2
Ptizhi fo veliki dobrotniki kmetijftva.
Nobena rezh g o f en z bolj ne sniaujfha in ne pokonzha, kakor nektere ptize, ktere fo she od Boga v to namenjene. S temi befedami fkufhen ,.K r a j n f k i v e rt na r" kmetif like gofpodarje fvari, de ni prav take ptizhike, ki fo nafhi veliki dobrotniki , loviti in jih moriti — ter jih nagovarja, de bi Ji fhe le prisade vali, te pridne shivaJize v verte privabiti, de bi nam drevje gofenz ozhiftile. Tunder je pa pri viim tem fhe prav veliko ljudi na fvetu, ki od velike dobrote ptiz zlo nizh ne vedo, in le miflijo, de nifo sa nizh drnsiga vftvarjene, kakor sa peti, jefti in pomnoshiti fe. §pet drugi fo pa, kteri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlo-vekov vftvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo. Prav slo naf ferze boli viditi v jeleni in posimi žele fhope umorjenih ptiz v mefta nofiti in jih ondi sa majhne krajzerje prodajati. Koliko fhkode bi bilo po polju in po vertih obvarvane, zhe bi fe bile te shivalize pri shivljenju pultile!
Tega pa ne terdimo, de bi bile fploh vfe ptize
3
koriftne, ampak nektere fo tudi drevju bolj ali manj fhkodljive; tazih fhkodljivzov ni treba po vertih terpeti, ampak loviti jih in ftreljati, njih gnjesda poifkati in pokonzhati.
De bodo tedaj nafhi kmetovavzi vedili, ktere ptize fo koriftne, ktere pa fhkodljive, jim ho-zhemo tukaj pregled pofamesnih domazhih ptiz v roke podati, de bodo vedili, ktere fo polju, vertam ali gojsdam koriltne ali fhkodljive; od vfake bomo pofebejpovedali, kje de shivi in od koga fe redi; pri tem popifu fe bomo fpifka dershali, ki ga je z. k. Dunajfka kmetijfka drushba v fvoji nemfhki pratiki kmetovavzam rasglafiia.
1.  Prebrazh(krivokljunz, blafk,grinz, Kreuz-schnabeL loxia curviu rostris), shivi v fmrezhju in v jelovih borfhtih (hojovju), in fe redi od femena teh drevef, kterim je savoljo tega fhkodljiv.
2.  Seleni dlefk faelenz, konopka, Griinfink, loxia chloris), shivi v germovji in plotih, in fe redi od konopnjeniga, lanjeniga, repniga in falat-niga femena i. t. d.; zhe dalje je ta ptiza od ver-tov, bolji je.
5.  Berflnik (jiopnar, lepai\ rudezhiza, Gim-pel, loxia pgrrhula) y shivi v germovji, na hribih, fe redi od jagod, lanjeniga femena in drusih femen in drevefnih berftov (popkov). Ni slo fhkodljiv.
4. Navadni fhinko vez (zhivka, seba, Buchfink, fringilla eoelebs), prebiva v germeh in verteh, shivi od letnih, in tudi repnih, kapufovih, shenofovih (gorzhizhnih), falatnih femen, od profa, ovfa, konoplje in drevefnih berftov. Vzhati slo fhkodo dela, pofebno v verteh.
o. Pinosh, (ikavz, vikeza* zhek, Bergftnky Fr. montifringilla), shivi v fe vernih jelovih gojsdih, od koder fe jeleni in fpomladiv daljne deshelepoda in fe redi pofebno od oljnatih poljfkih femen, in od bukviga shira, po leti tudi mergolinze obira. Kamor pogolto prihaja, ne llori majhne fhkode.
6.   Vrabez(vrabely Spalz*fringilla domesticaj, fe dershi meft, vafi, vertov hi polja; shivi od mcr-golinzov, pofebno od gofenz, kebrov, shita, vertnih femen, fadja i. t. d. Zhe ravno bres f htevila mer-zhefa preshene, vunderna verteh in na poljih veliko fhkodo dela.
