LETO XLII, ŠT. 3
Ptuj, 26. januarja 1989
CENA 1000 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Srečanje s predstavniki verskih skupnosti (stran 2)
Za malo denarja Malo muzike (stran 4)
Verin modni kotiček (stran 5)
Lovska sreča stoletja (stran 6)
Drava dvakrat uspešna (stran 9)
Nov uspeh
ptujskega obrtnika
v dneh, ko je precejšnja pozornost obrtniške javnosti usmerje-
na v prerekanje okoli novih poslovnih knjig, ki naj bi jih obrtniki
po novem vodili, je ptujski obrtnik Slavko Horvat skupaj s svojimi
šestimi orodjarji in strugarji dosegel novo delovno zmago. Izdelali
so namreč tretji in doslej največji univerzalni programski kokilni
stroj HAP — 3.
Predhodnika te^^a stroja že tri o/, dve leti brezhibno delata in
r.ista potrebovala nobenega vzdrževanja.
Tretji stroj so v Horvatovi delavnici izdelali po naročilu livar-
ne Tovarne avtomobilov Maribor. Z njim bo en delavec v izmeni iz-
delat najmanj 120 aluminijastih odlitkov, ki bodo vsi namenjeni iz-
vozu. Doslej so delali odlitke ročno, dva delavca sta jih v osmih
urah izdelala največ 60.
Stroj, ki je v Jugoslaviji popolna novost, je nastal od ideje do
izvedbe v celoti v Horvatovi delavnici na Mariborski cesti. .Je po-
polnoma avtomatiziran, izdelovali pa so ga dobre tri mesece. Na-
ročnik si je stroj ogledal že pred prevzemom in bil z njegovim delo-
vanjem zelo zadovoljen. Horvat in njegovi delavci tako pričakujejo
nova naročila. Vsak novi stroj pa bo, tako zatrjujejo, še boljši od
predhodnega. m
Varnostnega pasu ne uporablja
skoraj polovica voznikov
Deset odstotkov manj prometnih ne-
sreč )e naziv celoletne republiške pre-
ventivne akcije v cestnem prometu, v
katero so vključeni vsi. ki morajo po
službeni ali moralni dolžnosti skrbeti
za varnost vseh udeležencev v cest-
nem prometu. Tako se bo letos v
okviru te akcije zvrstilo vsak mesec
več specializiranih preventivnih akcij,
namenjenih posameznim področjem
našega življenja.
Minuli torek, 17. januarja, so slo-
venski miličniki že izvedli celodnevno
akcijo, namenjeno preverjanju upora-
be varnostnega pasu pri voznikih
osebnih in drugih vozil, za katere je
predpisana med vožnjo uporaba ob-
vezna. Seveda so v akciji sodelovali
tudi miličniki postaje milice Ptuj in
oddelkov. Pomočnik komandirja PM
Ptuj Silvester Skok nam je povedal,
da so v torek od 6. do 22. ure na razli-
čnih mestih ustavili 107 voznikov mo-
tornih vozil in pri vseh preverili pred-
vsem, ali sta voznik in sopotnik na
prednjem sedežu pripeta. Ugotovili
so, da skoraj polovica ustavljenih
voznikov ni uporabljala pasu, zato so
proti petim kršiteljem podali predlog
sodniku za prekrške, 35 voznikom pa
so izrekli mandatno kazen na kraju
samem. Od tega jih je 26 plačalo de-
narno kazen, kot to predpisuje 230.
člen zakona o temeljih varnosti cest-
nega prometa, in sicer v višini 10 tiso-
čakov.
Ugotovitve torej niso nič kaj
vzpodbudne, enako pa je bilo tudi v
drugih slovenskih mestih, saj so mili-
čniki ugotavljali, da ne uporablja var-
nostnega pasu med vožnjo v povpreč-
ju od 40 do 50 odstotkov voznikov.
Nekoliko ugodnejši je bil rezultat
preverjanj v Ljubljani, kjer so možje v
modrem ugotovili, da je le 35 odsto-
tkov takih, ki med vožnjo ne upora-
bljajo varnostnega pasu.
-OM
Uspešni ptujski gostinci
Turistično društvo Slovenska Bistrica je letos organizi-
ralo druge turistične dneve in v okviru teh tudi razstavo
kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov ter svečanih po-
grinjkov gostincev iz Podravja. Sodelovali so tudi delavci
Haloškega bisera. Za pogrinjek, kulinarični izdelek in sla-
dico so prejeli tri zlate vilice z diplomo. Izdelke so pripra-
vili Janez Cuš, Ani.,n Svenšek, Marija Trafela in Vlasta
Kmetec.
V tem trenutku pa se ptujski gostinci že pripravljajo na
pustovanje. Haloški biser ga bo pripravil v Super Liju in
v hotelu. Pogovarjajo pa se tudi o tem, da bi bilo letošnje
mladinsko pustovanje prav tako v prostorih Super Lija.
Od 31. januarja do 7. februarja pa bodo v hotelu, v gostil-
nah Beii križ. Pri pošti, pri Roziki, v okrepčevalnici Evro-
pa in v gostilni na Bregu pripravljali pustna jedila. Krofe
bodo letos prodajali po 1800 dinarjev. MG
-UVODNIK—--s
Kurentovanje — naša
hotenja in možnosti
Priznali ali ne ~ kurentovanje je in ho tudi v bodoče osrednja
ptujska /olklorno-luristična prireditev. Ima 29-lelno tradicijo in
največ zvestih prijateljev. Večina je radovednežev, šem je med gle-
dalci kljub tradiciji še vedno malo. zato pa jih ima karnevalska po-
vorka dva tisoč in več.
V folklornih skupinah si tako že več desetletij prizadevajo, da
bi del preteklosti, s katero sodobni čas prehitro pometa, ostal med
nami in živel, četudi le za pustni čas in nekaj drugih priložnosti. Tu-
di s tabuji v zadnjem času ni več tako. kot je bilo včasih. Tako se
kurent — osrednji lik pustne prireditve — predstavlja tudi med le-
tom. Nekateri mu to zamerijo — sodobnost tudi na tem področju
zahteva svoje. Škoda le. da ga želimo potvoriti. To nam ni v ponos.
»Dvojnosti« v nastopu kurenta — pa četudi gre za sodobni prijem
~ si ne bi smeli dovoliti. Kakorkoli že. svoje hi morali povedati ti-
sti, ki so kurenta ohranili (pri tem ima levji delež kurentovanje) in
strokovnjaki.
Ne glede na zadnje dogodke bo naše kurentovanje živelo na-
prej. Organizatorji in tisti, ki dajejo denar, mu obljubljajo boljšo
prihodnost. Kakovostno naj bi pridobilo. Želja vseh pa je, da hi v
času kurentovanja dobili goste tudi od drugod — torej tudi tiste, ki
so naš osrednji lik občudovali na velikih smučarskih prireditvah.
Ne smemo se zadovoljiti s tem. da na pustno nedeljo pridejo oziro-
ma se v Ptuj pripeljejo le naključni gostje ~ letos bojda dvesto. S
tem. kako prodajamo ptujsko kurentovanje drugam, torej ne more-
mo biti zadovoljni. Lani smo s svojimi turističnimi privlačnostmi
večkrat vznemirili slovenski turistični prostor. Kaže. da je to bilo
premalo in da pust v koledarju slovenskih prireditev še nima ustrez-
nega prostora. Po imenu ga poznajo, njegova vsebina pa zaenkrat
ostaja last Ptujčanov in zgolj redkih »tujcev«! Za turistično privla-
čnost kraja in njegovega življenja pa so odgovorni ljudje. Ptujčani
~ hoteli ali ne hoteli priznati — pa v turizmu še nismo rekli odlo-
čilne besede kljub vsej turističnosti, začenši od prvega.mesta v lan-
skem letu v tekmovanju za najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji
v skupini »turistični kraji«. Letošnji začetki z veliko turistične vsebi-
ne pa obljubljajo, da bo v kratkem drugače.
Majda Goznik
Ponosni na novo lekarno
Večja letošnja pridobitev v Ptuju je obnovljena lekarna v Trste-
njakovi. Nanjo smo lahko upravičeno ponosni. V lepem prostoru je
tudi misel na bolezen in vse, kar sodi zraven, lepša.
Več o novi pridobitvi na drugi strani.
(Posnetek: KOSI)
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
26. januar 1989 —
TEDNIK
SLOVIN - KMETIJSKI KOMBINAT JERUZALEM-ORMOŽ
Kljub naravnim ujmam poslovali uspešno
Ormoški Kmetijski kombinat je
pričel delati v letu 1959. v sesta-
vljeni organizaciji pa je že od leta
196S. V prejšnjem letuje zaposlo-
val 824 delavcev, od tega 6H6 za
nedoločen in I3H za določen čas.
Poleg lega jim je v prejšnjem letu v
sezoni pospravljanja kmetijskih
pridelkov pomagalo še 150 do 200
delavcev. Zaposlujejo jih v glav-
nem za potrebe sadjarske, vino-
gradniške in poljedelske proizvod-
nje. Sezonski delavci so iz ormo-
ške občine in iz sosednje Hrvaške.
Največjih dela pri obiranju hme-
lja in sadja, nekoliko manj v vino-
gradih.
V prejšnjem letu so po bese-
dah direktorja Maksa Antoliča
dosegli planirane finančne rezul-
tate. Upoštevajoč inllacijo in ce-
no kapitala pa le-ti niso najbolj-
ši. V kmetijski proizvodnji so več
dosegli pri pšenici in hmelju, pri-
delek koruze in sladkorne pese
pa je nižji od načrtovanih koli-
čin. Na 475 hektarih, posejanih s
pšenico, so pridelali 3079 ton zr-
nja ali 6,5 tone na hektar, kar jih
uvršča med dobre proizvajalce.
F^ri sladkorni pesi so kljub temu,
da so pod načrti, dosegli razme-
roma dober pridelek, in to 46,5
tone na hektar.
Izpad v predelavi grozdja in
kletarjenju mošta pa nadomešča-
jo s kakovostnejšo vinsko proiz-
vodnjo oziroma polnitvijo bu-
teljk. Lani so jih prodali rekord-
no količino, kar 1.637 tisoč ste-
klenic. Maks Antolič pravi, da so
v prejšnjem letu dosegli ugodne
rezultate pri količinski prodaji
vina, pa tudi letnik XX so novem-
bra in decembra izredno dobro
plasirali. V pr\ih petih mesecih
prejšnjega leta so prodali nad-
po\prečne količine vina. Zaradi
zamrznjenih cen pa so pri tem
imeli precej izgube, zato je te-
meljna organizacija Vinogradni-
štvo prvo polletje končala z izgu-
bo. Pričakujejo, da jo bodo po-
krili in da bo tozd ob koncu leta
izplaval. Na robu rentabilnosti
pa je temeljna organizacija Go-
stinstvo. Podobno kot drugi
kmetijci so se tudi ormoški sreče-
vali z visokimi cenami vhodnih
surovin, repromaterialov, meha-
nizacije, rezervnih delov, ki so
porasle prek 250 odstotkov. Pro-
dajne cene pa ob manjših proiz-
vodnih količinah tega niso mogle
pokriti.
Lanske naravne ujme so proiz-
vodne količine zmanjšale. V
prejšnjih letih je bila primerjava
proizvodnih količin veliko lažja,
saj so bile letine normalne. Or-
moški Kmetijski kombinat pa je
s svojimi dosežki v primerjavi z
drugimi podobnimi organizacija-
mi dosegal nadpovprečne delo-
vne in proizvodne rezultate.
Daleč najslabše rezultate glede
na pridelek pa je dosegla sadjar-
ska proizvodnja. Naravne ujme
so tudi tu vzele svoje. Zaradi te-
ga je bil tudi izvoz slabši. V do-
brih »proizvodnih« letih je imela
vinogradniška proizvodnja do
2()-odstotni izvoz, lani se je le-ta
prepolovil. Tudi letos ni računati
na bolje, saj je bilo lani pridelka
malo. V normalnih letinah so iz-
Pri osebnih dohodkih skušajo v
kombinatu sledili inflaciji, pri tem
jim ne uspeva najbolje, saj realno :
osebnimi dohodki zaostajajo. v\
povprečju so kombinalovci lani za-\
služili 6j4.62() dinarjev. Najmanj'
.\o zaslužili v gostinstvu, največje
povprečje pa so imeli delavci kme-
tijskega lozda. I
vozili tudi do dvajset odstotkov
proizvodnje sadja. Lanski izvoz
je pičel — izvozili so deset vago-
nov in to na račun udeležbe pri
sovlaganju in dobička belgijske-
mu partnerju FA JO NICOLAI
ET CO DURASA. Ta je z denar-
jem pomagal pri nasadih jablan.
Največ so v prejšnjem letu
kombinatovci vložili v hidro- in
agromelioracije in tudi sicer iz-
boljševali pogoje /a proizvodnjo.
Tudi za letos so sestavili ambi-
ciozen investicijski program.
Ovrednotili so ga z 40,577 mili-
jarde dinarjev. Gre sicer za naj-
nujnejše investicijske posege.
Uresničitev je odvisna od razpo-
ložljivih in za to vrsto proizvod-
nje dost-opnih sredstev, saj le-ta
ne prenese bančnih revalorizacij-
skih obrestnih mer. Zaradi tega
so po besedah Maksa Antoliča
vprašljive največje investicije v
vinogradništvu, sadjarstvu in ko-
operaciji.
KOMBINAT IN ZAKON O
PODJETJIH
Maks Antolič: »Zakon prou-
čujejo strokovne službe, razpra-
ve tečejo, odločitev za zdaj še ni-
mamo. Dajemo pa prednost vse-
binskim spremembam tem bo-
do sledile organizacijske.
Posebnost v naši organizirano-
sti je kooperacijska proizvodnja
oziroma TOK Kooperacija. Or-
ganizirani kmetje v TOK-u še ni-
so pokazali potrebe po reorgani-
zaciji. Njena organiziranost bo
odvisna od interesov in potreb
združenih kmetov, tovrstne zako-
nodaje, ki bo urejala kmetijsko
zadružništvo, kot tudi od racio-
nalnosti in učinkovitosti poslo-
vanja.«
Da je v kmetijstvu stanje izredno
resno, pove že podatek, da jim od'
izkupička proizvodnje za prejšnje
leto za setev ostane le še osem mili-
jonov dinarjev bruto sredstev, za
vse drugo pa morajo najemali kre-
dite.
Direktor Maks Antolič
(Posnetek: Štefan Hozyan)
ODNOSI S SESTAVLJENO
ORGANIZACIJO
Maks Antolič: »Ne morem mi-
mo tega, da nam vključitev v
sozd ni koristila. Predvsem smo
razvili sodelovanje na področju
razvoja vin. tehnologije in nove
opreme, cenovne politike, usme-
ritve v politiki osebnih dohod-
kov in drugem. Nezadovoljni pa
smo na tistih področjih sodelo-
vanja, kjer gre za dvojnost opra-
vil.
Zato v bodoče računamo v
večji meri na odnose potreb in
interesov. Za zdaj tudi še ne ve-
mo, kakšna bo bodoča Slovinova
organiziranost. Včasih so želeli
deliti vinsko in brezalko^-'
proizvodnjo. ^
Ena najlepših slovenskih lekarn
Ptujski lekarnarji so že v letu
1984 začeli priprave na obnovo
lekarniških prostorov. Idejni
projekt so pridobili dve leti kas-
neje, prvi denar pa so izločili leta
1987, in sicer sedemdeset milijo-
nov dinarjev. Z denarjem sta jim
pomagali še Kemofarmacija in
Salos Ljubljana. Skupaj so za
obnovo plačali nekaj nad 240
milijonov dinarjev. Ptujska le-
karna je letos med prvimi v Slo-
veniji obnovila svoje prostore.
Hilda Salemovič: »Za nove delo-
vne prostore smo si prizadevali
več let. Začetki priprav segajo v
leto 1984, v čas, ko je bila direk-
torica Tatjana Meško.«
Lani je bilo v Sloveniji na novo
zgrajenih več lekarn, in to v glav-
nem iz sredstev samoprispevka,
dve pa sta bili obnovljeni.
Ptujska lekarna je na obnovo
čakala več kot tri desetletja. Se-
danja obnova je dejansko zače-
tek novega obdobja v zgodovini
ptujskega lekarništva, ki bo v bo-
doče obnovilo še galenski in ana-
litski laboratorij ter skladiščni
prostor. Z obnovo pa so pridobi-
li vse pogoje, da bodo zadostili
tudi strokovnosti oziroma višje-
mu nivoju opravljanja storitev.
Pri vsem tem pa ptujski lekar-
narji pričakujejo, da jih bodo od-
govorni dejavniki v občini in šir-
še podprli v prizadevanjih za iz-
Po zaključku redakcije, ko je bila številka Tednika v
tiskarni že pred tiskom, smo prejeli obvestilo, da spodaj
objavljeni sklep ni veljaven! Uredništvo
Magister Predinj »Ptuj je imel
med prvimi na Štajerskem svojo
lekarno. Štiristoletnica je bila
pred dvema letoma.«
(Posnetka: KOSI)
boljšanje oziroma povečanje šte-
vila zaposlenih. Sedaj pride na
enega farmacevta 8200 prebival-
cev občine, po planskih normati-
vih za to srednjeročno obdobje
pa bi moral en farmacevt zado-
voljiti potrebe 4700 prebivalcev.
Slovensko povprečje je 5400. Po-
dobno stanje je tudi pri drugih
profilih kadra, na primer pri teh-
nikih.
Zelo zanimivo je na slovesno-
sti ob odprtju o razvoju lekarni-
štva na območju ptujske občine
govoril magister Predin iz Zdru-
ženih lekarn Maribor. Povedal
je, da ima lekarništvo v ptujski
občini že 400-letno tradicijo. Po-
sebej je omenil razvoj treh lekarn
v Ptuju, ki so za njegovo zgodo-
vino zelo pomembne. Gre za le-
karno Pri zlatem jelenu, lekarno
Pri zamorcu in prvo slovensko
lekarno v Ptuju.
Na slovesnosti je o novi prido-
bitvi govorila vršilka dolžnosti
direktorice Hilda Salemovič in
dejala, da so novi delovni pro-
stori "V veliki meri zasluga tega
več kot 40-članskega kolektiva.
Finančno poročilo o obnovi je
podal računovodja Alojz Mikša.
Uspešno delo jim je v novih
prostorih v imenu občinskega iz-
vršnega sveta in družbenopoliti-
čnih organizacij občine zaželela
tudi predsednica komiteja za
družbene dejavnosti občine Ptuj
Silva Gorjup. Slovesnosti pa se
je udeležil tudi Henrik Pušnik,
predsednik skupščine Zdravstve-
ne skupnosti Slovenije. S kultur-
nim programom je sodeloval
Ptujski nonet.
MG
Spet Vlak bratstva in enotnosti
Manifestacija Vlak bratstva in
enotnosti je tradicionalna že od
leta 1961 in je odsev stalnih pri-
jateljskih vezi med bivšimi iz-
gnanci iz SR Slovenije, ki jih je
okupator leta 1941 izgnal iz nji-
hovih domov, in njihovimi gosti-
telji v SR Srbiji, kjer so izgnanci
našli svoj drugi dom. Velika veči-
na je dobila toplo in prijateljsko
zatočišče pri srbskih bratih in se-
strah, ki so skupaj z njimi preži-
vljali težave vojne vihre ter pre-
našali nadčloveške napore in tr-
pljenje.
Značilno za manifestacijo je,
da je Vlak tradicionalni simbol
ohranjanja, razvijanja in utrjeva-
nja revolucionarnih izročil NOB
ter pomemben prispevek k na-
daljnjemu razvoju in krepitvi
bratstva in enotnosti jugoslovan-
skih narodov in narodnosti. Vlak
je postal največja manifestacija
povezovanja med slovenskimi iz-
gnanci in njihovimi gostitelji. Po-
stal je porok, da velike revolucio-
narne izkušnje ne bodo nikoli za-
mrle. S to manifestacijo se revo-
lucionarna izročila NOB prena-
šajo tudi na mlajše rodove.
Tudi letos organiziramo Vlak
bratstva in enotnosti. Ta bo iz
SR Slovenije peljal medvojne iz-
gnance in njihove najdražje dru-
žinske člane h gostiteljem v SR
Srbijo 11. oktobra 1989 zvečer in
se bo vrnil 15. oktobra 1989.
