladjedelnica imela naročil skoraj za pol milijarde dolarjev. Eksc. Visoki Komisar v tovarni Saturnus. kjer je zaposlenih mnogo spretnih delavk Eksc. Grazioli se razgovarja v tovarni Saturnus s kovinarjem, ki dela ob vrtalnem stroju Eksc. Visoki Komisar si ogleduje velike tovarniške naprave v papirnici v Vevčah Izprehodi v tržaški okolici: V tržaški Švici čudovita dolina Rozandra z vasjo, mlinom, rimskim vodovodom, cerkvico na Pečeh in drugimi zanimivostim! Trst, v juliju. Nebroj lepih izprehodov nudi tržaška okolica. Popeljejo te sedaj ob morju, sedaj na Kras, eden je lepši od drugega, vsi pa so takšni, da jih skoraj moraš napraviti, če hočeš spoznati vse te lepote, tako mnogovrstne, tako čudovite, da jih pač nikdo ne more vseh popisati. Eden najlepših izprehodov, prav za prav že celodnevnih izletov v bližnjo okolico Trsta pa je v tržaško Švico — v prelepo dolino Rozandro, ki je med meščani in tujci se vse premalo cenjena in iipoštevana ter jo poznajo samo od daleč najpogosteje še tisti, ki se vozijo iz Trsta z železnico v Pulj. Pri teh popotnikih pa vzbuja dolina Rozandra bolj grozo, kot občudovanje, saj jih pelje železnica s presledki mnogih tunelov ob samih najbolj divjih in strmih prepadih, v katerih se izgublja pogled, da niti ne dosega temnega dna. Tisti, ki gledajo Rozandro iz vlaka, pač vidijo strme stene, ki padajo skoraj navpično na obeh straneh tri sto metrov v globino, opazijo na nasprotni strani kakor lastavičje gnezdo k skali prilepljeno sivo zidovje cerkvice na Pečeh, za hip ujamejo sliko razbitih sten raz-valjenega gradu Mohovo, toda vse to zdrvi prehitro mimo očesa, da mu ostane v spominu samo privid golega strahotnega skalovja in prepadov, ker ne vidi pod njimi v dno globeli: tam bi ga očarale čisto druge slike, tam bi videl čudovito zelenje, med katerim šumi in žubori močan gorski potok Klinščica, skače v slapovih čez visoke pragove, se zajeda v skalo v obliki globokih, vrtincastih tolmunov, namaka s svojo vodo majcene dolinice, ki izgledajo kakor zelene oaze v sivini puščave ter hladi zrak okrog še manjših vasic, do katerih se prebiješ samo skozi skalovje po tesnih kozjih stezah. V to skrivnostno dolino je popeljala pisca teh vrstic srečna zamisel prijatelja, ki se je kljub svoji na Gorenjskem prirojeni hribolazniški spretnosti šele po 25 letih življenja v Trstu spomnil, da še ni videl Rozandre. Oba popotnika sta se odpeljala s kolodvora Campo Marzio z vlakom, ki je namenjen v Pulj. V Rozandro prideš tudi lahko peš, toda pot do pričetka doline se presneto vleče, vlak pa pelje skozi zanimive predele tržaškega mesta: najprej mimo novega pristanišča, zgrajenega po vojni, nato mimo ogromnih ladjedelnic, potem pa zavije pod sv. Jakobom na levo ter se začne vzpenjati na obronke hribovja, puščajoč na desni Skedenj in morje. Mimo pokopališča sv. Ane in istoimenske postaje vozi že skozi samo predmestje, središče tržaškega vrtnarstva. Te na zunaj skromne hišice, stoječe na dvigajo-čih se terasah samih skrbno obdelanih vrtov in vinogradov so last silno pridnega vrtnarskega rodu, ki živi tu že nekaj generacij ter si je ustvaril s svojo snosohnosljo ne THO sloves nrovih vrtnarskih umetnikov, temveč tudi lepo premoženje. Kmalu smo na meji župnije sv. Jakoba in Uiestuega dela tržaške občine ter preidemo na po- dročje katinarske župnije, ki ima že povsem kmečki značaj. Navzdol ob progi se širi še veliko neobdelanega sveta, ki bo nekoč mestu še dobrodošel. Potem švigneta mimo vasi Ricmanje in Zavije. Še malo in že smo obstali na postaji St. Antonio in Bosco-Mocco tako se naziva vas in fara v Borštu pri Trstu. Tam sta oba popotnika naletela na najprijetnejšega vodnika, ki sta si ga mogla zaželeti; jx>znal ni samo ljudi in vseh krajev, 'temveč tudi njihovo zgodovino, izročila in pravl jice, povrhu pa še vse gostoljubne postojanke, da sta mogla uživati i>oIeg krasot te pokrajine tudi njene dobrote, ki jih drugače najbrže ne bi bila deležna. Postaja v Borštu leži visoko v stenah kraškega gorovja, kakih 200 m nad morjem. Nad postajo se dvigajo strmine Krasa, pokritega s kamenjem, zeleno rušo in grmičevjem, pod železniško progo pa se razprostira eden najprelestnej-ših koščkov naše zemlje: obširna dolina, obdana od treh strani od golega skalovja na četrti pa jo obliva morje. Vsa j>obočja in kakor kotel okrogla globel je en sam vrt, prepoln samega sadja, vinogradov, njiv in vrtnarskih nasadov. Blagoslovljen kraj je to, sama lepota ga je, da ne moreš odtrgati očesa od njega. Po dnu doline pa teče potok Klinščica, ki prihaja iz globoke rozandrske zareze v ravnino ter se izliva potem v morje, ki je tam plitvo in se še poznajo ostanki starih salin v Zavijali. Dolino obrobljajo štiri velike vasi, prilepljene na strme bregove: Boršt s svojim sosedom Zabrežcem, Boljunec in Dolina. Preden pa preide dolina v morje, jo še prekineta dva nizka, okroglasta in gola grička. Na enem se nahajajo ostanki in razvaline prastarega mesta, ki še ni preiskano. Tam daleč v ozadju, v istrskih gorah pa kij>i proti nebu strmi grad Socerb (San Ser-volo — brat mučenika sv. Justa, patrona tržaškega). Grad ni zidan, grajske stene in sobano so izsekane iz žive skale in zato mu niso mogle niti vihre, niti zob časa vzeti njegove mogočnosti. Čudovite pravljice o tem gradu in njegovih gospodarjih krožijo še danes med prebivalci doline. No, danes ni več o grajskih gospodih drugega sledu kakor zapuščeno zidovje, ljudje pa sedaj sami uživajo sad, ki ga ta kraj tako obilno rodi: največ je izvrstnega vina, črnega, ki je nekak prehod iz kraškega terana v istrsko črnino ter se pije v poletnem času, in belega, ki ga prodajo že kar v jeseni v Trst, kjer ga imajo posebno v čislih. Ti kraji so Tržačanom pri srcu zaradi svojih »osmič« — o katerih se bo tudi še izplačalo pisati. Oba glavna pridelka — črnino in belino — pa so naši pojx>tniki tudi sami preizkusili ter ugotovili, da ne uživata zaman takega slovesa, zlasti če se jima pridruži še pristen kraški pršut. Toda predaleč bi prišel z opisovanjem vseh teh podrobnosti, nam se mudi naprej, v dolino Rozandro. Pride se tja preko nizkega prelaza, nad katerim se dviga graščina Mohovo, ki se je trikrat selila, preden je v sedanji obliki ostala na sedanjem mestu. Prvič je stala v bližini Drage na skalnati strmini nad prepadom, v 12. stoletju pa so jo preselili na vrh griča nad Borštom, kjer so jo pa porušili Benečani. Tržaški meščani pa so jo še dvakrat pozidali. S prelaza se odpre .pogled v dolino: ne nazivajo je zastonj »tržaška Švica*. Navpične, več sto metrov visoke stene jo obrobljajo na obeh straneh, samo golo skalovje, nametano v prečudnih skladih, ki se menjavajo v barvali od sivih in rjavih pa do črnih kot noč. V prepadih pa se odpirajo neštevilne luknje in votline, vsi čudeži kraškega sveta s svojim podzemljem, galerijami in labirinti, okrašenimi s kapniki, so tukaj zbrani, toda zaradi strmih sten skoraj nedostopni. Spodaj, pri vhodu v dolino, leži vasica Mišnik. To je zanimiva vas, vse hiše so sami mlini. Semkaj prinašajo ljudje od blizu in daleč žito. Mlinarji imajo dovolj mletja od poletja do božiča, potem pa ljudem zrnja zmanjka in mlinska kolesa počivajo jx>l leta. Potok Klin-ščira je zelo močan in deroč, pravi gorski alpski hudournik, ki ima vse leto vode dovolj, kar je za ta kraški svet pravi čudež. V Mišniku stoji lep dom tržaških turistov. V domu je sedež plezalne šole. Na bližnjih strminah in prepadih je dovolj prilike za učenje v plezalni umetnosti. Marsikaterega prevnetega učenca so že peljali z rešilnim vozom iz te >šole«, žal je bilo tudi že nekaj smrtnih žrtev. V Mišniku se pričenja drugo čudo rozandrske doline, rimski vodovod, ki so ga šele lansko leto slučajno odkrili ter končno rešili skrivnost, odkod se je rimski Trst oskrboval z vodo Vodovod so odkrili pastirji: dečki so iz dolgega časa rili po skalovju ter so naleteli na globok in širok skalnat žleb. Morda se ne bi nihče zanj zmenil, da niso našli v žlebu nekaj strahotnih ostankov: več človeških okostnjakov, poleg njih pa stare vojaške muškete iz naj>oleonske dobe. V rozandr-ski dolini so bili v napoleonskih vojnah boji, v katerih še živo priča dandanes ime »Krvavi potok« zgoraj na zaključku doline. Menijo, da so se francoski vojaki na begu skrili v rov pozabljenega rimskega vodovoda, kjer jih ie zemlja pod-sula ter so našli žalostno smrt. Mogoče so jih pobili tudi domačini ter trupla skrili v skrivališče. Vsekakor so Okostnjaki alarmirali strokovnjake, da so razkopavali naprej ter razkrili skrivnost rimskega vodovoda. Odkopali so ga sedaj v dolžini skoraj pol kilometra. Nazorno lahko zasleduješ mojstrsko gradnjo rimskih inženirjev, ki so morali biti res strokovnjaki. Zleb je poznejšim rodovom služil za tovorno pot. Skalnati vdori so zasuli žleb, vidi se pa, pa je bil izpeljan še daleč po dolini, ki je bila najbrž tam zajezena ter je tvorila velik naravni rezervoar, iz katerega je črpal Trst pitno vodo. Tam. kjer se neha sedaj naj>eljava starodavnega vodovoda, napravi dolina zavoj, za katerim se odpre pogled na cerkev Marije na Pečeh. Ime je res zadeto, cerkev je obdana od samih pečin in peči, prepadov in strmin, njene stene iz rezanega kamna pa imajo isto barvo kot skalovje in samo po barvi strešne opeke in benečanskem zvoniku se loči od svoje sive skalnate okolice. Ozka, zelo strma in težavna steza vodi iz doline navzgor k cerkvici. Po tej poti so včasih prihajale k Mariji na Pečeh cele procesije vernikov na božjo pot. Morala je biti čudovita slika — pogled od cerkvice navzdol na strmo steno, po kateri se vije kakor pisan trak sem in tja po serpentini pisana množica ljudi ter srtopa navzgor, nad njo pa kipi v oizračju, razžarjenem od vročega sonca, molitev in pesem ter odmeva od nasprotnih skalnatih sten. Na drugi strani se odpre od cerkvice navzdol v globino pogled na drugo čudo rozandrske doline, na malo vasico Botač. Samo šest številk šteje vasica, pa še v teh prebivajo same ženske. Moški • so vsi drugod na delu. V celi vasi ni niti enega I otroka, krsta že dolgo niso imeli. Do vasice ne ' moreš z nobene strani z vozom, čudno, kako so ljudje v to globel spravili opravo in vse ostalo, potrebno za stanovanje. Mala ravninica, lepa in Slovenci si bodimo res brat,e I Oznanjujmo, skazujmo ln Izvršujmo vedno in povsod pravičnost in ljubezen! To nam veleva ura, ki jo preživljamo. To je glas božji, ki nani kliče in govori iz bojnega groma. Ali bomo ta glas bnžji poslušali in raiumeli? Zdaj imamo priliko pokazati, da ga razumemo. Nastopilo je pomanjkanje; živila so nam strogo odmerjena. Pa kdor jih ima h čim kupiti, si jih ho že preskrbel. A kdnr nima?! Revščine je bilo vedno dosti. Zdaj je bo na kupe. Poletje se bo že kako pretolklo; a zima, ki je vedno huda, ho letos še hujša. Zdaj pokažimo Slovenci, da smo si res bratje med seboj! Živeti moramo vsi! Saj nas je itak malo — ali naj še en del teh od hudega pogine? Kako moreš ti, ki imaš vsega za potrebo in čez potrebo, mirno in zadovoljno uživati, kar imaš, ko poleg tebe tvoj brat poginja? Ali »i človek — ali kaj si?! Ce si človek, in še bolj, fe si kristjan, ne moreš toga mirno gledati. »Kdor ima premoženje tega sveta in vidi svojega brata v potrebi, pa zapre svoje srce pred njim, kako prebiva ljubezen božja v njem?