,,Slovenski Narod** velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24—
pol leta........12-—
četrt leta........6 —
na mesec........ 2 —
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22 —
pol leta........11"—
četrt leta........550
na mesec........ 1 90
Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon Št. 34.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Prt večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka veljr 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna teh^on št. 85.
„Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                                     za Nemčijo: celo ^leto.......K 25—     ceiG iet0.......K 28 —
četrt Veta .   .   .   .   .   .   .   ]   6*50 t        za Ameriko in vse druge dežele:
na mesec.......\   230     celo leto.......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo: Knaflove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
Nadomestna volitev v dolenjski mestni skupini.
J z C r n o m 1 j a , *J4. avgusta.
Predpriprave   za nadomestno volitev v deželni zbor kranjski so si* i strani tukajšnega vzornega okraj-ega glavarstva izvršile v splošnem
tko površno        <la. naravnost zani-
k i no!
X;i  legitimacijah  manjka volil-i okraj »Ribnica«; in«   gl asov u icn h :  pritisnjen  več nego na petdesetih radni pečat irla\ars tva. zato je vsaka taka glasovnica neveljavna, bodici za naprednega ali kakega števne-_.i klerikalnega kandidata.
Legitimacij*1 se glase z jako rudnimi imeni, namesto Veršcaj se /apiše Vardjan, namesto Janez se zapiše Prane in več enakih drugih gro Uih napak. Ali je to /.lobnost od strani okrajnega glavarstva, ali je za ni ker nosi      tega nočemo presojati, mi-i» rečeno je vsaj nemarnost pri koia-ijoniranjn tako važnih dokumentov, gredo med mestno ljudstvo, katero do tega glavarstva nikdar ni ime-i zaupanja      najmanj pa sedaj, ko m- oh navadnih dopoldanskih in popoldanskih nrali ne   dobi nobenega uridičnega uradnika pred polu 12. ir<T oziroma o. uro \ uradu. Ljudstvo toliko let trni to za Mrkem ost a ahl  hod*' prikipela do vrhunca ta rj>ežl jivost. Brez ozira na polit i č-> ;tli  hanMinostno    prepričanje l»o-: «» priho<lnjič  vložili  nebroj pisne-tih pritožb direktno na deželno vla-n     da s*' to   nradništvo nekoliko oduči  kake dolžnosti  ima napram judstvu,    pa     !udi     napram svoji -lužhi. _
Zadružno zve3o v Llab-ijanl osrečuje slovensko ljudstvo na Štajerskem.
Od I) r a v e . 24. avgusta.
Pri Sv. Andražu v Leskoveu pri u ju j*' svoje dni ustanovil kaplan '••-kar    kmetijsko    konsumno dru-vo. V načelstvn so sedeli sami pri-- ui klerikalci poleg duhovnikov; ne-ij časa j»' 1»i 1 med njimi tudi g. nad-ritelj   Stoklasa.   Ta   j«* nevarnost ravočasno spoznal  in je izstopil. \ iiaeelstvo j** pa prišel nčitelj Vran-cr. Hotel j«- biti tudi deležen dobro! na katoliški podlagi. v družbi duhov-ikov. Konsumno društvo v Leskov-
<-u je že pred večini i leti propalo vsled nepoštenega in brezvestnega delovanja članov načelstva. Konsum je Hk\ idiral, ostalo pa je okoli 15.1100 K ali še več dolga na katol. podlagi! rstanovnika kaplana Koškarja t*> ni zabolelo, ker je že pred odvandral v droge krajo duše past in konsume snovat. Župnik Kralj iz Leskovea je tudi skrbel boljo za svojo zabavo, kakor za konsum; tudi on je pustil neumne kmete in učitelja Vrankerja na katoliški podlagi na cedilu.
Sedaj »Zadružna zveza v Ljubljani« že delj časa tožariineksekvira. Zastopa jo pa tir. \ ladislav Pegai v Ljubljani. Se ve, na katoliški pod-lagi. Zve/a t i rja 7.*M) K! To je drugi slučaj Regoischegg v malem!
Kmetje preklinjaj«) s*' v*1 na katoliški podlagi, da se kar kadi; ko bi kaplan Rnškar. ustam>vnik konsu-ma. izgubil /a vsako kletvico le po en la^ s svoje glave, moral bi biti že davno docela gol - na katoliški potl-lagi! Župnik in kuharica pa s*' sme-jita. Največji siromak pri vsem pa je učitelj Vranker. On izgubi vse, celo del svoje plače! Nismo škodoželjni, toda trdimo: to, kar j*' učitelj Vranker iskal v družbi modernih so-cijaleev in katolikov, to j«* našel!
Kmetom nismo toliko zamorili njih zabitosti. ker so mislili, da jih bode kaplanov, župnikov in mežnar-
jov konsum rešil vseh nadlog ; pač pa smo za mcri I i postopanju uadiiti-telja Stoklasa in učitelja Vrankerja.
Kdor s«* moža mc<l otrobe, tistega požrejo . . .
Ta cksempel na i se nikoli nc po-zabi! _
Z natego uiltelllHa.
V sobotnem »Slovencu« št. 190 čitamo zopet dva članka posvečena »Zvezi jugoslovanskih učiteljskih društev« in proti profesorju pedagogike na tukajšnjem učiteljišču. Dobesedno s** glasita tako-le:
Zborovanje »Slomškove zveze« ni .-.■Zveza rje m •■; po godu. pa si izku-šajo pomagati s tem, da sumničijo predavatelje, češ Bezjak, Rregar. Jare — lepa družba.
No. če hi bili imeli liberalni učitelji v Mariboru take predavatelje, bi si bili lahko vse prst«' ohlizali. posebno za g. Bezjaka jim mora biti žal, ker so ga sicer kaj radi iskali za predavatelji na svojih ljubljanskih, večerih, katera bi bila ostala prazna, ako bi s** jih n*' bil včasih g. Ilezjak usmilil. Končno pa kliče »Tovariš« Sloiuškarjeiu: Sicer pa že danes: Mnogo sreče,   mnogo udeležbe in
r
ci-
roko na srce!« Mi pa pravimo: Zveza rji, vi pa položite roko na svoj** glavo, zadosti je vroča in malo je v njej. Dobrb je, da s*' katerikrat zanjo primete, da se prepričat*', če jo še i mate.
Dragi članek je ta: Učiteljišče jemlje v zaščito teljaki Tovariš«.
Kak*> bi ne, saj se čisto po njegovih iiitenoijah vodi. Dušeslovje se poučuje čisto v material istiškem duhu in dotični profesor razlaga učencem mišljenje kot funkcijo t varnosti. Pedagogika j*' tako pristransko prikrojena, da kandidati prav pošteno mislijo, da se vsa modrost pri francoskih eueiklopedistih začenja in neha. Faktorji, ki imaj*) pri učiteljišču govoriti, nimajo nič proti temu, da kandidati pesečajo agitato-rično - liberalne sestanke Gangkrv-eev. Deželnemu šolskemu svetu priporočamo ta -zavod, da ga sem in t je nekoliko potiplje.
Take »Slovenec«.
Sicer bo na ta članek, kar se tiče »Zveze« gotovo kdo drugi v »Tovarišu« odgovoril. Ker t^di »Slovenec«, da imajo »Zvezarji« prazno glavo, je prizadet s tem tudi naraščaj, zato s** drznem jaz kot letošnji ahituri-jent — temu resnicoljubnemu listu reči, da njegova trditve niso resnične.
Sicer ni lepo. č*> ^ kdo hvali, tega namena vsaj nimam — ali ker nas »Slovenec^ tako izpostavlja, je pač naša dolžnost, da se branim*). Človek, ki ne branj svoje časti, je ni vrečam.
Drznem se tudi vprašati »Slomškovo zvezo«, koliko somišljenikov ima izmed letošnjih naših abiturijen-tov, ki so res njeni? Pričakujem odgovora. Poznam svoje kolege, zato lahko pravim, da ima cele '.\.
Mogoče ste dobili katere izmed naših somišljenikov, a upam, da so bili toliko značajni, da se niso ujeli. (V >te jih pa kaj dobili, potem pač kliče »Tovariš« lahko večini . Slom-škarjev«: »Roko na src*'!«
Denite jo, ter vprašajte svojo vest. če ni ž*1 preveč kosmata, da bi vam sploh mogla še delovati - vprašajte jo! če ste bili značajni, ker ste uskočili iz enega tabora v dragega!
Oh, uboga »Slomškova zveza«, kakšen želode«' pač imaš, da moraš pro ha vi jat i tako značaju«' cleaaentel Saj zato te pa tmli večkrat »grize«, da kar glasno stokaš.
Okrog »Slovenca« imajo menda res precej takih ijiuli, ki br*'z glave okrog hodijo, kajti sicer bi s«' gotovo ae domišljali, «la morejo obstojati ljudje brez glav. Pa kaj   še trdijo!
Najprej nam glavo natančno preiščejo in opišejo — mogoče še celo vedo — koliko stopinj ima? Nazadnje pa kar n«* v«*do več, če jo imamo ali ne. T*) so logiki!!
.Jaz pa pravim, da imamo glavo in si«-er na pravem mestu. Prnšam celo javnost, ali je tisti čl«)vek brez glave, ki si upa samostojno nastopiti s svojega prepričanja, ali tisti, ki mora slepo ubogati in kakor stroj storiti le-to, kar mu narekujejo drugi? — Odgovor ni težak.
M i lahko položimo roko na svojo glavo ter rečemo: »Naša je in ostane ter ne bo nikdar postala usužnjeii stroj fanatičnega klerikalizma. Po-sužnjiti se ne pustimo, prosti ho«"emo biti, da bomo med narodom lahko delali po svoji vesti to, kar bomo videli, da j*' koristn*), ne pa to, kar bi nam narekoval političen fanatizem.
Res je nastopila za Kranjsko klerikalna strahovlada, a nas ni ustrašila. Bili smo kot dijaki prepuščeni popolnoma sami sebi. Nihče se ni zmenil za nas. Klerikalcev mi tu ni treba omenjali, kajti tem je bil po zaslugi drugih fanatičen duh v veliki umri že prej vlit v srce, prodno so prestopili prag učiteljišča.
V prvem letniku so nam kleli* kale! lahko z veseljem rekli, da še ni bilo tako klerikalnega letnika kot naš. Poslušajte jih, kaj pa pravijo se-<laj! — Na vse način«1 delajo proti nam, k«kr vidijo, da s*) se iz teh klerikalnih fantov razvili sami, otl sebe trdni neomajni značaji.
Ali se nas hoje? Nekaj jim pač mora biti, sicer bi s«* menda ne zanimali toliko za li.-is.
Ker smo se sami razvili, srn*) tudi tako trdni, da nas n*'. omajaj*). To že ve neki voditelj tu v Ljubljani. Le vprašajte jra!
Ali vas ni sram. da hočete v mlatlem človeku zatreti vsak čut «lo vsega, kar j*' lepega? Gotovo je, da človek, ki je zatajil svoj*' prepričanje, ne čuti vee resnice, kajti ta čnt mu zntemni ali celo izgine pod pritiskom fanatizma. Ali je tak človek potem še sposoben za tak*) svet stan. kakor j*' ravno učiteljski ?
Nismo se vtikavali v politik**, kakor klerikalni tovariši, ampak stali smo nad strankami, ker sm*) hoteli biti prosti vsakega vpliva iz te ali one strani. Ni nam šlo za politiko, ampak gledali sm«) v bodočnost, v deloval n«) polje, ki nas je čakal*) v zivkanju.
Naša volja je bila torej prosta in tmli j«\ pa bo tmli ostala. Da pa ne moremo simpatizirati s strank«), ki hoče usmrtiti vsako prosto mišljenje, j** pač umevno.
nas To
Nasprotni naši tovariši so denuncirali, kolikor so le mogli je res, saj nam je v tretjem letniku katehet sam rekel: »Saj vas imam vse na prste preštete, ali kaj, ko vam nič ne morem, kei vas je pr*'v«'č.« Lepo priznanje.
Kakor povsod, tako je bilo tmli med nami nekaj tovarišev, ki so se raje zanimali za kaj dragega nego za sv«)j bodoči stan. Bili so enkrat tam, drugič pa zopet naši. —
No če pa dobe klerikalci te v svoje ]>esti, potem mi pač ne preostaja drugega, k«) <la kličem »Slomškovi zvezi« *)b prebavi janju uskok«>v: »Dober t«*k, ob tako mastnih znača> jih!«
Koliko je vreden človek, ki ravna svoje mišljenje po vetru, boste pač v i tlel i pozneje!
Ker trdite, da imamo prazne glave, vam priporočam, <la prašatt svoje somišljenike.
Ce imaj«) oni boljše glave, čemu s«) iskali pomoči pri naših?
Napoti vam je tmli naš g. prof. pedagogike. Peče vas, da se poučuje pedagogika preveč v material istiškem duhu. — Tmli vam ne ugaja, da se tolmači mišljenje kot funkcija t varnosti.
Lepo vas prosim, ne smešite &e pred celini svetom! Ne zaletujte se v g. profesorja, kajti on ni vstvaril zakonov, p«) katerih se vrše naravni pojavi, za t«) jih'pa tudi iie more vam na ljubo ovreči. Pri vsej stvari je on nedolžen, *
Mislim pa tudi, ce se vsi klerikalci še tako penijo, vendar ne bojo spravili narave s tira, ki si ga je začrtala. Hudnjte se nad njim, ki je vse, ustvaril.