Občinska konferenca SZDL
Ptuj poziva slovenske medvojne
izgnance in njihove ožje družin-
ske člane, da se povežejo s svoji-
mi medvojnimi gostitelji v Srbiji
ter da se takoj po prejemu njiho-
vega vabila oglasijo na sedežu
svoje občinske konference
SZDL, kjer dobijo tudi podrob-
nejše informacije. p q
V letu 1987 smo v Ptuju prisrčno sprejeli udeležence Vlaka bratstva in
enotnosti (Foto: KOSI)
SREČANJE S PREDSTAVNIKI VERSKIH SKUPNOSTI
Z najboljšimi željami v novo leto
Na že tradicionalnem »novo-
letnem srečanju« predstavnikov
ptujske občine in verskih skup-
nosti, ki je bilo v sredo, 18. janu-
arja, je bila dobra udeležba, če-
prav je obolenje (gripa) upraviči-
lo več izostankov. Srečanje je po-
tekalo v pozitivnem vzdušju in
po ustaljenem redu. Poleg vodil-
nih predstavnikov občinske
skupščine in OK SZDL Ptuj so
se srečanja udeležili tudi člani
koordinacijskega odbora za ure-
janje odnosov med samoupra-
vno družbo in verskimi skup-
nostmi pri predsedstvu OK
SZDL in člani verske komisije
pri skupščini občine Ptuj.
Navzoče Je najprej pozdravil
Gorazd Zmavc, predsednik
skupščine občine Ptuj, in omenil
najpomembnejša dogajanja v
marsičem prelomnega leta 1988.
Posebej je poudaril, da imamo v
ptujski občini v odnosu z verski-
mi skupnostmi dobre rezultate,
saj smo vsa vprašanja reševali
strpno, z razumevanjem in de-
mokratično. Z najboljšimi želja-
mi stopamo tudi v novo leto.
Franc Zadravec. predsednik
koordinacijskega odbora pri OK
SZDL Ptuj, je v svojem poročilu
z zadovoljstvom ugotovil, da so
bile v lanskem letu rešene tudi
vse tiste zadeve, ki so bile odprte
že nekaj let. Zahvalil se je vsem
za dobro in iskreno sodelovanje
z željo, da bi enako sporazumno
reševali vse probleme tudi v bo-
doče.
Dekan dr. Vinko Škafar je
spregovoril v imenu katoliških
duhovnikov. Omenil je vidne po-
zitivne premike v svetu, tudi v
Sovjetski zvezi, in pri nas doma.
To se je še zlasti pozitivno odra-
zilo v praznovanju božiča, saj sta
to prvič obeležila tudi radio in
televizija ter časniki, čeprav tudi
tu nekateri primeri kažejo, »da
tja pomlad še ni prišla!« Pozdra-
vil je tudi izid knjige Človekove
pravice, ki je izšla ob 40-letnici
sprejema te listine v OZN. Pose-
bej je omenil za naše območje
dve pomembni obletnici, ki ju
bomo s prireditvami obeležili v
letošnjem letu. To je 130-letnica
preselitve sedeža lavantinske
škofije od Sv. Andraža na Koro-
škem v Maribor. To za takratne
čase revolucionarno dejanje ško-
fa Antona Martina Slomška je
bilo odločilnega pomena za
uspešen boj generala Rudolfa
Maistra in za to, da sta Maribor
in s tem tudi naše območje danes
slovenska. Ptuj z okolico pa bo
letos slavil 700-letnico minorit-
skega samostana. Pohvalil je tudi
turistični vodnik po Ptuju in
okolici, njegove avtorje in izdaja-
telja, ob koncu pa vsem zaželel
uspešno delo v letu 1989.
V imenu krščanske adventisti-
čne cerkve je navzočim sprego-
voril  pridigar Janez  Borse in
poudaril, da »z zaupanjem in do-
bro voljo stopamo v to novo ob-
dobje« in nadaljeval: »Živimo v
preroško napovedanem zadnjem
obdobju človeštva, saj svet stoji
tako blizu roba samouničenja
kot še nikoli doslej.« Za podkre-
pitev teh videnj je navedel več
konkretnih negativnih pojavov v
današnjem svetu in poudaril, da
smo »vsi pred izkrcavanjem na
rešilno ladjo«. Sicer pa se je po-
hvalno izrazil v odnosih do obla-
sti.
Na kratko je udeležencem
spregovoril še Janez Belšak,
predsednik OK SZDL Ptuj, Go-
razd Žmavc pa se je znova ogla-
sil in nazorno prikazal gospodar-
ske in družbene razmere v ptuj-
ski občini. Zlasti je poudaril
uspehe, ki smo jih dosegli v pro-
izvodnji in izvozu.
l)a so imeli uvodničarji prav,
ko so govorili o uspešnem reše-
vanju vseh problemov, je doka-
zala tudi razprava, v kateri niso
omenili niti enega problema, ki
bi se nanašal na odnose do ver-
skih skupnosti. Udeležence,
predvsem katoliške duhovnike
so zanimala zlasti vprašanja: ka-
ko je z dograjevanjem Ptujskih
toplic in razvojem turizma v ob-
čini, z obnovo gradov na Turniš-
ču in Borlu, kako bo z gradnjo
Kombinatovih hlevov v Trnovski
vasi, kako s ptujsko obvoznico in
panonsko magistralo ter podob-
na vprašanja s področja promet-
ne varnosti na posameznih ob-
močjih.
Po uradnem delu srečanja so
se udeleženci še nekaj časa zadr-
žali v dvorani na magistratu in
pokramljali o raznih zadevah iz
vsakdanjega življenja ter komen-
tirali odgovore na vprašanja. Pa-
ter Mirko Pihler pa je navzoče
seznanil s podrobnejšim progra-
mom slovesnosti ob 700-letnici
minoritskega samostana in s po-
tekom priprav na to pomembno
obletnico.
FF
Del udeležencev srečanja med nagovorom
(Foto: Kosi)
TEDNIK -   ja""^'' ^989
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
PROGRAMSKA SEJA SINDIKATA DELAVCEV VZGOJE IN 'ZOBRAŽEVANJ^^^^^^^jJ
»Kdo je kriv — da ga mahnem po glavi!«
Letna programska seja občinskega odbora
sindikatiji delavcev vzgoje, izobraževanja in
znanosti, ki je bila v četrtek, 19. januarja, v
delavskem domu Franca Krambergerja, je bi-
la burna. Kako tudi ne: šolstvo je na psu, po-
maga pa mu ne nihče. Pravzaprav se slabo
piše vsem družbenim dejavnostim. Tudi zato
so se 9. januarja sestali predsedniki sindikal-
nih odborov šolstva, zdravstva in kulture in
izvršnemu svetu skupščine občine Ptuj zagro-
zili s štrajkom, če ne izpolni njihovih pravic
do normalnega življenjskega standarda, do z
vsemi listinami zagotovljenega samoupra-
vljanja, do pravice biti obveščen, do pravice
živeti tako, kot to omogoča ptujsko gospo-
darstvo; to pa je, kot nam zatrjujejo ptujski
vodilni možje, v zadnjem letu gospodarilo ze-
lo dobro. Štrajka ni bilo; pa ne zato, ker bi
bile zahteve izpolnjene. Le drugačna kost je
bila vržena med izvajalce, zavita v leporečje,
ki ga verjetno malokdo razume.
Ko je na odboru sindikata šolnikov o tem
govorila vodja skupnih služb sisov družbenih
dejavnosti Lizika Vidovič, je lahko človek sa-
mo strmel nad njenim znanjem, nad indeksi,
prelivajočimi se milijoni in milijardami, ome-
jitvami in neomejitvami . . . Strmel — in se
zgrozil nad svojo nevednostjo, lipam, da šol-
niki niso bili žejni prepeljani čez vodo; iskre-
no upam. Pa čeprav sem imel drugačen obču-
tek. Toda občutki varajo . . . Zlasti okrog pr-
vega . . .
Kaj storiti s šolstvom, ki ga z vseh strani
klestijo in klestijo? (Pišem o šolstvu, pa bi
lahko o katerikoli družbeni dejavnosti.) Ali
bo delavce zaščitil sindikat? Erika Mihelač,
predsednica sveta za vprašanja delitve do-
hodka in osebnih dohodkov pri občinskem
sindikalnem svetu, pravi, da jih lahko in mo-
ra. Predstavila je novo sindikalno listo z naj-
manjšimi osebnimi dohodki, zajamčenimi
osebnimi dohodki, različnimi dodatki za te-
žavne delovne razmere, jubilejnimi nagrada-
mi .. . Papir prenese vse, je verjetno z mano
vred pomislil marsikdo, ki je bil na četrtko-
vem sestanku. V naših razmerah, ko nam pla-
če omejujejo zakoni, je naivno pričakovati,
da bo brez uravnilovke možno v šolstvu pla-
čati za najmanj zahtevna dela 700.000 dinar-
jev. Da pri sprejemanju zakonov o omejeva-
nju sindikat ni bil nikdar zraven, je slaba to-
lažba. Da pa bo sedaj moral rešiti, kar se reši-
ti da, pa je preveliko pričakovanje. In kar ra-
zumemo, da je ob vsej tej zmešnjavi v zvezi s
»svobodno menjavo dela« bilo slišati ogorčC"
ne besede; »Kdo je kriv — da ga mahnem pd
glavi!« j
Imamo šolstvo, kakršnega si ne zaslužimo^
Kajti če od nekoga vztrajno jemlješ, pričakuj
ješ pa, da bo delal z navdušenjem — in ta ta-
ko tudi dela — potem ga nisi vreden. Na za-
vest učiteljev mnogi računajo. In doslej se še
niso ušteli.
Razvoj vzgoje in izobraževanja v osnovnih
šolah je odvisen od razvitosti občinskega go-
spodarstva. Dokler je bilo v Ptuju to slabo,
so vsi, ki so bili odvisni od republiške soli-
darnosti, bili tiho, potrpeli so. Ko so drugod
šli lepšim časom naproti, so učitelji v naših
šolah o lepši bodočnosti le govorili. Sedaj
smo povsod v krizi, in če razumemo krizo kot
potiskanje nazaj, potem moramo vedeti, da
so bili nekateri na tej poti precej pred drugi-
mi in se jim vračanje ne bo toliko poznalo.
Na sestanku smo slišali zanimivo primerja-
vo: če bi bila vojska plačana iz občinskih
sredstev tako kot šolstvo, potem bi se v naši
občini še zmeraj borili s helebardami in loki.
Kdo je kriv — da ga mahnem po glavi!
Jože Smigoc^
29. TRADICIONALNO PTUJSKO KURENTOVANJE BO 5. FEBRUARJA
Letošnji pust bo širokih ust in z debelejšo malho
Bliža se vesel in radoživ čas. Med nami bo-
do prav kmalu maske in navade, za katere
marsikdo nima pojasnila, pa vendarle prina-
šajo v naše življenje radost in spremembe.
Območje Ptujskega in Dravskega polja je
med slovenskimi pokrajinami najbogatejše,
kar zadeva pustne like in navade. Po nekate-
rih virih naj bi tod bilo še veliko dela za stro-
kovnjake, saj na »obuditev« čaka še veliko
mask.
V našem mestu je kurentovanje prisotno že
od leta 1960. Prvo kurentovanje je bilo orga-
nizirano na pobudo Zgodovinskega društva
27. februarja 1960. Pozneje je nastalo Fol-
klorno društvo Ptuj in je s Turističnim dru-
štvom prevzelo vajeti; te v glavnem nosi še
danes. Iz različnih virov sicer prihaja finan-
čna pomoč, srž dela pa ostaja pri entuziastih.
Na svoj 29. rojstni dan postaja prireditev
privlačnejša za sodelujoče. Ce smo jim v
prejšnjih letih delili miloščino, letos ne bo ta-
ko. Razpis za skupine z milijonskimi oziroma
več deset tisoč dinarji nagrade smo objavili v
prejšnji številki. Danes bomo več povedali o
nagradah za folklorne skupine in kurente. V
organizacijskem odboru so se odločili, da bo-
do kurente nagradili s petdeset tisoč dinarji,
enako bodo dobili kopjaši, muzikanti, tride-
set tisoč dinarjev več pa vodje folklornih sku-
pin. Za udeleženca v folklorni skupini znaša
nadomestilo 25 tisoč dinarjev.
Na osrednji pustni prireditvi se bodo na
pustno nedeljo pokazale domače folklorne
skupine ter skupine iz drugih delov Slovenije
in Jugoslavije (Makedonije) ter iz zamejstva
(Ronefa in Matajurja iz Beneške Slovenije).
Iz vsakdanjih napak v našem življenju in
delu se bodo na šaljiv način norčevale pustne
maske in šeme organizacij združenega dela,
društev, skupnosti in šol. Računati je, da bo
karnevalska povorka imela blizu dva tisoč
udeležencev; folklora naj bi prispevala 400
nastopajočih.
Letošnja prireditev bo veljala več milijard
dinarjev in po dolgih letih naj ne bi bilo te-
žav s financiranjem. Reklamni oglasi in pri-
spevki bodo zagotovili več deset milijonov
dinarjev. Organizatorji pa načrtujejo tudi do-
bro prodajo priponk po ceni pet tisoč dinar-
jev za eno. Za obiskovalce jih je na voljo
dvajset tisoč. Po prvih podatkih imajo Ptuj-
čani letos več interesa za nakup ~ v predpro-
daji so jih doslej prodali tri tisoč. Do priredi-
tve pa je še dobrih deset dni, zato naj ne bi
bilo bojazni, da bi nedeljski obiskovalci osta-
li brez nje.
Dodatna privlačnost za nakup priponke je
žrebanje. Izvedli ga bodo takoj po nedeljski pri-
reditvi. Za pet tisoč dinarjev boste lahko postati
srečni dobitniki več privlačnih nagrad. Prva je
moped, druga televizor, tretja kolo in tako na-
prej.
Osredjo pustno prireditev bodo tako kot v
prejšnjih letih bogatile spremljajoče priredi-
tve. V glavnem gre za pustne plese, sejem, ki
bo od drugega februarja naprej, in mladin-
sko maškerado. Titov trg je rezerviran za tr-
govske organizacije in gostince, za sejmarje
pa Bezjakova ulica do Slovenskega trga.
Še nekaj besed o ptujski siceršnji pustni
podobi: v teh dneh je je bolj malo. Trgovci
so že po tradiciji, ker pričakujejo bogatejši iz-
tržek, ponudili maske, oblačil je bolj malo, v
gostilnah pa ponekod še ponujajo srečo v no-
vem letu. MG
Martin Ozmec
Korantiivaje
Tri tjedne pred fašenkom
z ji ve per Marki
na.š Jiiža s kožuhom no zvonci nori.
saj skoro de prišla mastna nedela,
ko s koranti vsi perta mesti do šli.
Je mrzlo kak satan.
da škripljejo šolji.
z žganicoj se greje, ko leži leti,
pa z ježevki maše no jucka no peje,
da viinta krez čako se sapa kadi.
Si s škegna potegna stari je plug.
si piceke. jajčerco kliče že vkup.
da Tiinek hujdiček.
pokač Micin sin.
do skakali cele dni.
ke do vsi hin.
Od vesi do vesi do z riisoj leteli,
za repo debelo orali do vsi,
do pune slamjače no tintare meli,
do driigi den hlentavi dugo spali.
Kumaj do včakali pustno nedelo,
ko v Ptuji do dobli se koranti vsi.
pa s Kicara. s Podvinc no s Spiihle de vrelo.
do vso mestno rajo doj s ceste gnali.
Na koraniuvaji de liišno. veselo,
dekline do pikali, ke de jih strah,
do rohčeke fehtali celo nedelo,
tik no tam aderce ciikali z glav.
Gibanje prebivalstva
in drugi podatki
Na oddelku za notranje zadeve občine Ptuj v okviru referata za
osebna stanja delujeta tudi matična in prijavno-odjavna služba. Ob
koncu vsakega koledarskega leta te službe zberejo vrsto podatkov o
enoletnem delu in gibanju prebivalstva, ki so zanimivi tudi za javnost,
zlasti če jih primerjamo z enakimi podatki za prejšnja leta.
Po zadnjih uradnih podatkih živi v ptujski občini 69.457 prebi-
valcev, ki imajo v občini stalno bivališče, od tega je 33.873 moških in
35.584 žensk. Tu ni bistvenih razhajanj z letom 1987, le da je bilo ta-
krat 55 moških manj in 16 žensk manj, torej število moških rahlo ra-
ste. Število prebivalcev že nekaj let stagnira, največjih je bilo — ne-
kaj nad 70 tisoč - v letu 1986.
Na število prebivalcev vplivajo tudi druga gibanja v občini: roj-
stva, smrti, prijave, odjave. V letu 1988 je bilo v rojstno matično knji-
go vpisanih 1.257 rojstev, to je 38 manj kot v letu 1987, medtem ko so
bila v letu 1986 vpisana le 1204 rojstva.
V matično knjigo umrlih je bilo lani vpisanih 849 smrti, v letu
1987 samo 8 več, v letu 1986 pa je bilo 824 umrlih.
V letu 1988 je v občini 1.277 občanov prijavilo stalno prebivališ-'
če, 1.253 pa se jih je odjavilo (gibanje je približno enako kot prejšnja
leta). Na dan 31/12-1988 je bilo v ptujski občini 536 občanov začasno
prijavljenih, spremembe naslova pa je prijavilo le 643 občanov. Velja
še omeniti podatek, da je'bilo v letu 1988 odpuščenih iz državljanstva
SRS in SFRJ 15 ljudi, ker so se za stalno odselili v tujino. V občini pa
je 731 evidentiranih dvojnih državljanov.
V poročno matično knjigo je bilo v letu 1988 vpisanih skupno
283 zakonskih zvez, od tega jih je bilo 15 sklenjenih v tujini med naši-
mi in tujimi državljani. Tu smo v minulem letu najbolj nazadovali.
Številke za zadnjih nekaj let pa so: 332, 329 in 341 v letu 1987. Pri tem
še velja omeniti podatek, da so v lanskem letu v ptujski občini zabele-
žili 124 razvez. Ce to število primerjamo s številom sklenjenim zakon-
skih zvez, je to skoraj 44 Podatki za prejšnja leta pa kažejo, da seje
razvezal v povprečju vsak tretji par, to je okoli 33 "o sklenjenih zakon-
skih zvez letno.
V okvir referata za osebna stanja spada tudi sprememba osebne-
ga imena. Tako je v lanskem letu dobilo 9 oseb dovoljenje za spre-
membo imena, 55 dovoljenje za spremembo priimka in 2 za spremem-
bo celotnega osebnega imena (imena in priimka).
Na matični urad v Ptuju in matično službo v okviru krajevnih pi-
sarn se dnevno obračajo številni občani po najrazličnejše izpiske, ki
so jim potrebni za urejanje posameznih zadev. Po evidenci so v lan-
skem letu izdali skupno 9.099 izpiskov iz rojstne matične knjige, 1.065
izpiskov iz poročne matične knjige in 5.106 izpiskov iz matične knjige
umrlih.   ' .
Ustanavljajo stanovanjsko zadrugo
v Kmetijski zadrugi Ptuj so se
odločili ustanoviti kmečko stano-
vanjsko zadrugo. V ta namen so
si ogledali poslovanje takih za-
drug pri nekaterih slovenskih
kmetijskih zadrugah in spoznali
številne prednosti, ki jih prinaša.
Najpomembnejša pridobitev
je ta, da lahko člani stanovanjske
zadruge kupujejo gradbeni mate-
rial brez plačila prometnega dav-
ka. S tem je mogoče stroške
gradnje ali adaptacije stanovanj-
ske hiše bistveno zmanjšati.
Člani novo nastajajoče kmeč-
ke stanovanjske zadruge bodo
lahko postali vsi, ki se ukvarjajo
s kmetijstvom. Torej vsi, ki sode-
lujejo s Kmetijsko zadrugo Ptuj
ali Kmetijsko zadrugo Lovrenc,
so kooperanti Gozdarstva ali Pe-
rutnine ter seveda delavci, zapo-
sleni v kmetijskih delovnih orga-
nizacijah.
Vsakdo, ki želi postati član te
stanovanjske zadruge, mora
predložiti veljavno dokumentaci-
jo za adaptacijo ali novogradnjo
stanovanjske hiše, pozneje bo
moral predložiti še spisek mate-
riala, potrebnega za gradnjo ali
obnovo hiše. Članarina znaša
trenutno 50 tisoč dinarjev; to je v
primerjavi z ugodnostmi zane-
marljiv znesek.
Kmetijska zadruga ima na te-
renu — v zadružnih enotah —
svoje predstavnike in tako lahko
interesenti dobijo vse podatke in
opravijo formalnosti kar v svo-
jem kraju ali v neposredni bliži-
ni.