« vprašuje apostol ljubezni. Treba je, da zastarele pojme o imetju času primerno prilagodimo in spremenimo. Zasebna last je seveda upravičena. To pove narava sama; tisti, ki pobijajo zasebno last ter hočejo, da je vse vseli, se v praksi sami prepričujejo. da jc popolna enakost vseh nemogoča, ker narava tega ne dopušča. A pravica do zasebne lasti ni absolutna in neomejena. »Moje je in s svojim delam, kar hočem« tako tisti, ki imajo, mislijo. Prijatelj, ne tvoje, marveč božje je. Kar imaš. nimaš sam od sebe, saj nisi iz nič naredil. Stvarnik je vložil v zemljo zaklade, od katerih živimo. A Stvarnik jo namenil te zaklade vsem ljudem. Vsem, katerim je dal življenje. Ce jim jc dal življenje, jim je moral dati tudi pogoje življenja. Kako naj žive, če pogojev življenja nimajo? Ali zdaj razumemo, da človek nima absolutne, neomejene pravice do svoje lastnino? Ce bi to bilo, bi na vse zadnje mogel en človek vse zaklade sveta nagrabiti v svoji roki in bi rekel: »Mojc jo in s svojim delam, kar hočem,« bi nikomur nič ne dal, vsi drugi ljudje pa bi morali poginiti. — Dasi se kaj takega v resnici ne bo nikoli zgodilo, vendar je ta logični sklep pravilen, in ta logični sklep jc dokaz, da človek ni brezpogojno gospodar svoje lastnine. Gospodar vsega jc Bog, človek je le oskrbnik in mora upravljati svojo lastnino po božji volji. Volja božja pa je, da vsi ljudje žive; da imajo, kolikor za življenje potrebujejo. Kdor torej več ima, kakor potrebuje, je dolžan od svojega dati tistim, ki nimajo toliko, kolikor potrebujejo. Ce ni dolžan iz stroge pravice, je dolžan iz ljubezni. Summuni ius je v tem primeru suniina iniuria. Najstrožja pravica — najhujša krivira. In ta krivica — kolikokrat sc godi, a sc imajo krivičniki za največje poštenjake! Temu niora biti konec! Konec pa bo le, ?e zavladata med ljudmi popolna pravičnost in ljubezen. In zato je naša dolžnost, oznanjati pravičnost in ljubezen z vseh streh, po vseh cerkvah, po cestah in trgih, po hišah in polju, po listih in knjigah, vedno in povsod! Tistim, ki pa tega še nočejo slišati, je treba trobiti na ušesa toliko časa, da bodo »preslišali. Boj umazani sebičnosti! Glejmo in učimo gledati V trpečem bližnjiku brata! To je tudi edino pravo rodoljubje in narodnjaštvo, resnična ljubezen do domovine. Kdo pa je domovina, če niso ljudje, ki tukaj prebivajo? Kaj mi hočejo sami hribje in doline — brez ljudi ? Ti šele dado domovini dušo, življenje. Živela domovina! se pravi: Živeli moji rojaki, ki tu prebivajo! Zato si pomagajmo medsebojno, da moremo vsi živeti! Potem bo domovina živela. Drugače je »domovina« prazna beseda; bolj sainoljub-je, kakor bratoljubje. »Lepše jc dajati, kakor prejemati«, trdi sr. Pavel in ima prav. Nič ni lepšega, nič slajšega, kakor drugim dobro storiti, trpinom gorje lajšati. To tisočkrat odtehta zavest: »Imam!« Imej! A imej za to, da rabiš po pameti in potrebi in da — daš! »Dajte in se vam bo dalo, dobro, potreseno, zvrhano mero! S kakršno mero boste namreč merili, s tako se vam bo odmerjalo.« Vi govorniki nimate lepšega predmeta, kakor govoriti o pravici in ljubezni. Vi pisci nimate lepše naloge, vi javni delavci nimate lepšega poklica, kakor je to. Nič lepšega, nič boljšega ne morete govoriti, pisati in delati, kakor sta pravica in ljubezen. Pravica in ljubezen nad vse! I /e pravica in ljubezen moreta lice sveta spremeniti. Brez teh dveh bo svet ostal jama razbojnikov. Napravimo povsod pravici pot, napolnimo svet z ljubeznijo in ga bomo pre ustvarili! Le potem bo svet po tej drugi svetovni vojski boljši, — ne slabši, kakor je bil po prvi. To je, kar nam veleva sedanja ura, kar nam Bog govori v tej uri. Ali bomo razumeli ta božji velelnik?... Pogled na Boršt. obdelana, kakor najlepši vrt, obdaja vas, po sredi pa šumlja potok, deli hlad in mokroto ter daje poljem in vrtičem neverjetno rodovitnost. Da. ko bi svet obstajal iz samih takih Botačev, odrezanih od sveta in življenja, pa bi bil morda prijetnelH in lepši! V Botaču ima še nekaj hiš prave kraške dimnice z odprtim ognjiščem — čudo, ki privablja sem razne strokovnjake. Od Botača navzgor se zareže steza v levo stran skalnatih sten ter se vzpenja spet v serpentinah in v skalo vsekanih stopnicah do železniške proge. Preden prideš na progo, pa te steza popelje do razvalin prvotnega gradu Mohovo, ki je razpadel, kot že rečeno, v 12. stoletju. Po železniški progi pelje potem pot do vasi Drage, kjer se nahaja v bližini istoimenska železniška postaja, malo naprej pa še župnijska cerkev s prostornini župniščeni. Cerkev v Dragi stoji 340 m nad morjem, na kraški planoti ter je od nje krasen pogled na bližnje, z mogočnimi gozdovi porastle vrhove in planjave. Na enem teh vrhov je stal nekdaj grad Klanec, ki ga omenja še Valvazor, danes pa ni o njem razen nekaj kamnov nobenega sledu več. Tu, v Dragi ee je končala naša pot skozi čudežno rozandrsko dolino. V Mozirju je bilo pred kratkim gospodarsko zborovanje vseh krajevnih in okoliških funkcionarjev gospodarskih oddelkov štajerske domovinske zveze, na katerem so pretresali vsa vprašanja, ki se nanašajo na prehrano ljudstva. Tako predvsem število prebivalstva, ki »e lahko samo preživlja, vprašanje mlinskih kart ter klanja domačo živine. Na sestanku je govoril vodja prehranjevalnega urada za celjsko okrožje dr. Merznick Vo:n1 ujetniki bodo izpuščeni Sporočilo nemškega konzulata Rdečemu križu Nemški RK iz Berlina poroča tuk. konzulatu, da bodo ujetniki, pripadniki manjiin bivle jugoslovanske vojske, ki se nahajajo v ntmikem ujetništvu, izpuščeni in sicer na podlagi ukrepa Ober-koaamando der Wehrmacht. Zato ao vse individualne poizvedbe brezpredmetne. Prosimo svojce ujetnikov, da vzamejo to sporočilo na znanje in s trdnim zaupanjem v gornjo izjavo pričakujejo skorajšnjo vrnitev svojih dragih. Kljub temu bo vršil Rdeči križ svoje naloge dalje in v najkrajšem času izposloval pošiljanje paketov ujetnikom, ker se gotovo njihov povratek ne bo mogel izvesti v najkrajšem času. Posestnikom zalog maščob! Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata za ljubljansko pokrajino opozarja vse posestnike zalog maščob v Ljubljani, da mestnemu preskrbo-valnemu uradu nemudoma vrnejo vse nakaznice odn. odrezke za maščobe, ki so jih prejeli za mesec avgust. V bodoče naj take osebo ne naslavljajo lažnih prošenj za nakazilo ter naj ne zahtevajo in ne sprejemajo od svojih trgovcev maščob za dobo, za katero jim zadostujejo še lastne zaloge po sedanjem načrtu racioniranja maščob. V Ljubljani je pismeno zaprosilo ogromno število oseb za nakazilo maščob z izjavo, da ne posedujejo nikakih zalog. Med temi prosilci je veliko število uglednih lekarnarjev, trgovcev, indu-strijcev ter oseb različnih poklicev ter raznih skri-valcev zalog, ki nakaznic sploh niso potrebni. Oblasti vodijo podroben seznam takih laži-prosilcev ter bodo z vsemi sredstvi dosegle, da bodo skrite zaloge prišle na dan. Poleg prepovedi izdaje maščob bodo takim osebam zaplenjene zaloge, uveden bo proti njim kaz. pregon radi zavajanja oblasti v zmoto, njih imena pa bodo objavljena v časopisju. Oblasti so pred dnevi začele izvajati hišne preiskave in preglede zalog pri osumljencih in l.iži-prosilcih ter se je pri tej priliki ugotovilo, da imajo številne osebe v svojih shrambah in omarah, v podstrešjih in drvarnicah ter pri drugih osebah spravljene in skrite še velike zaloge masti in olja, ki bi lahko zadostovale za mesece in leta. Radi tega Prehr. zavod opozarja vse prizadete osebe, da v svojem lastnem, kakor tudi v javnem interesu ne prosijo in ne zahtevajo v bodoče maščob in racioniranih živil, ako še posedujejo zaloge istih. — S tem bodo prihranili sebi marsikatero nepriliko, revnim in res potrebnim pa bodo omogočili, da bodo lahko redno prejemali vsa živila, ki so na nakaznice. Koledar Petek. 8. avgusta: Avguštin Kazotič, škof; Cirijak, mučenec; Sever, spoznavalec. Sobota, 9. avgusta: Janez Vianey, spoznavalec; Roman, mučenec; Verijan, mučenec. * — Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata poziva vse živinorejce na področju mesta Ljubljane, ki dobavljajo mleko neposredno svojim strankam ali prekupcem, da se zglase najpozneje do sobote, dne 9. t. m. dopoldne med uradnimi urami pri Prehranjevalnem zavodu, odseku za mleko, Gosposka ulica 12, kjer bodo dobili for-mularje prijav za proizvodnjo in porabo mleka ter prejeli potrebna navodila. Prehranjevalni zavod opozarja, da bodo za bodočo oddajo in prodajo mleka potrebne posebne legitimacije, katere bodo izdane samo osebam, ki bodo pravilno izpolnile navedene prijave. — Sneg je pobelil planine. Deževje zadnjih dni je tako zelo ohladilo ozračje, da je vsakdo moral sklepati, da je v planinah zapadel poletni sneg. Hudi naliv, ki je trajal skoraj vso sredo, je prinesel s seboj tudi precejšen hlad. Medtem, ko je bilo v sredo zjutraj še 4- 14.5 stopinj C, je čez dan padla temperatura pod 10 stopinj. Na večer se je nekoliko zjasnilo in mraz je še bolj pritisnil. V četrtek zjutraj je znašala najnižja temperatura le + 6.6 stopinj C, kar je za pasje dni prav gotovo rekord v mrazu. V jasnem dnevu pa so se pokazale tudi Kamniške in Julijske alpe ter Karavanke lepo pobeljene z novitn snegom. Za sedanji letni čas je sneg pobelil planine izredno globoko in bo minilo precej dni, preden bo sonce pobralo zadnje snežene krpe z naših vršacev. — Smrt miličiškega generala. V Rimu je nenadno umrl Salvatore Libutti, miličniški general, ki je bil ravnatelj upravnega odseka vrhovnega poveljstva prostovoljske milice za narodno varnost. — Zlata poroka zakoncev, ki sta imela 17 sinov. V Viareggio sta praznovala zlato poroko 75 letni delavec Angelo Pucci in njegova 68 letna žena Annunziata. Ob tem zakonskem jubileju se je zbralo okrog njiju 40 potomcev. Zakoncema Pucci se je v zakonu rodilo 17 sinov, od katerih jih danes živi še deset. Navzlic svoji visoki starosti pa sta Pucci,jeva oba še trdna in krepka in sleherni dan pri običajnem delu. Pucci je bil mornar in jo kot tak preživel vse tegobe, ki jih nalaga pomorščakom njihova težka služba. Odlikovan je bil tudi s kolajno za hrabrost, ker je bil pri neki ladijski nesreči v najtežjih okoliščinah rešil dva potapljajoča se mornarja. — Nova tovarna sladkorja. Na ukaz Duceja bo minister za kmetijstvo in gozdarstvo Tassinari 16. avgusta odprl novo sladkorno tovarno v Sant'Eufemia Laruazia. Tovarna bo dobivala svoje surovine iz polj, ki so nastala na prejšnjih močvirnih, sedaj pa že izsušenih poljanah. — 12 letna deklica rešila otroka iz potoka. V vasi Chiara pri Brescii so se otroci igrali na cesti zraven vaškega potoka. Pri tem je 4 letni Emilio Fogliata, sin delavca, zaposlenega v Nemčiji, padel v potok in se začel potapljati. Drugi otroci so spričo nesreče ostrmeli in se razbežali, le 12 letna Maria Bontempi je imela toliko poguma, da se je brez premišljevanja pognala v vodo in rešila dečka iz objema smrti. — Za pospeševanje poljedelstva v Albaniji. Albanski minister za kmetijstvo