7.  Konoplifhiza (konoplenka, repnih, Hdn~ fling, fringilla cannabina), shivi na hribih in na ravnim, fe redi od oljnaftih femen, od terpotiza, regrata J. t. d. V krajih, kjer fe oljnate femena perdelujejo, je ta ptiza prav nevarna.
8.  Lifez (ofatiza, ftrizhoka, ofatni HJez, Di-stelfink* gem. tštieglitz, fringilla carduelis.) Shivi sdaj v logih, sdaj na njivah. Preshivi fe od ofatov, shilnika ali terpotiza, torize, konoplje, lanjeniga femena in od drusih plevelov, tudi od fmrezhjih kershev. Te forte ptizhi fe ne sarede prevezh in fo manj fhkodljivi kakor poprejfhni.
9.  Morfka konoplifhiza (morfki zisek, zver-zhek j Leinfink« fringilla linaria) , kterih velika derhal v posni jefeni pride in v §ufhzu fpet nafhe kraje sapufti. Redi fe od konoplje, lanjeniga femena, od ofatov in drevef. §hkodije pofebno kader fe jih velik trop v kak kraj saleti.
10.  Ztisek konoplifhiza {navadni zisek, zaj-selz* fhterlinz, oftza, ovfhiza, lernjovka, penkiza, Zteisig, fringilla spinus.) Shivi poleti v jelovju in od ondod fe jefeni v druge kraje poda. Redi fe od fmrekoviga, boroviga, jelfheviga, bresoviga, mako-viga in falatnigafemena; fpomladi tudi od mergolin-zhnihmefhizhkovin drevnih berftov. S^hkodje veliko vezh, kakor korifti, pofebno, kader jih je velika derhal.
(Dalje fledi/)
List 3.
Ptizhi fo veliki dobrotniki kmetijftva.
(Na dalje.)
11.  ftternad, (rumeni jlernad, Goldarnmer, emheriza citrinella), shivi v malih borf htih , ger-movjuin po verteh, in fe redi od shitnih femen, od lanjeniga, makoviga, konopljeviga in od femen dru-sih seljifh 9 kakor tudi od mnogih merzhefov in zhervov. On nam fhkodo poverne, ki jo na femenih napravi, de prav veliko fhkodijivih merzhefov potrebi.
12.   Vertni flernat, (verttiik . Gartenammer, Ortolan, emheriza hortulanaj, shivi v malih leiih, borfhtih in po verteh : leti tudi prav rad na polje. čje redi vezhidel od profa, ajde in ovfa, tudi prav rad merzhefe pobira, in nam veliko vezh korifta kakor fhkode pernefe.
13.   Velki droseg, (zarav, drosgazh, drefkazh, derfkaz/i* Misteldrossel, turdus viscivorus) y fe dershi raji v gorah, kakor na ravninah, in fe redi od kobiliz, gofenz, kebrov, zhervov, od olunetja, besgovih in vezh dru.sih jagod. Ta ptiza je prav koritlna, torej je ne gre loviti in pokonzhati.
14.  Drosgela, (rudezkkajia drosgela, roshafti droseg, Rosendrossel, turdus rosemj« shivi raji v ravnini, kakor v gori in fe redi od kobiliz, zhervov in drusih merzhefov in je savoljo tega prav koriftna ptiza: le fhkoda, de nafhe kraje le po redkama obifkuje.
lo. Brinovi droseg, (velka brinorka:, fmolni-za, fmovniza, Wachholderdrossel, Kroneivetter, turdus pilaris~), prileti posno jefeni v nafhe kraje, in zhes simo pri naf oftane, fe redi od kebrov, gofenz, zhervov, ohmetja, besgovih in brinovih jagod in je zlo nizh fhkode ne naredi.
