Linda Hutcheon 
NARCISSISTIC NARRATIVE: 
THE METAFICTIONAL 
PARADOX
N ew York-London, Methuen, 1984
N ekako zadnjih pe tna js t  let 
sm o priča  m nož ičnem u izhajanju 
li terarnozgodovinsk ih  in te o re t ­
skih del, posvečenih  tis tem u delu  
sodobnega  p roznega  li te rarnega  
ustvarjanja, za katerega  se je od 
zače tka sedem dese tih  let uvelja­
vil izraz metafikcija. Vsako n a  
novo odkrito  ali iznajdeno o b m o ­
čje raziskovanja li terature , še sve­
ža in so razm erno  n eo b d e la n a  
snov pač p redstav lja  še posebej 
m ikavno  torišče znanstvenega 
polaščanja  in je  lahko priložnost 
te r  izziv za sp ro tn o  in izvirno arti- 
kulacijo  problem ov, za nove za­
misli ali p reve tri tev  u tečen ih  
spoznanj pri m lajših avtorjih, kot 
tud i za vzpostavljanje z vso širino 
in erud ic ijo  p o d p r teg a  p a n o ra m ­
skega sp le ta  raznih  filozofskih, 
an tropološk ih , h istoričnih, lite­
rarnozgodovinsk ih  in d rug ih  p r i ­
m erja ln ih  povezav pri že renom i- 
ran ih  znanstvenikih . V endar  pa  je 
bilo zanim anje za m etafikcijo 
prav  v zadnjem  desetle tju  n e ­
dvom no  še posebej izdatno ravno  
zaradi pozornosti,  ki so jo ne  le 
akadem ski, tem več ‘ud i drugi 
in telektualn i, um etn išk i in sp loh 
kulturo lošk i krogi nam enili 
pos tm o d ern i  dobi, p o s tm odern iz ­
m u  in postm odern is tičn i u m e tn o ­
sti, n jihovim zvezam in zap le tene ­
m u  sk lopu  vprašan j o o dnosih  z 
m odern izm om . Ta vidik je izjem­
no  m očno  deloval na  raziskovalce 
in jih  usm eril k razm išljanju o 
tem, ka tere  vseb inske in fo rm al­
ne lastnosti so značilne za m e ta ­
fikcijo, če velja, d a  je  to  m an ife ­
stacija ozirom a pojavna oblika 
postm odern izm a v literaturi.
M onografije o metafikciji so 
npr. napisali R obert Alter, Partial 
Magic: The Novel as Self-
Consciouš Genre, Berkeley, Los
Angeles, University of California 
Press, 1975; M argare t A. Rose, Pa- 
rody/Meta-Fiction, London, Cro- 
om  Helm, 1979; P e te r  Hutchin- 
son, Games Auihors Play, New 
York, London, M ethuen , 1983; 
Charles Caram ello, Silvertess Mir- 
rors, Talahassee, University Pre- 
sses of Florida, 1983; Allen Thi- 
her, Words in Reflection, Chicago, 
London, The University of C hica­
go Press, 1984; Riidiger Imhof, 
Contemporary Metafiction, H eide l­
berg, W inter, 1986, in še drugi. 