in gozdarstvo je izdal razpis, po katerem objavlja, da bodo dobili kmetovalci, ki imajo trden namen posvetiti večjo pažnjo kmetijstvu, po nižjih cenah poljedeljske stroje iz Italije. Kmetovalci se morajo prijaviti svojim oblastem, nakar bo albanski kmetijski minister prošnje pregledal in izbrance predlagal za podporo, ki jo bodo vzeli iz posebnih skladov, ki «0 namenjeni pospeševanju poljedelstva in zvišanju kmetijske proizvodnje. _ Msgr. Trinko se le nevarno ponesrečil. Kakor poroča bolonjska L'Avvenire d'Italia, je v ponedeljek zvečer msgr. profesor Ivan Trinko v ViHmn HTdinel stonil iz neke trgovine, kjer je kupoval 'električno svetilko. V mraku, ko je Šel čez cesto, se je pa zaletel vanj neki kolesar s tako silo. da je starega gospoda treMil ob tla. Msgr. Trinka so najprej prepeljali v nadškofijsko semenišče, kjer je zdravnik ugotovil hudo vročino. Rentgenolog dr. Chizzola ga je v torek zjutraj pregledal in ugotovil notranje poškodbe, nakar so msgr. Trinka prepeljali na kliniko prof. Cavarzeranija. Njegovo stanje je v torek zjutraj bilo še precej zadovoljivo. Msgr. Trinko uživa v mestu in vsej Benečiji velik ugled in visoko spoštovanje, zaradi česar je pred kliniko zbranih polno ljudi, ki se zanimajo za zdravje priljubljenega profesorja. Tudi mi želimo velikemu kulturnemu delavcu skorajšnje zdravja. — Pobegnila je od doma slaboumna Lojzka Starič, 34 let stara, srednje postave, oblečena v rdečo bluzo in karirasto krilo. Komur je znano njeno sedanje bivališče, je naprošen, da proti povrnitvi vseh stroškov to sporoči na naslov: Uršula Starič, vas Gornje Zabukovje pri Trebelnem na Dolenjskem Ljubljana Opozorilo družinskim poglavarjem Opozarjajo se vai poglavarji družin in poglavarji skupnih gospodinjstev, ki jih še niso obiskali zastopniki za popisovanje, da bi jim izročili popisne pole, da so dolžni osebno priti na občinski popisovalni urad m izročiti tam popisno polo svoje družine ali članov skupnega gospodinjstva. Za Ljubljano se ta urad nahaja na Bleiweisovi c. 23 v poslopju mestne ženske realne gimnazije. Kdor bi te dolžnosti ne stotil, ga bodo zadele določbe predpisov za izvedbo popisovanja, izdane od Visokega Komisarja dne 9. julija t. 1., in kazni, ki jih ti predpisi navajajc Nakazovanje masti, olja in sladkorja Mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce na drobno, da bo od sobote. 9. avgusta dalje nakazoval mast, olje in sladkor po naslednjem redu: v soboto, 9. avgusta trgovcem z začetno črko Z—R, v ponedeljek, 11. avgusta trgvcem z začetno črko od P—K, v torek, dne 12. avgusta pa trgovcem z začetnicami J—A. Dodeljevanje se prične v II. nadstropju Mestnega doma ob 7.30 in traja do 13. Obenem mestni preskrbovalni urad vabi vse trgovce na drobno, naj najkasneje do torka, 12. avgusta vrnejo sezname trgovcev, prošnje za sladkor in maščobe, neoddane karte oziroma odrezke in glave kart prejšnjega meseca. Vsakemu seznamu potrošnikov naj trgovci prilože na posebnem istu popravke, ki naj jih vpišejo v sezname. Seznam popravkov pa naj bo čim bolj natančen ter mora biti v njem priimek in ime osebe ali družinskega člana, pri katerem je nastopila sprememba. Hkrati pa mestni preskrbovalni urad spel opominja vse potrošnike, naj vedno vsako spre* memho naznanijo tudi na mestnem preskrboval- nem uradu v I. nadstropju Mestnega doma. • 1 Zasebniki Še vedno gradijo stanovanjske hiše. Zaradi razmer, ki 60 spomladi nastale, se je zdelo, da bo zasebna gradbena delavnost popolnoma popustila in da bodo v bodoče prišla v poštev le javna gradbena dela. Razveseljivo je dejstvo, da temu ni tako m da zasebniki še naprej gradijo stanovanjske hiše in vile. To ne velja le za zunanje viteke te? trti Ljubljane, kjer gradijo v letošnjem poletju precej ličnih enodružinskih ali dvostanovanjskih hiš. Tudi v sredi mesta gradbena delavnost ne počiva. V zadnjih letih sta zrasli v Strossmayerjevi ulici dve lepi dvonadstropni stanovanjski hiši. Konec julija pa so začeli z izkopom za temelje na vogalu Strossmaverjeve in Streliške ulice za zgradbo tretje velike 6tanovanj6ke hiše. Gradbeni gospodar ie poveril zgraditev gradbenemu podjetju Karel Kavka iz Ljubljane. Sedaj delavci že betonirajo temelje. Hiša bo 4 nadstropna in bo stala sama zase ter bo imela tudi precej vrta. V hiši bo vsega skupaj 10 dve in tri 6obnih stanovanj, ki bodo vsa imela kopalnice in vse druge pritikline, kakor tudi opremo, ki je običajno v sodobnih stanovanjih. Stanovanjsko hišo bodo še letos v surovem spravili pod 6treho, dogradili pa jo bodo prihodnje leto. Okolica sv. Jožefa je v zadnjem času pridobili mnogo novih hiš, tako da bodo kmalu prav vse boljše parcele zazidane. V Streliški ulici bosta'v kratkem popolnoma urejeni dve lični dvonadstropni stanovanjski hiši, ki sta naslonjeni že ob Grajsko pobočje, nedaleč od gostilne pri »Tičku na gričku«. 1 Ograja na brvi čez Gruberjev prekop je zelo lepa. Te dni so začeli postavljati železno ograjo na novi brvi. ki vodi čez Gruberjev prekop. Ograjo nosijo železni stebriči, ki so na vrhu zaključeni s kroglami. Med stebriči pa so postavljene približno kvadratni meter velike močne železne mreže, ki imajo prav živahen vzorec. Mreže so izdelane iz litega železa. Z ograjo bo novi niost mnogo pridobil na slikovitosti. Sedaj bo šele dobro videti, kako 6e most nekoliko vzpenja in ograja usločeno črto cestišča brvi izredno poudarja. Zelo živahne so tudi svetilke, postavljene na kraju mosta na kamenito ograjo. Svetilke stoje na železnih, lično izdelanih stojalih, iz katerih iztekajo štiri noge, ki nosijo kovina6to stožča6to streho, pod katero bo električna luč. Tudi priključka na Hradeckega cesto v obeh smereh sta s položnimi klanci že izr peljana, prav tako prehod čez cesto. Še nekaj dni pa bo most za osebni promet že odprt. I Figovec dobiva novo obleko. Znana gostilna Figovec. ki čepi kot 6tar pritlikavec iz prejšnjih vekov med ljubljanskimi palačami v najbolj prometnem središču mesto, bo dobila lepšo zunanjost. Vse poslopje, ki se mu je v resnici že poznal zob časa, 60 te dni začeli slikati. Stavba bo dobila svetlo-rumeno barvo in bo sivi starček zopet nekoliko prenovljen. 1 Urejanje šubičeve ulice. Velika Šubičeva ulica, ki bo vodila izpred zelenega Muzejskega trga na Kongresni trg, je dala že mnogo dela, kar tudi vsakdo, ki gre pogledat, kako dela napredujejo, sam ugotovi. Prva polovica ceste ob Muzejskem trgu je že nasuta 6koraj do prave višine, medlem, ko druga polovica še čaka na zvišanje. Nunski vrt je bil namreč 6koraj za cel meter nižji od Muzejskega trga in bo prav zaradi tega treba cesto temeljito zvišati. Lepo napreduje graditev novega obzidja ob nunskem samostanu. V bližini muzeja je zid zrastel že do vrha in je tudi že pokrit. V 4 m visoki zid gre zelo mnogo kamna, deloma porabijo nekaj kamna iz starega podrtega zidu, večinoma pa uporabljajo velike kose podpečana, ki ga sproti dovažajo. Temelje za novi nunski zid so dogradili že skoraj do poslopja nove uršulinske gimnazije, ob kateri se bo zid tudi končal. Uršu-linska gimnazija je sedaj dosegla prvo nadstropje in ponekod že pripravljajo opaže, na katerih bodo zgradili strop nad prvim nadstropjem. Majhno enontdstropno hišo, ki je ostala kot ostanek niše, v kateri je bila 6voj čas trgovina Šinkovec, sedaj na zunaj popravljajo, »ako da bo imela primerno lice in ne bo preveč kazila okolice. Uei atare uršulinske gimnazije, ki ee bo moral umakniti široki šubičevi ulici polagoma podirajo, vendar pa puščajo sprednji zid, ki gleda na Kongresni trg. Šubičeva ulica naj bi namreč ostala čim delj časa napram Kongresnem trgu zaprta, ker bo urejanje in utrditev Šubičeve ulice, kakor tudi njeno tlakovanje zahtevalo še mnogo časa. Urejena pa je že kanalizacija te ceste, kar je velikega pomena, saj kanalizacija navadno v veliki meri zadrži graditev cest. I Za tramvajske karte in druge smeti smo dobili po vseh tramvajskih vozovih ob vratih posebne predalčke, da nam ne bo treba več s temi odpadki smetiti cest in .hodnikov. Hkrati nas pa po vozovih električne cestne železnice opozarjajo tudi napisi, naj mečemo tramvajske listke in druge odpadke samo v ta predalca. Predalčka pač nikdo ne more zgrešiti, saj gre vsakdo mimo njega, kadar izstopi iz voza in ne potrebuje več vozovnice. Čeprav so pa ti predalčki že nekaj dni v vozovih, ljudje navzlic temu mečejo tramvajske listke kar na cesto, da so vsa postajališča, posebpo pa okrog pošte, na Ajdovščini in pred kolodvorom kar nastlana s tem papirjem. Spet pa moramo opozoriti našo javnost, da je metanje kakršnih koli odpadkov na ceste in hodnike policijsko prepovedano, zato naj se pa površni ljudje nikar ne razburjajo, ko bodo morali plačevati globe zaradi smetenja ulic. Menda nam ni treba več ponavljati, kako s temi listki nasmetene ulice kvarijo ugled našega mesta, ki slovi za posebno snažno. Pomisliti in upoštevati pa moramo tudi velike stroške za snaženje ulic in cesj, ki jih mestna občina v teh časih le tefcko zmaguje. Opozarjajmo torej drug drugega pri izstopanju iz tramvajskih vozov na predalčke za listke ob vratih 1 1 Tramvaj podrl kolesarja. V četrtek dopoldne je na Dunajski cesti zadel tramvaj v kolesarja, 44 letnega ključavničarja Alojzija Lozinška. Ključavničar se je pri padcu precej potolkel po nogah, pa tudi po životu. Zdravi se v bolnišnici. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška 47. Radio Ljubljana Petek, 8. avgusta. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.4o Pisana glasba. Med odmorom ob H napoved časa. 8 15 Poročila v italijanščini. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Operetna glasba. 13 Napoved časa in poročila v italijanščini. 13.15 Uradno vojno poročilo. 13.17 Himne in pesmi vojskujoče se Italije, orkester in zbor pod vodstvom mojstra Arlandija. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizza. 14.45. Poročila v slovenščini. 17.15 Moderna glasba: orkester Adamič ter Jožek in Ježek. 19 Tečaj italijanščine, vodi prof. dr. Stanko Leben. i9.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Simfonična glasba. 20 Napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20 Predavanje v slovenščini. 20.30 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca s sodelovanjem sopranistinje Mile Kogejeve in tenorista Ivana Francla. Med odmorom: pogovor v slovenščini. 22 Orkester pod vodstvom mojstra Manna. 22.20 Godba na pihala pod vodstvom mojstra Storacija. 22.45 Poročila v slovenščini. Poizvedovanja Moška črna denarnica z različnimi stvarmi ee je našla. Naslov v upravi. Iz Goriške pokrajine Birma v Krombergu. V nedeljo, 3. avgusta je bila sv. birma v Krombergu pri Gorici. Slavnost je potekla v prazničnem razpoloženju kot vse slične slavnosti po naših vaseh. Zlasti okusno je bil v Krombergu okrašen že itak po lepem načrtu zasajeni prostor pred cerkvijo. Pri slavoloku, ki je peljal s ceste proti stopnišču pred cerkvijo, je nad-pastirju poklonila pester šopek domača deklica s skromnim pa prelepim pozdravom: »Hvaljen Jezus Kristus.