Zadruga je torej v ustanavlja-
nju in ustanovitelji računajo, da
bo njeno delo zaživelo s prvim
marcem. Poslovala bo z nizkimi
stroški, saj TOdo vsa potrebna
dela opravljali zaposleni v Kme-
tijski zadrugi. Ustvarjeni kapital
bodo lahko dali na razpolago
članom stanovanjske zadruge,
nabavili bodo nekaj tipskih pro-
jektov stanovanjskih zgradb,
pozneje bo morda nastala tudi
možnost nudenja ugodnih kredi-
JB
Govori se...
. . . da gre nekaterim ljudem
sindikat precej na živce. Dokler se
je ukvarjal z ozimnico, je bilo vse
lepo in prav. Zdaj se je vtaknil v
plače, objavil sindikalno listo z
zahtevami po večjih osebnih do-
hodkih in pri marsikaterem delav-
cu zbudil skomine, da hi bil tudi
on tako plačan. Ali bo razliko v
kuverti dal sindikat'.'
. . . da delavci ptujske projektne
organizacije ne hodijo v kino. Ka-
ko si sicer razlagati, da pred tremi
meseci obljubljenih načrtov za nje-
govo obnovo še zmeraj niso pripra-
vili'.' Pa hi bili načrti zares potreb-
ni uresničitve.
. . . da zlasti obiskovalci nočnih
predstav v ptujskem kinu težko ča-
kajo na načrte za obnovo dvorane
in upajo, da bodo projektanti iz-
polnili tudi njihovo željo: načrto-
vali naj hi tudi nekaj separejev. da
hi človek lahko znanje, prikazano
na velikem platnu, čimprej preiz-
kusil v praksi. V množici Je to ne-
koliko neprijetno.
. . . da ptujski vodilni in manj
vodilni, a vplivni možje nimajo ob-
čutka za cvetje. Pred leti so rože
šle iz občine, sedaj Jih je nova met-
lica pometla iz . . . Človek hi še ra-
zumel, če bi nekdo odstranil tašči-
ne Jezike . . .
Zaverovanost v svoje (ne)znanje
To bi lahko očitali nekaterim članom ZK, ki
kažejo brezbrižen, celo ignorantski odnos do idej-
nega dela in usposabljanja v ZK. Konkretna potr-
ditev upravičenosti tega očitka je bilo predavanje
o temi Razpotja sodobnega sveta, ki je bilo v okvi-
ru programa občinske politične šole ZK v torek,
17. januarja. Poleg rednih slušateljev so bili na
predavanje povabljeni tudi člani ZK iz osnovnih
organizacij s področja družbenih dejavnosti. Toda
od slednjih ni bilo nobenega, pač pa nekaj članov
ZK iz krajevnih organizacij ZKS.
Predavatelj je bil Vili Resman iz Medobčin-
skega študijskega središča v Mariboru, naslov te-
me privlačen. Tisti, ki so se predavanja udeležili,
so bili z vsebino nadvse zadovoljni, saj je predava-
telj znal na konkretnih primerih prikazati vse silni-
ce razvoja družbe od začetka pa do končnega cilja
— popolne svobode človeka. Pri tem je orisal tudi
zakonitosti raznih novih družbenih gibanj, ki na-
stajajo in zamirajo, vsa pa želijo stvari spreminjati
na boljše, se opirajo nademokracijo, napredek in
svobodo. Prav zaradi tega se je vodstvo občinske
politične šole ZK dogovorilo s predavateljem, da
bi v Ptuju to predavanje ponovil, in sicer za člane
ZK iz osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih
na območju Ptuja. To naj bi bilo v naslednjem me-
secu. Upajo, da bo odziv mnogo številnejši, kot je
bil iz družbenih dejavnosti, sicer pa bodo tudi čla-
ni ZK iz teh organizacij imeli možnost »popravne-
ga izpita«.
Program občinske politične šole ZK obsega
več tem, ki so namenjene širšemu krogu slušateljev
in so nanje posebej vabljeni člani ZK iz tistih os-
novnih organizacij, katerih delo je povezano z vse-
bino teme. Tako sta bili 24. januarja podani dve
temi: Razvoj družbenih dejavnosti in Dolgoročna
socialna politika, danes, 26. I., ob 15,30 pa bo pre-
davanje o ekonomiji sodobnega sveta. V torek, 31.
januarja, bodo govorili o razvoju agroindustrijske
proizvodnje. Nekaj tem pa bo na programu še v
februarju. (Program je bil objavljen v letošnji 2.
številki Tednika.)
Ob tem članom ZK v razmislek še tole: Smo
na začetku prenove ZK, sredi iskanja novih teoret-
skih in tudi političnih odgovorov na najrazličnejše
izzive sodobne družbe. Prav zaradi tega je potreb-
no kar najbolj združiti idejno-teoretsko in politi-
čno usposabljanje za konkretno delo. Ti dve po-
dročji sta bili doslej preveč ločeni, zato tudi tako
velik razkorak med teorijo in prakso. Vsakemu
članu ZK bo delovanje v njegovem delovnem in
bivalnem okolju, v organizacijah in društvih lažje,
če bo probleme poznal globlje. To mu med drugim
omogoča tudi poslušanje predavanj in sodelova-
nje na razgovorih z izvedenci za posamezna vpra-
šanja. Program občinske politične šole nam nudi
nekaj takih tem. Poslužimo se te ugodnosti, nič
nas ne stane, le včasih si je treba za osebno uspo-
sabljanje rezervirati kak popoldan!
Z namakanjem do več vrtnin
Kmetijska zadruga Ptuj je pred dnevi končala
dogovore s predelovalno industrijo o obsegu letoš-
nje vrtnarske proizvodnje na našem območju, pa
seveda tudi o letošnjih pogojih prevzema.
Eta in druga predelovalna industrija tudi letos
želi večjo količino kumaric za vlaganje, samo Eta
bi jih prevzela 600 ton. Tudi cene so trenutno zelo
zanimive. Cena za prvi, drugi in tretji razred ku-
maric znaša 2.500, 1.900 in 500 dinarjev za kilo-
gram. Prav tako načrtujejo setev 10 hektarov rdeče
pese; gre za spomladansko setev. Zagotovljena ce-
na je trenutno 600 dinarjev za kilogram rdeče pe-
se, medtem ko bo pesa, posejana na strnišča, velja-
la jeseni 700 dinarjev za kilogram.
Novost v letošnjem letu ie namakanje povrsin»^
kjer bodo rastle kumarice. Zadnja leta je suša bi-
stveno zmanjševala pridelek kumaric, letos pa nu-
di Eta namakalne sisteme za namakanje teh povr-
šin tako rekoč brezplačno. Kmetovalci, ki bi želeli
namakati nasade kumaric, naj se do konca tedna
oglasijo na svoji zadružni enoti in tam bodo dobili
natančnejše informacije. Glavni pogoj je petletna
pogodba o pridelovanju kumaric na določeni po-
vršini, seveda pa je pogoj tudi bližnji vodni vir, ki
bo v sušnih obdobjih zagotavljal dovolj vode za
namakanje.
Dosedanje izkušnje kažejo, da je možno pride-
lek kumaric z namakanjem povečati za tri do štiri-
krat!
JB
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
26. januar 1989 —
TEDNIK
Alfredu Mercu
v spomin
24. decembra, na pragu novega le-
ta, se je na hajdinskem pokopališču
zbrala velika množica ljudi in se v bo-
lečih občutkih poslovila od svojega
prijatelja, kolege in sodelavca mag.
Alfreda Merca, diplomiranega veteri-
narja z Obdravskega zavoda za veteri-
narstvo in živinorejo Ptuj. S pokoj-
nim Fredijem, kot smo ga klicali, smo
v zavodu izgubili ne samo dobrega,
vestnega sodelavca in odličnega stro-
kovnjaka, pač pa tudi človeka izjem-
no dobrih lastnosti. Njemu niso bile
poznane besede »ne bom« ali »ne
morem«, priskočil je v pomoč tudi v
trenutkih in vsakokrat, tudi ko mu to
ni bila dolžnost ali njegova obveza.
Sleherno nalogo, ki mu je bila zaupa-
na, je izpolnil vestno in z le njemu da-
no natančnostjo. Izgorel je tako rekoč
na delovnem mestu, saj ga je smrt do-
hitela prav pri opravljanju naloge no-
čne dežurne službe.
Za vedno se je zaprla knjiga njego-
vega življenja in iz nje povzemamo,
da se je kot sin kmečko-delavske dru-
žine rodil 23. aprila 1927 na Spod-
njem Bregu v Ptuju. Osnovno šolo in
gimnazijo je obiskoval v Ptuju do leta
1944, ko je tudi on v polni meri doži-
vel vse tegobe in krivice nemških oku-
pacijskih oblasti. Že kot 17-letni fant
je bil mobiliziran, vendar mu je še
pred koncem vojne uspela vrnitev na
svoj dom in je v ilegali dočakal toliko
zaželeno svobodo. Takoj je nadalje-
val gimnazijo in leta 1947 maturiral.
Ko je razmišljal kam naprej, ga je pri-
tegnil študij veterine in pokazalo se
je, da se je pravilno usmeril, saj je ta
poklic imel rad in ga je s posebno lju-
beznijo in z zadovoljstvom tudi opra-
vljal. Maja 1953 je diplomiral na vete-
rinarski fakulteti v Zagrebu in se ta-
koj zaposlil v takratni veterinarski
bolnici v Ptuju do odhoda v JLA; tam
je uspešno končal tudi šolo rezervnih
veterinarskih starešin in kasneje dose-
gel stopnjo rez. kapetana 1. razreda. V
Veterinarskem znanstvenem zavodu v
Ljubljani je opravil pripravniški staž
in 1957. leta tudi strokovni izpit.
Kot vsi mladi veterinarji takrat je
tudi on začel svojo vsestransko veteri-
narsko prakso na terenu — sredi Slo-
venskih goric v Vitomarcih. Tu je pri-
dobil mnogo izkušenj in živinorejci
so znali ceniti njegovo vestnost, priza-
devnost, predvsem pa njegovo stroko-
vno usposobljenost. Potrebe so nare-
kovale neprekinjeno delo ne glede na
noč, nedeljo ali praznik. Zaradi nje-
gove vsestranske usposobljenosti ga
je takratni Živinorejsko-veterinarski
zavod leta 1959 pritegnil k delu v re-
produkciji; lam je bil vse do leta
1963, ko se je odločil, da prevzame
naloge veterinarsko-sanitarnega nad-
zora v ptujski klavnici, v začetku kol
član kolektiva Veterinarske postaje,
od leta 1966 do 1971 pa kot občinski
veterinarski inšpektor. Po reorganiza
ciji leta 1971 je bil na istem delovnem
mestu ponovno v Veterinarski postaji
in po združitvi leta 1978 v Obdrav-
skem zavodu za veterinarstvo in živi-
norejo Ptuj. Da bi tudi tem nalogam
pristopil s polno odgovornostjo in s
potrebnim znanjem, je čutil potrebo
po specializaciji in leta 1975 končal
študij lil. stopnje ter si pridobil naziv
magistra znanosti s področja higiene
in tehnologije živil živalskega izvora.
Ta specializacija ga je uvrstila v vid-
nega strokovnjaka s tega področja,
saj je bil mentor mnogim in je svoje
izkušnje nesebično prenašal na sode-
lavce. Med drugim je bil tudi velik
ljubitelj malih živali. Posvetil se je
kuncereji in bil s tega področja sveto-
valec ne samo v zdravstvenem, tem-
več tudi v rejskem smislu. O tem je
napisal več publikacij, bil pa je tudi
predsednik društva gojiteljev malih
živali. Ptice nad odprtim grobom in
mnogo solza na hajdinskem pokopa-
lišču so nemo pričale o priljubljenosti
človeka, ki smo ga izgubili. Pogrešali
ga bomo vsi, ki smo ga poznali, še po-
sebej njegova družina. Praznina bo
občutna. Njegovo delo in tovarištvo
nam bosta ostala v trajnem spominu,
mr. Franc SAMOJLENKO, dipl. vet.
Za malo denarja veliko muzike
NA OBISKU MED LOVRENČANI
Krajevna skupnost Lovrenc na
Dravskem polju sodi med manj-
še v ptujski občini, saj šteje le ne-
kaj nad 1200 prebivalcev, ki se
pretežno ukvarjajo s kmetij-
stvom. Ti živijo in delajo v treh
vaseh — v Pleterjah, Župečji vasi
in Lovrencu. Kljub temu da jih
je malo, so zadnje čase storili
precej za napredek svojega kraja.
Tako smo že poročali o razširitvi
tamkajšnejga gasilskega doma,
spomnimo se tudi prizadevanj za
postavitev nove šole v Lovrencu,
akcij ob prenovi dvorane itd. Tu-
di v lanskem letu so storili kar
precej, saj so poleg sredstev iz
krajevnega samoprispevka zbrali
še veliko denarja z dodatnimi
pogodbami, da bi tako uredili in
dokončali glavnino zastavljenih
nalog.
Predsednik skupščine KS
Franc Planinšek nam je o tem
povedal: »Čeprav sodimo med
manjše KS, lahko mirno trdim,
da po aktivnosti ne zaostajamo
za drugimi KS v občini Ptuj. To
so lahko potrdili vsi udeleženci
našega zadnjega lanskega zbora
krajanov konec decembra, ki je
bil izredno dobro obiskan.
Največ dela smo imeli z adap-
tacijo in razširitvijo pokopališča,
ki je že nekaj let enostavno pre-
majhno za vse potrebe. Zmanj-
kalo nam je grobišč za vse pokoj-
nike, ki jih je več kot polovica
zunaj naše KS, največ pa iz KS
Kidričevo, na katero mejimo.
Preden smo pričeli akcijo za raz-
širitev, smo se zato dogovorili s
predstavniki KS Kidričevo, da
primaknejo svoj delež. In ko smo
zbrali potrebna sredstva, smo se
brž lotili vseh potrebnih del.
Imeli smo srečo in izbrali zelo
primernega izvajalca — zasebni-
ka, ki je prisluhnil našim teža-
vam in se prilagodil dotoku sred-
stev. Tako smo kmalu pridobili
še enkrat toliko grobnih polj, kot
jih je bilo na voljo do sedaj, in
prepričani smo, da bo to zado-
stovalo za nekaj desetletij. Z raz-
širitvijo pa je bilo potrebno zgra-
diti tudi ustrezno ograjo in odlo-
čili smo se, da to opravimo na en
mah v celoti, ne le za novi del
pokopališča. Za to smo potrebo-
vali še več sredstev in tudi tokrat
so krajani brez večjih pripomb
prisluhnili. Dogovorili smo se za
nekoliko večje najemnine za gro-
bišča, svoj delež pa so primaknili
tudi tisti, ki zaenkrat te najemni-
ne še nimajo.«
In koliko sredstev ste namenili
za vsa ta dela?
»V celoti smo za razširitev po-
kopališča in za postavitev nove
ograje namenili prek 130 milijo-
nov dinarjev, kar za nekoga ni
veliko, za našo KS, ki je majhna.
Franc Planinšek, predsednik
skupščine KS Lovrenc.
pa je kar precejšen zalogaj. Če
pa bi k vsemu prišteli na stotine
prostovoljnih ur krajanov in
uporabo lastnih vozil za navoz
zemlje, recimo, bi bil znesek še
veliko večji. Tako pa smo vso ak-
cijo na pokopališču končali v
okviru predračuna.«
Kaj pa razširitev telefonskega
omrežja; že nekaj let poteka ta
akcija, kako daleč ste?
»Res je, že več kot pet let si
prizadevamo razširiti obstoječe
telefonsko omrežje, saj smo med
redkimi KS, ki v dveh vaseh še
sploh  nimamo  telefona.  Zato
Pogled na stari (desno) in novi (levo) del pokopališča.
smo lani vložili precej napora,
da bi končno tudi v Pleterjah in
Župečji vasi zazvonil telefon.
Sklenili smo pogodbe s 146 bo-
dočimi telefonskimi naročniki.
Za bodoče omrežje smo sprejeli
tudi novi projekt in ga v celoti
plačali. Žal nam ni uspelo skleni-
ti ustreznega samoupravnega
sporazuma s PTT Ptuj, zato je to
ena naših letošnjih prvih nalog,
saj želimo akcijo razširitve tele-
fonskega omrežja letos končati.
Kupili smo že ves potrebni kabel
in drugi material, pripravljeni
smo prijeti za delo in mislim, da
nam bo vendarle uspelo.«
Kaj pa druge naloge iz refe-
rendumskega programa, ste jih
uresničili po zastavljenem načr-
tu?
»Smo, in to v celoti. Iz sred-
stev krajevnega samoprispevka
smo dokončali kurilnico v naši
dvorani oziroma klubu krajanov.
V Pleterjah smo naredili novo
trafo postajo in uredili cestno
razsvetljavo. Slednjo smo uredili
tudi v drugih dveh vaseh. Položi-
li smo drugo plast asfalta od Lo-
vrenca do Apač, poleg tega pa
smo naredili še več manjših del,
ki so prav tako zahtevala precejš-
nje angažiranje krajevnih aktivi-
stov in seveda sredstev.«
Kakšni pa so vaši letošnji na-
črti?
»Na zboru krajanov smo se
dogovorili, da bomo zbrana sred-
stva namenili najprej za obnovo
in delno razširitev mrliške vežice,
saj je sedanja skorajda neupo-
rabna. Naslednja večja akcija bo
postavitev avtobusnih postajališč
po vseh vaseh. Kupiti moramo
nov mrliški voziček in voziček za
prevoz vencev, urediti želimo vse
poljske poti, položiti moramo še
drugo plast asfalta od Župečje
vasi do Pleterij, poleg tega pa
nas čaka še nekaj manjših akcij,
kar pa je odvisno predvsem od
tega, koliko sredstev nam bo še
ostalo od zbranega denarja.«
V KS Lovrenc so si torej tudi
za letošnje leto naložili kar pre-
cejšnji sveženj nalog. Naj jih ob
koncu spomnimo še na neizko-
riščeno oziroma zapuščeno
zgradbo bivše osnovne šole, ki
sedaj propada, včasih pa je bilo
slišati toliko pogumnih izjav, da
tega ne bodo dopustili.
M. Ozmec
občin Ormož In Ptuj     I v" 'ssn (io42 - 07:fr
LETO: XXVI Ptuj, 26. januarja 1989 Številka: 2
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
4. Odločba o razveljavitvi odredbe Izvršnega sveta SO Ptuj o spremembi odredbe o
določitvi najvišjih cen
KRAJEVNE SKUPNOSTI
5. Sklep o razpisu referenduma /a uvedbo posebnega samoprispevka na območju KS
Trnovska vas za sofinanciranje izgradnje zdravstvene postaje
4.
ODLOČBA
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije
je na pobudo Franja Hovnika s Ptuja v postopku za
oceno ustavnosti in zakonitosti sprememb in dopolni-
tev odredbe o določitvi najvišjih cen, ki jih je sprejel
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, na seji dne
29/12-1988
I. ugotovilo:
Spremembe in dopolnitve odredbe o določitvi naj-
višjih cen (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št.
9/88), ki so veljale od 24. 3. 1988 do 20. 5. 1988, niso
bile v skladu z zakonom.
II. odločilo:
Določba 1. člena odredbe o spremembi odredbe o
določitvi najvišjih cen (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj št. 24/88) se razveljavi.
Obrazložitev
Ustavno sodišče je na pobudo občana s sklepom
U-I-59/88-7 dne 27. 10. 1988 začelo postopek za oce-
no ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe nave-
denih odredb Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj.
Odredba, navedena pod I. izreka te odločbe, je pred-
pisala uporabnikom ob plačilu cene komunalne stori-
tve (kanalščine) plačevanje prispevka za rekonstrukci-
jo oziroma izgradnjo čistilne naprave. Odredba, nave-
dena pod II. izreka te odločbe, pa določa ceno kanal-
ščine v višini 577 din/m\
Ustavno sodišče je ugotovilo, da v obravnavanih
odredbah Izvršni svet skupščine občine Ptuj ni pred-
pisal katerega od ukrepov neposredne kontrole cen,
ki jih predvideva 19. člen zakona o sistemu družbene
kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 69/84, 43/86 in
71/86), pač pa je odločal o vprašanjih, o katerih po
zakonu o komunalnih dejavnostih samoupravno
odločajo uporabniki in izvajalci komunalnih storitev
v komunalni skupnosti oziroma, ki lahko o njih le iz-
jemoma, kadar tako odloči zakon, odloča občinska
skupščina.