16. $hkorz, (pifani fhkorz, fiorlin, Staar, Stari, sturnus viugaris), shivi po planjavah in niskih grizhih velikokrat tudi pafhnike obifkuje, fe redi od bramorjev, kobiliz, gofenz in drusih nier-golinzov, in le malokrat fe kakiga femena pertakne. To ptizo moramo med nar vezhi dobrotnike kmetij-ftva fhteti, satd, ker bres fhtevila veliko merzhefov in zhervov pokonzha.
10
17.   Zhiernoglavna peniza, (zhernoglavka, zherna p eni za ,   Schtvarzriickiger Fliegenschnap-
j)er, Scfnvarzplattel, mu.scicapa atricapilla), fe dershi v jelovih borfhtih in shivi od mergolinzov, gofenz, pofebno pa od muh , of, miifliiz in drusih tazih shivaliz. Vie forte penize im#jo enako shiv-ljenje, in fo prav koriftne ptize.
18.  Plifka, (belaplifka, bela paflarizay zherna paflariza, vertorepka, ftifka, graue Bachstelze, motacilla alba), fe dershi' meft in vafi', polja in voda ; shivi pa od mergolinzov in gofenz ? vezhi-del pa od muh, of, kobiliz in mnogoverftnifa metuljev. Savoljo pokonzhanja toliko merzhefov bi fe imela ta ptiza povfod pri shivljenju pufhati.
19.  $lavezy (flavez peniza, flavzhikj fla-vizh* Nachtlgallj sglvia luscimaj, fe dershi v gojsdih, germovju in na verteh, redi fe pa vezhi-del od mergolinzov, lafhkiga grosdjizha, besgovih in vezh drusih jagod. Ta ptiza — slavna savoljo prijetnima petja — nam ul k nobeni fhkodi > torej puitimo jo shiveti.
20.   Vertna peniza, graue Grasmiicke, Spott-vogel, sglvia horterms), fe tudi v gojsdu, germovju in na verteh dershi, shivi od mergolinzov in mnogo verftnih jagod.   Je koriftna ptiza.
21.  Tafhiza, (rumena tafhiza, Rothuehlchen, $axicola rubetra), fe dershi včrtov m fenoshet, in fe redi od kebrov, zhebel \\\ drusih mergolinzov. Tudi ta ptiza je fizer koriftna, farno zhbelarji jepri fvojih zhbelnakih radi ne vidijo.
22.  %hkerjanzy (poljfki fhkerjanz, Feldler-che, alauda arvensis), shivi vezhidel po njivah in fe redi od mergolinzov in gofenz, od mnogoverftnili femen, selene fetve in od Urokov divjiga zhefna. Ta prijetna pevka je tudi koriften ptizhek, naj tedaj shivi in zhloveka s fvojim petjem rasvefeljuje.
23.   Zihopafti fhkerjanz . (blatni fhkerjanz , Haubenlerche y Kothlerche? Sehopflerche , alauda cristata)) fe dershi bliso vafi in fe redi od mergolinzov \\\ rasnih femen; vezh nam je h koriftu, kakor h fhkodi.
24.  %eniza, (velka feniza;? jefeniza , fniza y borf/dna feniza, Kohlmeise . pdrus major) , fe dershi na hribih in na polju; po simi pa bliso hifh, fe redi od kebrov, muh in drusih merzhefov in gofenz, kakor tudi od rasnih femen in orehov; koriftna ptiza je, torej puitimo jo shiveti.
26. Plava feniza, (piavmandelz, mini f h-zhekj gorfhnek, Blaumeue, parus eoeruleus), shivi v gojsdih \\\ fe redi od merlinzov in gofenz, mrav-ljinzhjih jajiz , od mnogoverilnih jagod in shiru; pokonzba zhes zelo leto neisrezheno veliko fhkod-ljivih merzhefov.
(Dalje fledi.)
List 5.
Ptizhi fo veliki dobrotniki kmetijftva 
(Konez.)