« Notranjost cerkve, ki je brezdvomno med najlepšimi božjimi hrami, kar jih je zgradila vojna odškodnina, je bila prav mojstrsko ovita v zeienje. Pevci so svojo nalogo opravili tako iz-borno, da se je o njih pohvalno izrazil prevzviše-ni nadškof, ki je v tem pogledu zelo skop v besedah. Birmancev je bilo nekaj nad 40. Vreme. Pred kakimi 14 dnevi smo se otepali sonca in si želeli dežja, sedaj nam začenja pa dež iti na živce. Ko so se tisti ponedeljek zjutraj odprle nebeške zatvornice in se je skozi zasoparjeno ozračje vsula močna ploha, smo se veselo oddahnili vsi: ljudje in zemlja. Ko je nato deževalo še v torek, sredo, smo nekam ljubeznivo počeli ugotavljati, da je že dovolj moče, da bi že znova lahko bilo lepo vreme. Pa se naše želje nočejo uresničiti in že godrnjamo. Ne smemo sicer trditi, da nas deževje kar zaliva in da našemu polju grozi že poguba, vsekakor pa lahko rečemo, da imamo sedaj dežja več ko dovolj. Skoraj vsak dan imamo večji ali manjši naliv in ozračje se je močno ohladilo. V sredo 6. t. m. popoldne okrog petih je kazal toplomer v goriškem Ljudskem vrtu samo 15 stopinj Celzija nad ničlo, na nekem zaprtem dvorišču pa celo samo 13'A stopinj nad ničlo. Zdi se, da smo se s svojim jadikovanjem zamerili soncu, mnogi menijo, da je huda vročina za letos že pri kraju. !z Trsta Zanimiva izkopavanja pod cerkvijo sv. Justa. V katedrali sv. Justa so se vršila nekaj tednov jx>d ladjo Najsvetejšega Zakramenta izkopavanja, ki so dala zanimive rezultate, katere bodo strokovnjaki proučili. Pri izkopavanjih so prišli na dan oslanki starorimskih stavb, ki vzbujajo domnevo, da stoji katedrala sv. Justa na prejšnjih rimskih temeljih. Poleg ostankov templjev so naleteli še na grobove kristjanov iz raznih dob ter na rimski grob iz poganske dobe. Izkopavanja so bila te dni zaključena. Nove cigarete za Tržačane. Uprava kr. monopolov je dala v promet novo vrsto cigaret, ki se zaenkrat prodajajo samo v Trstu. Cigarete se imnujejo »Colombo« ter se prodajajo v škatljicah po 20 komadov. Cena je 40 centesimov za komad. Tobak v cigaretah je na poseben način prepariran ter so namenjene tistim kadilcem, ki so navajeni na amerikanske cigarete. Za pravično razdelitev mesa. Eksc. prefekt Tamburini je sklical na prefekturi sestanek predstavnikov pokrajinskega fašizma živilske policije, živilskega urada mestne občine, zastopnikov trgovine in mesarske organizacije. Na tem sestanku se je razmotrivalo vprašanje preskrbe z mesom za civilno prebivalstvo, posebej še za bolnike ter za razne civilne ustanove. Prefekt je izdal navodila za čim strožje in disciplinirano izvajanje vseh odredb, ki so bile izdane za preskrbo prebivalstva z mesom. Če se bodo te odredbe pravilno izvajale, bodo po predpisih določene količine govejega in telečjega mesa zadoščale Iz Hrvatsko Za propagando hrvatske vojske je pričelo hrvatsko domobranstvo izdajati svoj vojaški iist »Hr\atski doinobran«. Neodvisna država Hrvatska je razdeljena na 22 velikih žup, ki jih vodijo veliki župani. Velike župe so naslednje; Zagorje (Varaždin.i, Prigorje (Zagreb), Bilogora (Bjelovar), Baranja (Osijek), Vuka (Vukovar), Posavje (Brod na Savi), Livac in Zapolje (Nova Gradiška), Gora (Petrinja), Pokuplje (Karlovac), Modruš (Ogu-lin), Vinodol in Podgorje (Senj), Gacka in Lika (Gospič), Bribir in Sidraga (Knin). Cetina (Omiš), Hum (Mostar), Dubrava (Dubrovnik), Vrhbosna (Sarajevo), Usora in Soli (Tuzla), Lavša in Glaž ('I ravnik), Pliva in Rama (Jajce), Krbava in Psat (Bihač), Sana in Luka (Banja Luka). Rudarska šola v Zenici. Minister za gozdove in rudnike inž. Frkovič je podpisal odlok o ustanovitvi rudarske Šole v Zenici. Sola bo pretežno metalurgičnega značaja, rudarski oddelek bo pa spopolnjevala rudarska šola v Varaždinu. Na zadnjih nedeljskih ustaških zborovanjih so govorniki na posameznih sestankih v glavnem napadali prejšnje režime v bivši Jugoslaviji in tiste Hrvate, ki so delali sporazume s Srbi. Tako sta govorila predvsem zunanji minister dr. Lor-kovič v Donjem Miholcu in tajnik predsedništva vlade prof. Seitz v Kašini. Oba sta tudi pobijala trditve o raznem preganjanju in mučenju na Hrvatskem. Po njihovih izvajanjih se Hrvatska samo čisti elementov, ki v Hrvatsko ne spadajo, in ki so prej vsa leta preganjali in zatirali Hrvate. šahovski dvoboj dr. Euwe—Bogoljubov končan V soboto,'2. avgusta sta dr. Euwe in Bogoljubov odigrala v Karlovih Varih deseto in zadnjo igro šahovskega turnirja. Za otvoritev si je dr. Euwe izbral varianto španske partije. V začetku igre je imel dr. Euwe nekoliko boljši položaj in je grozil, da bo s prodorom e-kmeta dosegel ugodno izmenjavo. Bogoljubov pa se je izognil izmenjavi figur s svojevrstnim umikom konja. Zaradi tega bi moral dr. Euwe zasesti važno mesto e-6, namesto tega pa je izgubil 13. potezo z Lf4. Prezrl je zvit nasprotnikov načrt, tako da je nenadoma bil ogrožen njegov konj na al. Bogoljubovu se je nato posrečilo pridobiti z žrtvijo kvalitete figuro, kar mu je omogočilo, da je v napeti končnici spremenil kmeta v damo. Dr. Euwe se je zato v 20. potezi udal in turnir se je zaključil takole: dr. Euwe 6'A, Bogoljubov pa BH. cJuAjek POŠTNI Pl LOT »Ali si ti Mišek?« ga je nahrulil. »J-j-a-z s-em, vaša vi-vi-sokost«, je zaje-cljal Mišek. »Dobro,« ie rekel stražnik. »A16, za menoj! Njegova Visokost Admiral hoče jrovoriti s teboj!« Naročite ..Slovencev koledar"! \ Mišku je vzelo sapo, vendar je stopil za stražnikom. »Bolje, da si zdaj dobro ogledaš ta zrakoplov,« mu je dejal stražnik. »Saj imaš zdaj zadnjikrat priliko, da si ga ogledaš«. »In kaj naj to pomeni?« je strahoma vprašal Mišek. . »Sem že povedal,« je nejevoljno odvrnil stražnik. Mišek je še predobro razumel ta odgovor. »Zakaj pa?« je vprašal dalje. »Kako da ste izbrali vprav mene?« »Ne vem,« mu je odvrnil stražnik. »Doslej nismo pilotom niti lasu skrivili, a ko sem mu povedal tvoje ime, se je zagrohotal, rekoč: »Takoj sem z njim!« Kaj naj bi to pomenilo! Takšna naglica... Mišek se je bolj in bolj zamislil. Prehodila sta že dolgo pot in Mišku se je zazdel zrakoplov kot velik, plavajoč svet. Zdaj pa zdaj si je mislil, da je ta sprehod še prekratek zanj. Bodi karkoli, le zakaj mora nH ta obisk? Mahoma je bil pred velikimi vrati z napisom: Presfolna dvora.™* »Tu sva,« je. dejal stražnik. »Vstopi! Želim U mi ogo zabave«. KULTURNI OBZORNIK Knjiga o kmečki duši Kot VII. zvezek Knjižnice Kmečke zveze je pred kratkim izšla knjiga dr. L. Puša O Kmečki duši, katere prvi poglavji 6ta veljali kot disertacija na ljubljanski univerzi. Dr. Puš je že v svoji prejšnji knjigi Kmečki stan načel vprašanje raz-lage kmečke duševnosti kot osnov« za stanovsko gibanje slovenskega kmeta, sedaj pa je postavil za predmet svojega razpravljanja, ugotoviti psihologijo slovenskega kmečkega človeka ter tako prinesti svoj donesek k poznavanju slovenske kmečke duše. Tako je njegova knjiga O kmečki duši (str. 89) znanstveno analitična razprava i« psihologije ter lep donesek k znanstvenemu obravnavanju izrazito slovenskih problemov na naši univerzi. Dr. Puš si je stavil za znanstveno nalogo, analizirati duševnost vaškega človeka, karakteri-zirati tip slovenskega kmeta, ki mu še najbolj odgovarja ves stan, podati tako nekakšen oris slovenskega prakmeta. Svoja raziskovanja je podal v petih poglavjih, poleg uvoda, v katerem je napovedal smer svojega dela. Prvo poglavje mu je nekakšen splošen uvod v problem, ter zato podaja najprej kratko analizo človeške duše sploh, še posebej pa se ustavlja ob silah vztrajanja in gibanja, ki da ločita človeštvo v primitivnost in napredek. Puš to primitivnost razloži kot primarnost, ki je trojne vrste: navezanost na Stvarnika, na zemljo in na človeka. To so splošno človeške pranavezanosti, ki pridejo najbolj do veljave pri kmečkem človeku, ki je zato tudi najbolj primaren in skladen v gebi (naiven). Posebej že tu govori o kmečki duši in njeni koreninienost na vdanostih, na konkretnosti, tudi primitivnosti v negativnem smislu, pa primarni naivnosti, ki se kaže v obnašanju in doživljanju, sploh (erotika itd.) ter s tem nekako označil nekaj splošnih psiholoških potez kmečke duše. V drugem poglavju pa je podvrgel kritični analizi in obravnavanju posebno razmerje kmečke duše do zemlje, ki je ena temeljnih pranavezanosti človeka, še predvsem pa kmeta. Ob dejstvu, da je med zemljo in njim samim stopilo »polje«, to je — delo, obdelavanje, prvotni pranavezanosti se nov moment preživljanja se z njo, je ta velika snovnost rodila pri kmetu tudi veliko njegovih materialističnih duševnih potez, ki jih Puš tudi razbira in razlaga. To prepletenost kmečke duše z materialističnimi prvinami, ki se kažejo pri pojmovanju dela, ljubezni, mišljenja, čustvovanja in tudi molitve ter religioznega doživljanja, dela v nas vtis, da imamo pred sebot kmeta kot izključno agrarnega pridobitnika, ki se bori za obstoj s snovjo in postaja v vsem pravi materialist, ki tudi ne pozna vrednosti duhovnih vrednot. To je res ena plat kmečke duhovnosti: veliki mate-nalizem, toda istočasno ob ljubezni do domačije, narave in kmečkega dela kot takega, kmečkih navad in ljubezni dokaže, da je kmet tudi veliki idealist, da ima vsa snovnost tudi duhovne kore-nike ter je kmečka duševnost uravnovešena prav zaradi teh duhovnih prvin (domačijska skupnost, pravni red, domovinska zavest itd.j. Prav zaradi tega je treba te vrednote kmečke duševnosti se bolj vzgajati in vzbujati v kmetu občutje enakovrednosti njegovega dela, da ga ne bo podila nasprotna zavest v beg iz njegove skupnosti. Tretje poglavje govori o razmerju kmečke duše do Boga, ki je tudi precej materalistično in racionalizirano, navezano na plačilo tu in onstran živ-Ije.ija. Ta materializem ima že v tem, da tudi pot do Boga gre preko njegovega »polja«, elemente snovnosti. Puš ob tej priliki govori o primitivnosti v kmečki religioznosti (ki pa so tudi pri meščanih, samo v^rugačni obliki!), o kmečkem prav* nem čutu, o obrobnem doživljanju vere. Nasprotno pa kmalu prinese dokaze, da kmečka vera le ni tako obrobna in snovna, da kmet namreč pojmuje tudi vso snov le kot dar božji, zelo metafizično, ter da je v njegovi religioznosti močnejša celo — iracionalna sila, predvsem — odpoved in zaupanje v Boga. Vera v Boga je ena izmed največjih pranavezanosti kmečke duše in ta mu daje, da lahko zm svoje življenje tako vdano in tudi vdano umira. Četrto poglavje razpravlja o odnosih kmečke duše do sočloveka, kjer najprej podčrta, da je kmečki človek tudi osebnost, ne samo masni človek, celo večja kakor mestni ter da prav vaški etos ustvarjajo kmečke osebnosti same. Tako je kmet tip, ki ima tudi svoj življenjski slog. Poseben opis je psihološke osnove družinskega življenja, odnosa do hlapcev, do sosedov, kar je vse prepleteno z materialističnimi pa tudi idealističnimi momenti (verska skupnostna doživetja, družinska povezanost itd.). O prevžitkarjih pa s trdo besedo poseže v najbolj materialistično stran kmečke duše: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Zato pledira za prevžitkar-sko zavarovanje! Od osebnih razmerij kmečkega človeka v družini, sosedstvu itd. preide Puš na definicijo sloja (ki ni razred!) in stanu (ki ustvarja svojevrstno kulturo) ter končno v sklopu do naroda, katerega