Po 5. členu zakona o družbeni kontroli cen (Uradni
list SRS, št. 9/85) se v občinah lahko sprejemajo ukre-
pi neposredne kontrole cen na področju stanovanjsko
komunalne dejavnosti. Kot ukrep neposredne kontro-
le cen se po 19. členu zakona o sistemu družbene kon-
trole cen sme predpisati določitev najvišjih cen oziro-
ma najvišje ravni cen, način oblikovanja cen, dajanje
soglasja k cenam oziroma tarifam, ohranitev cen na
zadržani ravni, vračanje cen na določeno raven, dolo-
čitev zneska udeležbe za kritje prometnih stroškov in
obvezno poprejšnje obvestilo o spremembi cen proiz-
vodov in storitev, ""ri tem določitev najvišjih cen ozi-
roma najvišje ravni cen kot ukrep neposredne kontro-
le cen, pomeni določitev meje, do katere se smejo do-
ločiti cene tistih proizvodov oziroma storitev, ki so
pod družbeno kontrolo cen.
V zakonu o komunalnih dejavnostih (Uradni list
SRS, št. 8/82) Izvršni svet občinske skupščine ni poo-
blaščen, da bi lahko uporabnikom komunalnih stori-
tev predpisoval obvezno plačevanje prispevka za re-
konstrukcijo oziroma izgradnjo komunalnih objektov
in naprav. Cene za posamezne komunalne storitve
oblikujejo uporabniki in izvajalci v komunalni skup-
nosti (14. in 37. člen zakona o kumunalnih skupno-
stih). Le, če se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo
o cenah, lahko po 1. odstavku 40. člena navedenega
zakona pristojna občinska skupščina začasno z odlo-
kom v skladu s 37. členom istega zakona določi cene
in način plačevanja komunalnih storitev.
Iz navedene zakonske ureditve torej izhaja, da
predpisovanje plačevanja prispevka za rekonstrukcijo
oziroma izgradnjo komunalnih objektov oziroma na-
prav ob ceni kanalščine in tudi določanje cene komu-
nalne storitve, kot je to urejeno z obravnavanima
odredbama Izvršnega sveta skupščine občine Ptuj, ni
v skladu z zakonom o komunalnih dejavnostih in je v
nasprotju z zakonom o sistemu družbene kontrole
cen.
Ustavno sodišče je zato po 413. členu ustave SRS
in ob uporabi 2. alinee 3. odstavka 25. člena zakona o
postopku pred Ustavnim sodiščem Socialistične repu-
blike Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76)
sprejelo odločitev, navedeno o izreku te odločbe.
To odločbo je ustavno sodišče sprejelo v sestavi:
predsednik Stane Markič in sodniki: dr. Mara Bešter,
Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Per-
nuš, Ivan Repinc, Bojan Skrk in Ivan Tavčar.
Predsednik
Stane Markič, s. r.
5.
Na podlagi 8. člena zakona o referendumu in dru-
gih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št.
23/77), 7. člena zakona o samoprispevku (Uradni list
SRS št. 35/85) in 43. člena statuta KS Trnovska vas je
skupščina delegatov KS Trnovska vas na svoji seji
dne 19. 1. 1989 sprejela
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO PO-
SEBNEGA SAMOPRISPEVKA NA OBMOČJU KS
TRNOVSKA   VAS   ZA   SOFINANCIRANJE   IZ-
GRADNJE ZDRAVSTVENE POSTAJE
1. člen
V KS Trnovska vas se razpiše referendum za celot-
no območje krajevne skupnosti za uvedbo posebnega
samoprispevka za sofinanciranje izgradnje zdravstve-
ne postaje.
S samoprispevkom bo predvidoma zbranih
306.000.000 din, preostala sredstva za izvršitev pro-
grama bodo zagotovljena iz drugih virov: posebne
pogodbe, deleži drugih KS in redni samoprispevek.
2. člen
Posebni samoprispevek se uvede za čas 17 mese-
cev, in sicer od 1.3. 1989 do 31. 7. 1990.
3. člen
Samoprispevek se uvaja v denarju in ga plačujejo;
— lastniki zemljišč oz. drugih nepremičnin ter de-
lavci z lastnim OD za sebe in za vse vzdrževane člane
gospodinjstva stare nad 15 let, in sicer po 30.000 din
mesečno;
— določilo prejšnje alineje se smiselno uporablja
tudi za upokojence in obrtnike.
Samoprispevek se ne plačuje v primerih, ki jih do-
loča 12. člen zakona o samoprispevku (Uradni list
SRS, št. 35/85).
4. člen
Samoprispevek se plača v 17 zaporednih obrokih,
in sicer do 15. v vsakem mesecu.
Položnice za plačilo obveznosti pošlje KS Trnov-
ska vas.
5. člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo
stalno prebivališče na območju KS Trnovska vas in
niso podpisali pogodbe o sofinanciranju zdravstvene
postaje ali podpisane pogodbe ne izpolnjujejo.
6. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi
občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KS Tr-
novska vas in zaposleni, ki še nimajo volilne pravice
in še niso vpisani v splošni volilni imenik, živijo pa na
območju KS Trnovska vas.
7. člen
Referendum bo v nedeljo, dne 12. 2. 1989, od 6. do
18. ure na glasovalnih mestih, ki jih določi z odločbo
volilna komisija pri KS Trnovska vas. Na referendu-
mu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
TRNOVSKA VAS
GLASOVNICA
za referendum, dne 12. februarja 1989
za uvedbo posebnega samoprispevka za sofinancira-
nje izgradnje zdravstvene postaje v Trnovski vasi
glasujem
»PROTI« »ZA«
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«,
če se strinja z uvedbo samoprispevka, »PROTI« pa
obkroži, če se z uvedbo posebnega samoprispevka ne
strinja.
Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Trnovska
vas.
8. člen
Za postopek o glasovanju pri izvedbi referenduma
se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah
delegacij in delegiranju delegatov v skupščine DPŠ.
Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna
komisija KS Trnovska vas. Sklep o uvedbi samopri-
spevka sprejme na podlagi poročila volilne komisije
KS o uspešnem izidu referenduma skupščina KS.
9. člen
Za zbiranje sredstev posebnega samoprispevka je
odgovoren svet KS in odgovarja, da se zbrana sred-
stva uporabljajo za namen, katerega določa ta sklep.
Zavezance, ki ne bodo redno izpolnjevali svojih
obveznosti v določenem roku po 4. členu tega sklepa
bo KS predala \ izterjavo in jim zaračunala vsako-
kratne zakonite zamudne obresti.
10. člen
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši od-
bor samoupravne družbene kontrole, ki o ugotovitvah
vsaj dvakrat v času trajanja samoprispevka poroča na
zboru občanov in skupščini KS
11. člen
Denar se nakazuje na posebni žiro račun KS Tr-
novska vas pri SDK Ptuj št. 52400-842-041-S20I.    •
12. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Stev.: 014-10/89
Datum: 19. januar 1989
Predsednik skupščine KS
Franc POŽEGAR, s. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg t/l. Tiska časopisno
grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
TEDNIK ~   j^""^'' ^^^^
»Angelca«
na Polenšaku
Na Polenšaku, v kraju, ki je s
svojimi turističnimi prizadevanji
posebej poznan po vsakoletnem
prazniku žetve z razstavo kruha,
peciva in pogač, imajo od neda-
vna tudi zasebno prodajalno z
mešanim blagom. V domači hiši
sta jo uredila Angelca in Boris
Šegula. Poprej je bila tam proda-<
jalna  Timinega tozda  Klas iz|
Maribora, zdaj pa je družbeno;
trženje zamenjala zasebna trgov-
ska pobuda.
Angelca Šegulova, po njej nosi
prodajalna tudi ime, je bila do-
slej zaposlena kot blagajničarka
v mesnici ptujske Perutnine. Pra-
vi, da bo mogoče kupiti pri njej
skoraj vse, kar sodi v prodajalno
takšnega tipa. Večje količine na-
ročenega blaga bodo dostavili
tudi na domove svojih kupcev. V
skrbi za čisto in zdravo okolje
imajo v prodajalni papirnate
vrečke in ne plastičnih.
Novo zasebno prodajalno na
Polenšaku je z izbranimi beseda-
mi in rezanjem vrvice izročil
oskrbovalnemu poslanstvu
Franc Pisanec, predsednik sveta
KS Polenšak. Med številnimi go-
sti in potrošniki je bil tudi Tone
Ceh, podpredsednik izvršnega
sveta Skupščine občine Ptuj. No-
(Z leve) — Angelca, Nada in Boris v lepo urejeni zasebni prodajalni na
Polenšaku.
vi zasebni poslovodkinji Angelci,
prodajalki Nadi Šorijevi in Bori-
su Šegulu, ki se sicer ukvarja z
avtoprevozništvom,   je   zaželel
uspešno trženje in vsestransko
kakovostno oskrbo l-judi na tem
delu Slovenskih goric.
Besedilo in posnetek: JOS
mim
Dan lutkarjev
V Ormožu so se 19. januarja srečali lutkarji v okviru že tradicio-
nalnega dneva lutkarjev ormoške občine. Predstavilo se je deset sku-
pin in krožkov iz osnovnih šol ormoške občine, ormoškega vzgojno-
varstvenega zavoda, ptujskega vrtca in lutkovna skupina Delavskega
prosvetnega društva Svoboda iz Ptuja.
Srečanje je organizirala ormoška Zveza kulturnih organizacij.
Predstave so si ogledali učenci prvih in drugih razredov, malčki iz os-
novne šole, prišli pa so tudi tretje- in četrtošolci. »MG
ORMOŽ
Bogat počitniški živžav
Tudi v ormoški občini pripravljajo za šolarje bo-
gat počitniški program. Pričeli so ga v ponedeljek,
23. januarja, končali pa ga bodo v petek, 3. febru-
arja. V telovadnici osnovne šole Stanka Vraza po-
teka od torka, 24. februarja, rekreacija, v prostorih
ormoške osnovne šole pa bo delal videoklub.
V knjižnici bodo pripravljali dramske, likovne
in zabavne programe, tudi plesali bodo. Organizi-
rali pa bodo tudi tekmovanja Pokaži, kaj znaš. V
drugem počitniškem tednu bodo šolarji lahko ple-
sali tudi v telovadnici osnovne šole Ormož.
Podobno kot v prejšnjih letih pripravlja počitni-
ške aktivnosti več organizatorjev, povezovalno
vlogo pa so zaupali občinski konferenci mladih.
Nekaj ormoških osnovnošolcev pa bo pet poči-
tniški dnevov preživelo na Gozdniku v zasavskem
hribovju. Njihovo zimovanje je organiziralo ormo-
ško planinsko društvo in šolsko športno društvo
osnovne šole Ormož. .Šolarjem seje pridružilo tudi
nekaj srednješolcev in vodnikov. Glede na to, da
je letos snega zelo malo ali skoraj nič, se bodo na
Gozdniku kljub temu dobro imeli. Pripravili so
pester program bivanja. Spoznavali bodo hojo po
nizkogorski planinski naravi, najbolj pa si vsi želi-
jo, da bi lahko smučali.
Zimovanje v zasavskem hribovju stane dvesto ti-
soč dinarjev.«
MG
Pihalni orkester
s tridesetletno tradicijo
ORMOl
Ustanovitev moškega pihal-
nega orkestr- pada z ustano-
vitvijo gh' . .3le. Svoj pihal-
ni orkester pa je mesto imelo tu-
di že prej, vendar njegovo delo
ni bilo stalno.
Ima 48 članov, v glavnem
srednješolcev in študentov. Lani
je nastopil petnajstkrat, največ-
krat pred domačim občinstvom.
Posebej toplo so jih Ormožani
nagradili za novoletni koncert.
Predstavili so stare melodije, ki
jih ljudje radi poslušajo. Dvora-
na doma kulture je bila nabito
polna. Novoletni koncert so po-
novili že tudi na Kogu, februarja
pa naj bi se predstavili še v Pod-
gorcih.
Novoletne koncerte pripravlja
ormoški pihalni orkester že
enajst let. Na desetem koncertu
so javno objavili, da zaradi mate-
rialne stiske ne bodo več koncer-
tirali. Njihov poziv so razumeli v
delovnih organizacijah, zlasti še
v Tovarni sladkorja, v družbeno-
političnih organizacijah in v
Zveznih kulturnih organizacijah.
Zbrali so dovolj denarja za na-
kup novih uniform in nujno po-
trebnih instrumentov.
Dirigent Slavko Petek pravi,
da bo tako plodna, kot je bila
lanska sezona, tudi letošnja. Na
občnem zboru so trinajstega ja-
nuarja že sprejeli program nasto-
pov za letos. V mestu in okolici
se bodo oglasili ob že tradicio-
nalnih dneh (prvem maju, praz-
niku krajevne skupnosti, ob de-
lovnih zmagah in drugih prilož-
nostih). Načrtujejo še promenad-
ne koncerte, nekaj nastopov zu-
naj občine, nestrpno pa pričaku-
jejo julijski nastop v pobrateni
občini Vrnjačka Banja.
Že v kratkem pa bodo Ormo-
žane znova presenetili — na slo-
venski kulturni praznik se bodo
oglasili s fanfarami z grajskega
stolpa. Predstavili bodo priredbe
slovenskih ljudskih pesmi. S fan-
farami so se prvič oglasili pred
tremi leti. MG
V programu novoletnega koncerta so sodelovali tudi plesalci: Tomaž
Bolcar, Fabijana Lah in Barbara Krajnc, Simona Rakuša pa je pela.
(Posnetka: Ema Žalar)
Verin modni kotiček
Zimske počitnice še ne bodo minile, pa se bo že
puslovalo. Kako lepo Je na tem našem svetu sami
prazniki!
Sle si že naredili svojo masko ali se sploh ne boste
maskirali.' Prav bi bilo. da se vsaj malo našemite.
saj Je naš lepi Ptuj znan po maskah. Čez kurenta ga
seveda ni. a ker vsi ne moremo hiti kurenti, si oglejte
nekaj idej za hitro maskiranje.
Gotovo ste že slišali za novo filmsko upodobitev
opere Carmen Georgesa Bizela. V svetu žanje veliko
uspeha in ravno v tem filmu Je veliko lepih kostumov,
primernih za maskiranje. Tu so sama Carmen. fore-
ri. plesalke in plesalci jlamenka . . .
Tudi film Poslednji kitajski cesar Je vzbudil precej
pozornosti, vendar Je takšne kostume zelo težko izde-
lati, saj so za izdelavo potrebni posebni in zelo dragi
materiali. Če pa le mislite biti »poslednji cesar«, ne
pozabite, da Je cesarska barva rumena.
Vaša Vera
Plesalca flamenka. Ve pozabite na kastanjete.
Carmen mora vsekakor bitj \ rdeče-črni obleki. To
je moja Carmen, ne filmska.
I Z novoletnega nastopa.
KATJA ŠPUROVA
VRTEC V JERUZALEMU
Kronika nekega učlovečenja
Kronist je zapisal     na peti strani svoje kronike:
»Cicibani v aprilu potujemo po prvi mladinski progi Brčko—Ba-
noviči.«
Vsi še ne poznamo vlaka. Temo si še zmeraj preganjamo s smo-
lenkami in svečami. V naši igralnici pa vseeno potujemo po železniški
progi, ki sojo ustvarile mlade roke: med Brčkim in Banoviči tja in na-
zaj .. . In upamo, da ne bodo drugi zgradili vseh cest in prog, tudi mi
bi radi gradili, ko bomo zrasli.
Zdaj torej rastemo in se veselimo, če smo danes napravili daljši
korak naprej kakor včeraj.
Zdaj, ko se narava prebuja, nekateri otroci dolgo hodijo do vrtca.
Na vsakem koraku jih kaj zadrži: sveža krtina, ki se še giblje, ker je
krt pod njo še na delu: žaba, ki je skočila iz mlake; trata ponuja prve
vijolice , . .
Tako nam je v enem od teh dni delovodja s posestva v poznem
dopoldnevu prignal dva dečka, ki ju je našel pod mostom. Bil je na
konju, konj bi moral čez most nad potokom, pa se je pred mostom
ustavil in ni hotel naprej. Delovodja je razjahal in pogledal pod most
— tam sta čepela dečka in se igrala ...
Da bi jih zjutraj hitreje privabili v vrtec, smo kupili tricikl. Prvi
dan si ga lahko samo od daleč pogledajo.
»Tole je naša najlepša igračka,« jim pravim, ko smo vsi zbrani
okoli njega. »Zdaj pa poslušajte! Tisti, ki bo jutri prvi prišel v vrtec,
se bo smel igrati z njim. Si boste zapomnili?«
Čeprav ga požirajo z očmi, se ga danes še ne smejo dotakniti.
Zjutraj pa je ura štiri, ko me že zbudi rahlo trkanje na vezna vra-
ta. Bolj je podobno praskanju mačke kot pravemu trkanju, zato se ne
zmenim zanj. Ko pa le ne odneha, odprem okno in pogledam dol.
»Kdo je tako zgodaj?« vprašam, ker ne vidim do veznih vrat.
Dosežejo me tanki otroški glasovi:
»Mamica ... mi smo prišli, rekli ste, ka se bomo lehko vozili« '
Ko pridem dol in odprem vrata, zagledam tri drobne deške po-
stavice, tri pare svetlih, prosečih oči . . . •     t r
Ko proti večeru spremljam otroke domov, se vsi gnetejo okoli
mene, vsi bi me radi držali za roke. Najbolj pa sili k meni Bisera. Ob-
zirno jo odrinem in zaboli me njen očitajoči pogled. A ne sme me bo-
leti, otroci me sprašujejo, vsak bi mi rad kaj povedal. Nežika se po-
hvali: . '
»Moja mama že tudi tak lepo zloži obleko, pa jo dene pod voj-
kiš.«
»Zakaj pa pod blazino?« jo vprašam. i
34. nadaljevanje
»Ja ... ka se ne bi zažvekala.«
»Hočeš reči pomečkala?« ji ponudim drugo, meni bolj razumlji-
vo, njej pa tujo besedo. »Kadar jemo, žvečimo, obleko pa pomečka-
mo. veste, otroci?«
»Moja mama že ve reči juha, ne reče več župa.« pohvali svojo
mater Tonček. Tudi Pepček bi rad pohvalil svojo mamo:
»Moja mama ne reče več šporhet - zaj že zno reči štedilnik,« in
pove novo besedo s širokim prleškim ejem.
Zdaj sem jaz na v rsti, da kaj povem, preden se bomo na razpotju
razšli:
»Otroci, kaj pa, če vam mama da večerjo, ji rečete hvala? Ce pa
\i mami ali očetu kaj dajete, jima rečete izvoli ali prosim? Pa tudi ma-
mo naučite, da bo tako rekla, če komu kaj daje.«
Zefika me svetlo pogleda:
»Mamica, jaz mojo mamo že dugo vičin, naj mi reče hvala, dere
mi prinese juho.«
»Nisi me dobro razumela, Zefika!« se zasmejem.
»Moja mama pa še sploh provi gut, namesto ka bi rekla grlo,«
potoži Marica. A že me lovi za roko Borkova:
»Mamica, vas ne bolijo noge?«
Gotovo se je spomnila, kako večkrat potožim, da imam težke no-
Vidim, da bi mi Lahov rad nekaj povedal, pa ne pride do mene.
Potegnem ga k sebi, pa mi veselo zaupa:
»Mamica, zdaj se bodo naša babica skoro pripelali v vrtec!«
To je zares velika novica! Še ena trdnjava bo padla — ena naj-
bolj trdnih. Ali je mali vnuček vendarle tako omehčal babico, da nas
bo obiskala?
Na razpotju smo. Do viničarij ni več daleč. Pomahamo si in z Bi-
sero se naposled primeva za roke.
Cez naše dvorišče gre pot v cerkev. Da bi mlade zadržali pri nas,
smo nabavili nogometno žogo. In ko ljudje ob nedeljah odhajajo k
večernicam, se mladi čedalje pogosteje ustavljajo pri nas. Med njimi
so tudi znani pretepači, ti so zdaj v brcanju žoge odkrili novo, mika-
vno igro.
Med igro tudi drugače vplivamo nanje. Petru, ki med smehom
razkazuje svoje nagnite zobe, svetujem, naj si jih da popraviti.
»Tudi bolj čeden boš potem,« potrkam na njegovo samoljubje.
»Ce pa boli,« se izgovarja. ,
»Tak pretepač, pa se bojiš zobarjevega svedra!« ^
Ko pa je poklican k naboru, pride zvečer pod naša okna in me
pokliče.
»Kaj je. Peter?«
»Ne grem k Haniki po pušic,« pravi v zadregi.
»Vi mi ga dajte, saj ven, ka bote vi gledali na Haniko . . . noža pa
ne vzemem več v roke!«
Iz ust se mu zabliska. vidim, da ima bele, popravljene zobe.
»A, si le šel k Rajhu! Vidiš, tako je prav,« ga pohvalim.
»Na vašo besedo sen si da popraviti zobe, zaj sen van hvaležen.«
Zadovljen odide z mojim šopkom na zavihku suknjiča. Ko gre
po Babjem klancu navzdol, veselo zavriska . . .