P osam eznih  člankov, študij ali 
sim pozijskih prispevkov seveda 
niti ne  kaže omenjati. Poleg že n a ­
š te tih  m o ram o  navesti vsaj še n e ­
kaj po m e m b n ih  del, s katerim i so, 
kot lahko sk lepam o iz bolj ali 
m anj izčrpnih člankov, poročil 
in zapisov, pobliže seznanjeni 
tud i slovenski poznavalci in ljubi­
telji metafikcije in s trokovna  p u ­
blika: Ihab  Hassan, The Dismem- 
berment o f Orpheus: Toward a 
P ostm odem  Literature, 1971; Chri- 
s to p h e r  Butler, After The Wake: 
An Essay on the Contemporary 
Avant-Garde, Oxford, C larendon  
Press, 1980; Alan Wilde, H orizons  
of Assent: M odernism, Postmoder- 
nism  and  the Irom c Im agination, 
B altim ore, London, The John  
H opkins University Press, 1981; 
Patric ia  VVaugh, Metafiction: The 
Theory and  Practice o f Self- 
Conscious Fiction, London, New 
York, M ethuen , 1984; Brian  
McHale, Postmodernist Fiction, 
London, New York, M ethuen , 
1987.*
O bsežni se k u n d arn i  li te ra tu ri 
kajpak ni uspelo  odstran iti  vseh 
nejasnosti in vrsta  vprašan j ostaja 
še vedno  odprtih . Toda splošno 
veden je  o m etafikciji se je  ven ­
darle  izoblikovalo vsaj v nekaj 
spoznanj, glede k a ter ih  ni opaziti
* Knjige A. VVilda, Ch. Butleija in P. 
VVaugh so bile recenzirane v Primer­
jalni književnosti 9/1986 št. 2.
kakšnega bistvenega razhajanja. 
Tako je že bežna h is to rična  p e rs ­
pektiva potrdila , da  metafikcija, 
ki v svoj fiktivni li terarn i svet 
vključuje tud i govor ozirom a p i­
sanje o sami sebi kot literaturi, o 
svojih produkcijsk ih  procesih  in 
način ih  recipiranja , o svojem jezi­
kovnem  ozirom a tekstovnem  po ­
stajanju in refleksijo o d nosa  m ed 
realnostjo  ozirom a življenjem in 
li teraturo , n ikako r  ni nov pojav. 
Zanesljivo se lahko o njej govori v 
zvezi s C ervantesovim  Don Kiho- 
tom, Tristramom Shandyjem  Lau- 
rencea Sterna, D iderotovim ro ­
m anom  Jacqu.es le fataliste in ro ­
m ani H enryja Fieldinga. Tudi ro ­
m antičn i li te ra tu ri ta  pojav ni tuj. 
Pač p a  je v obdob ju  realizm a sp r i­
čo načelnega ali vsaj zaželenega 
objektivizm a in iluzionizma m n o ­
go m anj metafikcijskega pisanja 
in zaradi nezdružljivosti obeh  
principov naj bi dejansko  šlo za 
upadan je  metafikcije. Zanim anje 
zanjo naj bi ponovno  oživelo v n e ­
katerih  rom an ih  iz prvih d ese tle ­
tij našega stoletja. N ajvečkrat so 
tej trd itv i v p rid  naveden i Gidovi 
Ponarejevalci denarja, n eka te ri  
avtorji pa  om enjajo  tud i Huxle- 
yev K ontrapunkt življenja, 
Murphyja S am uela  B ecketta  in 
d ruge avtorje te r  dela. Z nekaj 
osam ljenim i izjemami iz vm esne ­
ga obdob ja  (npr. Borgesovih Iz­
mišljij) je  metafikcija nekako  od 
pe tdese tih  let v nezaslišanem  
kvantita tivnem  vzponu  in tudi 
izjemni dosežki seveda niso izo­
stali.