Četudi poseča c. kr. tleželni šolski svet ta zavod še t«>likt)krat, vendar menda ne bo zahteval, da bi se to, kar profesor lahko podpre s poizkusi oziroma z navedbo raziskovanj in rezultatov, tolmačilo s poino«*jo dogem. —
Ali boste zahtevali, da nmrajo dijaki verjeti, da je delovanje telesa mogoče tudi potem, <~*e nima tluša z njim nikake zveze? Jaz si pač mislim, da to zahtevate, kajti naš katehet trdi, da je to mogoče. Rekel je namreč, da nima pri blaznem Človeka duša nikakega stika s telesom, ampak je popolnoma ločena od njega. Torej je zblaznelo samo tel*). Na ta način bi, telo ne moglo delovati, ker je brez duše mrtvo. Dalje pravi, «la takrat, ko telo umre, izide iz njega adrava duša. Ker ni imela s telesom zveze, gotovo tudi ni vedela, kaj telo počenja, ampak vidi šele potem, ko se j*', otl telesa i*)čila. —
LISTEK.
Knjigo nlozno;tl in sraze.
V živem spominu bo nam še usodni dogodki, ki so nedavno pretresli orjaško telo Rusije: v sumi <lr-
i\e obupna revolucija z vsemi grozodejstvi brezobzirne borb«* za ostavim svobodo, zunaj, na skrajni vztočni meji pa brezprimerna krvava vojska
/ohim barbarom. Pridobitki, ki jih
• zajela umetnost inoritv«' i/ neverjetnega   tehničnega   napredka nove
• lobe. pre«l to v«)jsko še niso bili našli prilik*', da s<> pokažejo iifpreizku->ijo   med   dvema   velikima arma
•Kuna.
K«» pa j«' izbruhnil boj na Daljnem V/toku, je ostrmel širni svet nad neprekosijivo toimostjo in dovršenostjo, s katero so vršili svoj«) nalogo krogijemeti, novi topovi, puške brzostrelke, ročne granat** in zasek • iz bodičastih ži«-. Ogorčena zona jo pretresla Evropo in ves civilizirani Met ob pogledu na to slep«), mehanično, do najmanjše podrobnosti «>r-ganizovano klanje ljudi, ki se je predstavljalo opazovalcu bolj kot delo dveh nasprotnih, ogromnih in z
brezsrčno dano Gživljenik strojev, nego kot junaška, na aneksa hrabrosti sloneča borba za biamnr domovine in
za narodovo por-esl.
In naposled: kako bi mogel biti boj za mamlžursko zemljo svet in všečen tistemu iusk«'mu nnro«lu, ki
pod bičani vlade in ajanJk kazak«>\ sploh ni mogel odkritosrčno reči, «la mu j«' Rusija, zu kat«'ro hodi umirat v daljno Azijo. to, kar bi mu morala biti: oboževana, vsak«' žrive vredna domovina ?
Zato s«- nam pač ni čtuliti, «la so bas najboljši duhovi, ljudje najglobljega uma, občutili vojsko na Daljnem Vztoku kot davečo moro, brezumno blaznost in v nebo v pijač zločin.
Ni se nam čmliti, <la je p<dcg tega n«'posre«lneura zgraženja ves plemenito misleči svet iznova obsodil \mjsko sploh ter iznova protestiral proti barbarskemu početju, da se ubija med seboj trpin in trpin, kmet in kmet, <lelavec in delavce, revež in revež, ne zase, ne za rodno streho, ne za otroke, kri svoje lastne krvi, temveč za mogotce, ki sede med zlatom in razkošjem v blestečih palačah, za bankirje, za veleindustrijce, za ministre in intedante, ki rabijo zmešnjav, da uganjajo grešno politiko in polnijo svoj krivični žep.
Mnogo najodličiu'jših veljakov duha in civilizacije smo slišali takrat ugovarjati pr«>ti hu«lo«l*dstvn vojne; toda sloveča paoif icistinja Barta Suttnerjeva pravi, da ga ni dela proti vojni, ki bi z mogočno silo svojega vpliva prekašalo Leon i d a Andrejeva »Rdeči smeh«.
Islotako lahko dovajamo mi, da ga ni <lela v svetovni literaturi, ki bi n«' glede na protest oskrunjenega človekoljubja z večja umetniško «1«) vršenostjo, z neodoljivejšo sug«*stiv-nostjo, z globino psihološkega pro-niknenja ilosegalo povest Lennidn Andrejeva.
K«) je vzgrmela strašna vojska ter s«* pomolila živečim umetnikom za predmet, ni bil nihče v vsej Rusiji iMiklicanejši, da se ga polasti, kakor Leonid Andrejev. Ne le domovina, vsa naohražena Evropa* ga je poznala že nekaj let kot najodličnej-šega zastopnika modernega leposlovja na ruskem Parnasu, ter ljubila njegovo otožno, pesimistično nadah-njen«) umetnost, ki sega skozi raznolik«) zunanjost modernega življenja do primitivnih problemov človeške duše ter jih posreduje bralcu s tajin-stveno pretresljivostjo.
Tudi Slovenci ga poznamo: iz zbirke   ge. Oovekarjeve »
derna« in iz i>ovesti »V megli«, ki jt> je j pred leti priobčil »Slovenski Naro«l«.
Z »Rdečim smehom« (Narodna založba v Ljubljani) prejema sl*>-vensko prevodno slovstvo njegovo najboljše, najmogočnejše tlelo.
Vsebine tako finega umotvora ni mogoče izčrpati v kratkih besedah. »Rdeči smeh« so zapiski človeka, ki mu je brat <m1šcI na vojsko, pa se je vrnil pohabljen in blazen, --zapiski lastnega opazovanja in pripovedi bratovih o dogodkih mi bojišču. Brat umrje v blaznosti, sreča r«»dhine se ruši ob gromu daljne molitve, oh tuljenju revolt; blaznost širi temna krila nad vsim svetom in pograbi med svoje žrtve tudi pisca zapiskov . . .
To nam pove Leonid Andrejev v svoji neodoljivo krasni umetniški formi. Nobeno srce ne ostane mirno ob čitanju njegove knjige, ki je razumljiva vsem, primerna za vse, in bo dala vsakomur redek užitek in dragoceno spoznanje, kaj vse je prepovedal Jehova svojemu ljudstvu, ko je zapisal na Mojzesov bron: »Ne ubijaj!«
Naj ne bi bilo nobene hiše, nobene knjižnice brez tega lepega, silnega dela!
JBL SL
zadnji rodovlne Benal]a.
Povest. (Dalje.}
Rmleči .Jakob je govoril tako srdito, da je sicer drzni in neustrašni Lenard |M>stal nekako plah.
»Toda, pustiva to« je nadaljeval Rmleči Jakob. »Jaz ti ne zaupam in ker hočem varno hoditi, zahtevam <lvoje jamstev, če naj izpolnim najin dogovor. Prvo jamstvo je. da pošlješ ali Kleonoro ali celo rodov ino čez poletje nazaj na strmolsko pristavo, kjer stii prej bivali. Eleonora mora ostati pod nadzorstvom mojih ljudi, zakaj ti si v stanu in me izdaš v tistem trenotku, ko je tvoje maščevanje izvršeno.«
V Lenardu je vse vrelo, toda znal se je premagovati, znal je tudi s sovraštvom v srcu sladko govoriti.
»Ti si grd in nehvaležen človek Jakob,« je rekel očitajoče.»Storil sem zato že mnogo in ti z dejanji dokazal svoje prijateljstvo in svojo zvestobo, kako mi moreš torej očitati, da nisem vreden tvojega zaupanja. Ti me žališ, Jakob, a jaz sem v resnici zvest prijatelj in ti hočem zopet pokazati, da ti vzlic vsemu zaupam. Ker Eleonora vendar ne more dlje časa biva«
»Ali je mogoče delovanje telesa brez duše?« vas vprašam. — Morda je pri vas tako? zato pa vaša duša ne ve, kaj počenjate. Ko bpste umrli, boste pa videli, kake neumnosti ste uganjali!
Iz ol>eh Člankov je uvideti, da hočejo klerikalci vse zasužnjiti. Zahtevajo, da bi celo profesorji plesali po njihovih taktih. Prostosti pač ne morejo videti ti ljudje, ker so pač sami največji sužnji političnega fanatizma.
Ce že morajo biti vaši učitelji sužnji, postite Vsaj nas pri miru, tla bomo delali po svoji vesti, da bomo vsaj mi živeli resnici, ker ste to vašim onemogočili, ker ste jim že v mladih srcih zatrli vsak čut do resnice in pravice.
Prosim vas Še, dokažite nam, da smo posečali agitntoričuo liberalne sestanke! in kdaj se   je to zgodilo?
Parlamentarni položaj.
Češko - nemški sporazum.
P r aga. 24. avgusta. Češki narodni svet bo še pred začetkom vladine akcije glede na češko - nemški sporazum sklical zastopnike vseli čeških strank v češkem deželnem zboru na posvetovanje, na katerem se bo odločilo, ali naj Cehi sploh pridejo na češki* - nemško konferenco.
Iz krščansko - socialnih krogov.
D u n a j , 24. avgusta. I/ krščansko - socialnih krogov . se javlja: Vprašanje po obnovitvi delavnosti parlamenta se vedno bolj spreminja v problem nadaljnjega obstoja parlamentarnega sistema v Avstriji. Mogoče ga je obraniti le na ta način, da se ustvari močmi majori te ta v državni zbornici, ki bi energično podpirala kak uradniški kabinet ali pa bi po svojih članih sama prevzela vlado. Prva rešitev bi bila v stvarnem interesu uprave vsekakor bolj na mestu nego droga. Toda upi na tako razrešitev položaja so zelo majhni. Sestava vlade, ki bi izšla samo iz kake osebni' koalicije, pa je tudi izključena, ker bi taka koalicija ne dobila nikdar priznanja.
Domnevana revolucionarna propaganda v Pragi.
P r a tz a. *24. avjr. »Češke slovo« je prineslo poroči lo,da grof Aerentahl trdi. dn ima v roki dokumente, ki dokazujejo obstoj revoluoijonarne propagande v Pragi za časa srbske krize. (Irof Aerenthal sedaj baje s temi dokumenti agitira pri dvoru proti Cehom. Klerikalni list »Novy vek< sedaj poroča, da stvar ni popolnoma brez podlage. Grof Aerenthal. da je tiste dokumente pokazal posl. Gla-binskeniu in ta jc povedal o tem nekaterim češkim poslancem. V7 zadnji seji S. E. se je o zadevi govorilo in naprosili so ministra Žačka. da si iz-posluje pri cesarju privatno avdij»»n-co. da se stvar pojasni. Minister Ža-ček je to obljubil.
Protigrški bojkot.
Pariz. 24. avgusta. Turški no-tranji minister Dalaat Rej je z ozi-rom na bojkot grških ladij dejal poročevalcu »Tempsa«, da je vse ukrenil, da bojkot preneha, in da bo v slučaju potrebe posegel tudi po najskrajnejših sredstvih.
Generalna stavka na Švedskem.
Š t o k h o 1 m . 24. avgusta. Položaj se doslej ni spremenil niti za las: sicer pa vlada povsod tisti red kakor v začetku stavke. Poročilo nemških listov, da so se industrijalci
obrnili na kralja s prošnjo po intervenciji, ni resnično.
Perziji
Teheran, 24. avgusta. Nova vlada je poverila konusi jo z revizijo dohodkov in izdatkov v perzijski državni upravi tekom zadnjih dveh let. Preiskava komisije je končana in je uničujoča za prejšnjo vlado. Kolikor se je 'sploh moglo konstatirati je za leto 11)07. primanjkljaja 700 milijonov frankov, za leto 1908 pa 870 milijonov frankov. Šest desetin vseh državnih dohodkov je ^»rabil šah za svoj dvor. Poročilo se bo predložilo novemu parlamentu.
Španij
a.
Madrid, 24. avgusta. Tu so poskusili zopet razdejati neki samostan, v zadnjein trenutku pa je prihitelo vojaštvo in je ustrelilo. Obležalo je 5 mrtvih in 21 ranjencev. Aretacije in hišne preiskave se nadaljujejo. Vsakega, ki ima kak predmet iz kakega bivšega samostana zaprejo brez odloga.
Maroko.
Pariš, 24. avgusta. Pri Molili se jc vršil manjši boj med Španci in Mavri. Špansko kolono z živežem ss napadli Mavri z dvajsetih točk, vendar so se nazaduje morali umakniti. Zguhe na obeh straneh  so velike.
Vsem jugoslovanskim rodoljubom v rozmlil)an]e.
n.
Ali je mogoče, da se i uspehom upremo tujemu navalu* Mogoče je to.
Naj se saiu> združijo naše hrvatske, srbske in slovenske posojilnice in hranilnice in pričnu s suhskrihci-jo. pa bomo takoj videli, kaj premoremo. Pri tem se ne gre samo za ro-doljnbje, marveč tudi za koristi.