temelj je prav kmet. Čeprav kmečki materializem načelno dopušča, da bi kmet lahko za snovne dobrine pozabil tudi duhovne (kakor jezik, narod), je vendar religioznost tako močna, da s tem plodi tudi narodno zavest, kajti: narodnost in religioznost sta mladiki, ki rasteta iz iste zemlje. S temi ugotovitvami je dr. Puš končal svojo razpravo o kmečki duši, ki bi jo moral prebrati vsak, kdor ima posla s slovenskim kmetom, njegovo kulturo in njegovo izobrazbo. Vedno in vedno bo namreč imel opravka z dvema osnovnima potezama v njej: materializmom (snovnostjo) in idealizmom (duhovnostjo), ki se prav v svojevrstni podobi kažeta v njej: prva v poudarjeni obliki, vendar tako, da je vedno čutiti za njo duhovno osnovo. A kdor bi izkušal vzeti kmetu Boga. bi uničil narod. ^ Rabindranath Tagore umrl Največji živeči indijski pesnik in modrijan Ra-bindranath Tagore (izgovori Tagurl), ki je 7. junija dopolnil 80 let, je umrl včeraj v Kalkuti. Z njim je umrl eden svetovnih predstavnikov Indijcev, velik umetnik, modrijan ter predstavnik vzhodne duše, ki jo je on odkril Evropcem. V svojih religioznih spisih je zastopal nekakšen panteistični pojem Boga, ob katerem se je zlo kazalo samo kot nekakšno z a bi odelo dobro, zaradi česar je pričakovati na koncu vseh časov vsesplošno Ajiokata-stazi6, zopetno vpostavitev popolnosti in sreče. Zaradi te svoje panteistične religioznosti, globoke mistike ter nežne poezije svojih bengalskih pesmi ter pesniških aforizmov je postal v prvih povojnih letih pravi ljubljenec ekspresionističnih svetovljanov ter je užival na svojih obiskih v Evropi navdušene sprejeme. Tudi pri nas smo ta ča6 dobili več njegovih pesmi ter v prozi v lepih prevodih A. Uradnika in drugih. Tako predvsem lej>o izdaja Rastoči mesec, Vrtnar (Oitanjall), Dom in Svet itd. tudi njegove povestice in aforizme. Manj znan je Pet let na zapuščenem otoku Kakor znano, je bil Robinson, čigar zgodbo na samotnem otoku pozna ves svet, oseba, ki se ni porodila samo v pesniški domiljiji. Doslej so ljudje menili, da je Defoe dobil pobudo za svojo povest o Robinsonu iz potopisa kapitana Rogersa, ki je iziel leta 1812 in, ki poroča med drugim o usodi škotskega mornarja Selkirka. Selkirk je firostovoljno zapustil svojo ladjo in preživel pet et na neobljudenem otoku. Ameriški raziskovalci pa so sedaj odkrili, da je bil pravi Robinson nekdo drugi, in sicer španski mornar Serrano. Ta je bil na krovu neke ladje, ki se je potopila na poti iz Havane v Cartageno. Morj« je Serrana vrglo na pust otok, kjer se je obdržal pri življenju s čudovito hrabrostjo, hladnokrvnostjo in žilavostjo. Njegove doživljaje popisuje knjiga »Comentarios Reales«, ki jo je napisal Garcilaso de la Vega in ki je izšla v angleškem prevodu 1. 1688. Iz te knjige je pisatelj Defoe po mnenju ameriških raziskovalcev prevzel podlago za svojo povest. Če je to res, potem Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b: Blaško Ivan, Maksimovič Irma, Outrata ing. Vinko, Paglavec Ernest, Tavzes Nuša. Poito naj dvignejo: Aljančič Zdenko, Jazbec Katica, Hotel Miklič, Jereb Vinko, Finančna direkcija, Kenda Marija, Železniška direkcija, Ker-vina Mimi, Drogerija Isis, Kocijančič Vera, Finančna direkcija, Kune Teodor, Zavod za damsko ukro-jenje, Marsel Ivo, Železniška direkcija, Martelanc Talka, Novi trg, Milojevič Terezija, Glavarjeva 10, Podkrajšek Božo, Ponikvar Marija, Križevniška 7, Romanjuk Ivan, Gledališka ulica, »Sava« zavarovalnica, Skvarča Ljubo, Carinarnica, Teržan Ivan, Visoki Komisariat, Udruženje poštnih uradnikov, Urek Osvald, Celovška 72. Prosimo, da se zglasi v tajništvu Poizvedovalnega oddelka g. Vatovac Rajmund, žand. major, v nujni zadevi. Prosimo nižje navedene ali svojce nižje navedenih, ki so prej stanovali na doli navedenih naslovih, pa so se verjetno preselili, da se nujno zglase v tajništvu: Cirič k. Ljubislav, bivši kapetan I. ki., adju-tant planinske brigade, Gulin Avgust, krojač, Medvedova 7, Kokot Rudolf, bivši podpor., Vrhnika, Mandič Stanko, carinik, Rakek, Mesec Vladimir, bivši int. ppor., Ilirska 21, Popovič Božo, b. nared-nik-vodnik, Bezenškova c. 21, Prišlin Marjan, b. kap. I. ki., Vrhnika, Radanovič Dragomir, b. ppuk., Vrhnika, Vučevič V. Djordje, b. ppor., Zaninovič Krsto, gostilničar, Moste pod Ježami 9. Gospod Lukovšek Iv., iz Naklega nad Kranjem ali svojci, živeči v Ljubljani, naj se nujno zglase v tajništvu zaradi denarne zadeve. Svojci nižje imenovanih naj dvignejo do-movnice: Griinfeld Ivan. Oflag XIIl-B, Havli-ček Maks, Stalag IIPA, Havliček Bojan, Stalag III-A, Uhan Milan. Stalag III-A, Pitschman Edvard, Oflag VI-C, Christof Bogomir, Stalag XI-B. Pošto naj dvignejo: Berlič Srečko, Ljubljana, Karlovška 15: Bratok Rudolf, učitelj, Ljubljana, Glasbena Matica, Vegova ulica; Frohlich Otto in Paulette, Ljubljana; šlajmer Nevenka, Št. Vid pri Ljubljani, Zaloška cesta. Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22'b: Feifeg-Prus Bariea, Flejgar Julij, Ke-zele Olga, Križ Erna, Mikolič Jakob, Mišigoj Mirko, Opeka Ivan, Pregrad Ivan, Samsa Anton, Prebil Andrej, Saksida Karel, Špeletič Ži-vana. Tepli inž. Ermin, Vidic Vinko, Wenz Miha. V počastitev spomina blagopokojnega inž. Koblerja' Pavla, bivšega ravnatelja tukajšnje tovarne in načelnika Uprave državnih monopolov v p., darujejo uradniki tobačne tovarne v Ljubljani Rdečemu križu 100 lir. Gospa Marija Cvetko, Zrinjskega cesta 8, je darovala 50 lir. G. Hermina Krulej je darovala 40 lir. Plemenitim darovalcem se Rdeči križ najtopleje zahvaljuje. Uspeh nabiralne akcije novomeškega Rdečega križa Novomeški Bdeči križ je orgauiziral nabiralno akcijo, s katero si je priboril razmeroma znatna sredstva, ki so bila ln še bodo potrebna za podpiranje številnih priseljencev. Danes sporočamo naši javnosti, imena vseh darovalcev, ki jim obenem izrekamo prisrčno zahvalo z željo. d>' ln vsi u'..»oaauji uuiuiu.ji našit obilo posnemaicev. Darovali so: Kastelic Edmund, trgovfc 4000 lir; Inž Barborič Karel, trgovec, 3600 lir; Kobe Julij, trgovec, 3(1» lir; Ogoreutz Josip, trgovec, 3000 lir; Medic Ivan, trgovec, 3000 Ur; Rcitz Alojzij, trgovec, (nrar) 2000 lir; Turk Josip, trgovec, 2000 lir; Windischer Josip, hotelir, 3000 lir; Povh Joško, trgovec in tovarnar 2000 lir; Ogrič Filip, dontist, 1000 lir; Prijatelj Anica, trgovka, 1000 lir; Marinček Matija, notar 950 lir; Kobe Josip, trgovec, 760 lir; Penca Josip, tovarnar, 760 lir; An-drijančič Drago, magister. 600 lir; Golia Gustav, odvetnik, 380 lir; dr. Rožek Josip, odvetnik, 4,">0 lir; Pavčič Josip, trgovoc, 380 lir; Mili i 6 Miroslav, den-tist, 380 lir; dr. Vašič Ivan, odvetnik, 301) lir; dr. Gri-selli Otton, okrajni civilni komisar, 200 lir; dr. Kiis-sel Božidar, zdravnik, 200 lir; dr. Cervinka Milan, zdravnik 200 lir; Oblak Kati, trgovka, 200 lir; Krajec Janko, posestnik in profesor, 200 lir; Ogrizek Josip, trgovec, 200 lir: dr. Gros Dnvorin, odvetnik, 190 lir; Obrez Ivan, gostilničar, 190 lir; Shodič Marija, modi-sbinja, 190 lir; Langer Pavel, graščak. 190 lir; Jugo-slovanska knjigarna in tiskarna podr. Novo mesto 190 lir: Bergmnn Tledi, magistra, 190 lir; Prijatelj Ivan, trgovec, 190 lir; ur. Ivanetič Franjo, odvetnik, 190 lir; Barborič I,lna, trgovka, in posestnica, 152 lir: Inž. Kraut Igor, gumarski reforont, 150 lir; Grogorič Berta, posestnica, 150 lir; Mikolič Fcri, trgovec. 150 lir; Plcek Jurij, trgovec. 114 lir: dr. Polenšok Marinn. zdravnik In župan, 190 lir; Drogerija «I\rka«, 114 lir; General Ekso. F. Romern, 114 lir: dr. Globevnik Josip, odvetnik in posestmik, 100 lir; Bayer Oton, zaloga piva •Union«, 100 lir; dr. Pavlič Tgnac, primarij moško bolnišnice 100 lir; Berce Jakob, lesni manipulnnt, lflfl lir; Kolar Franc, trgovec, 100 lir; Djurovič Anicn, trgovka. 100 lir: Petrič Anton, posestnik in lesni trgovec. 114 lir: Bernard Oto, lesni trgovoc, 100 lir- Tovarna »Keramike*, 150 lir. _ . Dr. Furlan Tono. posestnik in zobozdravnik. Bučar Jože. odvetnik. Pečar Stanko, odvetnik, Hndl Drago, posestnik in lesni trgovec, Agnič Andrej graščak. Osolnik Ivan, posestnik in gostilničar, Smola Rudolf, kavarnar, Biičan Peter, trgovski sotrudnik, Koncillja Anton, mesar, Dolenc Josipina, mesarieh, KaMelio Viktor, slaščičar, Košiček Antonija, posestnica, Grobovšek Franc, posestnik in gostilničar, Hro-vat Franc, posestnik in trgovec. .Tevšek Kari tovarnar, Brulc N., Savnik Vinko, Vogrinc Franc', Barlo Vid, inž. Absec Matija. Pavlič Jože. Kos Jože, trgovca, Rozman Alojz. Hkalicky Olga. Lavrlč Jožica. Av-sec Franjo, Verbič Jurij, Flego Anton, Potrič Karla, bil pri nas po svojih dramah (Gitra, Pomladni krog), bolj pa kot esejist (Nacionalizem). V svojih spisih je napadel Evropo in evropskega civiliziranega človeka ter je hlepel jpo novem religioznem človeku, ki živi globoko življenje še v azijskih ple- : menih in med njegovim narodom. Bil je vseučihški i profesor ter je jioleg Gandija bil v svetovnem kul- i turnem življenju največji predstavnik svoje domo- I vine. i je resnična zgodba prekosila samo povest. Španski mornar je doživel namreč hujle stvari in se je moral močneje boriti za svoj obstanek, kakor pa junak v povesti. Defoe je svojega junaka postavil na čaroben otok, kjer je bilo dovolj vode, lesa, divjačine in drugih za človeško življenje nujno potrebnih stvari. Iz ladje, ki je nasedla na peščini, si je Robinson lahko izbral, kar je potreboval v svojem samotnem življenju, zlasti orodje in orožje. Španskega mornarja pa je vrgel vihar na golo peščino, ni imel ne vode, ne mesa in ne orodja. Ladjo, ki predstavljala Robinsonu vez s človeško kulturo, so Serranu požrli valovi. Dejansko se je moral vrniti k naravi Njegov otok mu za življenje ni dajal drugega kakor želve. Pil je njihovo kri, jedel njihovo meso in uporabljal njihov« oklepe, da je vanje zbiral deževnico. Z največjo skrbnostjo je nabiral ostanke lesa in morekih rastlin, ki jih je naplav-Jjalo morje ter se je potapljal na dno morja, da je nabral kamenja, s katerim si je kresal ogenj. Marčnn Ignac, Obed Josip, Sonc Viktor, Lapanja Ivan, Bergant Franc, Žmdar Anton, Valantič Alojz, Dolinšek N., Vandot Ivan, .Kovina N., Barle Gustav, Barls Marica, Borger Rudolf, Adam Frane, Sluga-stefanovlfi D., Polenšok Frančiška, Barbič Ivan. Penca Angelca, Aiiačič N, Tome Franc. Bevc Adolf, dr. Perko Slavko, Dolenc Ivan, Žen Ivan, Kavšek Alojz, Oolarič Frane. Pungrčar Jožo, Jančič Jože, Mršol Ferdinand, Mežnar N., Ferfoljn N., Rožič Anton, Jlo-vnr Marija, Barborič Silva, Pakiž N.. Petrič N., Žic Ivan, Jurak Neža. Schweiger Anda. Mlk»o Olga, Stor Anton, Jereb Anica, Lamut Anton. 