H istorični ali d iah ron i pogled 
je p o tre b n o  dopoln iti s horizon ­
talno ali s inh ro n o  razširjenostjo  
tega li te rarnega  fenom ena. Če­
prav se velika več ina del res 
ukvarja izključno z am eriško  ozi­
rom a anglosaksonsko  metafikci- 
jo, pa skušajo širši p rerez i u p o š te ­
vati tud i us trezno  produkcijo  
drugih  nac iona ln ih  li te ra tu r  in 
vključiti v obravnavo  tud i itali­
janske, špansko-am eriške, f ranco ­
ske, kanadske, nizozem ske in 
d ruge  pisce. Najpogostejši »teh­
nični« indikatorji m etafikcijskega 
p isanja pri tem  so:
a) re k u re n c a  tako im enovane ­
ga avktoria lnega pripovedovalca 
(stari Stanzlov pojem  je  seveda 
tre b a  b rati v novi Iliči), ki se z iz­
recn im i in pogosto obširno  ko ­
m en tiran im i posegi v tekst vp isu ­
je  kot p r ipovedna  instanca, p r i ­
s tojna za ves red, n e red  ali zm e­
do; m ožen je  tud i p rvoosebni p ri ­
povedovalec ali m ešano, diskon- 
t inu irano  nas topan je  obeh;
b) s tem  povezana in p redvsem  
tem atiz irana avtorefleksivnost ali 
sam ozavedanje paradoksa ln ih  
onto lošk ih  razsežnosti fikcije v 
odnosu  do realnosti, življenja, 
sveta, vključno s sam ozaveda­
njem  (in tem atiziran jem ) lastnega 
pogojnega eks is tenčnega m o d u ­
sa, izhajajočega iz ireduk tib ilne  
vloge b ra lca  kot soustvarjalca 
teksta;
c) parodija  ozirom a parodič- 
nost;
d) in te r teks tua ln i odnosi s tuji­
m i teksti, a  tud i in tra teks tua ln i 
k om en tar ji  k las tnem u tekstu, pri 
č e m e r  se ti kom entarji lahko 
zraščajo in razraščajo tud i v svo­
jev rstne  izvirne »teorije« fikcije 
ali v igrivo p ostteo re tično  »kriti- 
fikcijo« (critifiction);
e) l i terariz irano  razgaljanje 
p ripovedn ih  konvencij in sp ro tn o  
rušen je  iluzije realnosti dogaja­
nja, oseb  in sveta;
f) zrcaljenje ali »mise en ab- 
yme« s p rep le to m  različnih plasti 
fiktivne realnosti, npr. rom an  o 
ro m an u  v rom anu .
Skupaj s h is to rično  p ersp ek ti ­
vo je  preciznejša razdelava vse- 
binsko-form alnih  značilnosti m e ­
tafikcije povzročila tud i nekaj te ­
žav. Zabrisala je  tesno  u jem anje 
tega pojava izključno z l i te ra tu ro  
p ostm odern izm a ali vključenost 
vanjo, čeprav  gre, ko t rečeno, 
ravno  živahni diskusiji o pos tm o ­
dern izm u v veliki m eri zasluga,
d a  se je  sprožil val zanim anja 
zanj. P ostm odern izem  se je n a ­
m reč  p rvo tno  konsti tu ira l V izra­
zito po lem ičnem  o dnosu  do m o ­
dernizm a, po tem  pa  se je n en a d o ­
m a  pokazalo, da  bi bilo t re b a  k 
metafikciji p rište ti tud i besedila, 
ki so še do  nedavnega  veljala za 
kanon ične  m odern is tične  tekste. 
Če bi te tekste  p revredno ti li  v 
p os tm odern is tične , bi se obdobje  
p rev lade m o d ern izm a  v li tera tu ri 
b istveno skrajšalo in bi bilo treb a  
tem eljito  poseči v doslej uvelja­
vljene periodizacije, posebno  
tam, k jer je bil govor o dveh  va­
lih m odern izm a  in o tem, naj bi 
se drugi začel v p e tdese tih  letih 
in trajal nekako  do začetka ali do 
s red e  sedem dese tih  let. Druga 
m ožnost p a  bi bila, d a  bi m o d e r ­
nizem in postm odern izem  pač 
obravnavali kot para le lna  pojava.
Obe m ožnosti se pravzaprav  
d o tika ta  občutljivega in p o m e m b ­
nega vprašanja, ki se m u sko ­
raj ne m ore  izogniti no b en o  p isa ­
nje o metafikciji in doslej še ni 
dokončno  rešeno, ozirom a iz reši­
tev še niso bile dos ledno  izpelja­
ne vse konsekvence, n am reč  
vprašanja, ali je metafikcija sp loh 
obdob je  ali p a  je  le p o seben  n a ­
čin proznega pisanja, ki ni vezan 
na  do ločeno  dobo. N ajplodnejša 
in najbolj celovita po t iskanja o d ­
govora je  zagotovo n a ra v n an a  v 
tisto sm er, ki bi m etafikcijo osve­
tlila z obeh  vidikov in opisala 
k o n k re tn e  m etam orfoze tega žan­
ra  na  em piričn i h istorični ravni. 