Ko je Špartnk hotel rimske sužnje osvoboditi iz pesti rimskih veli-kašev, je nvidei, da njegovi sužnji niso sposobni za boj. Sužnji niso bili navajeni na borbo, bili so leni, mehkužni in nezmerni v jedi in pijači in kot taki tiiso pojmili prave svobode. Opraviti pa so imeli s strašnim sovražnikom, ki je bil navajen borbe, ki je bil bogat in ponosen in ki se je oživil v svojo moč in v svoj sijaj, pripravljen žrtvovati preje vse, tudi življenje, kakor da bi si dal iztrgati iz rok neomejeno svoje gospodstvo.
T« i je rlohro vedel Spartak. zato je sužnje peljal v planine, da se okrepe, .da se navžijejo svobode in da .-»e
prepričajo, kako krasna so rimska polja, kako bogata in sijajna so rimska mesta in kako ni muka in pomanjkanje nič proti temu. kar bodo dosegli, ako si izvojnjejo svobodo.
Tako se moramo tudi mi preje izvežbati v nadlogah in mukah, v požrtvovalnosti in v ljubezni do svojega naroda, prodno pričnemo delovati na preporodu svojega naroda in predno se zgrabimo v odločilni bitki s svojimi sov ragi.
Tudi oni so silni, bogati in polni zaničevanja do našega naroda, a naš narod je srečen, da sme svojega tla-čitelja imenovati gospoda in da ga ta tlačitelj pusti v miru.
Srca kvišku, odprimo oči in odgojimo narod za borbo, za neizprosr no borbo za našo krasno zemljo in nase sinje morje.
Vsak vojvoda se prepriča, predno začne boj. *ik> so vse bojne vrste izpolnjene, in razmišlja o tem, kje bi kazalo postavili najmočnejše čete.
Tako moramo tudi mi najprvo stremiti za tem, da utrdimo nase meje proti tujemu navalu ia da zgradimo nema vsem I Ji ve trdnjave širom vse
meje, da tiomo v času gosf>odarskegu dela varni, da nam sovražnik ne ho vdrl v hišo.
Pričnimo torej tam, kjer je potreba največja in kjer je narodna zavest že toliko probu jena in razgreta, da bomo lahko svoje delo započeli z usjtehoin.
Pričnimo tort j z »Družbo sv. Cirila in Metoda«, s to sijajno točko zavednosti in požrtvovalnosti našega naroda v tem splošnem našem kaosu. Koliko se za to družin) nabira in daruje! A vse to še ne zadostuje!
Delokrog te družbe bi se moral z oziroin na celokupni naš narod razdeliti v glavnem na tri skupine, kjer je pomoč najnujnejša, a nevarnost največja.
1. Istra, Trst in Gorica.
2. Koroška, Štajerska in zapadna Ogrska.
:t Južna Ogrska in Srem.
Vsaki teh skupin bi naj narod poklonil 1 milijon kron kot temeljno glavnico za snovanje in vzdrževanje šol.
Iz te glavnice bi se snovale narodne posojilnice, ki bi naj narod iztrgale iz tujčevih krempljev, obresti pa bi se porabljale za šole. S tem bi' s*' rešili večne borbe in bi lahko posvetili vse svoje sile narodnemu gospodarskemu preporodu« Pri tem bi narod spoznal svoje silo, veličino in jakost svojega plemena, a politična borba bi prešla na druga. boljša pota.
Politične stranke bi naj ostal", kakor so. Stranke ustvarja čas po narodni potrebi.
V čim večjem robstvu se nahaja narod, tembolj je potreba več strank.
Samo veliki momenti morajo narod najti ujedinjen in složen. Xa voditeljih je ležeče vse. Ti določujejo taktiko in nosijo največjo odgovornost nasproti bogu in narodu.
Vprašanje jc sedaj, ali je nam mogoče nabrati toliko vsoto v/pričo našega siromaštva in naše še slabe zavednost i
Denimo, da imamo na Hrvat-skem. v Slavoniji. Dalmaciji, Istri, v Bosni in Hercegovini ter na Slovenskem korporacije in privatnike, ki bi v 5 letih darovali po 4<M1 K!
1. preko 1000 občin po 400 K 400.000 K;
2. preko 1000 župnij po 400 K = 400.000 K;
*». okrog t>D srednjih šol po 4O0 kron       20.000 K:
4. okoli 200 pevskih in sokolskih društev po 400 K      80.000 K:
r>. preko 500 uradnikov od VIII. razreda dalje do 400 K = 200.000 K:
(>. preko loo hranilnic in posojilnic po 400 K      40.000 K:
7. KMH) privatnikov po 400 K = 4<M).0(M1 K;
8. izmed približno oOOO akademikov bi se jih morda našla 1 '-, ki bi v petih letih nabrali po 400 K =■= 240.600 K, skupaj l,7so.ooo K, ali okroglo 1 milijon 800.000 K.
Xe sinemo pozabiti, da je na stotisoče našega naroda v Ameriki in drugod po svetu in da jih je samo v »Narodni zajednici« združenih 90.000. Mirne duše torej lahke* računamo, da bi se našlo preko 50.000 izseljencev, ki bi darovali v petih letih po 40 K, kar bi dalo okrog 2 milijona kron. Takisto bi bilo tudi mnogo privatnikov, ki bi v 5 letih darovali več nego 400 K. kar bi eventualni pomanjkljaj v gornjem računu izravnalo.
Nihče ne ve, kaj se v njem krije in kaj  premore v potrebi, kadar se
odloČi in prične delati iz vseh svojih moči.
Glavno je, da dobi narod zaupanje v ta veliki narodni pokret.
Iz te akcije bi se moralo izključiti ysako strankarstvo.
Veliko bi pripomogle k uspehu naše banke in hranilnice, ako hi se Izostavile na čelo te akcije ter |x>zvale vse hrvatske*, slovenske in srbske denarne zavode, da bi pristopili v ta krog in sodelovali v tej akciji.
Izbral bi se naj odbor iz uglednih, premožnih in rodoljubnih oseb in sicer po 3 iz vsakega večjega kompleksa našega naroda na primer 1. iz Dalmacije; 2. iz Hrvatske in Slovenije; S. iz Istre, Trsta in Gorice; iz Kranjske, Štajerske in Koroške; o iz južne Ogrske in 6. iz Bosne in Hercegovine.
Ta odbor, obstoječ iz 18 oseb, bi naj narod pozval k nabiranju prispevkov, naj bi snoval po potrebi pododbore ter razvijal čim največjo agitacijo za sveto in narodno borbo za rešitev našega naroda v najbolj ispostavljenih krajih naše domovine,
Kdor ima ušesa, naj čuje, kdor ima oči, naj vidi!
Vežbajino se za narodni odpor in pripravljajmo narod za gospodarski napredek, za njegovo rešitev in njegov obstanek!
Zaveden ha gospodarsko močan
narod ne more hiti več suženj, on mora postati svoboden.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25 avgusta.
-h Stavba obrtne šole. Zdaj torej vemo, kako in na kak način so jo sig-nor Scagnetti in njegovi kompanjoni »dobro upcljali <, da bi dobili stavbo obrtne šole. Res premeteno! Podali so ponudbo, kateri se od daleč pozna, aa nima solidne podlage. Vedeli so, da noben soliden podjetnik za tako ceno ne more prevzeti stavbe, a računali so, da bodo kot najcenejši ponudniki dobili stavbo in potem izgubo že »noter prinesli«. Ker je stavba obit ne šole velikansko delo, so se seveda vse stavbinske tvrdke ljubljanske potrudile, da bi to delo dobile in vsaka je napravila kolikor je bilo le mogoče nizke cene. Znane lir me, ki imajo odlične strokovnjake, ki imajo svojih pripomočkov in so linancijel-no dobro fundirane, so se poganjale za stavbo, a niso mogle ponuditi takih cen, kakor Scagnetti, ki še nikoli ni imel velike stavbe in se kot stavbenik velikim firmam še primerjati ne more.    Scaffnettijeva ponudba je klasičen   dokaz,   kako   potrebno je uvesti tudi pri nas na Nemškem zakonito uveljavljen«* načelo, da se pri konkurencah  za javna dela najnižji ponudnik sploh ne sme vzeti v po-štev. Pri vsakem delu je mogoče izračunati,    za  katero ceno se da izvršiti, kdor gre celo pod lastno ceno, ta ni soliden ponudnik, ta bo moral I nesol idarnim delom in slabim mate-i ijalom pokriti izgubo, ki bi jo imel, če bi po ponuđenih cenah izvršil delo.      Vzemimo    samo Zupančiča in Scagnettija.     Zupančič    ima lastno opekarno,    lasten pesek,    lasten kamnolom, itd.,   dočim nima Scagnetti ničesar tega in ga bo kamen, pesek, opeka itd. dosti več veljalo kat Zupančiča.     A vzlie temu je napravil nižjo ponudbo. Da ta ponudba ni solidna, se vidi iz tega, da sta »Kranjska    stavbinska družba« in Tonnies tudi podala ponudbi,   a sta bili še ti firmi dražji od Zupančiča. Velik*1 firme, ki  imajo lastne opekarne in kamnolome, se torej niso upale napraviti   take   ponudbe   kakor Sca-
gnetti, ki nima ne opekarne, ne kamnoloma. To pač dovolj priča, da je bila njegova ponudba zvijačna in nesolidna, in ker to vsakdo, u videva, zato tudi vse mesto odobrava, da je bila Scagnettijeva ponudba kot ne* resna odbita in da jc bilo delo oddano domači firmi Zupančič. Kuke vrste stavbenik je Scagnetti, to priča šola v Š t. Je r n e j u. Ta šola je bila dozidana 1. 1002. Kako je Seagnetti zidal, se spozna iz tega, da se je obok podiral in je bilo treba napraviti novega. Sploh bi lahko )h»-stregli s prav značilnimi podatki o Scagnetti je vi stavbinski delavnosti, pa mislimo, da zadostuje že to, kar smo povedali. Kompanjoni Scagnetti jevi so seveda slabe volje, da se jim ni ]k)srečil manever, ki so ga taku »dobro upeljali« in v »Slovencu« že zabavljajo, da se politična tendenca postavlja nad gospodarske razloge. Tega mestni občini pač ne morejo očitati. Pri Scagnettiju ni prišla prav nič v poštev njegova politična tendenca, upoštevalo se je samo, da je ponudil cene, po katerih še največje firme ne morejo obrtne šole zidati, torej nesolidne cene samo, da bi s to zvijačo dobil delo in petem z novimi zvijačami pokril škodo. Da politična tendenca pri oddaji dela ni igrala nobene vloge,se vidi iz tegaala sta poleg Zupančiča prišli v poštev tudi stavbiirskn družba in Krma Tonnies, ki sta nemški, pa sta propadli, ker sta bili še dražji od Zupan Čiča. Stavbo je dobil Zupančič, ker je ponudil najnižjo cono, ki jo more ponuditi soliden stavbenik. Na deželni odbor naj se pa »Slovenec« nikar ne sklicuje. Ce hoče . mu dokažemo, da ima pri deželnemu odboru Lončarie vedno prednost, tudi če je dražji od konkurentov, in sicer dražji od zmožnih konkurentov, ne le <>d kakega zakotnega Šušmarja.
-1- Kako se skušajo vrhniški klerikalci oprati.    Pod naslovom »Naši nasprotniki«   piše znani kolovodja vrhniških klerikalcev, da se je /godila  dekanu  (Jantarju    kot bivšemu predsedniku  ondotne  moške podružnice Ciril - Metodove družbe velika krivica v dopisu »Slovenskega Xar<>-da«, češ, da dekan ni kriv. da je bila podružnica     zaspala. Gostobesedno •pripoveduje  dopisnik.    da  je dekan vsako leto pošiljal  družbi  lepe vsote »kakršnih je bilo    prav malo na Kranjskem«      in da so bila tudi redna občna  zborovanja. Nadalje dol/i družbo, da je zadnjo vsoto,   ki jo je dekan    poslal,    popolnoma prezrla. »Vsled tega    in    pa še vsled znane taktnosti  in brezbrižnosti klerikalcev je gospod dekan na občnem zboru, ki se je vršil pred enim letom, odstopil kot predesdnik.« — Kaj je na celi stvari resničnega? Dekan je na-čeloval   podružnici   najmanj  od leta 1901. Poslane vsote, kakršnih je bilo prav malo na Kranjskem«, so sledeče: Leta 1901: 110 K, a članov je podružnica izkazala 10-'?. med njimi (>U letnikov a 2 K in   20 podpornikov najmanj po 20 h. Leta 1902 je bilo poslanih  121  K. članov kakor prejšnje leto. Leta   1903: 0 prispevkov, izkazanih članov 103. -    Leta 1904: 82 K, članov 103. — Leta 1907): 0 prispevkov, članov    kakor |M>prej.    - Leta 1906:    0 prispevkov (v > Koledarju izkazanih S2 K je bila pomota v tiskarni, ker je ta znesek poslala ondot-na ženska podružnica). To leto se odbor, oziroma predsednik sploh ni ver brigal za člane, ker je izkazal v »Ko ledarju« le pokrovitelje in ustanov-nike, vsled tega ni ime] kje vzeti članarine. Za leto 1907 in 1906 pa sploh ni bilo več sluha ne o odboru, ne o
(Dalje v prilori)
ti sama na pristavi, pride vsa moja rodovina čez poletje tja, jaz pa ostanem v mestu. Si li zdaj zadovoljen.«
Rudeči .Jakob je samo prikimal: verjel ni  Lenardu ničesar.