1'remrov Kari, Tinta Marija, Kovačio N„ Sesek N., Musar N.. Simon-Čič N., riaga N., Osolnik Marijn., Merbar N., Mala-sek Franc, Baebler N., Drašler Marija. Drašler Josip, Silo Tončka, Koncilija Anica. Košir Franc. Moretti N, Koštial Iva. Vale« Josip. Znidaršič Mara, Okrog-lič Avguštin. Menda Pavla, Sorman N . Murn Avgust. Fajdiga N., Čerin Kari, dr. Ropaš Milan, Langer N., Pristavec N., \Vindiscber Josip star, Fnrlan Franja. Rajnkovič N„ Jakše Anton, Splichal Uršula, Seme Vladimir, Osim N.. Košak N., Inž. Praprotnlk. Lavrič Julij, Novak Stanko, Urbani« N.. Marinč N.. Zbirka v kapiteljski cerkvi, Kruljac Josip, Dolenc Gvido, Knaflič in Mirtič. Vovk Martina. Zurc Josip. KuSljan Anton. Krevelj Martin Kovač N.. Zupančič Alojz, Stritar Josip, Babnik Antonija. TTotel Knklič, Rus Antonija. Majnik Pavel, Kozina Viktor, Budna N., Skale Otmar, Vašič Regina. Gričar Jože. Ančik Vida, Mahorčlč Minka. Mihelčič A.. Hočevar Fani, Midofer N.. Spriner Marjeta, Bpvc Rudolf Salberger Avgust, Vojsk Ivan. Podržai Frnnc. Krnjger Marija, Mirtič Nrtiica, Finžgar Franjo. Klemenčlč Upa. Rozman Marija. — Mnogi trgovci in zasebniki so darovali tudi v blagu. Novo mesto Koncert Rdečega križa. Dobrodelni koncert Rdečega križa v Novem mestu bo dne 12. avgusta ob 7 zvečer v Prosvetnem ..domu in ne ob 8, kakor je bilo prvotno javljeno. Ta izprememba je bila potrebna zaradi nove policijske ure. Te dni bodo po hišah začeli prodajati vstopnice za ta koncert. Ker je čisti dohodek koncerta namenjen dobrodelnim namenom, vabimo novomeško prebivalstvo, da pridno sega po vstopnicah in tako pripomore k gmotnemu uspehu tega koncerta. Komisar Prevoda v Novem mestu. Te dni je g. inž. Anton Marolt v Novem mestu nastopil mesto Prevodovega komisarja, ki ima nalogo, izvesti organizacijo oddaje živine, kakor jo predvideva nedavna uredba Visokega Komisarja, ki naj zagotovi prebivalstvu Ljubljanske pokrajine preskrbo z mesom. 5 Nesreča pri igri. 10 letni šolarček Franc Slak z Malega vrha, občina Mirna peč, se je na trati v šali metal s svojim tovarišem. Nesreča je hotela, da je Slak pri tem tako nerodno padel, da si je zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer so mu nogo uravnali in ga pridržali na zdravljenju. S kozolca je padel 18 letni posestniški sin Matija Stariha iz Osojnika v občini Semič. Pri padcu Si je zlomil levo roko. Zatekel se je v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Pes jo je ugriznil. V novomeško žensko bolnišnico so pripeljali 5 letno Frančiško Vidmarjevo iz Ponikev, ki jo je pes ugriznil v desno nogo. Doslej še niso ugotovili, ali je pes bil stekel. Nesreči dveh otrok radi slabega nadzorstva. S krušne peči je padla 5 letna pos. hčerka Terezija Bedekova iz Gaberja pri Brusnicah in si zlomila levo nogo. Z mize pa je padel 2 letni Marjan Štan-gel iz Gotne vasi in si zlomil levo roko. Oba otroka se zdravita v novomeški ženski bolnišnici. Iz Spodnje štajerske Nemški duhovniki na Spodnjem Štajerskem. Deset nemških duhovnikov graške škofije se je že prijaiilo za dušnopastirsko službo na Spod. Štajerskem. Nekateri so že nastopili službe. Tako med drugim v Ptuiu in Dravogradu. Prostori Rudarskega glavarstva v Celju. V opatijo v Celju se je vselilo te dni rudarsko glavarstvo z večjim številom uradnikov. V mariborski bolnišnici so umrli: 52 letna žena železničarja Marija Dobnikar, 80 letni Janez Lamut in bivši stražnik Viktor Čelešnik. Poškodbam, ki jih je zadobil pri delu v predoru, je v bolnišnici podlegel kmečki sin Aleksander Kebrič. Pri zadnji prometni nesreči v Mariboru se je pa smrtno ponesrečil poslovodja mariborske droge-rije >Salus«, Janez Kokol. Urad za ljudsko izobrazbo Štajerske domovinske zveze je priredil oni dan koncert za delavstvo v tovarni dušika v Rušab Zbirka o Greti Garbo Med številnimi oboževalci znane filmske igralke Grete Garbo je tudi brivec Andre. Med vsemi njenimi častilci ima gotovo tudi največji arhiv, ki se nanašo nanjo. Za ta arhiv so zvedeli tudi časnikarji ter so obiskali omenjenega brivca. Nemalo so bili presenečeni, ko so pri njem našli res bogato zbirko, v kateri je med dtugjim nad 80.000 izrezkov iz časopisov, 2.500 knjig o filmu, ki se nanašajo na Greto Garbo, 20.000 njenih slik, kakor tudi večje število raznih »osebnih« spominov, kakor čevlje, razno jermenje, nogavice, razne dele kostumov. Brivec namerava svojo zbirko o Greti Garbo izkoristiti še sedaj, dokler je njegova »simpatija« še v modi in odpreti muzej Grete Garno. Netopir stalno maZe svoja krila Vsi vemo, da je netopir zelo dober letalec, čeprav nima perja, temveč samo dolge prve noge prevlečene z opni. Kakor je treba tudi pri letalu krila stalno mazati z oljem, tako tudi netopir vedno maže svoja krila, da mu ostanejo sposobna za let. V to svrho imajo netopirji med nosom in očmi posebne žleze, ki stalno izločajo neko mastno in gosto tekočino. Z njo netopirji skrbno in stalno mažejo svoja krila, če netopir zboli in njegove žleze več ne izločajo ompnipnp tekočine, ne more več leteti, ker se mu krila posuše in razpokajo. Ker ne more več loviti hrane, mora oa gladu poginiti Promet z motornimi vozili, kolesi in vozovi na živalsko vprego med zatemnitvijo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za umestno, da se glede na potrebe zatemnitve določijo predpisi za promet z motornimi vozili, kolesi in vozovi na živalsko vprego v nočnih urah odreja: Člen 1. V nočnih urah, to je pol ure po sončnem zatonu pa do pol ure pred zoro morajo imeti: a) avtomobili, tovorni avtomobili, avtobusi, motorna kolesa, prikolice in priklopni tozov! svetilke zastrte s prevleko iz povoščenega platna ali popolnega neprosojnega blajra, v kateri bodi 8 cm široka in 2 cm visoka reža. Ta reža mora biti vedno pod svetlobnim žariščem, tako da se le-to za-temni in zakrije, ter se mora zaščititi s ploščo iz stekla »Rodovetro M. M.< (prevlečen celulozni acetat), debelega šest desetink milimetra. Če se zaradi oblike ali namestitve svetilke prevleka ne na natakniti, morajo imeti svetilke na notranji strani zastiralo iz povoščenega platna ali neprosojnega blaga, čvrsto pritrjeno na steklo svetilke, da zbog segretja svetilke ali zaradi tresenja motornega vozila ne odstopi. Če so opremljena s predpisanim zastiralom, je navedenim motornim vozilom dovoljeno uporabljati v strnjenih naseljih svetilko z zman jšano svetlobo, zunaj našel ij, in sicer kjer neha javna razsvetljava, pa tudi polno svetlo bo. Dn se v nočnih urah olajša vidnost zgoraj omenjenih motornih vozil, morajo biti belo pre-pleskana: avtomobili: z 10 cm širokim pasom po zunanjem robu sprednjih in zadnjih blatnikov ter vzdolž zgornjega dela bokov motornega okrovja; avtobusi in tovorni avtomobili: z 20 cm Širokim pasom ob zunanjem robu sprednjih in zadnjih blatnikov ter vzdolž zgornjega dela bokov motornega okrovja; prikolice: blatniki vštričnih koles in sprednja površina ščitnika; motorna kolesa: zadnji blatnik na vsem delu za sedlom in površina ščitnika. b) Kolesa morajo imeti svetilke zastrte s ploščico iz gostega kartona (ali iz druge snovi, da je le popolnoma neprosojna), pritrjeno na steklo na notranji strani, in režo v širini 3 cm in višini 1 cm na spodnjem delu svetilke, tako da se svetlobno žarišče zatemni in zakrije. Dovoljeno je uporabljati prevleko kakor pri avtomobilih, imeti pa mora režo v velikosti kakor je zgoraj določena. Ta vozila morajo poleg tega imeti blatnik zadaj od sedla dalje po zunanji površini ves belo prepleskan in rdeče odbojno steklo s premerom 4 cm, nameščeno pokončno na blatnik v višini kolesne osi. c) Vozovi na živalsko vprego morajo imeti svetilke z modro svetlobo. V strnjenih naseljih morajo uporabljati vozovi na zadnjem delu modri svetlobni znak, in sicer majhno svetilko s svečo, ki izžareva v obliki pravokotnika modro svetlobo, ne nad 5 cm visoko in široko 3 cm. To svetilko je namestiti na zadnjo premo vozila. Člen 2. Kršitelji prednjih predpisov se kaznujejo v denarju od 25 do 200 L, če gre za motorna vozila, v denarju od 10 do 100 L pa, če gre za kolesa in vozove na živalsko vprego. Najnižjo kazen lahko plača kršitelj takoj. Člen 3. Uradniki in organi javne varnosti skrbijo, da se ta naredba upošteva in ugotavljajo kršitve. Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan 1. septembra 1941-XIX. Ljubljana, dne 1. avgusta 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Spori Športne tekme v Trstn. Dopolavoro v Trstu je organiziral za nedeljo 10. avgusta plavalne in lahkoatletske tekme, katerih se bodo udeležili člani Dopolavora iz cele pokrajine. Program plavalnih tekem je: 100, 400, 1500 m prosto, 100 m hrbtno, 100 prsno in mešana štafeta 3X100 m. Tekme bodo v kopališču Ausonia. Na stadionu Littorio pa bodo lahkoatletske tekme, katere bodo obsegale sledeče discipline: tek na 100, 400, 1500 in 5000 m, tek čez zapreke na 110 metrov, met krogle, diska in kopja in štafeta. Potek mednarodnih teniških dvobojev v Li-vornu. Drugi dan teniškega mednarodnega turnirja v Livornu je prinesel nepričakovan poraz italijanskega prvaka Del Bella, ki je po dveh partijah moral prepustiti zmago mlademu Pantassiju. Rezultati so sledeči: moški singli: Schroeder je premagal Scribija s 6:0, 6:4; Pan-tassi Del Bella s 6:3, 6:3; Comperini zmaga nad Pazianijem s 6:2, 6:2; Rohlsson proti Brioniju 6:3, 6:4; Cagnato proti Avorniju 6:1, 6:2. Moški singli, druga in tretja kategorija: Alberton proti loraccu 7:5, 6:3; Gori proti FischeTju 6:0, 6:0; Alberton proti Nardiju 6:1. 6:2. Moški dou-bli: Schroeder-Rohlsson proti Pantassi-Mecbci 6:1, 6:0; Cagnato-Del Bello proti Stenberz-Gw-dice 6:2, 6:2. Mešani dotibli: Quintavalle-Ca-gnato proti Petiletti-Belardinelli 6:3, 6:2. Dam-ski single, druga in tretja kategorija: Morghen premaga Battorijevo z 1:6, 6:3, 7:5, Spadonije-va premaga Gordonovo s 6:0, 6:2. Moški doubli druge in tretje kategorije: Ferrari-Nardi proti Della Gherardesca-Sardi 6:3, 6:2. Turnir se še nadaljuje. Nov uspeh Ragnhilde Hveger; Na plavalnih tekmah v danskem mestecu Aarhusu je bilo doseženih nekaj prav lepih rezultatov. Tako je nepremagljiva svetovna prvakinja Ragnhild Hveger odnesla zopet dve zmagi v prostem stilu. Na 100 m je bila prva v času 1:06,1, medtem ko je njena stara rivalinja Busch-So-rensen bila druga s časom 1:07,2. Hvegerjeva je prav tako zmagala na 400 m v času 5:15.7. švedski lahkoatleti so izvrstni. Na labko-atletskih tekmah, ki »o bile v švedski, se je izkazalo, da so Švedi najboljši tekači. Tako je Gunnar Haegg pretek progo 1500 m v 3:38,6; Ake Jansson 5000 m v 14:20,2; Larsson 400 m čez zapreke v 52,2 sekundah. Toda niso samo Švedi dobri, kajti tudi Hakan Lindmann je pretekel progo 110 m čez zapreke v 14,2 sekundah, kar je dosedaj najboljši evropski rezultat. Tako je Lindmann potisnil na drugo mesto Italijana F acchinija, kateri je z 14.4 sekundami IjiI dosedaj evropski prvak. Na istih tekmah, ko je Lindmann postal evropski prvak, je bivši švedski prvak Boro J. Hellstronn pretekel 1500 metrov v 3:52,2, medtem ko je Porsvono zmagal na 3000 m v času 8:46,4. Veliki francoski slikar Cezanne je najstrožje prepovedal kajenje med delom. Nekega dne je P"x k'illb temu zasledil na miri en<*ga svoji,. učencev pi^o. Ves razkačen ga je prezirljivo vprašal: »čemu vam služi ta čopič?« »Maestro, z njim delam oblake.« In maestro je godrnjaje šel dalje. ČETRTI GOST 40 Roman. »Ako hočete,« je dejal m se nasmehnil, »bi lahko popil ves alkohol, kar ga je v hiši. Res je, da bi mi bilo neljubo, če bi me doktor Burns našel vsega pijanega, toda če bi va6 s tem kaj pomiril... Kar se pa tiče zlonamernega požiga, ali imate kake dokaze proti meni? To, kar je meni zgorelo v Kairu, je bilo skladišče samih mojih predmetov, torej ni zgorelo nič tujega, niti ena tuja reč ali zgradba ni bila poškodovana s tem požarom. Tale stol, na primer je moj. Jaz ne smem poškodovati 6tola, ki je vaš, a zakaj ne bi smel svoj lastni stol nesti na dvorišče in ga sežgati ali drugače uničiti? Te pravice mi vendar ne boste jemali, ali ne?