P om em ben  korak  v to sm er je  n a ­
pravil npr. B rian  M cHale z vpe ­
ljavo d om inan te  kot k r ite rija  d o ­
ločanja p os tm odern is tične  fikcije 
v delu  Postmodernist Fiction. Pri­
d ružim o p a  m u  lahko še n e k o ­
liko stare jše delo z naslovom  Nar- 
cissistic Narrative K anadčanke 
Linde H utcheon , ki -  m o rd a  
manj posrečeno  -  trdi, d a  gre pri 
razliki m ed  sodobno  m etafikcijo 
in prejšnjim i oblikam i za ekspo- 
niranje, s topnjevanje, ne  za d r u ­
gačnost, in pri tem  izrecno zasto ­
pa  z vidika postm odern izm a n e ­
kam  nepriljub ljeno  stališče, da  
obsta ja  m ed m odern izm om  in 
postm odern izm om  prej neka  
kon tinu ite ta  kot d iskon tinu ite ta  
(str. 2, 3).
Avtorica je  n a  podlagi svoje 
dok to rske  d isertacije knjigo prvič 
objavila že le ta  1980, za novo 
(broširano) izdajo pa  ji je dodala  
obsežen  predgovor. Prvo poglavje 
knjige je v francoščin i izšlo celo 
že leta 1977 (v reviji Poetique), v 
d rug ih  strokovn ih  revijah pa je 
bil objavljen del četrtega, del os­
m ega in razširjena verzija se d m e ­
ga poglavja. Podatk i opozarjajo, 
da  m o ram o  n jena te o re tska  izho­
dišča in n jene intencije razum eti 
v kon teks tu  teo re tsk ih  in l i te rar ­
nih dogajanj še v sedem dese tih  
letih, saj s ta  poleg anglosaških 
specialistov za m etafikcijo n jena 
o sredn ja  re fe renca  Wolfgang Iser  
(izpostavljanje nove vloge bralca) 
in Tzvetan Todorov (formalizem, 
p o u d a re k  na  analizi različnih 
form  avtorefleksivnosti in ro ­
m anesknega samozavedanja). A 
poleg njiju so pom em b n i tudi 
»novoromanovci« kot Jean  Ricar- 
dou  in p redvsem  Lucien Dallen- 
bach  z delom  Le Recit speculai- 
re: essai sur la mise en abyme, 
Pariš, Seuil, 1977, na  ka terega  se 
kljub korekcijam  o p ira  tipologija 
p r ipovednega  narcisizm a. V isti 
kon teks t sodijo tud i avtoričine 
p ro ti tedan jim  ak tua ln im  reflek ­
sijam o koncu  ro m an a  polem ično  
zasukane in tervencije  te r  seveda 
odk lon ilno  m nen je  o te rm inu  
postm odern izem , nam esto  ka te ­
rega  u po rab lja  raje bolj d esk rip ­
tivnega -  m etafikcijo (str. 4). Kas­
neje se je  v p redgovoru  sicer p o ­
pravila, ven d a r  je  ce lo tno  besed i­
lo z uvodom  vred  pustila  n e s p re ­
m enjeno.