In kaj je drugi pogoj — saj si govoril o dvojnem jamstvu?« je zopet povzel Lenard.   Spraviva vse v red.«
»Za slučaj, (ia se poročim z Klo-onoro kakor tudi za slučaj, da pri našem podjetju pridem ob življenje, hočem tvoji sestri zagotoviti njen delež na dedščini po baronu Kvzehi-ju. Podpiši torej izjavo, da izplačaš svoji sestri dvajset   tisoč tolarjev,
in podeduješ premoženje barona Lvzebija.«
Molče je segel Lenard po peresu in po papirju ter je zapisal izjavo, ki jo je zahteval Rudeči Jakob. Soba je bila slabo razsvetljena in Rudeči Jakob ni zapazil malicijoznega nasmeha, ki je t re pet al na ustnicah barona Lenarda. Ko je bila izjava spi sana jo je Lenard počasi in razločno prečita! in jo potem izročil rokov njaškemu poglavarju.
»Izpolnil sem torej tudi tvoj drugi |H*goj«, je dejal Lenard »in je zdaj vse v redu.«
»Vse je v redu in najdlje čez tri mesece bo tudi izvršeno, kar sva se dogovorila,« je dejal Rudeči Jakob in segel po svojem plašču. »Bodi pošten, Lenard, in dobro bo za naju oba.«
»Zanesi se name, kakor se zanašam jaz nate«, je odgovoril Lenard
in je segel Rudcčcmu Jakobu v roke, »('cz dober teden bo Kleonora na pristavi.«
Stisnila sta >i roki — potem je Rudeči Jakob tiho in previdno zapustil hišo.
Lenard se je jia pol (»pravljen vrgel aa posteljo, ■ spati ni mogel. Šele zdaj je udarila na dan njegova jeza m užaljenosi.
»Le čakaj, hudič rudeči«, se jo togotil polglasno. »Ko boš visel na vešalah, tedaj se bom pa jaz veselil! \e praviš zastonj, da se pretaka po mojih žilah italijanska in ciganska kri'.« 7
Ko je Kadeči Jakob stopil na ulico, je videl da se že dani. Zavil se je tesneje v svoj dolgi plašč, pomaknil šiioki klobuk v čelo in korakal sredi ulice, držeč roko vedno ob držaju svojega bodala. V stari hiši na Rebri je imel somišljenika, malega krojača, pri katerem se je skrival, kadar se je mudil v Ljubljani in ki je bil njegov pomočnik pri različnih podjetjih. Krojač ni vedel, kdo je Rudeči Jakob in kaj da je, in Rudeči Jakob je menil, da je pri njem po polnoma varen, in da nihče ne ve za to njegovo skrivališče. Toda vedel je eden, Lenard baron Benalja.
Krojač Matjok je še spal, ko je Rudeči Jakob potrkal na njegova vrata. Na rokovnjaško znamenje je odprl in spustil Rudečega Jakoba v so!k>, ki jo je potem skrbno zaprl.
Krojače v o stanovanje je bilo napolnjeno z vsakovrstnim blagom, kajti Matjok je bil glavni razpečevn lee rokovnjaškega plena. Preskrbijo no je pa bilo tudi za varnost. Pri oknu je bila pričvrščena lestev iz vrvi, iz sobe je vodila druga lestev v podstrešje, v tleh pa je vodila odprtina v klet.
Rudeči Jakob se je vrgel na kro-jačevo posteljo, med tem ko je Matjok postavil na mizo mrzle pečenke, kruha in prašno buteljko plemenitega vina. 1
»Matjok — dela bo», je končno izpregovoril Rudeči Jakob. »Dela bo in zaslužka bo. Ce nama bo sreča mila, ti ne bo več treba prodajati ukradenega blaga in krpati umazanih hlač.«
»Hm — kako si rekel ?« se je oglasil Matjok. »Dela bo — znsluška bo.' Hm — če bi ga le bilo.«
»Malo krvi bo/teklo — pa kaj zato — da bo le zaslužek.«
»Hm — kako si rekel? malo krvi bo teklo? je ponavljal Matjok. »Hm — če jo že padarji vsak dan prelivajo, naj jo enkrat še krojač.«
»Ali poznaš mladega Krzinar-
ja?«
»Hm — Kržinarja? Kajpak! Lep človek! Bogat človek! Ponosen človek! Škoda zanj! Ali fra bodevat«
»Samo gledala bodeva, kako ga bodo drugi — «
»Hm — pa zaslužek, jaz bi rad kaj zaslužil!«
»Le nič se ne boj — zasluška bo dosti.«
Rudeči Jakob je bil sedel k mizi in se je pokropev!; Matjok je sedel na postelji, in gledal pred se na tla.
»Ali poznaš barona Bennljo? Starega barona IJenaljo in njegovo ženo?«
»Hm — kako si rekel? Benaljo poznam. Tudi njegovo ženo poznam. Suha je kakor bi samo prožganko klepaln.«
»Tu bodeva tudi imela nekaj opravim - pa ne bo nič hudega. Ti boš moral ž njo iti.«
»Hm — kako si rekel ? Veš, Jakob, to me pa nič ne veseli. Ce bi ž njo ušel, bi se je morda nikoli več ne odkrižal. Jaz pa suhih žensk ne maram. Ženska mora biti lepo okrogla.
»Ne hoj se, Matjok. Saj ti ne bo ostala. Samo odpeljal jo boš in še to ne daleč.«
Matjok ni bil radoveden. Storil je, kar je Rudeči Jakob zahteval in n i nikdar vprašal ne zakaj ne čemu. Vedel je, da je Rudeči Jakob mož beseda in to mu je zadostovalo.
»Kdaj pa začneva?« je vprašal po dolgem molku.
»Najbrž že v kratkem — pred vsem je treba mladega Kržiuarju zvabiti na Lesno brdo. Ti boš na to pazil, kdaj odide. Ali boš znali«
»Kaj bi ne! Kržinarjev kočijaš hodi v krčmo »k modrasu« — tam boni lahko izvedel, kdaj bo odšel.«
»Dobro! Hodi odslej vsak večer
»k modrasu« in ko izveš za Kržinarjev odhod, pa to sporoči možu, ki bo prihajal vsaki* jutro k tebi vpraša?. Za stroške ti dam za sedaj pet tolarjev.«
Kadar je Matjok denar zagledal, je bil vselej dobre volje. Naglu je pobasal tolarje in svečano obljubil Rudečemu Jakobu, da bo njego\ i naročilo vestno izpolnil.
»Dalje glej, da boš natančno iz vedel, kako živita baron Benalja in njegova žena« je dejal Rudeči Jaknli. »Namreč kdaj ostajata, koliko imata poslov, kdaj hodi baron iz hiše i« kdaj gospa, kje spita, kako se prick) v njiju stanovanje — sploh vse kar je treba vedeti. CV bo kaj stroškov, ti jih povrnem.«
Matjoka je beseda o stroških tako razveselila,   da je celo pozabil ni svoj običajni »Hm — kako si rekel nego radostno obljubil, da izve vse kar je treba.«
»Potem je vse v redu« je končal Rudeči Jakob pogovor. »Kar bo pozneje storiti, ti* že o pravem času !*> vem. Zdaj mi pripravi ležišče, »1» bom do mraka lahko mirno spal.«
Matjok je peljal Rudečega Jakoba i>od streho, kjer je imel kamrico, zastavljeno od vseh strani s starim pohištvom in kjer je pripravil ležišče za rokovnjaškega poglavarji)-Rudeči Jakob se je zaklenil, položil na mizico bodalo in dva napeta samokresa in potem mirno zaspal.
(DaUt srteoftajie.) H
prispevkih.   Ako torej očita dekan, *
da se poslani znesek ni izkazal, napa- * da krivično zaslužnega bivšega prvo-mestnika inonsig. Zupana, kateremu
so klerikalci že od nekdaj radi grenili življenje. Naj i»ove, komu je | vosi al
zadnji prispevek, saj podružnica vendar mora imeti potrdila shranjena.
še čudnejša je trditev, da je podružnica imela redna občna zborovanja, (ilavna družba že od leta 1905 ni dobila izkaza o novem odboru. Kje ima dekan račune, odveze, odbora iz let 11)06* 07 f Saj vendar pravi,.da je odstopil na občnem zboru prod enim letom. Tudi o tem občnem zboru in dekanovein odstopu ni bila glavna družba obveščena. Družba je torej do letos mislila, tla predseduje vrhniški podružnici še vedno dekan Gantar. Zato ga je šel pred meseci potovalni učitelj vljudno opozorit, naj skliče bčni zbor ter oživi podružnico. Dekan pa je drnžbinega odposlanca -prejel na stopnicah prav olikano ter kričal, da noče o družbi ničesar slišati, ker ni ]>oštenjn in božjega bla-oslova pri njej, »odkar ste pometali 'arje (dekanove besede!) iz vodstva.«. Sedaj šele je družba vedela, pri čem da je ter naprosila rodoljube, ki jim Še ni zamrlo srce za narodne svetinje, da so oživeli in spojili obe podružnici. Taka je resnica.
+ Preklicati bo moral   g. Tor-eglav svoj govor, ki ga je   i nad v Mirnu, ako je res tako govoril, kakor •oroča predsnočni »Slovenec«. Ta bi ila lepa. da bi nam kdo vrtoglavil »o naši lepi Goriški   in preobračal /erske nauke v nelepe   politične na nene. Prečital sem tisto »Slovenče-. o« poročilo in razburilo me je, da -kotov list piše tako protiversko. Kei sem sedaj na potovanju,   nisem di--poniran. da komentiram Tersegla-ov govor, storil pa to bodem, ko strnem domov. Na svidenje, g. Terse-liav! — G o r i š k i vi u h o v n i k.
-j- O tem pora, o moreš! »Slove-lec« je priobčil o shodu mladenieev ibniške dekanije dne 22. avgusta obzirno poročilo.      Med drugim piše: Kakor električni tok nas je prešinil ovor potoškega    g. kaplana Skulja značajnosti.    Judežev ne maramo, /dajalci,    ki so danes tukaj, jutri ;;m. naj zapuste naše vrste, če jih je a j meti nami. Frenetično ploskanje je pričalo, kako se s temi besedami -trinja ves shod«.   Par vrstic dalje: . . in stud. iur. g. Josip I 1 c je ves -hod   v  toplih   besedah   pozdravil v menu akademične mladine«. Vpra-sim stud. iur. g. Josipa lica, če ga ni električni   tok   prešinil 1k>1j zaradi opomina na njegovo bližnjo pretek--t.   kakor pa radi govora kaplana škulja. Pač mu je moralo biti ob teh besedah čudno pri srcu!     On je res [travi    mladenič »Orel«,   ki zna na svojem mestu vstrajati! Kljub temu. ia ga je kaplan Škulj s svojim govorom indirektno silil,    naj zapusti njihove vrste, s«' je povspel celo na govorniški oder in ne v imenu usko cov, ampak ak ade miške mladine pozdravil shod. —e
— Hans Woschnagg je odložil ileželnozborski mandat. Tako poroča
Narodni Dnevnik« baje iz zanesljivega vira. Moža je sram, ker ne more dokazati pristnosti svojega nemštva. ' eljski renegati žalujejo po njem. vendar se tolažijo s tem, da bodo lahko dobili \Voschnaggu vrednega naslednika. Tako mislimo tudi mi, saj na Spod. Štajerskem kar mrgoli kandidatov-renegatu v.
»Veleizdajniški« proces v Zagrebu. V"so včerajšnjo razpravo j1' izpolnil govor zagovornika dr. Popo-viča, ki je utemeljeval svoje predloge, da se prečita jo razni članki i/ srbskih listov, ki izhajajo na Hrvatskem. Dr. Popovič svojih izvajanj še ni končal ter bo govoril še pri današnji razpravi. Vladni listi demen-1 u jejo vest. da bi se bila proti dr. Žarku Miladinoviču že vršila pred vojnim sodiščem glavna obravnava in da bi bil oproščen od zločina »veleizdaje«.
—|— Šolske vesti. Na državni gim-naziji v Novem mestu se ustanovita s prihodnjim šolskim letom dve pata lelki, in sicer za prvi in drugi razred.