Otrokom razodenemo še eno skrivnost: Prvi maj je praznik — ce-
lo največji praznik — vaših očetov in mamic! Vseh ljudi, ki delajo,
najbolj pa tistih, ki težko delajo . . . Vsa domovina ga praznuje.
Mi za ta praznik znova potujemo, z zastavicami v rokah, potuje-
mo med goricami v Šamac in Sarajevo, tam mladi gradijo še eno pro-
go, medtem ko mi rastemo. Bomo zrasli dovolj hitro, preden bo vsa
naša domovina zgrajena? . . .
Med goricami gre dolg sprevod, s cvetjem okrašeni vozovi, vsa
mehanizacija posestva, vsi delovni ljudje naše okolice.
To je naš prvi I. maj, domovina ga praznuje že tretjič v svobodi!
Otroci si zavzeto ogledujejo stroje, ki si jih je posestvo izposodilo od
strojne postaje.
Poigravajo se z njihovimi imeni: traktor . . . buldožer . . .
In deček, prvošolček, navdušeno opiše svoji tovarišici Liji:
»Prvi je korakal tovariš Buldožer . . .«
»Kako tovariš buldožer? Kako boš to popravil?«
»Gospod Buldožer!« Nadalj.nanje prihodnjič
6 - IZ NAŠIH KRAJEvi
26. januar 1989 - TEDNIK
ORMOŽ
Nastop mladih
glasbenikov
v domu kulture v Ormožu so 19. januarja nastopili učenci glas-
bene šole. Gre za tradicionalen nastop mladih glasbenikov ob koncu
prvega polletja. Nastopilo je več deset učencev, za njihov nastop pa
so se odločili v prejšnjem tednu, ko so za starše organizirali predstavi-
tve učencev.
Ormoško glasbeno šolo trenutnem obiskuje okrog 150 otrok v in-
strumentalnem pouku, trideset pa jih imajo v mali glasbeni šoli in pri-
pravnici.
Kot je povedal ravnatelj glasbene šole Slavko Petek, si najbolj
želijo novih prostorov in več denarja. Podobno kot druge glasbene šo-
le dobijo od občinske izobraževalne skupnosti le toliko denarja, da
pokrijejo osebne dohodke učiteljev in amortizacijo. Materialni stro-
ške in stroške administrativno-tehničnih delavcev pa pokrivajo iz pri-
spevkov staršev. Zaenkrat jih rešujejo majhni materialni stroški.
Kadrovsko so zadovoljivo zasedene, skupaj z ravnateljem glasbe-
no izobražuje ormoško mladino devet učiteljev. Potrebovali bi še uči-
telja za kitaro. Ta instrument je vedno bolj popularen, poleg tega pa
je tudi najcenejši. Po tem, koliko otrok obiskuje glasbeno šolo, je or-
moška občina na vrhu v regiji, saj je v glasbeno šolo vključenih 6,5
odstotka otrok.
Idejni načrt za nove prostore glasbene šole — te naj bi uredili v
stari osnovni šoli ob Ptujski cesti — so že pripravili. S katerim denar-
jem jih bodo uredili, pa še ne vedo.
Glede na vse se težave ormoške glasbene šole, o njih je razpra-
vljal tudi občinski izvršni svet, zelo počasi rešujejo. MG
Mirko Prelog zmagal
v Spuhlji
v odlični organizaciji šahovske sekcije Spuhlja je bil konec de-
cembra izveden I. novoletni nagradni hitropotezni šahovski turnir.
Na njem je sodelovalo 16 igralcev, med katerimi je v konkurenci zma-
gal Mirko Prelog, član ŠS Spuhlja, z 12 točkami, 2. Tomo Viher 11,3.
Branko Rot 11,4. Boris Žlender 10,5, 5. Matjaž Plajnšek 8,5 točk itd.
Vseh možnih 15 točk je osvojil sicer M K Janko Bohak, član ŠD
Ptuj, ki pa je nastopil izven konkurence, saj so v konkurenci lahko
igrali le igralci do 1. kategorije.
Turnir je vzorno vodil regionalni šahovski sodnik Jože Voglar.
Prvi trije so prejeli pokale, vsi uvrščeni do 5. mesta pa bogate prakti-
čne nagrade. Razveseljivo je dejstvo, da seje turnirja udeležilo veliko
število mladih talentov, med katerimi velja posebej omeniti II-letne-
ga Matjaža Plajnška, ki se je uvrstil na 5. mesto in s tem dokazal, da
se lahko rrieri tudi z izkušenejšimi igralci.
Član ŠS Spuhlja so se odločili, da bo v bodoče ta turnir tradicio-
nalen in bo odigran eno zadnjih dveh sobot v decembru.
Silva Razlag
Zmagale ekonomka
v torek, 27. decembra, je v telovadnici SŠC potekalo odbojkar-
sko prvenstvo za dekleta. Svoje moči so pomerila dekleta družboslo-
vne, ekonomske in kmetijske šole. Igra je bila dokaj zanimiva in v
njej ni manjkalo dobrih akcij. Po pričakovanju so zmagala dekleta
ekonomske šole, ki so z 2:0 premagala tako kmetijsko kot družboslo-
vno šolo. Drugouvrščene družboslovke pa so uspele premagati le
kmetijsko šolo z 2:1. Povratna tekma bo aprila in tudi takrat se bodo
pomerile naše najboljše odbojkarice.
KK in TM
Javni predlog sporazuma
dokončne ureditve
VIČAVSKE POTI
za občane-pešce
in prijetne goste
v zdravi naravi oh Dravi
v prenovljenem kopališkem.
zdraviliškem mestu Ptuju.
DOGOVOR STROKOVNI
NAJ SKLENEJO IN IZVRŠIJO
naše skupnosti domače:
Komunalna in občinska,
krajevna in mladinska.
turistična in socialistična j
zavestna skupnost. |
NAGRADA za uspešno delol
naj bodo naše slastne
domače pogače. \
POGOVOR naj skliče:
Izvršni svet skupščine
OBČINE PTUJ
Predlagamo
že večkrat zbrani občani.    \
Pravi človek na pravem
mestu
Ob vstopu v novo leto je bilo napisanih in izrečenih veliko lepih
želja, želeno veliko sreče, zadovoljstva in poslovnih uspehov. Vendar
pa zame samo datum ne pomeni prelomnice iz starega v novo. Stanje
terja globlje spremembe, še posebej pa na gospodarskem področju.
Sama zakonodaja, pa če je še tako poplemenitena, ne rešuje krize.
Samo majhen primer: po zakonu se ne sme krasti, pa kljub temu
kradejo. ^
Obrat v tržno gospodarstvo vidim v demokraciji na področju go-
spodarskih odnosov. Administracija ne rešuje problemov. Imamo do-
volj mladega, izobraženega kadra, med katerim ne manjka niti dok-
torjev znanosti za razna strokovna področja. Tem bi bilo treba prepu-
stiti odločanje in vodstvo.
Zato se zamislimo ob geslu: Pravega človeka na pravo mesto in
najprej pomislimo, kdo je pravi človek!
Maks Bračič,
upokojenec Delte
Lovska sreča
stoletja
Kljub hitremu tempu življenja
si še najdejo ljudje čas in urico
ali dve na dan zavžijejo še preo-
stali del nespremenjene lepote
narave ob gojitvi ali gojitvenemu
odstrelu divjadi.
Tako si je našel čas lovec AV-
GUST KANDRIČ, član LD Vc:
lika Nedelja, in se odpravil v na-
ravo.
Dan v prvem tednu lanskega
decembra, ki si ga bo dobro za-
pomnil, seje počasi bližal koncu.
Pihal je mrzel veter, vendar po
snegu še ni dišalo. Odločil se je
in odpravil na lov v tako imeno-
vani lovni revir Vodovod. Name-
raval seje posvetiti odstrelu mla-
diča srnjadi, da bi s tem pomagal
Ob uplenjenem divjem prašiču
izpolniti odstrelni plan naše lov-
ske družine za srnjad.
Ko se je povzpel na visoko sa-
mostoječo prežo, je čez nekaj tre-
nutkov zaslišal šumenje v rušev-
ju. Opazil je, da se za njim nekaj
premika. Postalo mu je sumljivo
in je vso pozornost posvetil pre-
mikajoči se senci. Že čez nekaj
trenutkov je prišel počasi na
plan divji prašič.
V prvem trenutku je presene-
čen obsedel in zastal mu je dih.
Vprašal se je, ali je to mogoče.
Vendar je bilo presenečenja hitro
konec, in ko se je divji prašič po-
časi približal na strelno razdaljo,
se je hitro odločil. Zagrmel je
strel. Žareči plamen je siknil iz
ustja cevi in v ognju je obležal
113 kg težak merjasec.
To je do sedaj najtežji uplenje-
ni prašič - merjasec v LD Veli-
ka Nedelja, saj je divji prašič
prehodna divjad naših lovnih re-
virjev.
Prav tako mu je bila boginja
lova DIANA naklonjena pred le-
ti, saj je uplenil fenomen narave.
tako imenovano »BELO SR-
NO«. Uplenil jo je v našem le-
pem delu lovišča v OTOKU. Se-
daj so tam namesto širnega goz-
da orne površine. Melioracija je
naredila svoje, zaščitnih vetro-
branskih pasov in remiz pa ne,
predvsem za malo divjad. Spra-
šujem se, do kdaj bomo še tako
Avgust Kandrič ob pred leti uplenjeni beli srni
malomarni in površni do narave
in vseh njenih lepot.
Ne tako redki tega ne vidijo,
tavajo skozi ta občudovanja
vredni svet in ga po malem, ven-
dar vztrajno uničujejo. Temu bi
se morali mi lovci, združeni z
vsemi dobrimi gospodarji, upreti
s klicem: Spoštujmo naravo in
njene vrednote, da bomo lahko
mi in naši nasledniki še uživali v
lovskem zadovoljstvu. Režemo si
vejo, na kateri sedimo, in to tako
temeljito, da bomo, če tako na-
daljujemo, lahko fazane, zajce,
da sploh ne govorimo o jerebi-
cah, opazovali le v živalskih vrto-
vih.
Avgust Kandrič je član LD Ve-
lika Nedelja že od leta 1960, ven-
dar je to njegova največja trofe-
ja. Seveda pa mu je najdražja ta-
ko imenovana bela srna, ki pre-
parirana krasi neko stanovanje,
saj se upleni v vsakem stoletju
morda le ena.
ANTON KACE
alkoholikov v Ormožu
Nekaj dni pred novoletnimi prazniki je bi-
la 9. skupščina KZA v Ormožu, ki uspešno
deluje že vrsto let in trenutno šteje 38 članov.
Vsa leta ga uspešno vodijo ter s svojim zna-
njem in izkušnjami pomagajo reševati prem-
noge človeške stiske trije terapevti; za to delo
se jim vsi člani kluba iskreno zahvaljujemo.
Za kulturni program so poskrbele tovariši-
ce in otroci ormoškega vrtca. S svojo igrivost-
jo in dobrosrčnostjo so v naših srcih obudili .
upanje v lepše in vrednejše življenje. Tudi
njim najlepša hvala za vložen trud in enkra-
ten nastop.
Večletnim abstinetom kluba so bila pode-
ljena priznanja v spodbudo za njihovo na-
daljnjo abstinenco.
Iz poročila o delu in življenju kluba in iz
razgovorov z večletnimi abstinenti je bilo raz-
brati, da alkoholizem ni samo ciroza jeter, ni
samo razkroj družine in prizadetost delovne
skupine, temveč ustrezna prizadetost vse
družbe ter da kompleksno socialno-psihiatri-
čno zdravljenje alkoholikov ne obsega le
zdravljenja posameznega alkoholika v klubu,
temveč vse njegove družine, njegovega delov-
nega in širšega okolja.
Stopamo v tretje tisočletje in si kot družba
še vedno zatiskamo oči pred zdravljenjem al-
koholizma, ki nam iz dneva v dan vse bolj
uničuje osnovno družbeno celico — DRUŽI-
NO, katere pristnosti, topline in integritete
nam do sedaj ni bila sposobna trajno nado-
mestiti niti znanost, še manj magija.
Člani kluba si vse bolj prizadevamo, da bi
na naši lestvici duhovnih vrednot ponovno
dobila vodilno vlogo osebna sreča, toplina
doma in harmonija družine. Trudimo se za
vrnitev k človeku, na katerega je naša sko-
merciolizirana družba skorajda že pozabila.
Da je temu tako, nam zagotavlja že bežen po-
gled v naše osnovne šole, katerim smo zaupa-
li najnežnejša in najprožnejša leta svojih
otrok, a se njihovi ravnatelji, ki naj bi bili pe-
dagoški vodje šole — svetovalci našemu
otroku, vse bolj kot za kvaliteten znanstveni
in duhovni razvoj otrokove osebnosti (zapo-
slovanje strokovnih teamov) trudijo za zuna-
nji videz — materialno plat šole, kar je seve-
da veliko lažje kot končati visoki ali podi-
plomski študij in z njim prispevati h kvaliteti
pouka in svetovanju otrokom. Minili so časi,
da bi lahko odgovorni za tako politiko v os-
novnem šolstvu zapečatili to debato z osveš-
čenimi starši z besedami »le čevlje sodi naj
kopitar«, ali s pravljico o pomanjkanju de-
narja; .prej bi verjeli morebitni kruti resnici
— bojazni pred znanjem visokoizobraženih
svetovalnih delavcev, ki bi po mnenju mno-
gih zasenčili pedagoški lik ravnateljev.
Naj obračamo zakon o osnovni šoli kakor-
koli že, vedno po vzgojni plati pridemo do
sklepa, da naj bi učitelji longitudinalno
spremljali razvoj našega otroka in mu skupaj
s strokovnim teamom poskušali pomagati —
mu nuditi kanček topline VSAJ takrat, kadar
mu le-te (ne po lastni krivdi) zmanjkuje v do-
mačem ognjišču. Napotitev našega malega
šolarja z njegovo bolečino v center za social-
no delo je velikokrat samo še »post festum«
njegove nesreče.
Zakaj morda na nepravem mestu izzivam
politiko osnovnih šol? ZATO, ker kadar od-
pove družina, bi morala biti šola s svojo stro-
ko prva, ki bi se — zaradi otroka — z razu-
mevanjem odzvala bolečemu otroškemu kli-
cu »NA POMOČ« in se šel^potem, če bi bi-
lo potrebno, obrnila po nasvet ali pomoč na
druge ustanove.
Kdaj in zakaj premnogi otroci kličejo po
takih srečanjih, nam poskušata razložiti se-
stavka; Utrinki iz življenja z možem alkoholi-
kom in Moj oče danes.
j. t.
Kdaj pride »pravi« dedek Mraz
Konec decembra je za vse poseben čas,
čas, ko se vsak s svojimi občutki spominja
starega leta, pa tudi čas, ko vsi z novim upa-
njem in novimi željami pričakujemo novo.
Za naše najmlajše pa je ta čas hkrati tudi pra-
vljičen. Pričakujejo namreč dedka Mraza.
Nadvse priljubljenega dedka Mraza, katere-
ga so željno pričakovali tudi otroci v ptujski
občini. In kakšnega so pričakali?
K pisanju tega članka me je spodbudila
negativna kritika staršev o letošnjem ptuj-
skem dedku Mrazu, pogojena z razočara-
njem otrok po večini krajevnih skupnosti.
Zbirala sem mnenje staršev in želela ugotovi-
ti utemeljenost takšne kritike. Ostala sem
ogorčena. Zakaj? Nekateri ptujski organiza-
torji so namreč v kostum dedka Mraza obla-
čili ženske, nekateri celo otroke, nekemu
dedku Mrazu pa seje tako mudilo, da ni imel
časa deliti daril. Delil jih je »neki« tovariš.
Eden izmed staršev mi je na pol v šali na pol
zares dejal, da je ta tovariš predstavljal
spremljevalca dedka Mraza, vendar ne sne-
žinke, temveč medveda (med porcelanom).
Če zamižim na eno oko, trpim nepopoln
kostum, pa nikakor ne moremo dopustiti, da
dedek Mraz govori s slabo prikritim sopra-
nom in da darila deli nepoklican človek. Ob
teh prireditvah je tako vsem ostal v ustih gre-
nak priokus, in posledica tega je negativna
kritika. Iskala sem vzrok za takšno farso. Ve-
čina organizatorjev bi dejala: premalo finan-
čih sredstev. Toda tovariši, ali morate zapira-
ti denarnico vedno takrat, ko gre za naše
otroke? Glavna oseba na teh prireditvah je
dedek Mraz in ne darilo. Kot organizatorji,
pa čeprav slabi, bi to morali vedeti. Otrokom
bo namreč ostal v spominu dedek Mraz —
kakšen je bil, kaj je povedal ne pa da mu
je prinesel napolitanke in vrečko bonbonov.
Našim malčkom bi morali nuditi »pravega«
dedka Mraza, pa čeprav bi od njega dobili
samo en bonbonček. Naši otroci so bili letos
s klovnastim dedkom Mrazom opeharjeni za
lepe spomine na otroštvo.
Sprašujem se, ali v ptujski občini ni bilo
moškega, ki bi lahko dostojno zastopal to
vlogo. Ali je kriva le nesposobnost organiza-
torjev? Povprašala sem tovariša Marjana Liz-
zija, ki je s pozitivno kritiko odigral to vlogo
lani in predlani, zakaj ni bil dedek Mraz tudi
letos.
»Svetom krajevnih skupnosti občine Ptuj
sem že novembra lani poslal pisno ponudbo
za vlogo dedka Mraza. Žal nisem prejel no-
benega odgovora. Ugotovil sem, da za mojo
ponudbo niso zainteresirani, da mrzlično iš-
čejo nekoga drugega in so tako prezaposleni,
da bi mi poslali vsaj negativen odgovor. Trdi-
tve, ki jih sedaj širijo nekateri organizatorji,
da sem bil zaseden, so laži. Prav tako sem se
dogovarjal z direktorjem Komunalnega pod-
jetja kot enim izmed organizatorjev o treh
nastopih pred blagovnico, ki bi mi jih uskla-
dili z nastopi za otroke po krajevnih skupno-
stih. Vendar je vse ostalo le pri besedah. Sko-
da, saj kratko vedno potegnejo naši otroci.
Glede vloge dedka Mraza pa takole: brez-
pogojno jo mora odigrati moška oseba z ne-
koliko daru, da zna vzpostaviti stik z otroki.
Oni pričakujejo dedka Mraza, ne babice
Mraz. Prav tako mora darila deliti dedek
Mraz; on jih je prinesel, on jih deli. Letos pa
so bili dedki Mrazi in prireditve postavljeni
na glavo. Zares škoda,« je povedal Marjan
Lizzi.
Toliko o letošnjem (ne)dedku Mrazu. Kon-
čala bom s stavkom, ki mi ga je dejal moj
4-letni nečak ob obisku dedka Mraza. Rekel
je; »Teta, to ni pravi dedek Mraz. Kdaj pride
pravi?« S tem je povedano vse.
VT
TEDNIK - 26. januar 1989
NAŠI DOPISNIKI - 7
KAJ BOM, KO BOM VKl IK?       LE CEML?
Ko bom velik, bom:
Miličnik. Miličniki ustavlja-
jo avtomobile.
Benjamin
.^ofer. Tovornjak bom vozil
po celem svetu. .Spoznaval bom
nove kraje in ljudi.
Tomaž
Aliličnik. Urejal bom pro-
met.
Boštjan
" Avtomehanik. Popravljal
bom avtomobile.
Tihomir
Gasilec. Gasil bom požare.
Iztok
Avtomehanik. Imel bom
svojo delavnico in bom popra-
vljal avtomobile.
Marko
Ko bom velika, bom:
Zdravnica. Zdravila bom
bolne otroke. V bolnišnico bom
hodila v službo.
Simona
— Prodajalka. Prodajala bom
razno blago.
I ris
- Frizerka. Navijala bom lase
in delala lepe pričeske.
Dunja
O svojem bodočem poklicu so
pisali učenci I. d, OŠ Olge Me-
glic.
MOJA VAS NEKOČ
Mamica mi je pripovedovala,
kako so kmetje živeli pred nekaj
desetletji. Spreminjajo se časi in
z njimi tudi delo na deželi.
Nekoč so za prevoz pridelkov
uporabljali vozove z lesenimi in
okovanimi kolesi. Za vleko vo-
zov so bile krave, voli in konji. ,
Kosili so s kosami, potem so z le-
senimi vilami raztrosili redi, da
se je seno sušilo. Čez dan so se-
no večkrat obračali. Ko je bilo
suho, so naredili plaste in jih na-
ložili na voz.