Knjiga ne  želi postavlja ti 'Sploš­
n ih  ab s tra k tn ih  teorij metafikcije, 
k e r  bi bile neizbežno  reduktivne; 
v njej je  zelo sam okritično  zap isa­
no, da  je  teo re tičn a  le, kolikor 
prispeva k teoriji ro m an a  (str. 6), 
te r  ne posega v psihološke, filo­
zofske, ideološke in socialno- 
historične d eb a te  o p o s tm o d er ­
nizmu. Njeni poglavitni s in tetični 
dosežki so zgoščeni že v prvem  
poglavju in ponovljeni v sk lep ­
nem  povzetku. V bistvu gre za 
konstitucijo  š tir idelne  tipologije 
narcisističnih  pripovedi, zasnova­
ne na  induktivni analizi posam ez­
nih tekstov in na neka te r ih  gen e ­
ralizacijah. Izraz narcisističen  se ­
veda ni m išljen pejorativno, a m ­
pak nevtra lno, izvira pa iz iron ič ­
no alegoričnega b ran ja  m ita  o 
Narcisu in ne izključuje psiho ­
analitičnih  konotacij, ki m erijo  na 
analogijo m ed razvojem ro m an a  
in »zrcalnim stadijem« kot n o r ­
m alno in ne  le pato loško  fazo v 
konstituciji sub jek ta  ozirom a v 
razvoju človekovega sam ozaveda­
nja. N arcisistične pripovedi so to ­
rej »samozrcalne« (self-reflexive), 
»samoinformativne« (self-infor- 
ming), »samopremišljajoče« (self- 
reflective), »sam onanašajoče«  
ali av to re fe ren c ia ln e  in »sa- 
m opredstavljajoče« ali avtorepre- 
zentacijske. Ločiti jih je m ogoče 
na d iegetsko  sam ozavedajoče se 
(self-conscious) tekste, ki se fabu ­
lativno funkcionalno  zavedajo 
lastnega p r ipovednega  procesa, 
•n na jezikovno ali -  kot pravi 
H u tcheonova  -  n a  lingvistično 
avtorefleksivne (self-reflecting) 
tekste. Ti hkra ti  razkrivajo pozna ­
vanje tako moči kot nezados tno ­
sti te r  om ejenosti lastnega jezika 
>n svojo p r ip ad n o s t  tekstualnosti. 
Vsaka od  obeh  m ožnosti im a svo­
jo odkrito , očitno  (overt) in svojo 
skrito  ali p r ik ri to  (covert) obliko; 
v prvem  p r im e ru  sta sam ozave­
danje in avtorefleksija eksp lic it­
no tem atiz irana  ali celo alegorizi- 
rana  v fikcij), v d rugem  p r im e ru  
Pa je  ta  p roces  s tru k tu r iran ,  po ­
no tran jen , aktualiziran. Z manjši- 
nii dopolnili, d a  gre nam re č  za 
razliko od prejšnjih  ro m an esk n ih
sam ozavedanj šele v sodobn i me- 
tafikciji za zares en akovredno  zr­
caljenje tako k rea tivnega procesa  
p isanja kot branja, in da  gre za 
sp rem en jen o  in povečano  s top ­
njo sam ozavedanja, je  tipologija 
p r im e rn a  tud i za d iah ro n e  p re ­
glede, vseeno  pa osta ja  težišče av­
to rič ine obravnave na  (povojni) 
sodobnosti.
Tip odp r teg a  narcisizma, ki se 
m anifestira  na  diegetski način, 
najde av torica  v Fovvlesovi Ženski 
francoskega poročnika, B arthovi 
Plavajoči operi in Cooverjevem 
M agičnem pokru. Tip odp rteg a  
narcisizm a na jezikoven ozirom a 
lingvističen način, ko tekst poka­
že svoje zg radbene bloke, poišče 
v Mailerjevi N očni armadi, v Haw- 
kesovem  tekstu  Charivari, v Be­
sednem  otroku  Iris M urdoch  in 
Svetovnem  stroju Paola Volponija.
V prikriti obliki je avtorefleksi­
ja  implicitna, v e n d a r  jo  n a  ravni 
diegeze pogosto  zasledimo:
-  v detektivskih  zgodbah, celo 
pri Agathi Christie in Dorothy Sa- 
yers, in v parod ijah  tega žanra, 
npr. pri B a rth u  v Enigmi, pri Na­
bokovu itd.;
-  v fantastiki, npr. v M arquezovih 
Sto let samote ali v Kralju  Giorgia 
Manganellija;
-  v s tru k tu ra h  iger, npr. b aseba l­
la v Cooverjevem  delu  The Uni- 
versal Baseball Association, Inc. J. 