— Slovanski zemljepis. K član ku pod tem naslovom v »Slovenskem Narodu« smo prejeli tale dopis: Slovenski zemljepisei — kje so in kaj delajo? Tako vprašuje »Slovenski tiribolasec« V Slov. Narodu«. Kje SOl V šoli ali pa na počitnicah. Kaj delajo? V šoli premlevajo tvarino, kakor so se je naučili v nemških gimnazijah in na nemških univerzah, na počitnicah pa pohajajo okrog brez zemljepisnega smotrn. Trde besede, pa izpričane z nenaprodkom slovenske zemljepisne književnosti in Z najnovejšim dejstvom, da išče »Slovenska Matica« potom časopisov slovenske nomenklature. Gospoda, na ta način ne dobimo poštenega Zemljevida! Za nomenklaturo je treba v roko vzeti popotni les ter na svoja ušesa poslušati in iztikati jk> starih listinah itd. itd. »Slovensko plan. društvo« je že veliko storilo glede krajnik imen v dolini in planini, in dasi se je vse vršilo z največjim trudom in z največjo natanč-
nostjo, vendar visi še to in ono. In
kar se je dognalo, tega ni šteti prav nič zemljepiscem ex offo na rovaš. Temeljitega znanja in največje vestnosti je treba pri tem poslu, pa prav nič domišljanja in komandiranja »cx cathedra«, ki si ga laste nekateri v svoji absolutni mogočnosti. Zemlje-pisee ne sme delati, kakor tisti pisatelj, ki je »ustvaril« Velike Uplje iz G rosu pel j, trdeč, da je ta stvor nekje našel in da se poleg Velikih Upelj nahajajo Male L'pije. Oboje je neresnica, izvirajoča iz navedene lastnosti. Zemljepisec mora biti tudi precej filologa in za vsak zemljepisni okraj mora poznati tudi krajevno glaso-slovje. Za to pa je treba veliko vaje, ki si jo pridobi človek le sčasoma in z vso resnobo. Vse to seveda zanemarjajo naši zemljepisei; izjem je manj nego malo. — Kar se tiče zemljevida Gorenjske z novo bohinjsko in tržiško železnico, si usojamo omeniti, da je dosta vek »napravljen po veščakih S. P. D.« prazna fraza. Ali je to veščaštvo, ko mrgoli jh> njem polno napak in ko je osnovan tako hreznačelno! Ako »veščak« ne. ve niti elementarnih reči, kako naj razbere kako nejasno krajno ime? Zato je pa našemu zemljepisen podlaga nemška nomenklatura. Ker piše kranjski nemškutar Veršec, piše on slovenski Vršeč, ker ne ve, da govori ljudstvo takraj in onkraj Kranjske gore »mi Vršiču« in nič drugače. — Prav je, da je član kar »Slovenski hriholazec« ožigosal dvojezičnost na napisnih tablah S. P. D., čeprav je jako redka ta grda prikazen. V večen spomin naj tu zabeležimo, kakšno škandalozno dvojezičnost je hotel zagrešiti slovenski zemljepisec ex offo (dvakrat ex offo) tistega leta, ko se je otvorila Jnrkova koča S. P. D. na Lisci na Štajerskem. V Ljubljano je namreč došel rokopis za napis na tej koči, glaseč se: Lisca — Laisberg. Le z energično potezo je s frčal Laisberg u mejo. Takih narodnih grehov smo zmožni pač samo Slovenci, in to v prvi vrsti nas zemljepisni cvet. — Slovenski z e m 1 j el a z e c.
— Denarni zavodi in korporacije, ki dajejo podpore visokošolcem, naj blagovolijo odboru dijaškega podpornega društva »Radogoja« v Ljubljani naznaniti imena svojih pod-pirancev za šolsko leto 1909 10 z dovoljenimi zneski. To je potrebno v svrho pravičnejše in enakomerne razdelitve podpor, zlasti, ker se je pri »Radogoju« oglasilo blizu 70 prosilcev in bo odbor moral dve tretjini prošenj zavrniti zaradi pomanjkanja -redstev. Lahko bi se zgodilo, da se zavrnejo prosilci, ki nimajo od nikoder nič, podpore pa se dovolijo takim,ki jo imajo že od drugod.Dasetemu izogne, zato prosi odbor »Radogoja« obvestila, o dovoljenih podporah. Tudi prosilci sami naj v lastnem interesu takoj javijo, če dobijo od drugod kako podporo.
izpraznjena srednješolska n.esia. Od 8. do 21. vel. srpana so bilo razpisane sledeče suplenture za celo šolsko leto 1000, 10.: Mabrisch Tribun (gimn. D. 1. gr., 31. VIII.), Kaaden (gimn. L. tir. d., 30. VIIL), Gmumleii (gimn., 1). Fr., o. IX.), Gradec (III. gimn., L. Gr., 5. IX.), Praga (II. nem. dr., D. Fr., 30. VIIL), Dunaj VI. (gimn., L. Gr., 11. IX.), Dunaj gimn., asistentsko meto za risanj*1, \1. IX.) Prošnje za suplenture naj se pošljejo direktno na ravnateljstvo dotičnega zavoda. Kratice in znaki kakor navadno.
— »Društvo slov. trg. pol ni kov« naznanja svojim članom, da se je sklenilo prirejati, počenši s prvo soboto v septembru, vsako sob< to zvečer kegljaške večere. Izvanredno lepo in dobro, ter električno razsvetljeno kegljišče v hotelu Ilirija (Kolodvorska ulica Lil!) je na razpolago. Pristop je dovoljen vsem članom ter po njih vpeljanim g. gostom. Prvo kegljanje bo dne 4. septembra zvečer v hotelu Ilirija.
— Zveza avstrijskih društev keramikov napravi prihodnji teden skupen izlet in obiščejo udeležniki tudi Ljubljano, Postojno in Trst potem pa pojdejo na Italijansko. V Ljubljano dospejo v nedeljo zvečer. V ponedeljek zjutraj obiščejo opekarne g. Ivana Kneza in firme I. P. Vidic & Ko. na Viču, kjer bo ob 11. zajtttrek, ki ga izletnikom priredita imenovani firmi. Ob 1. se odpeljejo udeležniki v Postojno, kjer si ogledajo postojnsko jamo, zvečer pa se odpeljejo v Trst.
— Slovensko del. pevsko društvo »Slavec« priredi v nedeljo, dne
29. t. m. pli lepem vremenu popoldanski pešizlet v Kožarje do gostilniških prostorov pri Kocjanu,kjer jena razpolago velik senčnat vrt, za ples pa velika dvorana. Vabimo vse prijatelje »Slavca« na ta izlet, ker bode za zabavo vsestransko preskrbljeno. — Kdor se hoče pri petju in plesu par ur prijetno zabavati, naj se ude leži tega izleta. Zbirališče je ob dveh v Zvezdi, odhod točno ob pol 3. po poldne. Brate pevce pa vabita reditelja k pevski vaji, ki hode v četrtek, ♦Ine 26. t. m. točno   ob pol 9. zvečer.
— Slovensko pevsko društvo »Slovan« je vsled  smrti  g. prelata
Rozmana preložilo vrtno veselico na Osojah na dedeljo 29. t. m. Vspored bo isti, kegljanje se prične ob 8. uri zjutraj.
Fixe Prelse — Presni flasi - J Stalne cene — je citati v izložbi trgovca Lebin&erja v Litiji. V popolnoma slovenskem trgu pa nemško-laško-sl o venski napisi. Če to ni žaljenje in izzivanje Slovencev, potem res ne vemo, kaj naj se še tako imenuje. Nemškutarja Lebinger in Els-ner sta se pač preobjedla slovenskega kruha.
Iz Dolenjevasi pri Ribnici. Tukaj je zopet izvoljen županom gospod Ignacij M e r h e r iz Prigorice in sicer soglasno. Za svetovalce so bili izvoljeni: Anton Klun, Franc Kromar, Anton Dejak iz Dolenje vasi, Pavel Cešarek iz Nemške vasi, Miha Klun iz Kota in Matija Jaklič iz Gočarec.
Volitev župana v Krškem bo dne 27. avgusta. Ker so iz vseh treh razredov izvoljeni narod nonapredni odborniki bo tudi župan naprednjak. Od novega župana, oziroma oIk*. odbora želimo naslednje: 1. Pot med meščansko šolo in Staneerjem, ki je 22 let zaprta, se mora takoj odpreti.
2. Pot pri novi uradniški hiši se mora regulirati,   ker je sedaj preozka.
3. Obrežje za Savo se mora takoj osnažiti in zaraditi drevored. 4. Ker je sedaj občinskega tajnika mesto izpraznjeno, se ima nastaviti tak tajnik, ki bo obenem kapelnik sokolske godbe, ki se ima ustanoviti z denarjem, vloženem v hranilnici. 5. Cene mesa se morajo kontrolirati ,in če potreba, v smislu obč. zakonika določiti cenam živine primerno. Ako bi se to ne dalo izvesti, se ustanovi mestna mesnica, (i. Požarna bramba mora takoj začeti slovensko poveljevati, sicer se razpusti, ker itak nima pravil. Zadnji čas je, da se nemški »Kommamlo« odpravi. 7. Gotovi gospodje, ki so se pri volitvah v 3. razreda poskrili, ne smejo biti izvoljeni za svetovalce. 8. V vročini se ima po mestu škropiti. 9. Nesnaga pri usnar-jih se ima takoj odpraviti. 10. Župan je častno mesto in ne dobiva nobene plače. Več odbornikov.
Belokranjski »Sokol« je priredil v nedeljo 22. t. in. javno telovadbe) z ljudsko veselic,). Nastop mladega društva je bil zelo časten in obilna udeležba je priča, kako je društvo priljubljeno med našim občinstvom. Za tiho, neumorno delo v telovadnici želi so bratje telovadci burno pohvalo občinstva, \h-ni E. G a n g 1 je preti telovadbo v jedrnatih besedah zbranemu občinstvu razložil pomen so-kolstva za slovenski narod; nato je nastopil naš naraščaj, ki je zelo dobro rešil svoji) nalogo. Mnogim iz občinstva so stopile solze veselja v oči, ko so videli majhne dečke s tako sigurnostjo nastopati. Vsi smo bili prepričani, da more do tega dovesti samo sokolska disciplina in navdušenje v mladih srcih za delo, ki jim ga nalaga sokolska organizaciji. Ravnotako je bil izboren tudi nastop sokolić, ki so zelo točno izvajale proste vaje. Živahna pohvala gle-dalcev jim je bila vsaj delno plačilo za trud v telovadnici, a ta pohvala Daj jim da tudi veselje za novo delo za slovenski rod. Bratje telovadci so dobro rešili svojo nalogo na orodju in kličemo jim: naprej, na delo. Po telovadbi se je \ ršila zelo dobro obiskana ljudska veselica na vrtu g. Vi-denika, pri kateri je sodelovala mestna godba, ki je neumorno in zelo dobro svirala do ranega jutra. Z velel jem in z nekakim zadoščenjem moramo konstatirati, da se je naše občinstvo — zlasti obrtniki in delavci v velikem številu udeležilo te sokolske slavnosti, pač živ tlokaz, da sokolska ideja prodira vedno bolj v širše kroge in da naš demokratizem zmaguje. Delavec, obrtnik in uradnik ima mesto tu in ozka bratska vez brez razlike stanu nas veže. Pojdimo naprej do zmage roko v roki, pojdimo zopet na delo z novimi močmi. Na zdar!
Narodna čitalnica v Postojni darovala je mesto venca na krsto svojega mnogoletnega člana g. Josipa Dok leva, veleposestnika v Postojni, šolski družbi sv. Cirila in Metoda 20 K.
(iasilno društvo v Vipavi priredi svoj običajni plesni venček dne 8. septembra t. 1. Pri plesu svira narodna godba iz Nabrežine.
Denarna pisma odpiral. Na be-ljaški pošti je oficijant Iliaseh odpiral denarna pisma, denar pobral, pisma pa zopet zapečatil. Ko so mu prišli na sled, so ga zaprli, vendar se mu je posrečilo, da je ušel iz zapora. Pri jed i so ga v Solnogradu in pripeljali nazaj v Beljak.
Redni občni zbor slovenje-bistri-škega in konjiškega odseka »Pro-svete« bo v četrtek, 26. t. m. v hotelu »Avstrija« v Slovenski Bistrici. Prijatelji društva dobrodošli!
Knjižnica »Pfosvete« na Jeseni eah vspeva kar najlepše; to dokazuje dovolj, da Jesenice potrebujejo veliko javno ljudsko knjižnico. Gotovo pa je, da je sedanja »Prosvetina« knjižnica premajhna za razmeroma veliki okraj   jeseniški z industriju!
nim prebivalstvom. Zato je odbor sklenil, da spopolni in poveča jeseniško knjižnico. Upamo da nas bodo pri tem podpirali vsi prijatelji ljud-sko-izobraževalnega dela. Odbor.
Is Brežic. Telovadno društvo »Sokol« v Brežicah priredi s sodelovanjem bratskih slovenskih in hrvatskih sokolskih društev v nedeljo, dne 5. septembra t. 1. na vrtu »Narodnega doma« veliko javno telovadbo. Spored: Ob 3. popoldne sprejem društev na kolodvoru, sprevod vseh društev z razvitimi zastavami in godbo iz kolodvora v »Narodni dom«. Ob 4. javna telovadba: 1. nastop ženskih oddelkov, 2. proste vaje članstva, 3. nastop moškega naraščaja, 4. telovadba na orodju. Po telovadbi velika ljudska veselica v vseh prostorih »Narodnega doma«. Svira si. rudarska godba iz Trbovelj. Vstopnina 1 krono, za kmete 40 v. Člani v kroju so vstopnine prosti. Slavnost se vrši pri vsakem vremenu.
Varnost v Gradeu. Pretekli teden so se zgodili v Gradcu štirje napadi na posamezno idoče ljudi. Ker se je to zgodilo vselej na takem kraju, kjer ni bilo videti nobenega stražnika, se je moral napadeni odkupiti z denarjem, sicer bi ga napadalci ubili. Varnost v nemških mestih je vsakemu zagotovljena, če ima dovolj denarja!