Tudi pšenico so žanjice žele s
srpi in jih v snope povezale s sla-
mo. Nato so snope postavili v
stave, da so se posušili. Ko je bi-
lo suho. so snope naložili na loj-
trski voz. Doma so mlatiči v ske-
denj položili šestdeset snopov in
jih s cepmi omlatili. Zrnje s ple-
vami so prečinili z velikimi reše-
ti, nato pa prevejali z vejalni-
kom. Pozimi pa so z žrmljami, ki
so jih vrteli z rokami, namleli
moko za vse leto.
Njive so orali z živino in plu-
gom na eno brazdo. Koruzo so
sadili z majhnimi motikami v vr-
ste, ki so jih naredili z lesnim ri-
žarjem. Krompir so sadili tako,
da je eden z motiko delal luknje,
drugi pa je spredaj nametaval
krompir. Tudi jeseni so ga izko-
pali z motikami.
Kljub takšnemu delu so se ob
večerih radi veselili. Pozimi so
zakurili v krušne peči. V velikih,
toplih kmečkih izbah so pukali
perje, luščili fižol in bučnice. Ko
so delo opravili, so prepevali in
tudi zaplesali ob slabi svetlobi
petrolejke. Hiše so bile največ-
krat lesene in pokrite s slamo, to-
da življenje v njih je bilo lepo.
Simona Medved,
3. a, OŠ Majšperk
BUŠKA
V soboto sem šel k Igorju, ker
doma nisem imel kaj početi, učiti
pa se mi tudi ni dalo.
Ko sem prišel k Igorju, sem
mislil, da s potepom ne bo nič,
kajti Igor je bil resno zaposlen z
ležanjem na kavču in branjem
nekega stripa. Komaj sem ja pri-
pravil do tega, da vstane. Sla sva
na vrt m se domislila, da bi odšla
drobit kamenje. V garaži sva poi-
skala dve dleti, kladiva in pilo.
Ko sva iskala pripravne kamne,
sem našel zelo lep kamen iz kre-
mena. Mahnil sem s kladivom
po njem in ga razpolovil, toda
drobec mi je brizgnil v čelo. V
nekaj minutah je že zrasla na
mojem čelu kar čedna buška.
Igor je začel preklinjati, čeprav
to ni najbolj olikano. Iz oči so
mu švigale iskre, ob katerih bi si
človek lahko prižgal cigareto,
obrvi pa so mu sršele kakor dve
metli. Končno se je umiril, peljal
me je v kuhinjo in mi pritisnil na
čelo čist nož. Buška je pričela
plahneti. Za tisti dan je bilo naji-
nih dogodivščin konec.
Marjan Pahič,
6. a, OS Cirkovce
Učilnica. Tišina. Na nekaterih
koncih razreda se sliši šepet. Ra-
dirke »skačejo« z ene mize na
drugo. Včasih zaškriplje kak
svinčnik.   Podpiram   si   gla\o.
Dremljem, drugi pa se mučijo s
kontrolno nalogo. Saj res, zakaj
pišemo kotrolke? Za sebe, za
svoje znanje. Zagledam se v ta-
blo. Že zopet ni umita. Datum
na tabli je še iz prejšnjega tedna.
Kakšen dolgčas!
»Lidija!!!« zakriči tovariš. Od
strahu mi pade s\inčnik na tla.
Ko ga pobiram, opažam, da je
zgrizen. Gotovo sem to počela
med računanjem.
»Obrni se naprej!« tovariš kar
naprej in neprestano ukazuje. Ti-
sti nekdo in še veliko drugih se
res obrne naprej. A ne za dolgo,
kajti tovariš sede za mizo in vza-
me v roke časopis. Odpre na
strani, ne vem, na kateri. Najbrž
nekje v sredini. Vse, kar je v sre-
dini, je namreč najboljše. Med
branjem včasih pokuka izza ča-
sopisa. Počutim se, kot bi bila
kakšen razbojnik in me kdo na
skrivaj opazuje. Šepet se zopet
pričenja.
»Četrto nalogo, četrto nalo-
go!«
S svinčkimom vrtam luknjo v
radirko. Zagledam se v kontrol-
ko. Iksi, kvadrati, koreni . . .
Nenadoma mi misli splavajo
daleč drugam. Sama ne vem za-
kaj. Zamišljam si, da sem nekje
na obali in da hodim pod palma-
mi. Na obali so stražarji, ki ne
dovolijo, da bi se obali približali
neki pusti, sivi možje. To so ver-
fjetno iksi, kvadrati in taki po-
dobni dolgočasneži . . . Nekdo
me potegne za rokav (v razredu,
seveda). Ne zmenim se. Sanjam,
sanjam,. . .
»Cin, cin, ciiin . . .« Zvonec
zazvoni. Vzdihnem. Pospravim
peresnico in vrnem sposojeno
ravnilo. Vzamem torbo in kon-
trolko oddam pri tovariševi mizi.
Ko stopam iz razreda, me ne-
kateri zasipavajo z očitki: »Kaj
pa ti sanjaš? Celo večnost te kli-
čem, ti pa ničS Koliko si imela
tretjo? Najprej daš iks na kva-
drat, potem pomnožiš s štiriintri-
deset . . .«
»Mhm . . .« mrmram, čeprav
nimam pojma, za kaj gre.
Sploh se mi ne da misliti.
Torba mi pade na tla.
Vzdihnem in jo nejevoljno po-
berem.
Potopim se v množico, ki hiti
po hodniku.
Jelka Majcen,
8. b, OŠ Velika Nedelja.
MOJ OČE - VOJAK
Vsi vemo, da je v naši domovi-
ni mir, toda kljub temu ima naša
država svojo vojsko, da bi nas
branila v primeru napada.
Ta vojska se pri nas imenuje
JLA in ima svoj praznik 22. de-
cembra. Ima vojake na kopnem,
v zraku in tudi na morju. Moj ati
je služil vojaški rok na Brionih,
in sicer na ladji kot mornar. Več-
krat mi pripoveduje o svojih do-
godivščinah v vojski. Najbolj pa
se spominjam, ko mi je nekega
dne pripovedoval, kako je bilo.
ko je na Brione prišel tovariš
Tito. Takrat je bil moj ati še
mlad fant, in ko bi pioral srečati
to\ariša Tita, se je rajši napotil
po drugi poti in se mu izognil.
Se\eda sem ga vprašal, zakaj je
to storil, toda ni mi znal razložiti.
Gotovo se je bal srečati z njim
tako na samem, kajti Tito je bil
osebnost, ki je ne moreš srečati
kar tako. Vendar mu je še danes
žal, da je zapravil odlično in en-
kratno priložnost. Tudi jaz si
močno želim, da bi spoznal ali
vsaj v živo videl osebnost, kakr-
šna je bil tovariš Tito.
Tudi jaz bom nekoč vojak in
vesel bom, da bom lahko'koristil
svoji domovini, kajti vsi bi mora-
li ravnati, kot nas je učil tovariš
Tito, in se zgledovati po vseh
hrabrih vojakih, ki nas čuvajo ali
so žrtvovali svoja življenja za nas
in za naš boljši jutri.
Andrej Ropič, 5. b, OŠ Videm
pri Ptuju
NAŠA DRUŽINA
Ati, mama in jaz smo družina.
Ati in mama sta bila najprej sa-
ma. Želela sta si otroka in rodil
sem se jaz. Ati in mama skrbita
zame. Včasih se zaradi mene tudi
sporečeta, a prepir hitro pozabi-
mo.
Matej Meznarič,
1. r., OŠ Trnovska vsa
Spomini na prvo polletje. (Posnetek: Martin Ozmec.)
PRVE SNEŽINKE
Zbudila sem se in sonce je že
zablestelo nad vrhovi dreves.
Neskončen beli svet. lesketajoči
se kristali snega in jutranje me-
glice so se vzdvigovali v nebo,
prepredeno z neštetimi sončnimi
žarki, ki so se poigravali na lede-
nih svečah.
Hitro sem se oblekla in odhite-
la iz hiše. Pod čevlji mi je škripal
sneg. Kmalu so prišli tudi sose-
dovi otroci in začeli smo se drsa-
ti. Nato je Petri prišlo na misel,
da bi nekaj ušpičili. Saj so ven-
dar počitnice! Zapodili smo se
po sveže zapadlem snegu. Z dre-
ves so se v oblačkih usipali kosi
snega. Ni ravno prijetno, če ti
sneg zleze za vrat, a kaj zato! Ta-
ko pač je pozimi. Andreju se je
posvetila odlična zamisel: »Na-
redimo si bunker!« je vzkliknil.
Vsi smo bili za to. Z lopatami
smo si na kup znosili veliko sne-
ga in začeli gradnjo. Odločili
smo se za prostor pred hišo in
pričeli zidati gradove. Tu bo
spalnica ... tu dnevna soba . . .
Čeprav smo krepko pljunili v ro-
ke, nam delo ni prav steklo. Po
načrtu naj bi najprej izkopali
rov, nato pa oblikovali sobane.
Matej se je zaril v rov. Ker pa je
bil nepreviden, je z glavo butnil
v strop in sprožil »plaz«. Na sre-
čo se ni nič zgodilo, le vhod je
bil povečan. Rov je naraščal. Ta-
ko sta lahko bila hkrati kar dva v
njem. Z Matejem sva sedaj zače-
la rov širiti v obliki kroga. Nasta-
la je lepa votlina. Pričeli smo
graditi nov rov in ga razširili v
nov prostor. Zunaj pa sta Andrej
in Petra vihtela lopate. Nastajali
so lepi kupi snega. Mateja je že
zeblo v roke, vendar ni popustil.
Andrej pa je nenadoma z lopato
vrgel sneg na bunker. Strop seje
zrušil. Sneg mi je silil za pulover,
rokave in me dušil ter mečkal.
Napela sem vse moči in z glavo
sem bila že zunaj. Videla sem,
kako sta se Andrej in Petra sme-
jala. Tedaj se spomnim na Mate-
ja. Hitro smo začeli odmetavati
sneg in ga rešili. Malo se je jokal,
vendar smo ga kmalu potolažili.
Delovni dan se je končal z ne-
uspehom, a nas ni razžalostil.
Rekli smo si: »Zgradili bonio
nov bunker! Večji in lepši!« Že
nas je poklicala mama. Morali
smo domov. SkuhaJa nam je vroč
čaj, da smo se pogreli.
Se vedno me jezi ta neuspeh,
saj ne vem, ali je bilo krivo gra-
divo ali mi.
Alenka Munda,
7. b, OŠ Gorišnica
IGUBLJENA SVETLANA!
Bila sem še zelo majhna. Ime-
la sem tri, morda štiri leta, ven-
dar pa se še zmeraj spominjam
dogodka, ki se mi je zgodil v mo-
telu v Podlehniku.
»Ati, jaz bi še eno kremšnito,«
sem zaprosila.
»Ne, ker te bo zopet bolel tre-
buh,« je dejal oče. Namrščila
sem se, obrnila staršem hrbet in
se začela umikati po vseh črtah.
»Ne hodi predaleč,« sem še
slišala in odcepetala na WC. V
sebi sem si mislila, da jim bom
že zagodla.
Prišla sem do stranišča in se
splazila skozi spodnjo odprtino
noter, kajti vsa vrata so bila za-
pahnjena. Čakala sem, kaj se bo
zgodilo. Ker mi je bilo dolgčas,
sem si potiho nekaj mrmrala, na-
kar sem zaslišala: »Svctlana, kje
si?« Nisem se oglasila, ampak
sem čakala, kaj se bo zgodilo.
Na pomoč pri iskanju sta prišla
dva natakarja. Eden je dejal, da
se tukaj potikajo Turki, kaj če so
me ukradli. Mama je spustila
krik: »Oh, moje ubogo dete!«
Oče pa: »Ne govorite neumno-
sti, kdo neki bi jo ukradel, goto-
vo je kje tukaj.«
Jaz pa sem čepela na WC'-ju in
komaj zadrževala smeh. Začela
sem klicati: »Mama, oče, tukaj
sem in ne morem ven!« Lahko bi
prišla ven, a nisem hotela. Vsi so
pritekli na WC in mi govorili, ka-
ko naj odprem vrata. Jaz pa sem
mirno sedela na školjki in govo-
rila, da ne gre. Nato se je natakar
domislil, kako bi me rešili. Vzel
je lestev in od zgoraj splezal v
stranišče. Malo jezen mi je odprl
vrata.
Stopila sem ven in začela joka-
ti. Starša sta me objela. Jaz sem
nehala jokati in zopet zahtevala
kremšnito. Tokrat sem jo dobila.
Svetlana Miloševič,
6. a, OŠ Toneta Žnidariča
POZDRAVUEN.
STRAHOPETEC
Bil je lep jesenski dan. Spreha-
jal sem se po gozdu. Dan se je jel
nagibati k noči. Mislil sem se že
obrniti proti domu, pa sem si re-
kel: »Kaj bom doma, saj je še
dan.« Odšel sem naprej. Listje
mi je šumelo pod nogami. Nato
sem se obrnil,- da bi šel domov.
Tedaj pa . . . »Groza!« sem zav-
pil. Ža smreko se je nekaj zgani-
lo. Stal sem kot pribit in čas je te-
kel. Na zemljo je legel mrak. Sto-
pil sem dva koraka naprej. Spet
je zašumelo, vendar glasneje. Po-
gnal sem se v dir, da se je kadilo
za mano. Tedaj pa je izza smreke
stopil oče in se mi začel krohota-
ti: »Ha ha ha! Pozdravljen, stra-
hopetec!« Zagrozil sem mu, češ
bova že obračunala, in jezen od-
šel domov.
Matej Vesenjak,
6. b, OS Cirkovce
NARAVOSLOVNI DAN V PTUJU
Po podrobni pripravi v šoli smo se odpravili na naravoslovni dan
v Ptuj. Ogledali smo si predelavo mleka v ptujski Mlekarni in delo-
vno organizacijo Gradnje.
Ogled Mlekarne je bil zelo zanimiv, saj smo videli, kam potuje
mleko iz naših vaških zbiralnic. Zvedeli smo, kako pasterizirajo in pa-
kirajo mleko, kako izdelujejo sladko in kislo smetano, jogurt, maslo
in polmastni sir ter kazein za lepilo. Vse to opravljajo stroji, delavcev
pa je zelo malo.
Na Gradnjah pa smo si ogledali predelavo lesa. Iz njega izdelu-
jejo različne izdelke: okvire za okna, vrata in drugo. To delo opravlja-
jo mizarji. V tej delovni organizaciji je zaposlenih 33 delavcev, med
njimi tudi ena mizarka. Vsak delavec mora biti zaščiten, da se ob delu
ne poškoduje.
Ta naravoslovni dan je bil zelo zanimiv in tako smo v enem dne-
vu spoznali več različnih poklicev. Rada bi obiskala še druge delovne
organizacije.
Mateja Meznarič,
6. a, OŠ Juršinci
MOJ OČKA JE BIL VZOREN VOJAK
Vsak zdrav moški mora biti vojak. Tudi moj očka je moral v voj-
sko, ko je bil star dvajset let. Najprej je šel v Sombor, čez nekaj časa
pa so ga premestili v Sarajevo. Tam je bil telegrafist. Delal je s tele-
printerjem. To je zelo važen vojaški rod. Telegrafisti morajo vzposta-
vljati vezo z drugimi kasarnami.
Velikokrat je stal na straži. Imel je puško. Ko je bil starejši vojak,
je postal desetar. Njegovi prijatelji so ga imeli radi, ker jim je pri deju
pomagal. Kot vzoren vojak je dobil sedem nagradnih dopustov. Še
danes dela s teleprinterjem kot rezervni miličnik na postaji milice.
Očka se zelo rad spominja dni, ki jih je preživel v vojaški suknji.
Ponosna sem nanj.
Andreja Kline, 4. c, OŠ Franca Osojnika
MOJ PRIJATEU JE DRUGE NARODNOSTI
Moja najdražja prijateljica Blaženka je doma iz daljne Bosne, iz
glavnega mesta Sarajeva. Že od prvega razreda hodiva skupaj v šolo.
Zelo dobro se razumeva. Ko sva na počitnicah v Jugoslaviji, si vedno
dopisujeva. Blaženka mi opisuje Bosno, jaz pa ji pišem z naših izletov
po Sloveniji. Natanko ji opišem naše gore, jezera, kraje. Blaženka ni
bila še nikoli v Sloveniji. Jaz Bosno že malo poznam. Ati mi je veliko
povedal o njej, ker je služil vojake v Sarajevu in Banja Luki.
Ko sva z Blaženko skupaj, se vedno pogovarjava nemško, saj jaz
slabo razumem srbskohrvatski, Blaženka pa moje slovenščine sploh
nič. Pa vendar se zelo dobro razumeva in sva iskreni prijateljici. Obe
prihajava iz Jugoslavije, ona z juga, jaz s severa. Veže naju skupna
vez. Obe se radi vračava v domovino, zaenkrat še samo na dopust. A
očka dostikrat pravi: Kmalu gremo domov, pod rodni krov!
Diana Abraham, Frankfurt
Moji sošolci so različnih narodnosti. Zbrali smo se Jugoslovani,
Turki, Nemci, Marokanci, Amerikanci in drugi. Med seboj se kar do-
bro razumemo. Sčasoma smo se sprijateljili. Moj najboljši prijatelj je
po rodu Marokanec. Zelo dober fant je in dobro se razumeva. Tudi
kakšno norčijo sva že ušpičila skupaj, ampak nič hudega-. Seveda ne
delava samo tega. Pomagava si pri učenju, pa tudi v prostem času se
srečava. Skupaj greva v knjižnico, včasih se sprehajava po mestu.
Upam, da bova ostala prijatelja tudi, ko bova končala šolanje.
Med Marokom in Jugoslavijo so velike razlike v načinu življenja.
Ampak meni ni žal, da sem se sprijateljil ravno s tem fantom. Je malo
temnejše polti, vendar človeka ne smemo soditi po zunanjosti. Jaz se
razumem z njim in sva dobra prijatelja.
Drago Jazbec, Frankfurt
Živim v majhnem kraju Dietzenbach v Zvezni republiki Nemčiji.
Tu imam dosti prijateljic različnih narodnosti. Najbolje se razumem s
Kristine. Ona je Nemka. Skupaj hodiva v šolo. Ko greva domov, se
domeniva, kaj bova delali v prostem času. Kristine je visoka, ima
svetle lase in zelenorjave oči. Poznava se že od tretjega leta. Skupaj
sva hodili v vrtec in zdaj v šolo. Če česa ne razumem, mi razloži — ali
pa jaz njej. V marsičem sva si enaki. Poslušava disko glasbo, radi ple-
ševa, radi sva lepo oblečeni, radi pomagava druga drugi. Kristine je
super prijateljica!
Helena Greflin, Offenbach
Rodila sem se v Nemčiji, tu zdaj živim s starši in sestro. Moji naj-
boljši prijateljici je ime Manuela in je po rodu Nemka. Spoznali sva
se v vrtcu. Najino prijateljstvo je iz leta v leto večje.
Vedno si imava dosti povedati. Druga drugi zaupava vse drobne
skrivnosti. Radi greva na sprehode v gozd. Manuela je dekle vesele ]
narave, in če imam le čas, sem rada z njo v družbi. Sicer sva si po zna- j
čaju zelo rzalični, ampak mogoče se ravno zaradi tega tako dobro ra-^
zumeva. Želim, da bi najino prijateljstvo ostalo trajno in da bi se ved- \
no tako dobro razumeli kot danes.
Tatjana Škraban, Frankfurt
Moja najboljša prijateljica je Španka. Ime ji je Sonia. Njena ma-
ma je Španka, oče pa Francoz. Spoznala sem jo v petem razredu. Se-
daj sva stari štirinajst let. Dobro se razumeva in sva v prostem času
veliko skupaj. Seveda se pogovarjava nemški, saj ta jezik obe razume-
va.
To poletje meje povabila v Španijo, pa me očka ni pustil. In v je-
senskih počitnicah bi šla lahko ona z menoj v Jugoslavijo, pa je njena
mama ni pustila. Tako sva počitnice preživeli ločeno.
V petek smo tri dekleta praznovale rojstni dan: Sonia, Maria in
jaz. Ta skupni praznik je bil lep!
Diana Gajs, Frankfurt
S prijateljem sedim v isti klopi. On je tudi Jugoslovan, iz sosed-
nje republike Hrvatske. Kar dobro se razumeva. Hišo imajo blizu slo-
vensko-hrvatske meje, zato njegovi starši kar dobro razumejo sloven-
ski. Včasih tudi prijatelja naučim kakšno novo besedo. Velikokrat sva
skupaj. Skupaj greva v mesto in si kupiva stvari za šolo ali obleko. V
počitnicah si dopisujeva.