« »Seveda ne,« je srdito odvrnil Mastere. »toda ogenj pomeni zmeraj nevarnost za okolico. Mimo tega prav zares nimate pravice požga-ti skladišča in temu slična poslopja. Poleg tega pa je tu še neka malenkost: umor.« Peelard 6e je vrnil v sobo. »Doktor Burns bo vsak čas tukaj,« je povedal. Šuman, ki se mu je zdelo vse to jako zabavno, je povzel: »Recimo, da verjamete v nekakšen umor in sicer Ela Hakima, kaj ne — potem vam povem, go-spiod nadzornik, da imam izvrsten dokaz za to, da ga nisem ubil.« »In to bi bilo?« »Prav preprosto,« je dejal šuman, »to, da E1 Hakim ni mrtev. Gospod Peelard je danes govoril z njim.« »Menda vendar ne mislite, da bi bil to oni Egipčan v vaši pisarni?« se je začudil Peelard. »Vprav oni,« je mirno odvrnil Šuman. »In zdaj je že skrajni čae, da se iznebit« te sumnje, češ da sem na vsak način nekoga umoril! Povedal vam bom vse od kraja. El Hakim je tisti ča6 kupčeva! z istim kupčijskim blagom kot jaz. Toda njegovo poslovanje je bilo v nasprotju z mojim popolnoma plehko in je zato zašel v hude denarne težkoče. V tisti noči, ko je gorelo, je bil El Hakim izginil. Pozneje 6ino zvedeli, da je bil pobral denar od svojih poverjenikov in pobegnil v Port Said. A po Kairu se je takrat raznesla novica, da so na j>ogorišču mojega skladišča našli ostanke človeškega trupla. Ljudje so najprej pravili, da je El Hakim zažgal moje skladišče in je potem še sam zgorel ondi. Kasneje so začeli šušljati — kar je bilo še bolj neumno —, da sem jaz sam zapleten v to zadevo. Mislim, da je to tisto, kar ste brali v Fer-gussonovih zapiskih? Ali ne, gosjx>d nadzornik?« »Tako je.« » V šumanovih očeh se je mrko zalesketa-Io. Fergusson je hotel takrat kar po vsej sili nastopiti v vlogi detektiva. Sčasoma je jx>6tal tako nadležen, da sem bil primoran premestiti ga v svojo podružnico v Londonu.« »Ce ste se zavedali, da ste nedolžni, gospod Šuman, zakaj ste se pa potem bali opazovanja?« »Prav nič se nisem bal opazovanja, vendar je to nekaj tako neprijetnega, če človek venomer čuti, kako kdo krog njega vona. A poslušajte dalje! Re6 je povsem resnično, da so med pepelom našli ostanke človeškega telesa. A to so bile kosti, ki šo več ko dva tisoč let mirno počivale v sarkofagu... Z drugimi besedami: na pogorišču 60 bili našli ostanke mumije iz XIX., dinastije. Mogoče vam je znano, da so mumije iz te dobe tako izvrstno ohranjene, da človek more odlomiti sleherni ud od trupla, pa se pri tem kosti ne sesujejo.« Šuman se je spet nasmehnil in dejal: »Ce bom kdaj izvršil kak zločin, kar pa, draga moja gospoda, m kar nič verjetno, tedaj ga boni izvršil samo v hiši, kjer je kje kaka mumija. Ker potem ne bi na pogorišču prav noben zdravnik mogel dognati, ali so ostanki okostja od dotične žrtve ali pa od kake davno umrle egiptovske kraljice.« »To je že vse lepo in prav,« je zagodrtijal Ma- sters, »vendar bi rad vedel, ali morete to tudi dokazati!« »Zakaj pa ne? Egiptovska policija vam to tudi" lahko potrdi, ker je svoj ča6 objavila uspehe, ki jih je dosegla s preiskavami. Zal pa časopisi na vzhodu niso kdo ve kako razširjeni. A niti to, da se je moja .umorjena žrtev' čez šest mesecev pojavila brez beliča v žepu v Kairu, ni ljudem zavezalo jezikov. Nič drugega mi ni kazalo, ko da vzamem El Hakima v svojo službo in ga tako lahko vsak čas pokažem, da živi. K sreči se je izkazalo, da je El Hakim uporabna moč in tako je dandanes pri meni zapo6len. Seveda je bila vsa ta resnica ludi Fergussonu dobro znana. Le da se je hotel ta odlični gospod pred svetom važnega pokazati in povzročili zmešnjavo. Ne zahtevam, da bi mi na besedo verjeli. Ce 6te že brzojavili v Kairo, boste zvedeli, da govorim resnico. Zvoni! Aha, zdaj je prišel moj zdravnik!« Masters in Peelard sta se spogledala. Ce bi bila ostala še malo delj v Šumanovi sobi, bi bila mogla 6lišati jako nejjovoljne besede o zmožnosti in inteligenci londonske policije, ki od-pokliče zdravnika kar od važne ordinacije le, da ugodi svojim muham. A ko je doktor Burns to govoril, 6ta bila onedva že v svojem avtomobilu in Masters je dejal: »Nikar me tako jezno ne glejte, dragi Peelard! Saj sam vem, da sem se osmešil. Toda prisegel bi lahko, da sem videl s ceste skozi okno, kako je Šuman šaril po mizi okoli steklenic in r i jače. Sicer pa, ako je vse to resnica, kar nam je pravil o dogodkih v Kairu, česa ga pa potem še dol-žimo?« Za hip se je zamislil, nato je nadaljeval: »Hey je pa moral na vsak način nekaj vedeti o njem. In to je brez dvoma v nekakšni zvezi z ognjem in požigom, z razdejano budilko in s po-večalnim steklom... Da le on ni, no, kako se že temu pravi...« »Mislite, če nima veselja nad požigi? Če ni človek, ki uživa, kadar kaj zažge? Ali menite to, gospod nadzornik?« mu je pomagal Peelard. »Seveda, to je lahko mogoče. Vendar nisem še nikdai slišal, da bi tak nenormalni človek zažgal svoj* lastno imetje in da bi pri tem še užival! Dozdeva se mi, da Šuman sploh ne pride v poštev kot Heyev morilec. Vendar vse kaže, da mu je o tem umoru nekaj znano in da bi nama bil to tudi povedal, če bi ga ne bili vi prekinili s svojimi obdolži tv a mi ...« »Svoje predstojnike kritizirati je prepovedano,« ga je strogo zavrnil Masters. »Pa da preideva na drugo vprašanje: ali si kaj mislite, počemu sem prišel danes k šumanu?« »Tega pa ne vem, gospod nadzornik!« »Hotel sem ga še o nekaterih stvareh izpra-ševati. Predvsem pa sem mu hotel povedati, da je sir Stanley Merrywall prosil vse tiste, ki so v kakršnikoli zvezi 6 Heyevim umorom, da bi prišli drevi v Heyevo stanovanje, kjer bi bila nekakšna majhna prireditev... Zdaj mi pa povejte, kakšen material 6te danes zbrali?« Masters je pazljivo poslušal poročilo svojega mladega 6otrudnika. »Torej ste pozvedeli glede »Knjige o zmajih« pri založniku, kaj ne? Če se ne motim, je tista knjigarna prav blizu Heyeve hiše?« »Res je, gospod nadzornik. Toda jaz prav nič ne verjamem, da bi bila knjiga Judite Adamsove v kakšni zvezi s Šumanom. Ce bi bili zmaji, ki bruhajo ogenj, kaj v zvezi s Šumanom, potem bi na Heyevem seznamu raznih oseb ne bilo obeh imen — Šumanovo in Juditino. Prepričan sem, da je to ime v zvezi s kako drugo osebo.« »Vaša teorija me prav nič ne zanima, gospod Peelard.Kaj so vam pa še kaj drugega povedali iz knjigarne?« Peelard se je ugriznil v ustnico. »No, Tom Edward6 mi je obljubil, da bo skušal še kaj razvedeti o Juditi Adamsovi. Moral bi ga bil čez eno uro poklicati, pa sem povsem pozabil. Odtlej sta minili vprav dve uri.« Človek s sto obrazi To je bil Duperdin, čuvar Napoleona lil. V svoji mladosti je bil pevec v Brestu. Zaradi bolezni je prišel ob glas in je ostal dalj časa brez zaslužka. Fant se je smilil neki ugledni osebnosti, ki mu je dala toplo priporočilo za šefa pariške policije. Duperdin je res odpotoval poln novih načrtov v Pariz in se je s pismom svojega zaščitnika predstavil policijskemu ravnatelju in ga najlepše prosil za nastavitev v policijski službi. Policijski ravnatelj ga je osor-nn zavrnil z besedami, da policija ni za komedijante in bo zato tudi najboljše, če se s pismom takoj napoti k ravnatelju kakega cirkusa. Duperdin je odšel takoj iz sobe, nato se je pa pojavil pred ravnateljem kot star, grbast in osivel možiček, ki je ravnatelju s trepetajočo roko ponujal neko pismo. Ravnatelj je takoj segel po pismu in je ugotovil, da je to isto pismo, s katerim je bil malo prej pri njem Duperdin. Močno ga je nahrulil, ker je mislil, da brije iz njega šalo, in ga je neprijazno odslovil. Starec je zapustil njegovo sobo in se je kmalu nato pojavil pri policijskem ravnatelju človek srednjih let, z doigo, črno brado, ki je zopet nosil priporočilno pismo za Duperdina. Policijski ravnatelj je sedaj spoznal, da se je Duperdin pokazal za najboljši talent za tajno policijsko službo. Nekaj dni potem je Duper-dinu zaupal važno nalogo. Napoleon III. je namreč dobil anonimno pismo z žensko pisavo, v katerem ga neznane osebe opozarjajo na atentat, ki se nanj pripravlja. V tej zadevi ie Duperdina pozval k sebi tudi sam Napoleon III. ter mu je tudi on naročil, da mora izslediti skrito atentatorsko družino. Duperdin je šel takoj na delo ter je kmalu ugotovil, da se v gostilni »Pri treh jakobincih« zbirajo sumljive osebe. Za izsleditev atentatorjev si je izmislil neverjetno prevaro. V londonskem časopisju je namreč bral, da tamošnja policija išče nekega Perigoda zaradi več umorov in drugih zločinov in je za njim razpisala tudi nagrado 500 frankov. Duperdin je po sliki omenjenega morilca spremenil svoj obraz in se v omenjeni gostilni predstavil kot Perigod, katerega preganja londonska policija. Gostilničarju je obljubil dnevno nagrado 500 frankov, da bi ga za nekaj dni skrival v svoji gostilni. Gostilničar je še sam primerjal sliko Perigoda v časopisju in obraz potnika, ki se je zatekel k njemu, in je bil stoodstotno prepričan, da ima pred sabo pravega Perigoda. Na ta način je Duperdin odkril atentatorsko družino, ki se je tudi skrivala v tej gostilni, ter so bili vsi njeni člani prihodnje dni že pod ključem. Zarotniki so hoteli cesarja ubiti z bombami. Zato so bili vsi obsojeni ali na dosmrtno ječo ali pa na prisilno delo v kolonijah. Pravega Perigoda so pa izsledili v Bruslju ter je gostilničar »Pri treh jakobincih« u videl, da je bil osleparjen. Zločinci so se zaradi tega hoteli maščevati nad Duperdinom in so nanj pripravili atentat z revolverji. Duperdin si je ob tej priliki izmislil novo prevaro. V časopisju je dal objaviti novico, da je bil tajni policijski uradnik Duperdin ubit in je bil tudi njegov pogreb. V iamo so spustili samo prazno rakev. Ta njegova navidezna smrt mu je omogočila, da je prišel na sled drugim atentatorjem, ki so pripravljali napad na cesarja. Napoleon je Duperdinu, kateremu je zelo zaupal, dajal tudi važne, politične naloge. Ko je bil Napoleon leta 1870 ujet, se je Duperdin preselil v Švico, kjer je tudi umrl. Cvetlično olje Na svetu je malo držav, ki bi se lahko ponašale s svojim cvetličnim oljem in prostranimi cvetličnimi nasadi. To sta samo Bolgarija in Perzija. Cvetlično olje je dragocena sirovina, ki jo rabijo za izdelavo raznih dišav. Posebno znana so bolgarska cvetlična olja pod imeni »Karlovo«, »Klisura« in »Kazanlik«. V Bolgariji so prostrana cvetlična polja na južnih obronkih Balkana, ki v času, ko se cvetlice razcvetajo, razširjajo ©mamljiv vonj dale$ naokoli. Bolgarija je v prejšnjih letih s svojim cvetličnim oljem lahko krila vse potrebe svetovnega trga. Ker rabi skoraj vsaka dišava prime? cvetličnega olja, so nekatere evropske države hotele same izdelovati to olje, toda vsi poskusi so se ponesrečili. Bolgarija ima pač tako milo in ugodno podnebje, da cvetlice v tej državi najbolj uspevajo. V prejšnjih letih je bil izvoz cvetličnega olja glavna postavka v bolgarski izvozni trgovini, Po izbruhu sedanje vojne je pa pričel izvoz naglo padati. Glavni vzrok je gotovo v previsoki ceni. Na drugi strani je pa razvoj kemične industrije šel že tudi tako daleč, da so izdelovalci dišav pričeli dobivati že tudi sintetične dišave od raznih katranskih derivatov in to mnogo ceneje. Visoko ceno cvetličnega olja pa na drugi strani opravičuje tudi okolnost, da je za 1 kg cvetličnega olja potrebnih 4.000 kg cvetlic. Španski časnikarji slave 300 letnico španskega tiska Te dni slave španski časnikarji in z njimi tudi vsa španska javnost tristoletnico, od kar je izšel prvi španski časnik. Prvi španski časopisi so pričeli izhajati v Barceloni, urejeval jih je pa neki tiskarnar Romaine. Časopis se je imenoval »Gazetta«, ki je tudi najstarejši časopis v Evropi. Zanesljivo zdravilo Znani zdravnik Nichtenberg je dal proti rev-matizmu naslednje navodilo: »Vzemi robec dekleta, ki ni nikdar želelo, da bi se poročilo, namoči in posuši ga na vrtu duhovnika, podpiši ga s črnilom odvetnika, ki ni nikdar zagovarjal in branil krivične stvari, izroči ga zdravniku, ki ni nobenega svojega bolnika poslal na drugi svet in ga naprosi, da ti z njim zaveže mesto, ki te boli. Tako boš v najkrajšem času ozdravil.« LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16.. 18. in 20. url Odlična mnzikalna komediia » prekrasno glasbo, razkošnimi ple*i in odličnim humorjem Ukradena pesem Nino Taranto, Vlvi Gioi, Sandro Euppini Kino Matica, teleton 22-41 Warner Brosov tlim iz ameriškega gangsterskega življenja Kvišku roke Margot Graham, Basll 8ldney. Josef Cawthorn Kino Sloga, t e I e i o n 27-30 Študent jia krivih potih LA GERLA DI PAPA MARTIN - Pretresljiva povest o žrtvah dobrega očeta, za spreobrnjenje sina edinoa. Roberto Vitla. Lulsella Beghl, Rug-gero Ruggri, Hermana Paolieri Itd,- Film Je v celoti opremlfen s tekočimi slovenskimi napisi! K t n o Union, telslon 22 21 DMmmlnente pubbllcasione la nouva edizione riveduta fed ag-giornata del DIZIONARIO SLOVENO - ITALIANO • ITALIANO - SLOVENO di G. Androvie V kratkem Izide nova pregledana in izboljšana izdaja Androvičevega SLOVENSKO - ITALIJANSKEGA in ITALIJANSKO - SLOVENSKEGA slovarja Edizione — Izdajatelj ANTONIO VALLARD1. MILANO Mati oglasi V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0^0. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročila. B Službe | Bobe: Strojepisca s perfektnlm znanjem slovenskega ln Italijanskega jezika, Iščemo. -Ponudbe pod »Takoj« št. 10.175 na upr. »Slov.« b Gradbeni inženir za zgradbo cest, se Išče. Ponudbe pod: »Govorim lr pišem italijansko« št. 10.178 upravi »Slov.« b Kožijaža ki je vajen tudi vseh domačih del, sprejme hotel štrukelj, Dalmatinova ulica IS. b Inkarnat deteljo in repno seme dobite pri Sever ln Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 6. |H!M!iiM Laneno seme in vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja Hrovat & Komp., Ljubljana, Tyrševa c. la/III., teleton 23-03 ln 29-01. (k | Stanovanja | Najhitreje oddaste sobo aH stanovanje zanesljivim strankam, dobrim plačnikom, potom pisarne »REALITETA«, Prešernova 64, poleg trafike. Za najemodavce posredovanje brezplačno, I Poceni prodam rabljeno opremljeno spalnico, kuhinjske oprave, predsobno garnituro, mize, stole, ogledala, športne vozičke, star šivalni stroj ln drugo. Nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. š Pisalni stroj s kovčegom, še popolnoma nov, najnovejši model, po ugodni ceni takoj prodam. Gerovac, Kolodvorska ul. S, dvorišče. Prazno sobo s štedilnikom, ali pa eno-sobno stanovanje s kuhinjo, iščem. - Ponudbe pod »Mirna stranka brez otrok« 10.028 na upravo. ^Pruos^ suha drva nudi I. PogaCnlk Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 PoatreSba brezhibna Matija Malem 39 V zelenem polju roža Izvirna povest V Ljubljani je toliko ljudi, da se pred njimi ne skrije človek niti pod Rožnikom, niti v tivolskih gozdovih. Niti v takem deževnem jesenskem dnevu ne ubeži pred njimi človek, pa če krene po cesti proti Dolenjski ali proti Ježici. Toliko ljudi je v Ljubljani 1 Vlak je hrumel mimo Metke. Kam pelje? Proč od tolikih ljudi! Čim dlje mogoče! Daleč, daleč od ljudi, ki bi človeka mogli spoznati. Med neznane, med neznane obraze! Metka je že vsa premočena prišla na postajo. Povprašala je po prvem vlaku, ki odide, povprašala po ceni. Kamorkoli, le lim dlje---- Sobica z oknom na grad to zimo še ni bila kurjena. Če bi me ne kuhala taka silna vročina, bi bilo prijetno v sobici, da nikdar tako. Tako pa človek sam ne ve, ali je retuica, ali le sanjam, ali so vse te podobe in prikazni plod vročične domišljije. Ves gorim in drhtim, od mene lije pot, ali to vidim: miza je ob moji jsostelji, skodelica za čaj je na njej in steklenička z vodo za grgranje. Ob mizi sedi gospodinja. Plete. Včasih vstane in stopi k peči. Včasih se sklone čez mizo in mi obriše z robcem pot s čela . Gledam, gledam v ta obraz. Ali sem ga res že kje videl? Ne morem ee domisliti. Ali tisti dogodek iz rane mladosti mi je tako živo v spominu, ko da sem ga doživel včeraj. Ako so morda tudi vse drugo prikazni vročične domišljije, tisti dogodek je resničen: Zunaj je pokalo od mraza. Sipe na oknih so bile do vrhov pokrite z ledenimi rožami. Čevlje, Se čarape in nogovice so mi skrili, da bi jim ne nogel uteči na led. Čepel sem na gorki peči in premišljal, kako lepo je tistim, ki ee drsajo. Sosedov Polde je prinesel novico, da so prišli k sosedu tista teta, ki prinašajo otroke. Novica je-moje misli okrenila v drugo smer. »Kako je mogla sedaj potegniti otročička iz vode, ko je zamrznena?« Polde tega ni vedel. Tistega otročička pri sosedu tudi ni videl in ne ve, če je kaj zmrznen, ali vsaj nazebel. Ali eno je gotovo: Otročiček je pri sosedu! Kedaj je še v katero hišo prišla tista teta, pa ni prinesla deteta? To sem vedel tudi jaz in mi ni rabil Polde še posebej dokazovati in razlagati. Pri nas so se oglasili tista teta pred dvema letoma. Od tedaj imamo pri hiši Jožeta. Kadar sem ga moral zibati in ni hotel zaspati, sem mu grozil, da ga kar odnesem tisti teti. Naj ga nese v kako drugo hišo! Takih sitnežev in cmerg pri nas ne rabimo! Jože je bil tedaj star že dve leti, cmeril se ni več toliko ko prej, tudi so imeli pozimi drugi dovolj časa, da ni bil samo na moji skrbi. Prilike, da bi ga sedaj vrnil tisti teti. nisem hotel porabiti. Niti pomislil nisem na to, niti mu grozil z nevarnostjo, preveč me je mučilo vprašanje: V taki zimi I Ali razbije led, da potegne otročička iz vode? Vprašal sem očeta. Oče pa ni bil menda pri najboljši volji. Ni mi pojasnil, le tja proti šibi pod stropom je pogledal. Ali sem morda vprašal kaj grdega? Mati so mi razložili, da bo mir: »Bog napravi tako, da dete ne zmrzne v ledeni vodi, niti ozebe ne!« Takoj sem pograbil za razlago: Če Bog varje take nerodne otročičke, kakršen je bi! naš Jožek pred dvema letoma, ko so ga potegnili tista teta iz vode in prinesli k nam, bo varoval tudi mene, ki 6em že velik in gorko oblečen! Ali se smem iti drsal? Bog me obvarje pred prehladom! Mati so me napotili k očetu. Očeta se nisem upal prositi. Preveč mu je bila pri roki šiba pod strojiom. Ostal sem doma in doživel še isti dan novo uganko, ki si je nisem mogel razložiti. Tista so- seda, h kateri je prinesla otroka ona teta, je prišla očeta prosit, če bi bil detetu za botra. Kadar pride tista teta z otrokom k hiši, se mati njenega prihoda tako ustraši, da zboli. Po teden dni, včasih še več ne sme iz postelje mati, tako zboli od strahu. Na, ta soseda se pa ni prav nič ustrašila in ni bolnal Ponoči je prišla Usta teta k njim, danes že leta okoli! Oče pa ni bil Bog ve kako navdušen in se je branil. Saj pravim, da je bil tisti dan slabe volje! Noče iti za botra! Pri vsakem krstu je gostija! Bele pogače jedo, povitice, prekajeno meso, ku-retino! Vino pijejo! Vseh teh dobrot se oče brani! Ali je danes slabe, slabe volje! Ko je začela stara soseda govoriti o zasluženju pri Bogu, so mati menili, da oče ne sme odbiti prošnje. Oče so nato prikimali, boljše volje pa niso postali. Nisem se več zmenil za led in drsanje. Imeniten dan, kaj me še danes čaka! Oče se od krstne pojedine nikdar ne vrne prazen domov! Še danes bom oglabal vsaj petelinčkovo perot. če že bedrca ne! Kos povitice, vsaj pa kos bele pogače mi danes ne uide! Ko se je oče oblačil v nedeljsko obleko, so mati prinesli v košarici krompirja, da ga olupijo za večerjo. Jaz začuden in hud: Danes, ko gredo oče za botra, pa krompir?! Tedaj so mati razložili, da je moje pričakovanje in veselje zastonj! Ne bo nikake pojedine! Tista teta niso prinesli deteta sosedi — takim starim tetam ne pošilja Bog otrok. Stari ljudje kmalu pomro. Kaj bi otročički brez staršev? Zato starim ljudem ne nosi tista teta otrok. Oče so se obregnili ob mater: Čemu le odgovarja na tako neumna in zvedava vprašanja smrkavega nepridiprava, ko sem jaz? Kaj le imajo oče danes zoper mene ki se nisem ves božji dan ganil s peči? Na led sem le mislil, utekel danes nisem! Ko so oče odšli, sem pa le zvedel vse: Včeraj je prišla tuja žena h sosedu, prosila je, če bi se smela pri njih ogreti. Psu bi človek v tem mrazu ne odrekel gorkega kotička pod streho, nikar pre-mraženi, trepetajoči, pol zmrzli ženi. Proti jutru, še v temi je pa nenadoma prinesla tista teta tuji ženski drobnega deteta ... Navalil sem na mater z vprašanji: Kako pa je mogla tista teta vedeti, da je prišla k sosedu tuja ženska in je prav nji prinesla otročička? Če je prišla tista žena sama, kje pa je oče, kdo bo oče detetu? Jaz imam, sosedov Polde ima, vsi mi otroci imamo očete. Ali je tista teta rekla sosedovemu stricu, naj bo on oče otroku, ki ga je prinesla, ker je prišla tista tuja žena sama? Rekli ste prej, mati, da takim starim ženam, ko je sosedova teta, Bog ne pošilja otrok — ali jih takim starim stricem ko sosedov stric, pošilja? Zdaj so jsostali že mati hudi nad mojo zvedavostjo. Odgovora nisem dobil. Trd oreh so bila vsa ta vprašanja za moje možgane. Napenjal sem jih in premišljal, brez materine pomoči pa kajpa nisem mogel nikamor. Zato je polagoma začela popuščati radovednost, misli so zopet pohitele na led. Bistre so bile tisti dan moje misli in so hitro sklenile: Srečen je pa Ie današnji dan! Če ne bi tista teta prinesli k sosedu otročička, bi oče ne šli za botra. Ob peči bi sedeli, treske bi tesali, mimo njih se ne bi mogel izmuzniti skozi vrata. Mater že kako pregoljufam! In sem jih pregoljufal in smuknil na led. Zvečer je sicer pela šiba, ali nadrsal sem se pa le. Pazili so name bolj ko prej, čevlje so mi bolj skrili. Nikamor nisem mogel iz hiše, skoro s peči 6e nisem smel geniti. Ko je prišla stara soseda povedat, da je tisti otročiček umrl, se nisem začudil. Saj sem zmerom mislil, da mora škodovati takemu nežnemu in drobčkanemu črvičku ledena voda. Če ga tista teta tudi takoj, ko ga potegne iz vode, zavije v najbolj gorke plenice, nekaj mu gotovo ostane. Nobeno čudo ni, če umre I V takem mrazu naj bi tista teta rajši ne lovila otročičkov po ledeni vodi in jih nosila po hišah! Za Ljudske tiskarno ¥ LJubljani: Joži Kramar!! Urednik: Viktor Cenili