Slovensko omizje v Sarajevu je priredilo v soboto, 21. t. m. zvečer odhodnico svojemu priljubljenemu članu inženerju Pavlu Koblerju, ki je imenovan nadinženerjem pri glav. tabač. tovarni v Ljubljani. Na vrtu Viclmarjeve gostilne se je zbralo lepo število »omizjank« in »omizja-nov«, da se poslove od dragega rojaka. Ob vznesenih in prijateljskih govorih ter prepevanju narodnih pesmi, katere je Kobler tako gojil, vršilo se je slovo. Slovensko omizje bode zelo teško pogrešalo Koblerja, kajti on je bil duša vsaki veselici in prireditvi.
Kako nas Nemei obrekujejo drugod, in kako sodijo o nas, ko so med nami? Zanimiv pogovor je bil v nedeljo zvečer v električnem vozu med dvema slovenskima in nemško damo. Prišedši v voz, je začela tuja dama pogovor s Slovenkama (nemško seveda). Pripovedovala je, da sta z možem prišla semkaj na počitnice z Dunaja in ni mogla prehvaliti mesta, nasadov, prijaznosti občinstva in rednosti trgovin. Čudila se je, ker so ji prijatelji odgovarjali, da naj nika-ri ne hodi med Slovence, katere so opisovali kot prave razbojnike. Vse to pa je še bolj verjela, ko je te goro-stasnosti brala tudi v nemških listih. In sedaj je tako razočarana, da je javno grajala to nezaslišano obrekovanje, češ, saj si vendar ne morem želeti lepših sprehodov in prijaznejšega občinstva, kakor je v Ljubljani. Istotako je hvalila Gorenjsko, soseb-no Bled, kjer je že tudi bila letos z možem. Tako Nemci o nas drugod in nasprotno, kadar pridejo med nas. Ker je ta pogovor fine dame dobesedno čul neki visoki dostojanstvenik (aristokrat), bi ne bilo baš napačno, da bi informiral centralno vlado, da tako pisavo nemškim listom kratkomalo prepove, saj je vendar na škodo cele dežele in v sramoto cele države.
Javno nasilstvo. Danes zjutraj okoli pol 2. je patrolu joči stražnik slišal na Prulah neko razgrajanje in posneti je bilo, da nekdo trga pri vrtovih ograje. Ko je prišel v obližje, je spoznal v razgrajaču železostrožen Pavla B. Ta ga je začel takoj zmerjati in še bolj vpiti, kakor preje. Stražnik ga je z lepa miril, a vse ni nič pomagalo in moral mu je napovedati aretacijo. Sedaj je bil pa ogenj v strehi. Ponočnjak se zakadi vanj, zvije stražniku prst ter mu raztrga plašč. Ko je stražnik nato potegnil sabljo, si razgrajač sleče suknjič in telovnik ter začne siliti proti stražniku, češ sedaj se pa le poskusiva. Da se izogne prelivanju krvi, je stražnik poprosil za pomoč ne kega tamošnjega posestnika, ki je čul razgrajanje in prišel gledat kaj se godi. Le s težavo sta ga vklenila in je B. med potjo potem stražnika obdeloval z raznimi psovkami, bil okoli sebe z rokama in nogama ter grizel, kakor besen. Šele s pomočjo, še treh došlih stražnikov so ljntega B. za m ogli odvesti v zapor. Nasilne: ža so oddali deželnemu sodišču, kjer se bode zagovarjal zaradi hudodelstva javnega nasilstva.
Letošnja otava je sieer nekoliko boljša kakor je bilo seno, vendar pa ni izpolnila upov, ki so jih gojili naši poljedelci. S košnjo so že pričeli zlasti v nižje ležečih krajih, kjer rada voda poplavlja travnike. Kakor je videti, bo tudi letos vladalo občutno pomanjkanje krme in kmet bo le s težavo preredil svojo živino.
Prvi seli bližnje jeseni so tu. Po nekaterih travnikih se je namreč začel pojavljati podlesek — eolehicum autumnale —, ki navadno svete ob času jesenskega enakonočja. Letos pa cvete že v drugi polovici meseca avgusta, kar je pač nekaj nenavadnega.
Aretovane so bile včeraj v tivolskih nasadih policiji dobro znane tri
nočne ptice, ki so se potikale po skrivnih krajih, ne da bi se zamogle izkazati od česa žive. Vse tri imajo za mesto prepovedan povratek in so jih oddali sodišču.
V spanju. Ko je danes ponoči nek čevljarski pomočnik na Prulah trdo zaspal, mu je med tem časom izginila iz žepa denarnica s 4 K, s prsta pa zlat prstan.
Na policijskih oglasih je izobešena slika in popis roparja Abrahama Spectorja, ki se je, kakor znano soudeležij roparskega umora na Re ki. Za Spectorja je obljubljenih 1000 kron nagrade.
m Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 91 Slovencev, 25 Macedon-cev in 40 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Inomost 35, v Beljak pa 45 Hrvatov. V Ljubno* je šlo 25, v Kočevje pa 19 rudokopov. V Ljubljano je dospelo 40 Ogrov, ki bodo stopili v delo pri čiščenju Gruberjevega prekopa.
Našel je zasebni uradnik g. Božidar Zalokar tehtnico za pisma. — Gosp. Stanko Okovič je našel zlat prstan. — Najden je bil v Spod. Šiški otročji površnik modre barve, zlat prstan in srebrna verižica. Lastnik naj se oglasi pri gospe Frančiški Ojster v Sp. Šiški št. 61.
Razni stvari
* Roparski parnik. Po naročilu mornaričnega urada v Washingtonu so zaplenili v New Yorku parnik »Ethelworld«, ker je osumljen, da se je udeleževal roparskih napadov.
* Zaprte gostilne. Angleška zbornica je sklenila, da se zapre 20.000 gostiln, ker ima ljudstvo veliko škodo od preštevilnih krčem. Zaprli bodo vsako peto gostilno.
* Dolgo spanje. V Stoekholmu na Švedskem se je zbudila gospica Karolina Karlsdatter iz letargičnega spanja, ki je baje trajalo 33 let. Zaspala je v starosti 13 let, zbudila se je v starosti 46 let.
* Lepi dohodki. Državni pravd-nik v Cikagi je prejel v minulih treh mesecih na kazenskih pristojbinah znesek 821.697 dolarjev. Njegov delež znaša 5628 dolarjev. Zavidanja vreden državni pravdnik!
* Zemljišča v Montani. Dne 7. oktobra t. 1. bo 70.000 akrov najboljše zemlje v obližju Valier, Montana, odprto za naseljevanje. Zemljo bo dobiti po zelo nizki ceni. Z nakupom zemlje, si pridobi lastnik tudi pravico do vodnih sil.
* Jednakopravnost v Ameriki. Pomorščak Willian Knight je služil v ameriški mornarici 27 let. Boril se je večkrat pod praporom Združenih držav in je bil za hrabrost tudi odlikovan. Sedaj je prosil, da se mu podeli amerikansko državljanstvo. Njegova prošnja pa ni bila uslišana, ker se je izkazalo, da je kitajsko - japonskega pokolenja.
* Madžarska agrarna banka za Bosno je začela razpošiljati svoj »Ineasso-Tarif«. Tudi hrvatski denarni zavodi so dobili »Ineasso-Tarif« samo v nemškem jeziku. Jugoslovanom se bližajo srečni nemški časi!
* Nesreča na železnici. Včeraj krog polnoči sta trčila med postajama Mikola in Halmi na Ogrskem dva tovorna vlaka. En železniški uslužbenec je bil mrtev, dva teško, štirje pa lahko ranjeni.
* Morala. Je že tako z bogovi! Moralne zakone o povrnitvi škode na denarju, časti in dobrem imenu posvetni in duhovni bogovi in polbogovi ravnodušno ignorirajo. Morda bo treba še moralo korigirati. —1 Tako piše list katoliške duhovščine avstrijske.
* Krvava stavka. Med štrajku-jočimi italijanskimi delavci v Pits-burgu in med stavkolomci je prišlo do krvavih bojev. Policija je dobila slednjič nalog, da pri vsaki priložnosti rabi revolverje. Več ljudi je bilo teško ranjenih.
* Kratek proces. V mestecu Villa Platte v Lasalli v Sev. Ameriki se je zgodila ob nenavzočnosti mož cela vrsta vlomov in napadov na hišne gospodinje. Kot osumljenca sta bila aretirana dva zamorca. Prebivalstvo je napadlo ječo, privleklo zamorca na prosto ter ju ustrelilo.
* Šole za jetične otroke. V Cikagi so na mestne, stroške, ustanovili šolp za jetične otroke. Šola je podobna mestu iz samih š6torjev.
* Preiskava zoper Italijana Angela Romana, ki je bil aretiran v Koros-Mezd, se je ustavila, ker se mu ni moglo dokazati, da bi bil v kaki zvezi z reškim ropom.
* Predrzen vlom. V Brooklvnu se je zgodil 6. t. m. želo, predrzen vlom. Vlomilci so bili gotovo iz boljših krogov, ker so se pripeljali . ria avtomobilu, na katerem so tudi odnesli svoj plen. Vlomili so v dve najboljši hiši, v kateri so prišli skozi streho. Po napornem delu so se okrepčali z dobro kapljico, ki 80 jo našli v kleti. Motil jih ni nihče, ker so bili bogati posestniki s svojimi .rodbinami radi vročine na cjeieli. Odnesli so za 75.000 K vrednosti.
obi
23. t ju. se je pri sodniji v uernovi-eah obravnavalo o tožbi kmeta Antona N«gs*>wskean soper svojo sorod-nico Ano Škoromeda zaradi neke dedšeine. Ko je sodnik razglasil sodbo v korist tožnika, potegnila je Ana Škoromeda izza pasa nož ter ga zasadila Nagrowakemu v prsi. Napada lko so takoj zaprli.
Isjttl 1f«
sbuja Uli in
4 I ^ ^ 1
9172-4
Pisn" presajen, IntiUaan la iitesaaja lai
— Predavanje učiteljev krškega
in litijskega okraja v šolskem letu 1908/09, Izdal in založil Ljudevit Stiasny. Cena 1 K 80 v.
Telefonska in brzojavna
iwJm|«
poročilo.
Nova banka v Crni gori.
Cetinje, 25. avgusta. V Baru so osnovali »Narodno banko kneževine Crne gore.« Osnovni kapital znaša 2 milijona kron. Banka je pričela delovati 15. t. m. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Nikola Vučinič.
Srbski   list o slovenskih razmerah.
Belgrad, 25. avgusta. Glasilo srbske vlade »Samouprava« priobčila je članek o političnib razemrab na Slovenskem. V članku govori pisee tudi o »Družbi sv. Cirila in Metoda« ter obsoja gonjo klerikalne stranke proti temu vele važnemu kulturnemu društvu.
Ruska vlada proti pisateljem in časnikarjem.
Petrograd, 25. avgusta. Ministrski predsednik Stolvpin je dal zapreti pokojninski zavod pisateljev in časnikarjev, ki je imel svoje podružnice v Moskvi, K igri, Harkovu, Kijevu in v Kazani. Društvo je štelo 2000 čianov. Vlada upravičuje svojo od redbo s tem, da je društvo podpiralo tudi osebe, ki so bile politično kompromitirane.
Papež se vmešava v notranje avstrijske zadeve.
Milano, 25. avgusta. Vatikanski dopisnik »Perseveranze« javlja, da je na ukaz papeža Pija dunajski nuncij interveniral pri avstrijski vladi radi zatvoritve zavodov »Svobodne šole«. Ta intervencija je imela popo-len uspeh, kar je v Vatikanu vzbudilo veliko zadovoljnost in zadoščenje.
Potres.
Chiomhino, 25. avgusta. Danes zjutraj ol) 1. uri 25 minut smo tu čutili dokaj močan potresni sunek, ki se je čez 5 minut ponovil. Prebivalstvo je bežalo prestrašeno na ulico in je tu vztrajalo do jutra.
Buenconvento, 25. avgusta. Danes ponoči je bil tu dokaj iiKK-an potres. Skoda, ki jo je povzročil, je precej velika. Več oseb je bilo ranjenih, ena pa ubita.
Pulj, 25. avgusta. Danes ponoči so tu čutili dokaj močan potresni sunek. Aparati so pokazali, da je bilo ognjišče ]>otresa v daljavi 450 kilometrov.
Konec morilca. Berolin, 25. avgusta. Danes zjutraj ob G. so justificirali 231etnega Riharda Henckla, ki je lani umoril in oropal Dunajčana Julija Frank-furterja.
Narodovo zdravilo. la«o se sme ime; vat bolesti utesujoce, mi&ioe in živce krep-CajoCe. kot mazilo dobro znano ,Jw*ollovo francosko žganj«* in »ol", katero se spio£ro in uspešno porablja pri trganju po udih in pri dragih nasledkih prcblajenja Gena steklenici K 1-0O. Po po&tnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagate 1 i na DUNAJ1, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLLi-ov preparat, naimam ovan z varstveno znamko m podpisom.     2 8 12
Priporočamo našim rodbinam
koliasko cikorija.