Branko Novak, Frankfurt
Moji prijateljici je ime Patricia. Po rodu je Poljakinja. V prostem
času in v šoli sva veliko skupaj. Včasih me ona nauči kakšno poljsko
besedo, drugič pa jaz njo slovensko. Pri pouku sedi zraven mene, to
pa zato, ker še ni dolgo v Nemčiji in še ne razume vseh besed. Ker sta
si slovenski in poljski jezik malo podobna, ji jaz lahko pomagam. Ta-
ko sem ji postala prva prijateljica.
Beti na Petek, Darmstadt
8 - ZA KRATEK ČAS
26. januar 1989 - TEDNIK
Dober (Jen! Zdi se mi. kc toto leto še hoj noglo skoče kak
prcjšjo. Kumer smo se od dedeka Mraza in storega leta poslovili,
že nam tudi januar rep kaže. Meni se zdi, da so dnevi vure grota-
li, leta pa so .se v mesce spremenla. Saj stori še nesen, smao dugo
sen že na sveti. Iz leta v leto sen hoj plešasti in sivi. Jaz se zato
ne sekiran. Saj ste vena že culi. zakaj smo eni plešasti, drugi pa
z bogato lasuljo na glovi? Če še ne vete. vam moren to povedali.
Tak je bilo: G do je gospod tovariš hogec dela ljudi, je vsen li-
stin, ki so meli lepo ohlikovone glove. pusta ali pa že v srednjih
letih namena plešo, listin, ki so meli zgorjo nadstropje pokvarje-
no ali hoj strokovno rečeno deformirano, pa je bogato lasišče
nasada, da hi z itjim napake pokrije. Vidite, zato tnamo zdaj na
sveti plešaste in čupavce . . . Zaj jaz čista za gvišno ne ven, je to
lak čisla za pri moji duši resen ali ne, samo lak se pač lo po sveti
zgučovle. Imamo pa plešasti še eno smolo pred čupavci: nam se
takoj vidi. če mamo kaj masla na glavi, listi s ta boj vejkimi la-
smi pa lehko tudi maslo skrivlejo. Pravzaprav pa je zdaj maslo
že lak droga, ke se ga splača nekaj tudi na glavi meti, seveda sa-
mo lak dugo, da ti ga doj ne posnamejo kakšni preiskovalci, ra-
ziskovalci in drugi, ki so poklicani za red in disciplino.
Zdaj se lehko že začnete maskiraii za fdšenk. V naši vesi
smo sklenili, da bomo na ptujski korantiji uprizorili kolektivni
odstop zveznega završnega sveta. Meni so zavujpali vlogo prezi-
denta. Če ne bo kakšnih tehničnih ovir od spodaj, zgoraj in s sre-
dine, te ho to veselo pardon žaloigra v treh dejanjih, seve-
da uprizorjena v maskah. Kak ho lo zgledalo, še ne vemo. Treni-
ramo vsaki den, pa nam nikak prav ne uspevle. Vete. je hujdič
posnemali takšno vlado, ki ma lak nemarno ljudstvo, ali pa na
drugi si rani takšno ljudstvo, ki ma tak nemarno in nespol sojdoh-
no vlado. Pa srečno. Vaš LUJZEK.
TEDNIK
- 26. januar 1989
IZ NAŠIH KRAJEV - 9
A. INGOLIČ: ... TEDAJ SEM VIDEL, DA DEKLE NE BERE POVESTI, j
TEMVEČ JO PRIPOVEDUJE... ggg^
V spomin Geri Kostanjevec iz Stojncev
v ponedeljek popoldan (9. januarja 1989)
seje velika množica ljudi spoštljivo poslovila
od znane in priljubljene domačinke Gere Ko-
stanjevec. Takoj potem, ko so njeni sosedje
in sovaščani zvedeli novico o njeni nenadni,
a mirni smrti, so v njen dom začele prihajati
cele vrste prijateljev, znancev, ljudi iz KS
Markovci, vseh tistih, ki sojo poznali kot do-
bro, pošteno kmečko ženo. Ta žalna povorka
je trajala nato še v nedeljo in ponedeljek vse
do pogreba, ko govorniki niso tožili zaradi
njene prezgodnje smrti že lani je dopolni-
la 84 let življenja, polnega, bogatega, morda
celo za 2 taki življenjski dobi , temveč so se
ji predvsem zahvaljevali za njeno prijatelj-
stvo, dobroto; izrekli so ji priznanje za iskre-
no narodno zavednost ter še posebno za nje-
no delovanje na kulturnem področju, ki se
mu je predajala z vsem svojim srcem, z vsem
svojim nedvomno velikim izpovednim talen-
tom. In prav o tem želim tudi sama zapisati
kako m'sel, saj sem se z ustvarjalnostjo po-
kojne Gere Kostanjevec srečevala skoraj ne-
nehno: v šoli, pri delu Prosvetnega društva,
na prireditvah v Markovcih in Zabovcih ter
še kje. Morda najprej zgodbo k naslovu svo-
jega sestavka:
V maju pred 7 leti smo se na OŠ bratov
Štrafela Markovci učenci in učitelji srečali s
pisateljem Antonom Ingoličem (prireditev ob
koncu tekmovanja za bral. značko, ki nosi
njegovo ime); v svojem razgovoru z učenci je
pisatelj kar precej svojih spominov posvetil
nenavadnemu dogodku, ki ga je doživel v
mladih letih v našem Šturmovcu — to je po-
krajini na desnem bregu Drave, kjer imajo
skoraj vsi kmetje iz naših vasi vsaj kak gozdi-
ček, travnik oz. pašnik. Še nezaposlen profe-
sor slovenščine je rad spoznaval nove kraje
in nove ljudi, pa gaje tistikrat presenetila po-
letna ploha, da je moral stopiti pod kap hiši-
ce, ki je nudila zavetje skupini ljudi. Skozi
okence je zaslišal tekočo, v lepem sloven-
skem jeziku oblikovano pripoved - spoznal
je zgodbo o Domnu in se začudil, da prav tu
berejo to znano Jurčičevo povest. Ko pa ga je
radovednost »nagnala« v hišico, je presene-
čen ugotovil, da dekle zgodbe ne bere, tem-
več jo prosto pripoveduje, skoraj dobesedno
in povsem na pamet.
Srečanje z Gero, kakor so jo že od dekli-
ških let v Novi vasi pri Markovcih klicali in
poznali, je pisatelja tako prijetno prevzelo,
da sta postala iskrena prijatelja in ostala to
vse življenje, čeprav se nista pogosto srečeva-
la. Bilo je eno tistih prijateljstev, ko občutiš,
da te nekdo razume, te spoštuje in ceni, a ti
tega ne govori nenehno, temveč morda le od
daleč sledi tvojemu delu in ga včasih bolj,
včasih manj odobrava. Neko pomembno
odločitev v njenem življenju je pisatelj Ingo-
lič celo vpletel v svojo pripoved, včasih sta iz-
menjala kaki pismi . . . Dve teh pisem sem tu-
di sama spoznala. Dan po srečanju z Ingoli-
čem na naši OŠ mi je namreč eden od učen-
cev s ponosom zaupal: »Tovarišica, tista Ge-
ra, o kateri je tovariš Ingolič včeraj govoril, je
moja babica — mati moje mame; živi pa z
nami!« Tako sva se dogovorila, da bo babica
napisala pismo za Ingoliča; to se je tudi zgo-
dilo, priskrbeli smo pisateljev naslov in čez
nekaj dni mi je Gerin vnuk Franc že povedal,
da je babica prejela pisateljevo pismo in da
si bosta odslej spet pogosteje pisala.
Kakšno leto pozneje je Gerino sorodstvo
pripravilo veliko družinsko srečanje na domu
Poljančevih, po domače Fidrehovih, v Novi
vasi. Kot pobudnica in duša tega srečanja je
Gera povabila tudi Antona Ingoliča, a se je z
iskrenim obžalovanjem zahvalil in opravičil
— zaradi težke operacije se je moral odpove-
dati vsakemu telesnemu naporu; njegovo pi-
smo je Gera prebrala vsem zbranim, a ne za-
to, da bi občudovali to njeno prijateljsko zve-
zo, temveč iz spoštovanja do pisatelja.
Pred dobrim letom (26. decembra 1987) so
ljudske pevke iz Zabovec praznovale 15-le-
tnico svojega delovanja in skupaj s šolarji,
folklorno skupino in ljudskimi pevkami iz
Stojncev pripravile lep kulturni in nato še
družabni večer. Domačinke-jubilantke so še
posebej počastile gostjo Gero Kostanjevec;
ta se jim je oddolžila s priznanjem njihovemu
delu, s svojim humorjem in iskrenimi domi-
slicami.
Tedaj sem zvedela tudi to, da je izvirna be-
sedila za pesmi, ki jih pojejo v Stojncih, napi-
sala prav ona tedaj že nad 83-letna, v ži-
vljenju krepko preizkušena kmečka žena.
O njej sem pogosto tudi samo slišala, vča-
sih kaj bežnega, npr.: pomagala je osmošol-
cem sestaviti kako pesem za valeto, napisala
je izvirno voščilo za kak praznik; drugič sem
prepoznala njeno neponarejenost prek radij-
skih valov ali pa sem jo kljub njenim letom
videla tam, kamor mnogo mlajši in okretnejši
niso prišli, češ da je prijetnejše doma gledati
televizijo. Ne vem, morda je tudi Gera rada
gledala televizijo in poslušala radio, a skoraj
prepričana sem, da je mnogo bolj cenila živo,
neposredno kulturno prireditev pravkar
sem se spomnila njene prisotnosti na koncer-
tih moškega PZ Markovci —, mnogo bolj je
uživala ob živem stiku z ljudmi, pa čeprav je
hil to le vsakdanji pomenek s sosedom, so-
vaščanom, morda le običajni; Dober dan!
Zdaj vsega tega več ne bo! Kar je ustvarila,
bo gotovo nekdo ohranjal dalje; kar je storila
za svojce in okolje, bo živelo v spominu in
prehajalo iz roda v rod; koliko nam je pome-
nila, izpričuje pogrebni sprevod in vidno
spoštovanje, ki smo ji ga izkazovali ob nje-
nem dokončnem odhodu.
Karolina Pičerko
— za OŠ in PD Markovci
Ptujski kolesarji na
pripravah v Vrsarju
Kolesarji, tekmovalci kolesar-
skega kluba Ptuj, ne poznajo po-
čitka. V nedeljo, 22. januarja, je
11 pionirjev in mladincev odpo-
tovalo v Vrsar na priprave. Tam
se bodo pod strokovnim vod-
stvom trenerjev Franca POLAN-
CA in Staneta PERNATA pri-
pravljali na letošnjo kolesarsko
sezono.
V ekipi mlajši pionirjev so:
Miran KFLNER, Mitja MAHO-
RIČ, Roman KRIŽANIC, Mitja
KOLARIC, Vid LAČEN in Mat-
jaž ČERNENŠEK.
V ekipi pionirjev so: Zlatko
ČAJIČ, Matjaž ELČNIK in Dar-
ko HERC OG.
V ekipi mladincev so: Andrej
PETROVIČ in Sergej KAUČE-
VIČ.
Zaradi poškodbe se priprav ni
mogel udeležiti Damjan POLA-
NEC, v lanski sezoni gotovo
eden najboljših v razredu mlajših
pionirjev v Sloveniji.
Kolesarji pa tudi do sedaj niso
počivali, saj so po koncu izredno
uspešne lanske sezone počivali le
dobrih 14 dni. Po tem odmoru so
pričeli redne treninge trikrat te-
densko v telovadnici osnovne šo-
le Ivana Spolenaka.
Lanska sezona je bila uspešna
tako po tekmovalni kot po orga-
nizacijski plati. Damjan POLA-
NEC je s svojimi izvrstnimi uvr-
stitvami na dirkah po Sloveniji,
Hrvatski pa tudi Avstriji doka-
zal, da sodi v sam slovenski kole-
sarski vrh. Zasluge, da je bila
ptujska kolesarska ekipa najpri-
jetnejše presenečenje lanske se-
zone, imajo seveda tudi drugi:
neumorni Zlatko ČAJIČ, talenti-
rani Miran KELNER, vzdržljivi
Mitja MAHORIČ, Vid LAČEN,
Roman KRIŽANIČ, perspekti-
vni Matjaž ČERNENŠEK, sim-
patični Matjaž ELČNIK in Dar-
ko HERCOG. Tu sta še mladin-
ca Andrej PETROVIČ in Sergej
KAUČEVIČ. Veliko zaslug za
dosežene uspehe imata seveda
tudi trenerja Franc POLA NEC
in Stane PERNAT, ki sta ves
svoj prosti čas žrtvovala za vad-
bo mladih kolesarjev.
Tudi kolesarji — rekreativci so
v lanski sezoni osvajali vidna
mesta  na  dirkah  rekreativcev.
Omenimo samo nekatere; dirka
na Vršič, juriš na Areh, juriš na
koto 20, dirka Ljubljana —Trst,
mednarodni kriteriji in odprta
prvenstva.
Kolesarski klub je lani organi-
ziral dve veliki kolesarski prire-
ditvi. 1. maja je bila dirka okrog
ptujskega gradu, ki je štela za
kriterij slovenskih mest. To je bi-
la dirka z izredno močno konku-
renco v vseh kategorijah. Dobro
so se odrezali tudi ptujski tekmo-
valci; v spominu nam je posebej
ostala dirka rekreaktivcev, kjer je
po izredni vožnji zmagal Ptujčan
Stane PERNAT. Dirka je tako v
tekmovalnem kot organizacij-
skem pogledu zelo uspela. Naše
mesto je doživelo pravi kolesar-
ski praznik.
Drugi dogodek, ki po množi-
čnosti prekaša vse druge priredi-
tve v Ptuju, je bil 4. kolesarski
maraton,    imenovan    maraton
SLOVENSKOGORIŠKE-
LACKOVE ČETE v začetku sep-
tembra. Poleg maratona Franja
je bil ptujski edini v Sloveniji
tekmovalnega značaja. Prek 400
tekmovalcev vseh kategorij je vr-
telo pedale na 75 km dolgi progi.
Tudi tu so bili naši kolesarji med
najboljšimi. Odveč je govoriti, da
je izvedba maratona zahtevala iz-
redno organizacijo, ki jo je klub
ob pomoči miličnikov in pripad-
nikov JLA odlično izpeljal. Vsi
udeleženci so prejeli spominske
medalje, zmagovalci, drugo- in
tretjeuvrščeni po posameznih ka-
tegorijah pa pokale in praktične
nagrade.
Organizirali smo tudi srečelov
na MlP-ovi noči. Dobitki so bili
zelo vabljivi in ljudje so po njih
radi segali. S kratkim kolesar-
skim programom smo sodelovali
tudi na Ptujski noči.
Na slovesnosti ob koncu lan-
ske sezone je prizadevni pred-
sednik kolesarskega kluba Rene
GLAVNIK delovnim organizaci-^
jam in posameznikom, ki imajo
največ zaslug za razvoj kolesar-
skega športa v Ptuju, podelil pla-
kete in priznanja. Razumljivo je,
da so za izvedbo takih prireditev
potrebna velika finančna sred-
stva, zato smo hvaležni delovnim
organizacijam in posameznikom,
ki so nas finančno in materialno
podprli. Stane PAL
Pionirski nogomet v dvorani Center
NK Drava organizira v soboto, 28. januarja. Od 13. do 20. ure v
dvorani Srednješolskega centra v Ptuju nogometni turnir Prijateljstvo
89.
Sodelujejo pionirske ekipe: Varteks (Varaždin), MTČ (Čakovec),
Maribor--^Branik (MB), Kovinar (MB), Železničar (MB), Aluminij
(Kidričevo) in Drava.
Kako zdravo živimo v klubu
S tem prispevkom želimo pri-
kazati, kaj smo v Klubu zdravlje-
nih alkoholikov v Ptuju počeli v
preteklem letu.
Klub je redno obiskovalo 30
zdravljencev, ki abstinirajo od 3
mesecev do 5 let, neredno 14
zdravljencev z abstinenco nad 5
let ter 20 novih, med katerimi so
4 opravili predstavitev in postali
redni člani kluba. Tisti, ki niso
postali redni člani kluba (16),
največkrat spet postanejo odvi-
sni od alkohola. (To kaže, da bi
bilo potrebno misliti na ustano-
vitev dispanzerja za mentalno hi-
gieno v Ptuju). Z zdravljenci so
prihajali v klub tudi njihovi svoj-
ci.
V klubu so se po skupinah s
terapevti (Aleksander Solovjev,
Jasna Toplak, Marija Tominšek
in dr. Zlata Ivetič) pogovarjali o
problemih posameznika in druži-
ne, naredili osebne rehabilitacij-
ske načrte, poskrbeli za njihovo
uresničevanje, se pogovarjali o
kvalitetnem življenju brez alko-
hola ter se trudili, da vsak spo-
zna, da bo novo pot zmogel, saj
mu bodo pomagali prijatelji in
dobri, prisrčni nasveti.
Vsi smo se udeleževali aktiv-
nosti; našteli jih bomo kar po
mesecih:
8. februarja smo v klubu imeli
kratek kulturni program ob Pre-
šernovem dnevu — brali smo pe-
smi in se pogovarjali o kulturi.
5. marca seje naše redne skup-
ščine v Narodnem domu udeleži-
lo 63 članov, terapevti, 30 gostov
s psihiatrije Ormož in Maribor
ter klubov iz Čakovca, Murske
Sobote, TAM Maribor in Varaž-
dina, socialne delavke, dr. Dur-
devičeva iz Maribora ter drugi.
Poslušali smo predavanje prof.
Horvata iz TAM Maribor o pro-
blemih klubov v delovni organi-
zaciji. Gosti so si ogledali našo
videokaseto.
5. marca popoldan je bilo
praznovanje 8. marca — dneva
žensk. Udeležilo se ga je 54 čla-
nov in ti so ob prigrizku, plesu in
pesmih skupaj z ženami začutili
pomembnost tega dneva.
10. marca je naš klub obiskal
MIRKO VINDIŠ in v dveurnem
pogovoru smo zvedeli marsikaj o
našem maratoncu. Nekateri naši
zdravljenci se tudi udeležujejo
maratona TREH SRG v Raden-
cih skupaj z ženami in otroki.
4. aprila smo pripravili preda-
vanje in pogovor z dr. PRE-
GLOM o fizičnih komplikacijah
zaradi alkohola.
12. aprila so se zdravljenci
zbrali na stadionu Drava in z dr.
BRGLEZOM izvedli Cooperjev
test — tek okoli stadiona z mer-
jenjem časa. Tako so ocenjevali
svojo telesno aktivnost.
23. aprila se je 26 članov ude-
ležilo pohoda v Mostje.
14. maja smo organizirali in iz-
vedli pešačenje po haloški trans-
verzali ~ udeležilo se ga je 24
članov.
25. junija smo se udeležili pik-
nika v Banjskih Dvorih pri dr.
Brajši. To je naše večletno sreča-
nje z drugimi klubi. Prišlo je 18
članov.
J. julija je 18 članov kluba
opravilo planinski pohod na Lis-
co.
6. julija smo na dvorišču v
Muršičevi ulici organizirali pik-
nik z večletnimi abstinenti. Priso-
tnih je bilo 21 članov. Ob ražnju,
kavi, soku smo se pogovarjali o
sedanjem drugačnem življenju.
Gost kluba v avgustu je bil dr.
Žlebnik. Govoril nam je o na-
daljnjem delu in razvoju te služ-
be.
30. avgusta nas je obiskal prof.
Sinko in prikazal videokaseto o
družinskem zdravljenju.
15. septembra je dr. Brglez pri-
pravil v klubu predavanje in po-
govor o kaveljcih in koreninah.
22. septembra je bil organizi-
ran izlet na DOLENJSKO, ki je
za 46 članov kluba ostal nepoza-
ben. Skupaj sta mož in žena, ki
sta imela prej nešteto problemov,
zdaj z drugimi preživela dan na
izletu.
12. oktobra smo organizirali
kostanjevo nedeljo na Donački
gori. Prišlo je 22 članov.
Na stadionu Drave so se zdra-
vljenci in terapevti ponovno
zbrali 18. oktobra ter pod vod-
stvom dr. Brgleza opravili Co-
operjev test ter ocenili jesensko
kondicijo. Bilo je 38 članov, 24
pa jih je uspešno opravilo test.
25. oktobra se je 48 članov klu-
ba in terapevtov z avtobusom od-
pravilo na srečanje v psihiatrij-
sko bolnišnico na Pohorje. Ob
kavi in kostanjih smo obujali
spomine na težave ter uspehe pri
delu.
15. novembra smo pripravili
razstavo Za zdravo življenje v iz-
ložbi Mercatorja v Ptuju.