26.  Zherna sholna, (krekovl, hrena, kiju-kovez, klokar, maverza, Schivarzspecht, Hohlkran, ¦picus martius,) fe dershi v veliki h, pofebno jelovih gojsdeh, in shivi vezhidel od mergolinzov in zher-vov, kakor tudi od femen , orehov in jerebikovja. Ta ptizh bi bil prav korilten, zhe bi le tako rad sa zhbelami ne ferzlial.
27.  Selena sholna, [selenjak, vuga, Griin-specht, picus viridis,~) shivi v goltih gojsdeh, in fe redi nar raji od mergolinzov. Ta ptiza je prav koriftna in pokonzha veliko mnoshizo drevefnih ke-hrov 5 kakor tudi drusih fhkodljivih zhervov; torej je tudi ne gre loviti in moriti.
28.  Pifana sholna, [velki detal, Burit- oder Rothspecht, grosser Baumhackel, picus major), fe dershi majhnih gojsdov in vertov , in shivi od mnogoverftiiih kebrov, drekoberbzov , drusih mergolinzov, zhervov, sheloda, lefhnikov i. t. d. Tudi ta ptizh je koriften, sato hi fe imel krog in krog pri shivljenju puftiti. — Ravno to velja tudi od:
29.  Bresafle sholne (fredniga delala, Weiss-specht, picus medius), in od
¦30. Male sholne, (maliga delala, Grauspechty picus minor).
31. Plesovz, (jpifani plesovz, plesovt,Baum-klette, Grauspecht, Baumlduferl, certhia famili-aris)^ shivi v gojsdeh in verteh od drevefnih mergolinzov in njenih mefhizhkov. Prav slo koriftna ptiza je.
32.   Vifhnjevi udomz, (rifhnjeri kof, ribizh, Eisvogel, alcedo t.sjnda), povfod prebiva in fe redi vezhidel od rib. Kjer fe ta šali ptizhik pogoftama dershi, ne napravi ribam majhne fhkode.
33.  Zhudeshj (rijoglavi zhude.sh* rijoglarka, paftojniza, Wende- oder DrehhaU, Nalterandel, yunx torcjuilla), fe dershi v raajhinih gojsdeh in verteh, ter shivi od mergolinzov, pofebno pa od mravla. Ta ptiza je kar nizh fhkode ne napravi. torej puftimo jo pri sliivljenju.
34.  Legat, (detelj, fnashem legat, hnmen-wolf, Meer.schwalbe, merops apiaster), od jushnih krajev k nam prileti., in fe le poredkama nafhih gojsdov in vertov dershi in fe redi od mnogoverft-nili mergolinzov in zhbel. Je fizer koriftna ptiza. tode bliso voljnakov ni varna.
35.  Ziherna lafiorza, (Eauch- oder Stadt-schwalbe, hirundo domestica), shivi bliso zhlovefh-kihftanifh, in fe redi le od mergolinzov. Je tedaj prav koriftna ptiza, farno zhbelarji je pri zhbelnakih radi ne vidijo.
36.  Lafiorza, (mala lafiorza, mali hudournik, glaflorza, Fenfier- oder Hausschiralbe, hi-rundo tirbicaj, fe dershi v vafeh in shivi od mno-goverftnih mergolinzov in drusih merzhefov ; je tedaj prav koriftna ptiza.
37. Bregja lafiorza, (bregu/ja, potoka, porodna lafiorza, U/erschiaalbe, hirundo riparia), shivi bliso jeser, voda in ribnikov od vodnih mergolinzov. Ta ptiza je ravno tako koriftna ? kakor po-preflma, puftimo jo tedaj slu veti.
38.  Mrarljinzhar, (pikafli mrarljinzhar* pod-hnjka , kosomohez , 7Aegenmelker, TagschMfer , Muckenstecher, Nachtrabe, caprimulgus earopaeus), fe dershi gojsdov, fenoshet in ribnikov, kjer prav pridno v vezhernim mraku in ponozhi rasne kebre, mergolinze in fhe vezh drusih fhkodljivih merzhefov polovi in potrebi, satorej je tudi prav koriftcn ptizh. Prav fhkoda bi ga bilo loviti in moriti.