Henry Waugh, Prop., šaha v Sol- 
lersovi Drami ali neke  d ru g e  igre 
v Sanguinettijevi Gosji igri;
-  v e ro tičnem  žanru, npr. v ro m a ­
nu  L eonarda  C ohena Čudoviti po­
raženci, v Osameljni ženi Willieja 
Mastersa  VVilliama G assa ali v ro ­
m a n u  Grob H elene Cixous.
Narcisizem n a  jezikovni ravni v 
skriti ali prik riti  obliki pa  je  raz­
berljiv iz ugank  in šal, iz ek s ten ­
zivnih besedn ih  iger in an a g ra ­
mov. P red h o d n ik  te oblike je po 
av torič inem  m nen ju  zagotovo 
Joyce, posebej v Finneganovem  
bedenju, najde pa  jo  tud i pri Na­
bokovu v Adi, v delih  R aym onda
Roussela, Aleja C arpen tie ra  in 
Jeana  Ricardouja. Kot mejni p r i ­
m e r  jezikovnega narcisizm a, ko 
naj bi av toreprezen tac ija  p reh a ja ­
la že v abso lu tno  an tirep rezen ta -  
cijo, om enja  dela skup ine  Tel 
Quel.
V tipologiji je, posebej p ri  u tr je ­
vanju n jen ih  teo re tičn ih  temeljev, 
k a r  nekaj m oteč ih  okornosti, n e ­
preciznosti in p rob lem atičnega  
dokazovanja različnosti s povsem  
oh lapn im i ali celo dvomljivimi 
kriteriji, ko t so večja ali m anjša  
stopnja  sam ozavedanja, b ralčeve 
svobode itd. Vprašljivo je  tud i n e ­
kam  preg ladko  in kar  p reveč p o e ­
nostavljeno reševanje tako kom ­
pleksn ih  problem ov, kot je npr. 
vp rašan je  referenc ia lnosti oziro­
m a  m im etičnosti metafikcije. Za­
rad i svoje krožne zasnove -  o b d e ­
lani p rim eri so izbrani iz večjega 
števila tekstov, ki so služili že pri 
p rvo tn i izdelavi -- se ne m o re  po ­
hvaliti z b rezk o m p ro m isn o  znan ­
stveno  strogostjo. Pač p a  je  njeno 
v red n o s t  vendarle  m ogoče po ­
iskati v tem, d a  se da  z n jeno  po ­
močjo b rez  nasilnega eno ten ja  in 
tako, d a  njihova specifičnost ni 
sp reg ledana  kot zanemarljiva, 
opozoriti na  avtorefleksivnost in 
sam ozavedanje  tud i v tistih  tek ­
stih, ki sm o jih iz takšn ih  ali d r u ­
gačnih  razlogov bolj vajeni d ru g a ­
če in te rp re tira t i  in uvrščati, npr. 
v italijanskih avan tgardn ih  ro m a ­
n ih  ali f rancoskih  novih in novih  
novih rom anih .