28. novembra je bil v klubu
kulturni program ob 29. novem-
bru. Prisotnih je bilo 44 članov.
27. decembra je klub obiskal
dedek Mraz in prinesel darila za
naše malčke, čeprav jim je bilo
dano veliko darilo že s tem, ker
so se odnosi njihovih staršev ure-
dili.
30. decembra je bilo silvestro-
vanje za člane kluba. Ples, večer-
ja, smeh, pesem so za 46 članov,
kolikor se jih je udeležilo, pome-
nili slovo od tega leta.
V naše delo spadajo tudi obi-
ski na domu, ko se zdravljenci
med seboj obiskujejo in ustvarja-
jo prijateljske vezi. Skupaj v po-
govoru ob kavi in čaju lažje pre-
magujejo vsakodnevne skrbi in
težave.
To je na kratko vsebina dela v
enem letu. Gotovo usmerja k
drugačnemu življenju, življenju
brez alkohola, ki je tudi tako lah-
ko polno in bogato.
dr. Zlata Ivetič,
terapevt kluba
Razprodaje . . . razprodaje . . .
Pravijo, da se je v teh nekaj dneh
novega leta podražilo v Jugoslaviji že
5000 izdelkov ali storitev. Včasih smo
o tem še zgubljali besede in se jezili,
zdaj pa največkrat zamahnemo z ro-
ko; a tudi to je od danes dražje. Plače
nam kdaj pa kdaj dvignejo, mnogo
več in večkrat kot pred desetletjem,
pa zato dobimo mnogo manj in manj-
krat kol takrat. InOacija, za katero se
nam je zdelo pred nekaj leti, da jo bo-
mo ugnali in se nam niti sanjalo ni,
d<j bi lahko bila trimestna, je danes
tu: požrešna, neustavljiva ... Za de-
nar, pa če se nam zdi, da ga kdaj pa
kdaj imamo še kar dovolj, dobimo
vedno manj... Cene kakor da vozijo
smuk: dvigujejo se s hitrostjo, ki ji ni
mogoče več slediti. Ampak očitno še
imamo denar. Tako vsaj kaže v trgo-
vinah, še posebej tistih s pohištvom.
Trgovci so s prometom zadovoljni,
čeprav denarja seveda nimajo. Saj ve-
ste: pohištvo lahko kupite na obroke
hrez pologa, s pologom, ki je prvi
obrok, lahko kupite na čeke, lahko
kupite po zelo ugodnih pogojih ... in
ljudje kupujemo.,. Trgovine pa se-
veda knajo promet brez denarja ..
Ampak danes smo vajeni vseh nesmi-
slov, pa nas tudi ta ne preseneča več.
S ponedeljkom pa smo pričeli na-
kupovati tudi tekstilne izdelke do 40
odstotkov ceneje. Razprodaje, pozna-
mo jih že nekaj let v tem času, so se-
veda dobrodošle, če seveda niste svo-
jih denarnic preveč izpraznili za no-
voletne nakupe. V teh razprodajah ne
gre za prodajo manj kvalitetnega bla-
ga ali blaga z napako, ampak za kon-
fekcijo, sešito za letošnjo zimo. Izbire
seveda ni več take. kot je bila v začet-
ku sezone, a če ste vztrajni, lahko z
nekaj sreče najdete model, ki je bil
tam oktobra še nedostopen za vašo
denarnico, zdaj pa si ga lahko privo-
ščite, ker je cena nižja. Tudi obutev
lahko kupite po sezonsko znižanih ce-
nah in se oblečete za prihodnjo zimo
od glave do pete ... Dvomimo, da je
mogoče - četudi na razprodaji —
obleči vso družino ... Saj je za mno-
ge tudi blago na razprodajah predra-
go in so izdelki zlasti priznanih in
uveljavljenih proizvajalcev, kjer je
treba odšteti dobršen del cene za ime
tega ali onega proizvajalca, kakovost
izdelka pa je daleč pod ceno. nedo-
stopni ... Sicer pa bi tudi to prenesli,
če bi bila vrednost našega dela vsaj
približno enaka cenam osnovnih ži
vljenjskih potrebščin; pa žal temu ni
tako ... Saj sindikalno listo pozna-
te ... Koliko je res vredno naše delo,
pa v tem trenutku ne ve nihče; le slu-
timo lahko, da tudi svoje delo razpro-
dajamo...
NaV
GORIŠNICA
V soboto osrednje slovesnosti
ob krajevnem prazniku
v spomin na dogodke med NOB praznujejo v krajevni skupnosti
Gorišnica že več let 4. februarja svoj krajevni praznik. Letos sovpada-
jo praznični dnevi s pustno soboto, zato so se odločili, da bodo praz-
novali teden prej.
Osrednje slovesnosti bodo v soboto, 28. januarja. Na svečani seji
se bodo v Muretincih sestali organi krajevne skupnosti. Praznovanje
bodo Gorišničanom olepšali mipovci, ki bodo v Muretincih odprli
novo samopostrežno trgovino. Šahovska sekcija TVD Partizan Goriš-
nica pa bo tega dne pripravila šahovski turnir.
Prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku bodo Gorišničani
končali z velikim turnirjem, ki bo na pustno nedeljo in na katerega so
povabili najboljše mLadince iz Slovenije in Hrvaške.
MG
JUDO-REPUBLIŠKA LIGA
Drava dvakrat uspešna
v prvi republiški ligi judoistov je bilo v soboto na sporedu pete
in šesto kolo. Člani J K Drava so gostovali v Ljubljani, kjer so se po-
merili z Mursko Soboto in domačim Golovcem. V obeh dvobojih so
bili uspešni, zlasti veliko pa jim šteje zmaga proti Murskosobočanom,
ki so do tega srečanja imeli enako točk kol Ptujčani (dve manj od vo-
dilnega Železničarja). Srečanje dokaj enakovrednih nasprotnikov je
bilo kakovostno in borbeno, Dravaši pa so ga dobili bolj zanesljivo
od pričakovanj, pa čeprav so v ekipi manjkali Krepek, Lozinšek in
Solina. Domačine so premagali brez težav, rekli bi, da v okviru priča-
kovanj. V vrhu republiške lige so sedaj Železničar iz Maribora, ki ima
dve točki prednosti pred Dravo, Triglavom in Impolom. Naslednji pr-
venstveni nastop Ptujčanov bo v soboto, 4. februarja, opoldan v dvo-
rani Center, ko se bodo pomerili s Slovenj Gradcem in Ivom Reyo iz
Celja.
DRAVA-IVILRSKA SOBOTA 8:6 (16:6)
Štiberc-Štotl 0:2 (():3), Senekovič   Fajhtinger 2:0 (3:0), Mer-
nik-Kiselak 0:2 (0:3), C uš   Meničanin I :l (0:0), Vidovič   Vrdjuka
2:0(3:0), Letonja   Slak 2:0(10:0), Murko   Krančič 1:1 (0:0).
DRAVA-C.OI.OVKC 10:4 (.10:5)
Dobovišek Škondrič 1:1 (():()), Senekovič—Šerbec 2:0 (5:0),
Mernik Radilovič 2:0 (5:0), Cuš Alkhatib 1:1 (0:0), Vidovič-Žni-
daršičO:2 (0:5), Letonja-Rogelj 2;0 (10:0); Murko je dobil brez bor-
be. 1. kotar
Kovinarji zmagali na sodniškem tumirju
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov je minulo soboto v
dvorani Mladika v Ptuju izvedlo turnir v malem nogometu, ki se ga je
udeležilo šestnajst v večini kakovostnih ekip iz Murske Sobote, Mari-
bora, Krapine in Ptuja. Tokrat je uspelo ekipi Kovinostrugarstva Za-
muda, ki je v finalu z 2:1 premagala KMN Pctovio, tretji pa so Hitri
polži iz Maribora. Z zmagovalno ekipo so nastopili Vogrinec, Kodrič,
Smigoc, M. Emeršič in Žitnik, za drugouvrščeno pa Tomi in Milan
Emeršič, Štrbal, Lončarič in Grabar. |. k.
ROKOMET
Drava—Varteks 30:30 (18:14)
v okviru tekmovanja v varaždinski medrepubliški zimski ligi so
se rokometaši Drave v nedeljo dopoldan v dvorani Center pomerili z
Varteksom iz Varaždina. Večji del kakovostnega srečanja so vodili,
vendar v zaključku niso zdržali in proti fizično močnim gostom so
uspeli iztržiti točko. Varteks je prejšnjo sezono igral v drugi zvezni li-
gi, sedaj pa je soliden hrvaški republiški ligaš. Drava: Matjašič,
Kramberger 3, Vajda I, Horvat, Osterc 5, Žuran, Šimac 7, Žmavc 3,
Terbuc 2. Hrupič 9. 1. k.
10 — ZA RAZVEDRILO
26. januar 1989 - TEDNIK
TEDNIK - 26. januar 1989
OGLASI IN OBJAVE — 11
Meglena past na neoznačeni cesti
v meglenih nočeh je bil pro-
met na naših cestah komaj mo-
žen, vidljivost je bila zmanjšana
na nekaj metrov in nesreče so bi-
le v teh dneh kar logična posledi-
ca opisanih razmer.
V četrtek okoli 20. ure je voz-
nik tovornega vozila, naloženega
s pomarančami, ki je vozil proti
Mariboru, na izvozu z magistral-
ne ceste na Hajdini zapeljal s ce-
stišča in tovornjak se je prevrnil.
To se je torej zgodilo v četrtek,
19. januarja, v ponedeljek opol-
dan je tovornjak še vedno bil na
hrbtu in okoli njega polno razsu-
tih pomaranč. Tudi v torek zju-
traj je tovornjak še kar počival
pod magistralno cesto, njegov
upravljalec pa je tako že peto
noč prebil pod zasilno streho, ki
si jo je uredil ob prevrnjenem vo-
zilu. Ce poškodovano vozilo ne
ovira prometa, mora za njegovo
odstranitev poskrbeti lastnik -
tako je v naši zakonodaji in to
v 24 urah. Lastnik je v tem pri-
meru daleč od Jugoslavije, voz-
nik turški državljan pa je
imel veliko dela s čuvanjem dra-
gocenega tovora. Voznikova uso-
da in usoda tovornjaka do skle-
Opozorilne table, ki jih pred nesrečo ni bilo.
Tovornjak je bil na hrbtu kar pet dni.
pa redakcije (v torek) tako še ni
bila znana.
Kakorkoli se je vse skupaj od-
vijalo, v čast nam ne more biti.
Tudi ne razlogi, ki so tovornjak
spravili na hrbet. Magistralno ce-
sto Maribor      Macelj že nekaj
mesecev obnavljajo, oznake na
njej pa so kljub zelo gostemu
prometu pomanjkljive. Tako je
čudež, da ni bilo še več in večjih
nesreč. Na mnogih mestih je gor-
nji asfalt odstranjen, nekje je že
položena nova prevleka, vendar
vse skupaj brez dodatnih opozo-
rilnih tabel. Del ceste je že obno-
vljen, na njej pa kljub ugodnemu
vremenu niso zarisali potrebnih
črt, ki so v gosti megli edina ori-
entacijska točka, da ne govorimo
o svetlobnih telesih na robovih.
Tako vozniku omenjenega tovor-
njaka ni preostalo drugega kot
držati se roba cestišča. Vidljivost
je bila toliko zmanjšana, da ni
opazil, da je zapeljal na izvozno
cesto proti Hajdini in Ptuju, saj
tudi tu ni bilo nobene označbe.
Prometni znak je sicer prek kaki-
mi štirinajstimi dnevi ali še prej
na mestu, kjer je tovornjak zape-
ljal v globino, še stal. Pa ga je ne-
kdo podrl, znova postavil pa nih-
če. Da so ga vzdrževalci ceste
znova postavili, je bila potrebna
nesreča. Vzdrževalec tega dela
ceste je Cestno podjetje Ptuj, ker
pa obnovo izvaja Gradiš, bi mor-
da morala za varnost poskrbeti
ta delovna organizacija. Sicer pa
bo o tem odločalo sodišče. Upa-
mo, da ne bo znova kriv le voz-
nik zaradi »neprilagojene hitro-
sti razmeram na cesti«, oznake,
ki so na tako prometni poti nuj-
ne, pa bodo le postranska zade-
va. JB
OfilVIOŽ
Vino
v steklenicah
gre dobro
v prodajo
v Slovinu Kmetijskem kombina-
tu Jeruzalem Ormož z zadovoljstvom
ugotavljajo, da so v lanskem letu pro-
dali rekordno število buteljčnih vin
- 1.637.500 steklenic. To je celo več
kot v letu 1985, ko so prodali
l.5(M).0()0 buteljk. V ormoškem kom-
binatu tudi ugotavljajo,, daje taka ve-
lika prodaja v glavnem zasluga dobro
organizirane prodaje prek sestavljene
organizacije, propagandnih aktivno-
sti in večje kulture piija. Poleg tega
pa je kupcem znana kakovost štajer-
skih vin, zlasti še poznih trgatev.
MG
ČRNA KRONIKA
TRČENJE V KRIŽIŠČU
V sredo, 18. januarja, je Stani-
slav Šel iz Jurovcev z osebnim
avtomobilom peljal po magi-
stralni cesti od Dražencev proti
Skorbi. Zunaj naselja Hajdina je
v fkrižišču zavijal levo. Pri tem je
trčil v osebni avto^ s katerim se je
naproti pripeljal Štefan Križanič
iz Murske Sobote. Pri trčenju je
Šolovo vozilo odbilo še v osebni
avto Bojana Marčiča, ki je stal
pred križiščem. Osebnih po-
škodb ni bilo, na vozilih pa je za
več kot 32 milijonov dinarjev
škode.
NEPREVIDNO ZAVIL V LE-
VO
Prav tako v sredo popoldne se
je Gašni Safitič iz Goričaka z
osebnim avtomobilom peljal od
Spuhlje proti Borlu. V Stojncih
je dohitel avtobus in ga začel
prehitevati, ne da bi se prepričal,
ali je to varno. Ko je zavil v levo
in začel prehitevati, se je pripe-
ljal naproti z osebnim avtomobi-
lom Franc Kelc iz Goričaka. Tr-
čenju se ni bilo moč izogniti .Pri
tem je bil sopotnik Franc Kelc
(oče voznika) hudo ranjen in so
ga prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
fkČIL v STOJEČI AVTO
Z osebnim avtomobilom se je
v četrtek, 20. januarja, popoldne
peljal Franc Pelcl iz Ptuja proti
Mariboru. V Hajdošah je trčil v
osebni avto, ki je stal pred njim v
koloni. Pri tem je bila sopotnica
Slavica Pelcl hudo poškodovana
in so jo prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
ZADEL VOZNIKA
V nedeljo, 22. januarja, ob
6,30 je po magistralni cesti od
Hajdine proti Maciju vozil oseb-
ni avto Zoran Koren iz Maribo-
ra, Studeniška ul. 4. V bližini na-
selja Podlehnik je nenadoma za-
vil na nasprotni vozni pas in pri
tem zadel Mustafo Saraca iz Tur-
čije, ki je takrat stal na levi strani
ceste ob svojem osebnem avto-
mobilu. Hudo ranjenega Saraca
so prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
OGENJ
ZARADI   SLABEGA
DIMNIKA
Na gospodarskem poslopju
Ernesta Kovačiča iz Lovrenca na
Dravskem polju je v petek, 20.
januarja, ob 15. uri izbruhnil po-
žar. Prihiteli so domači gasilci in
gasilci iz sosednjih vasi ter ogenj
pogasili. Zgorelo je ostrešje, oko-
li 5 ton slame in nekaj orodja.
Ocenjujejo, da je škode za okoli
5 milijonov dinarjev. Kot je po-
kazala preiskava, je požar nastal
zaradi nepravilno zgrajenega
dimnika, na katerega je bil pri-
ključen kotel za kuhanje krme za
svinje.
ZAGORELO OLJE NA
STRUŽNICI
V petek je nastal požar tudi v
ključavničarski delavnici Borisa
Bizjaka iz Ptuja. Zaradi loma
orodja se je vnelo olje na stružni-
ci. Ogenj so gasilci hitro pogasili,
vseeno pa ocenjujejo škodo na
okoli 2 milijona dinarjev.
osebna hrontha
Rodile so:
Jožefa Lešnik, Gerečja vas
20/b - Miha; Frančiška Okre-
ša, Polenci 16 — Branka; Vida
Blagovič, Sp. Kamenščak 53 —
Andrejo; Viktorija Cep, Lešje 22
— deklico; Ljudmila Kocuvan,
Slavšina 31 ~ Denisa; Marija
Žajdela, Juršinci 1 — deklico;
Lidija Mandelc, Lešje 17/b —
Benjamina; Majda Gole, Hrasto-
vec 90 — deklico; Anica Smolar,
Bodkovci 35 — deklico; Ksenija
Štegar, Krčevina pri Vurbergu 60
— dečka; Silva Petek, Zagorci
79/a — Denisa; Bernardka Uča-
kar, Ul. 5. prek. brig. 13 — Laro;
Irena Polič, Biš 27/a - dečka;
Breda Opara-Andrič, Jadranska
5 — dečka; Sonja Štiberc, Pod-
gorci 17 — Sergeja; Vladimira
Babosek. Štuki 5/a — Mitja;
Anica Markovič^ Sovjak 51 —
Denisa; Marija Železnik, Kočice
1 — dečka; Jožica Horvat, Saku-
šak 44 - Luka; Marija Lipavec,
Radomerščak 40/a — Matjaža; J
Alenka Korpar, Ul. A. Hlupiča 5
— dečka; Marinka Krajnc, Mala
Varnica 10 — deklico; Elizabeta
Sirec, Nadole 33 — dečka; Met-
ka Pucko, Mali Brebrovnik 48 —
Moniko; Darja Škrinjar, Sejanci
11 ~ deklico; Cvetka Horvat,
Kajžar 63 — Marka; Natalija
Mohorko, Potrčeva 50/a — de-
klico; Sonja Predikaka, Šturmo-
vec 11 — Sandro; Ružena Ribar,
Gregorčičev dr. 6 — Anito; Justi-
na Trafela, Podlehnik 83 — de-
čka; Marija Leben, Obrez 4 —
deklico; Ana Majhen, Dolane
21/d ^ deklico; Nada Rajič, Za-
grebška 80 — Nino; Ivanka Pe-
tek, Prerad 7 — Vanjo; Darinka
Večerjevič, Osluševci 10 — de-
čka; Dragica Cestnik, Draženci
19 — deklico; Marija Vogrinec,
Presika 18 ~ dečka; Ema Saga-
din. Slovenja vas 72 — dečka;
Milica Arnuš, Trdobojci 78 —
dečka; glavica Polančič, Bezja-
kova 14 — Ines; Jelka Erhatič,
Pristava 3 — Karmen.
Poroke:
Vlado Veselic, Gorišnica 161,
in Marija HulI, Stojnci 106; Ro-
man Černenšek, Podlože 19, in
Tatjana Lozinšek, Lancova vas
6; Vinko Pciek, Nova vas pri
Markovcih 25 in Jožica Forstne-
rič, P(*režje 132; Zvonko Ko-
kot, Korerijak 5, in Biserka Bo-
silj. Korenjak 6/a.
Umrli so:
Roza Zajšek, Turniška 19, roj.
1904, umrla 4. jan. 1989; Franc
Pihler, Jiršovci 24, roj. 1913,
umrl 15. jan. 1989; Janez Mikša,
Ul. B. Kraigherja 21, toj. 1923,
umrl 12. jan. 1989; Maks Čoh,
Barislovci 22, roj. 1909, umrl 14.
jan. 1989; Darja Majcen, Prerad
57, roj. 1922, umrla 14. jan. 1989;
Amalija Heric, Sovjak 61, roj.
1911, umrla 15. jan. 1989; Marija
VVeisbacher, Dom upok. Ptuj,
roj. 1910, umrla 16. jan. 1989;
Albert Tomanič, Podvinci 52,
roj. 1936, umrl 15. jan. 1989;
Frančiška Čerpnjak, Suha Veja
1, roj. 1910, umrla 20. jan. 1989;
Martin Korošec, Lovrenc 31, roj.
1910, umrl 20. jan. 1989; Janez
Kostanjevec, Dom upokojencev
Ptuj, roj. 1899, umrl 21. jan.
1989; Anton Zelenik, Tibolci 34,
roj. 1927, umrl 22. jan. 1989;
Ivan Verdenik, Ptujska Gora 4,
roj. 1909, umrl 22. jan. 1989.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno
in radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ruj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 50.000 dinarjev, za tuji-
no 80.000 dinarjev. Žiroračun
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tiska ČGP Večer, tozd Mari-
borski tisk, Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se te-
meljni davek ne plačuj