SI J. I*
Natančno in temeljito sem preizkusil Vaio ustno vodo in Val zobni prašek, ki ju ic dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in sobnih praškov se nahaja veliko, toda v resnici dobrih je salo malo. Bolniki naj te torej poslužujejo le onega sredstva, o katerem je preizkušnja in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro, n to je: Jstos/etas*. 1
■ stnkleaalsn a asa v s sls sni •
Razpošilja se i obratno pošto ne manj kot
dve steklenici. Težega, vseh prsiikuisnih zdravil, madio. mil, modicinel vin, epe o) teli tat, najfinejših parfumov, kkurglikih obvas, eveiih mineralnih vod Itd.
Del lekarna mana LeasteKa
i Liubljaiii Ritljin cirii it I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefov i ubil. mostu
84
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali
Gospod Josip Premrou, Predjama, Postojna 9 40 K, nabrano na veseli svatovšč ni gesp. Fran Pczarja z geslom: Kronce zbrane, domu darovane. — G os p Franc Po v še, učite Ijlšč-mk lil. leta 7 K, nabral od nepričakovane družbe °v Osilnici — Gosp L. Spreitzer, Ž ri, 4 K, nabral v g- stilni g. F. Blaž t Ca na Dobračevi. G. F Fistar, Labud, Ogrsko, 2 K zaslužil od gospice 1. Ž. — Skupaj 2240 K. — Živeli!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 19 avgusta: Ana Pezdir, čevljar jeva žena, 65 let. Radeckega cesta št. 11. — Franc Grošelj, trgovec, 57 let. Poljanska ce*ta št. 7 Dne v0. avgusta: Ivan  Rozman, prelat in župnik 77 let. Florjanska ulica 18
Dne 21. avgusta: Alojzij Tavželj, bogo-slovec, 24 let Gruberjeva cesta 4. — Cirila Drachsler, kleparjeva hči, 1 >/, mes Dolenjska cesta 19.— Marija Setdl, paznikova hči, 2 mes Nova ulica 5.
V deželni boln tel:
Dne 16. avgusta: Ana Brandt, faktorjeva žena, 37 let
Dne 17. avgusta: Josip Koutny, cestni ogled, v p. 59 let
Dne 18. avgusta: Filip Pušinik, premo-
Sr, 22 let. — Genovefa Ko n čar, strežnica, let — Ivan Kregar, brambovec 90 let.
Sitne cona v Budimpešti.
Dne 24 avgusta 1909
Pšenica sa oktober 1909  as 60 kg K 1355 maj 1910 50 kg K 1365
Ri za okt. 1909 za 50 kg K 965 Koruza za avgust       .     za 50 kg K 734
Oves  za  oktober  19 9  za 5'J kg K 708 Efoatt v
5 vin. ceneje. MatfMMlBttVsM Bfmifflfi
sisiiBHvNPpuu puraute?
rmčal tlak TM-O M
5 1 Cas
Ite^USa
▼sajs   J jT
*5
i-
H
Vetrovi
Nebo
24. Bi sv. I 737 9    1 5 5 si. jzahod jasno
25 t 7. sj.   7370,   10 3 si jvzhod megla J 2. pop.  734 9 j  22 9 si. j j zahod del. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 16 3, 17 9  Padavina v 2« arah 0 0 mm.
Zahvala.
3 47
Štejemo si v dolžnost, da se odkritosrčno zahvalimo ob smrti m šega ljubljenega s na, ozir. ma brata, gosp.
Ivana Pirnata
c ar. tetovodfle dossosmnskasja sežpoina št 27
v prvi vrsti visokemu poveljniku c kr. domobranskega dopolnilnega okraja št. *7, dalje gosp. stotniku Franu Rusu, potem vsinr'podčastnikom in moštvu, ter drugim udeležencem, ki so s svojim spremstvom k zadnjemu počitku istega počastili. Ravno tako za darovane lepe vence. Naj torej bode tem potom izrečena še enkrat vsem skupaj najsrčnejša zahvala.
tala|«ta ratttaa Knat
železna
Poisve se pri L.
tarjn, WeJIeva aUea S.        3140 i
vsajs sosa* ped taks
xt ssffjst tanj v trajsi Int.
Pisen po dognvorn. ^FVesl^OfeOp sđ^^^as^aaisVs^jSs^Cf V ji^f^sL
Tri dijake
bolji« rodbin«
na brano in stanovanje.
Vefi pove A. —K SmSSM trg it 1, MI. umš0lr._3U2-1
Odda se mesečna
meblovana soba
■ posebnim vhodom v bližini glavne polte.
Naslov povs uprsvništvo „Slo-jgJBJjjgg Narisa«._3i38-i
Z-3 dekleta
v satje In hrane. Glase »ir in vrt mm raspolaejo.     3C63 3 Streližka nlloa.it, IS.
soliden, dobro izurjen mannfaktnrist, spreten prodajalec, prijetne zunanjosti,
se sprejaie pri     31; 9 1
Vinko Sketu
* Ilirski astetrlel, Mstraajake.
Sprejmem takoj adevensetseln semžcine zmožnega
uradnika.
Oferte pismeno.       3144 1
Simon Kmetetz
LfaUJaa*, WMwwrAt milem 28.
Mt Bajec
naznanja si. p. n. občinstvu, da se 356-35    nahaja njegova
vrtnarija
na Karlovski cesti št 2,
cvetlični jolon
pa pod Trančo.
Izdslovsnfs Oknsno Sale ni
Ltd.
Velika zaloga suhih vencev.
I Me debele hi drebs* po niskih
I oenah priporočam svojo Segate
tMovino
z $fllantwUsKIm h vseh mt kninoRkln Mifon 954 In nfetenlnaniL »
Devocionelije
in tm vrste blago m baftja pate.
TMnUki ndm krni. psnnn,
■ ^^w»sz««^z^zss«zi  snssvsjss zsavsif« zjevvav^nsvvs
jtaton Škof
hutkl tm f 181 IIStBlt JL i4
Zdiairt-slrakOf^ u otroSke
dr. Derč
je Kpet pcmd s*jo prakso.
Za revaie m iiviemii mestnih ravesnv alej kot prej bresplačna ordi naoija ob njegovih ordiaaoijskih arah.
3156—1
ee tskef
kolo,Torpedo
Več se izve:
nit««
3044-2
I
Išče se
3137 1
licem ▼ Ljubljani
Mlnovnojem
3134 2
s posebnim vhodom, v I nadstropja ali v pritličju, najraje v obližju sodišča, osiroma v sredini mesta.
PoLudbe na uprsvništvo „Slov. Naroda" is 3L avgnsta ItOt
Išče se spreten
kletar
Ponudbe na uprsvniStvo BSlo venskega Naroda" pod Vl1000cc.
Mizarstvo
Sile se zaradi smrti posestnika tekel preda   3035 g Podrobnosti: A. Mnner, Bled.
S pretrda
31^3
ten tndi sedsraklh del, močan in star od 25 — 30 let 3145 1
Prija 7e sls IS. septembra na
zalogo vina Rossi v Zagorja.
iittirica aii nato
se nujno išče v kavarni Central v jfovem mesti;
2718-6
MČe m spreten
vinske sode d e 1 o i 11 $ 1
is hrastovega lesa, nekaj skoro novih, od 2C0 —400, 700, 1200, 3000, 5000
litrov prede pe sliki ceni.
FRAN CASCIO
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 6.
75.00O ur.
1 ura samo 2 kroni.
Zaradi nakupa velike množine nr raspofiuja Sls stjska   casposujsmies:   prekrasno pozlačene 36-aro o precizijsko aro ankerico m lepo veri liso sa »amo H S«— kakor tudi 3letno g* rancijo. — Po povzetju razpošilja Freske slerijaka inspeilllsvalnloa
F WHJDI3CH v Krakova U 30
NB. Za sensajajoes denar aasaj. 3i46
Apecerlfske Stroke, ozira se le na boljšo moč Ponudbe na L Perdan, LJubljana. 2098 3
se prične pri podpisanem s 1. septembrom in sioer v instrukcijski sobi (sredi mesta) in v lastnem stanovanja. Mesečni henorsr 4 K. Vojaki in dijaki 3 K. 3117 2
Mon Šibenik, Voimat, Jenkove ulice 20.
Za jfrvaško se iščejo
3 žgalci apna
in pomagalci pri tem dela
in pa en miner
sa rasstreljevalns dela. Ponudbe na   upravništvo »Slovenskega Naroda". 3128-2
Oskrbnika is kajigovodjo
sa industrijsko podjetje sdruženo s msjhno kmetijo, IMe ssnesljiva, domaČa tvrdks. Dotični k mora biti vešč popolnoma slovenskega in nemškega jesiks in dvostsvnegs knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik s odličnimi ispričevali. Ako je njegova iena dobra kuharica, lahko prevsame gospodinjstvo. — Plača po dogovora. Kavoije je položiti najmanj 1000 kron. Služba se sa stalno odda po preteka trimesečne poskusne dobe, prtiti večletni pogodbi
Lastnoročno pisane ponudbe, o-premljene s prepisi iapričevaJ, je vlo-iiti pod JKslss stastheN na uprav. .Slov. Naroda11. 8785—9
lično Udelaaa,;iše skoro nova,
se za nizko ceno proda.
Vpraša in ogleda se na Zalo&ki cesti Ste v. 21 3 8 •
Chouffeur
Slovenec,  ki je absolviral strokovno šolo v Stuttgartu je tudi izučen mizar prosi Službe. Kot začetnik je v svojih zahtevah zelo skromen.
Ponudbe pod „Cbaulleiir 33" ns upravništvo nSlov. Naroda" 3121 2
J. Zamljen
čevljarski msjsler
I v Liobljonl. Kongresni trg !tev. 13
j se priporoča za vsa v svojo stroko j 349      spadajoča dela. 35
\ 3zdelnje prave gorske in telovadske čevlje.
Ifaprodal le več prav lepih večilh in malih
v prav lepih legah slov. Eorožke. Obenem so tudi naprodaj prav dobro idoče večje in manj že
gostilne
v prav lepih in prometnih krajih. Cere so v sploiuem jako nizke, ter jako ugodni plačilni pogoji.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda."* 3108-2
priden in spreten delaveo sa meseno delo 3i3o g
dobi takoj delo
pod jako ugodnimi pogoji Prednost ima „Sekel,f-televadto. Čoki isključeni! — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:
čevljarski mojster u Jesenicah gorenjsko.
„SLAVIJA"
- - vzajemna isvsrsvslss fesdh 44V4S7.0M'<M K. Po Tolskosti drpfje
ennkn v Pregl.
le kspHsM|e 904S2&486-36 R neie drieve
se v
60
Slovenske tvrdke v LlubUonl.
Ćevljarne:
Josipina Herisch
zaloga Čevljev ce&ke tovarne,
Židovske ulice 5t. 7.
I**
„Združeni čevljarji
trgovina s čevlji za gospode, dame in otroke, Wolfove ulice štev. 14.
€ros< ilne^ restavracije:
Avguštin Zajec
restavracija, Sodnijske ulice štev. 6.
Galanterijsko blago:
A. Skulj
trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12
Knjigarne:
Narodna knjigarna
aioga papirja, šolskih in drugih knjig Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.
Ivan Vrečko
trgovina s papirjem in galant. blagom, Sv. Petra cesta štev. 31.
Knjigoveznice:
Knjigoveznica
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice, II. nadstropje.
Lekarne:
M Ph. Josip Čizmar
lekarna „pr: Zlatem orluu, Jurčičev trg.
Lekarna Leustek
„pri Mariji pomagaj", Eesljeva cesta, (poleg jubilejn. mosta).
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža).
Manufakturno blago:
Janko Češnik
,,pri Češniku"
trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice.
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Lenasi & Gerkman
trgovina s suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice
J. Lozar
manufakturna trgovina Mestni trg št. 7.
Manufakturna trgovina
pri Cirilu in Metodu**
(lastnik Ivan Miklavcj Lingarjeve ulice šte?. 1,
A. & E. Skaberne
trgovina z manufakturnim blagom na debelo  in drobno, Mestni trg štev. lO.
Franc Ksav. Souvan
manufakturna trgovina na debelo, Frsncovo nabrežje.
Franc Ksav. Souvan
manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na drobno, Mestni trg 22, stara Soiivanova hiša.
Franc Souvan, sin
manufakturna trgovina na debelo, Mestni trg štev. 23.
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št. 2.
Modno in mes. blago
Matej Orehek
trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, __Kolodvorske ulice štev. 26._
Josipina Podkrajšek
modna trgovina, Jurčičev trg. _
E. Skušek
modna trgovina aa gospode, Meetni trg it. 19.
A. Šinkovic dediči
modna trgovina, Mestni trg štev. 19
Katinka Widmayer
trgovina s vsakovrstnim blagom sa otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo.
Avgust Jenko
pekovski mojster, Marija Terezija oesta it. 7.
Karel Žužek
pekovski mojster, Fiorijanska al oa štev. 8.
Perilo:
Marija Alešovec
perilo za gospode in dame, opreme, učil išče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22.
Posojilnice:
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta štev. 17.
Obrtno pomožno društvo
r. a. s -o. z. Judovske ulioe, sprejema hranilne vloge in daje posojila.