Avtorica je bolj preprič ljiva  pri 
deskripciji in analizi k onk re tn ih  
tekstov. To kažejo živahno in p r i ­
v lačno n ap isan a  poglavja o Fow- 
lesovi Ženski francoskega poročni­
ka, o Svetovnem  stroju  Paola Vol- 
ponija  te r  sk lepna  ob ravnava  
Aquinovega in C ohenovega ro m a ­
na. Med poglavji, ki z novim i p r i ­
m eri razširjajo pahljačo  nah a ja ­
lišč posam ezn ih  tipo lošk ih  razli­
čic p r ipovednega  narc is izm a -  
m im ogrede  naj opozorim , d a  si 
av to rica  n ikako r  n e  domišlja, da
je obdela la  vse m ožne oblike -  pa 
je  posebej zanimivo tisto, v ka te ­
rem  p reg leda  sp e k te r  tematizacij 
p r ipovedne  artificialnosti, ki č rpa  
iz arzenalov parodije, alegorije in 
zrcaljenja (mise en  abym e). M ed 
parod ične  pisce uvrsti Butorja, 
Nabokova, B artha, G iuseppeja 
B e r ta  z delom  Tem no zlo, ki p a ro ­
d ira  Itala Sveva, Virginio VVoolf z 
Jakobovo sobo, Borgesa, Calvina 
in R aym onda F ederm ana. Alego­
rija, zlasti a legorija b ralčevega ta ­
vanja, je lahko zabavišče ali labi­
r in t npr. p r i  B arthu , in p r im e r  zr­
caljenja je  vzet iz dela  Trou de me- 
moire  (Vrzel v spom inu) H u b er ta  
Aquina. Poglavje o prikriti  obliki 
narc isizm a na  jezikoven način  pa 
daje avtorici priložnost za s trn jen  
inform ativni p reg led  razvojnega 
loka li te rarne  teorije  in p rakse  
tel-quelovcev in italijanske skup i­
n e  Gruppo 63, n jenih p re d h o d n i ­
kov, zbranih  okrog revij II Verri, II 
M enabo  in okrog  antologije I  No- 
vissimi, te r  za o m em b o  p ri nas 
kom aj znanih  ali sp loh  neznan ih  
posam eznikov, ko t so E du ard o  
Sanguineti, Giorgio Manganelli, 
Alberto  Arbasino, N anni Balestri- 
ni, Alfredo Giuliani in M assimo 
Ferre tti.  Zaključne spekulacije  so 
posvečene v šestdese tih  letih n a ­
p isan im a ro m an o m a  dveh  Ka­
nadčanov , H u b e r ta  Aquina in 
L eona rda  Cohena, in izzvenijo v 
za nas m o rd a  nekoliko  n en a v ad ­
n em  ali vsaj nep r ičakovanem  
upanju , d a  naj bi metafikcijska 
proza zaradi izjemne svobode in 
sokreativnosti, ki jo  zahteva od 
bralcev, lahko  pri bralc ih  sp o d ­
b ud ila  tud i ia d ik a len  politični 
angažm a (str. 155, 161).
Narcissistic Narrative je  knjiga, 
ki se ji pozna f rag m en ta rn o s t  n a ­
s tanka. Rela tivno sam osto jno  n a ­
s tajanje posam ezn ih  sklopov 
p re d  združitvijo in preured itv ijo  
v celo to  je  razvidno že iz p o d a t ­
kov o p re d h o d n ih  de ln ih  objavah 
in  iz nekoliko  nad ležne  repetitiv- 
nosti, vedno  vnovičnega vračanja
k že p red e lan im  prob lem om . A 
ker  seveda ne  gre, d a  bi se v vseh 
pogledih strinjali z njo -  največ 
kritičnih ugovorov bi bržčas iz­
zvalo izenačenje odkrito  narcisi- 
stičnih oblik, ki se m anifestira jo  
n a  jezikoven ozirom a lingvističen 
način, z m etafikcijo -  je  n jena  p o ­
g lavitna zasluga n e m a ra  v tem, da 
dreza v p rob lem atiko , ki je  zaradi 
različnih ideoloških  in estetskih
apriorizm ov skrajno  zamegljena, 
a  bi jo bilo res p o tre b n o  obdela ti 
n eob rem en jeno , te r  d a  ponu ja  v 
kritični razm islek in ponovno 
p reverjan je  takšno  pa le to  sodo ­
bnega  proznega pisanja, ki bi 
b rez  avtoričine š iroke razgleda­
nosti po  različnih li te ra tu rah  
m o rd a  ostalo p reveč v senci.
Alenka Koron
(