Slaščičarne:
Rudolf Bischof
slaščičarna, Židovske ulice št. 8
Jakob Zalaznik
slaščičarna, kavarna in pekarija,
Stari trg št. 21.
Stavbniki:
Tehnična pisarna
Karol Holinsky
arhitekt in mestni stavbnik, Seienburgove  ulice  štev. 4,   II. nadstropje.
Špecerijsko blago:
Josip Boltar
trgovina z mešanim blagom, Florijanske ulice Št. 17.
Štefan Mencinger
trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, Martinova cesta štev. 18.
T. Mencinger
trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami,
Sv. Petra cesta št. 37 in 42.
Tapetni ki:
Anton Obreza
tapetnik in dekorater, Seienburgove ulioe štev. 1.
Urarji in zlatarji:
Milko Krapeš
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg it. 3
Usnje:
Fran Mally
trgovina z usnjem Resljeva cesta Štev. 2.
Josip Seunig
zaloga vsakovrsfnega usnja in čevljarskih potrebščin na debelo in drobno, Prešernove ulice.
Vezenine itd.;
Toni Jager
trgovina ročnih del Židovske ulioe štev. 5.
F. Meršol
trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, predtiskarija. Mestni trg štev. 18.
Vrtnarji:
Anton Bajec
cvetlični salon pod Trančo, vrtnarija Karlovska oesta it. 2.
Zastopstva:
Jakob Bončar
zastopnik In zaloga valjčnega Vinko Majdiča v Kranju, _Vegove uHce štev. 6
Jakoo Bončar
oik in zaloga valjfaags Peter MaJdEa v Jaršah, Vegove ulice štev. 6.
Železninske trgovine:
Valentin Golob
trgovina m ieleanino in kuhinjskimi predmeti,   Mestni trg štev. 10.
Ključavničarji;
Jos. Rebek
ključavničarski mojster, Franoovo nabrežje štev. 9.
Slikarji:
Filip Pristou
slikar Specialno le aa napise in grbe, Prešernove ulioe it. 60.
Razne tvrdke:
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine. Sv. Petra oesta it. 33_
M. Drenik Kongresni trg
sokolske potrebščine, izdelovanje in vezenje zastav, kakon vsakovrstne druge vezenine itd.
M. Franzl
mehanično pletenje na stroj, _Privon itev. 10._
Brata Hlavka
iz delo vatel j kirurgiČnih in o trope dičnih predmetov in bandaž, Prešernove ulice.
G. F. Jurasek
uglaievaleo glasovirjev, Sv. Petra oeita Štev. 62 al.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine Mestni trg.
Lavrenčič & Domicelj
nasl. Karel Meglic
žitna trgovina, Dunajska cesta Št 32.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna
Resljeva oesta št. 2
Fr. Sevčik
puškar in trgovec i orožjem, Židovske ulioe štev. 3.
Josip Škerlj
spedicijsko podjetje Kongresni trg št. 16.
Jos. Škerlj
prevoz pohištva, Kongresni trg itev. 16.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. * Stari trg št. 4.
Fr. Parkelj
plakater, reklamno podjetje in snaženje stanovanj in oken j. Selenburgova ulica št 6.
Jpesna Senilna ponudba.
}/[lad, samostojen trgovec v lepem kraju na Gorenjskem, se Seli seznaniti v svrho ženttve s pridnim in poštenim dekletom v Starosti 20 do 25 let ki ima veselje do trgovine in nekaj premoženja.
JLe resne ponudbe, če mogoče S sliko, ki $e vrne in $a tajnost Strogo jamči, do 20. septembra pod „Sreča" tOOO" postno ležeče filed 3081—2
X X X X X X X
Modni salon
Častit« lama« priporoča
: klobuke:;
k ujjteejkga okisa
3da Sk^Vaek
n   ftl Tratio, n
Zatari UoMf y&m nri-
pravttari. tabo tiM rad s frakovi k
rane cttHta,
X X X X X X K
Zlirii slu lil!
in drugi splai, večidel lepo Tesani, &|«M|ajisjfct Zvea (skoro vsi letniki), vse knjige skoro nove,
so po) »godnimi pogoji u prodaj.
Posebno priporočljivo bralnim društvom in. ljudskim knjižnicam
Vprašanja pod naslovom ,,SiO-TOaafco kszjffja11 na upravništvo „Sl. Naroda14. 3122 2
Ugodennakup ostankov
sta«ti*c>v ceflra, barhenta, flanele, ovala itd. lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
v Fotearadeh.
sjaar* Naročite takoj
Prlperaello      862 27
Vaše blagorodje 1
Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z največjo zadovoljnostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno firmo svojim znancem J V.
Frydek, M. januarja 1^08.
3 deklice
ali S lijaka i« boljie hiie aa- vsema aa SrtaMvajaJO. Klavir na razpolago. Pogoje  s* izve  pod  nM.  K'%
■leti, laka M 2882 6
Odvarnlika  plasma ir. Fraaa Bratića la dr. M atola Pretaerja w Trata, Via Mneva it 13II,
s¥noirofo
veičega slovensko - nem. stenografije. Strojepisci imajo prednost.     Silo—3
368 t5
Vsa
parketska čela
prevzema ter tudi daje materijal
Josip puh
gradaske ulice š) 26 Cjnbljana.
SoUdotti
Postala Zabok in postoialltee Zagorjanske zelenice Ropolliče Slabiča.
Sezija od i. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protina. revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Fran-covih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje k* opal t »t*« uprav« kopališča gtubieas  nb Hrtaskrm.   Pt*sln Kabel*-   Brzojavna postaja Stubica.   Postaja z»
interurbani telefon. 15.0—37
C, kr. avstrijske   tjjjf   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Odhod li L|aM|aae (lat, ieL)
raOS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, drž. Žel., Trst, c. kr. drž. žel.. Beljak (čez Podrožico), Celovec.
7'25 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, S t ražo-Toplice, Kočevje.
0*26 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin
fla4>0 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorico, drž. žel., Trst, c. kr. drž žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec.
•32 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
S-28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
0*23 zveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožico), Celovec, Prago, Draždane, Berlin.
7*40 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
O ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel., Trst, c. ar. drž. žel., Beljak, juž. žel,, (čez Podrožico) Prago, Draždane, Berlin.
3*42 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Gorica, drž. žel., Trst, c. kr. dri. IeL, (od 30. maja le ob nedeljah in praznikih na progi Ljubljana juž. žel.-Trbiž, od 1. julija na progi Ljubljana juž. žel, — Jesenice vsak dan).
Iz LfaMlaaa (arzavao telezalco) :
7*28 zjutraj s Osebni vlak v Kamnik. ZrOa popoldne: Osebni vlak v Kamnik. riO zvečer: Osebni vlak v Kamnik.
aaaamfaa 1909.
I0*90 ponoči: Osebni vlak v Kamnik. (Le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano dnine Mesnice)!
7al2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Beljaka, juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča.
8B52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže -Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žel., čez Podrožico in Trbiž, Gorice, diž. žel., Jesenic, Tržiča
2»S8 popoldne: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-M8 popoldne.* Osebni vlak iz Beljaka, juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c. kr. dri. Žel., Jesenic, Tržiča.
6'40 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Jesenic.
8*42 zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, drl. žel., Jesenic, Tržiča.
0*07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Il*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožico), Trsta, c. kr. dri. žel., Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v L|nhliaao (driavae železnice)
e>4-6 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika.
10*30 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika.
«•10 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
0*33 zveoer: Osebni vlak iz Kamnika (Le ob nedeljah in praznikih;.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu.
Tvornica strojev,, železo-in ko vin 0-livatna, kotlarna
& Tonnles
CjBbljaa*
3019 5
takoimenovanl trsi* aamraaml m
z 807, učinka s amerikansko regulacijo.
vseh sistemov, prsianlal (Oberiritser) in earseals (Vorv/armer) Itd)
la za aesjftt sanj naj natančneje
2H,h letaki 31 žKm m -
1231
t»»t«PM\tl
vsako drogo opeko
—   ^     ^   J W >rf
Varstvena znamka." *
Kdhierjeva cementna stresna opeka z zarezo
Jvaa Jalatta na Gltacak ari tiabtjaai
Ravnotam te dobi tudi navadna
n-„ umu v naiboliii kakovosti. — Vprašanja je nasloviti na: Ivu Jelaein v ■«m mmFmmm *    * 1653-36
L|*a4|aai
P
■t
k
CM ¥ Metodov tal
v zavitkih po 10, 20, 30, 50 ii 70 vit. ki se prodaja v prid drataa aa. Cirila ta Hala I Dobiva a« povsod. Min aa
Glavna zaloga pri Prri slav. aalaal ea|a la ruta mm
"v Ljfast>»j«aaar. It <>>nft 111, <     ^t. 41
2891—
e-k k
i
Hiša
nasproti ako aittaloo oe pod
ugodnimi pogoji
ceno proda.
Hiša je »slo pripravna aa
Već pove laatalk mm ssstl ŠL It.
Moafskt
3C09—4
347-34
Slovenska tvrdka čevljev
domačega ia tvorniškega izdelka
MATEJ OBLAK
čevljarski mojster
Kongresni trg štev. 6 v £jnblani
ae alavnemu občinstvu priporoča.
Po meri naročena dela se najsolitacje izvriajeje
v lastni delavnici   .*. .*. ,\
4518 ž8
Podjetje betonskih stavb
Bratje Seravalli & Pontello
Slomškove nlice 19 Ijubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška'dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih m uši je v, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za Stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke.
Vsa dela SO solidno ln strokovnfasko izvedena Cena natztii|a. Jasastvo.
————  Zastopnik svodov/ patent „Tnml". ———
MOTORJ
(T
U49 26
najboljšega   sistema, železno bligajne, atavb. petrebftčiae. milno in stiskalnice sa gre* zd]e (a sadje in vaa drago ielesaiao
dobavlja po najnižjih cenah
slovenska veletrgovina z železnino
Jr. Stupica
v UubUonl, Marile Terezije cesto l.
Ivan Jax in sin
nr  M^faaaelf sesa*
Dunajska oesta št. 17
priporočata svoj bogato zalogo
voznih koles.
o o
U3
Šivalni stroji
Pisala! strofi »ADLER*.
,Oliver'
drzoplsolDeiB stnliz fldii pismo
(osdopal ssedel)
so bili tile stroji izločeni in se oddajo prav ceno: 3056—8
1 stre] ttaderwood
(dobro ohranjen)
2 stroja Smith-Bres
(dobro obranjena). Ogledajo se lahko pri sjgsjg ralaosn zastopstva Olivor sa
UabUana, nikloilceva c 20
IPristni kranjski lanenooljnati firnež Oljnate barve
v peaesltoali pa 7». 1 kg Kakor rneU v vatlih paaaiah
fasadne barve
za kise, po vzorcih.
Slikarski vzorci
in papir za vzorce.
laki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pole.
Steklarski Mej
(kit) pHsaaaso ta strekevae prstskaisae aa|kei|iL
prve vrste
Karbotincj Jfavec (gips)
za potobarje in za stavke
ČOPIH 219-65
•Štafeta izklka n zHarje ta za vsako okrt
pripona
yWolf Jfanptaann
v QibQail
Zaktcvajte
Atelije »Viktor
fotoaroflčni umetni zouo
Jtethsvmm alice štev. 7.
Speletlč i Remžsar
Rimska cesta štev. 16 v Ljubljani
se priporočata slavnemu občinstva za vse v to stroko spadajoča dela v Ljubljani kakor na deželi.
Cene primerne!
Dela soMno!
1296 22
F. JTJST-MASCHKE
nL.|smlslJamneam^
sili
štev. Si
priDoroča po najnižji ceni
^le|g&xxi:*mt3> klobuke
za dam»3 in otroke
bluze, spodnja krila, predpasnike, pasove, zimsko perilo, iS:
Zunanja naročila točno in vestno.
pozor kolesarji!
Edino zastopstvo za Kroniste
860—53
Puchooo kolesa
Puch-.Special1 K 150 ,
„Curier^-koh K 115 t
HtUHolj. DDevmotlke Relt&offerjeve \
NalaovejsI ilvalal streli od Z
66 K naprej. ■
Za prekupovaloe ista cena, kakor L
v tovarni. ■*
Ker prodajam brez potnikov, vsled tega blago veliko oeneje.
Ceniki zastonj in poštnine prosto. Z odličnim spoštovanjem
Fr. čuden
nrar la trgovec v LJubljani.
f/ Največja narodna
KONFEKCIJA
a iaac dddice, 0(0» ii «wwojn&e
. Kristofič-Bučar
v IL,iimt>ljan^ Miaffi trg št.
,       « 3927—46 priporoča
"  v Uild
svili, vrtal k« eraes«.
klas«
SSSpaaae»,kt5^o"5r^^
otročje
Zun.nl« n«o*i. •• fciililnia «a«o| In točno, c.n. rndi m.i. rrfll« br« konauranca.
domači slovaška livovarii
a094 s^ w wW   vvoiveve mwww wvaesejezao   pn *wf nn§ooa
G. AUER1"* dedičev
Ijubljana Volfove nlice itev. 12 takima
^.fc d.™». " i><*°»»to i"*""-!-
marčno pivo
v sodcib in steklenicah.
Vi
t