v ¦ Crnogursko bojišče. Ornagora je naša. Crnogorci so odložili orožje Ifi'1 poiskali svoje domove, ali pa se zaradi prehrane prostovoljno javili za ujetništvo. Od 15. jan. ni počil nobeHen strel veB na Crnigori. Sodaj prihaja,jo prva zanesljiva poroSila, zakaj je kralj Nikolaj zbežal iz Crnegore. Vlada mu je nasvetovala^ naii beži, ker se je bala, da. ga bomo mi proglasili za ujetnika. Iz istega vzroka se je tudi še kraljevifi Danilo umaknil iz Crnegore. Del Črnogorske vlacle ,je šel s kraljem ,v Lyon, dru-ge del je ostal na Crnigori. Princ Mirko ni zbežal, niti se postavil na čelo četam, ki bi se naj do zadnjiega borile proti nam, — ampak je ostal v KrušeVcu pri Podgorici. Kompanija avstriiskili voj'ajcov oskrbuje stražo pred njegovim gradom. Naši višji Častniki ga večkrat pozovejo k skromnim pojedinam, Prino Mirko se rad odzove ter je dobrodošel gost našim oficirjem. Tudi general vojvoda, Janko Vukotič, brat kraJjice Milene, ni proti nam organiziral odpora, ampak nasprotno je dal svoje fiete v Nikšiču mirno razorožiti. Iz Lyonai prihajajo glasovi, cla se nameraVa kralj Nikolaj odpavedati Crnogorskemn prpstolu. Našiy,zasedii Ščtvaik, Uorans&o in Gusinje. CrnOgorci mirnn orllaga.|o nrožje. Nafiie f-ete pa imajo v lasti žo si oro coln Crnogoro. Zaclnje dni poprejšnjega tedn:! smo zasedli še nekatere kraje, ki dosedaj niso bili v na&i lagth Goranskn (v severozabodnem kotu dežele), ŠavniK (jnžnn-izbodno od Goranske) in G u s i n j e (v južno-izliodnom kotn Crnegore). PrebivalstVo, ki v tob krajili mnogo drži na firnotrors^ki narodni ponos1, se vkorakajoftim Avstrijcem ni popolnoma nič ustnvljalo. V kiJnju Gorai-sko so bile naše r>ote celo jako slovesno sprejete. Mp«l pritrkavainjcm a\nvov so vkorakali Avstrijoi v !.rn:. Naproti jim je prišlo domafte ljurlstvo z dubovfčino. Dasiralvno so bili Cmo.-inrci znani kot dobri Worilci, in so vedno branili svoj dom do za'dnje,ca, vendar sedaj z veseljem skuftajo pomapati na^ni ftetam, da bi se i^vrnila v dežolo zopet red in minio življcnje. In vsopovsod vlada med našimi retnnii in rniOLrnroi lepo 30Lrlasje. Kakor poprej v SrMji, tako se sedaj tudi tukaj, a seveda še v vefiji meri, priteguje prebivaJstvo k sodelovanju, da ise povrnejo zopet redne razmere v dosedaj po yojski razburkane kraje, Prometna sredstv!a, t. j. ceste in mostovi, se izboljSiijejo in podaljSujejo. Glavna skrb na&e voja^ke uprave je, da zasigura preskrbo vojaštva in pnebivalstva z ži-vili. A skrbi se tudi, kolikor mogoče, da se zdravstvene razmere zboljšajo. Radi dolgotrajne vojske in nezadostnih zdravistvenih sredstev, ki jib je 6etverosporazum dal deželi na razpolago, ter vsled dohoda ostankov srbske armade in srbiskih begimoev v izhodno Cniogoro, so nastale zdra,vstvene razmere take, icla je bila v tcm oziru nujna pomo'6 silno potrebna. Vodstvo naših čet in vojaštvo samo se trudi na vse mogofie iia^ine, da bi nedostatke odpravilo in da bi' iz Crnegore nastala zadovoljna dežela- V Crnigori, mir ali nerair? Naša uradna poro^ila zatrjujpjo toPno in jasno, iia vla.da mir v vsej Crnigori in tudi v okolici Škadra,, ter da je že velika vefiina črnogorskih 6et razorožena. A Cetverosporazuraove časopisje priobfcuje Se vedno vesti o odporu gruogorskih 6et pod ])rincen) Mirkom ter generaloma 'Martinovičem in Vukotičem. Zanijniv dokaz o nezanesljivosfi teh poročil podaja iiaslednja Aresti iz Kotora, ob.iavvlj«na po ,,'Siidslavisclie Korrespondenz", ki pravi: ..Agence Havas" trdi, da stoji nn ftelu ftrnogorske armade, ki nadaljujr ' oj ]!rou Avstriji, Kcneral Jfinko Vnkotift. V resnioi ¦¦¦¦> se je general Vukotif' z dvema1 drugima oriiouory'.ima. generaloma sam ndal avstro-ogrs1 emu pn\eljništvu v D^iilovigradn. Da sedaj tudi že fietverosjiorazumovo Casopisje lolagoma prihaja do sooznanja, di je v Crnigori le drugafie, kn-klor pa bi si želel četverosnorn/zum, je že razvidno iz j);irikkega ,.'Joiirnala", ki svari. naj se ne rnzširja prevee vest n nadaljnem obsto.lu Crnegore. Dejanski gr> naliaja \se kraljostvo v rokab avstro-ogrskih če(. Položa.j na Balkaini postajfi vedno neuuoclneiSi. Nadalje je razvidno iz pariškega gasopisja, <la ie zascdeiije fikadrn noinravilo na Francoskem globok vtisk. Ijisti pripominjajo, da brezdvnmno ?-rliosorska armada ne obstoja ve8. Usodeiiolno ravnaiiio la^alja Nikolaja. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov se ]e izrazil: K.ralj Nikolaj je botel biti prevefi z,vit. S tem je k vefcjemu nškodoval bodočnost svoje lastne rodbine, za katero se je Ifližala najboljša nada, da bo vladalfv nad poveftano Crnogoro. Kralj NikolaJ raolfii. Kralj Nikolaj se je pripejjal dne 24. jan. v Lyon. Na kolodvoru so ga ]>ozdravili minister Denis Cochin in lyouski župan. Kralj ni odgovoril besede, — tem\eč samo z glavo prikimava]- Videlo se mu je, da mu hnipen sprejem ni ljub, ampak da bi najrajši tiho in neopažono gnmknil v hotel, kjer ga je že čaka^ ln kraljica. Kralj Nikolaj ,je zelo potrt. Bajie se misli odpov.edld/ti |)restolu ier se kot zasebnik naselitft v južni Franciji: Narod v Onigori. Po zadnjem ljudskem štetju ima Crnagora krog 475.000 ljudi; na vsaic kvadratni kilometer j>ride bl oseb. V Cotinju je 5300 duš. NajveCje mesto je Podgorica s 10.053 prebivalci. UlCinj jih šteje 5081, Nikšifi 4972 in Bar 2500. 'NajveC prebivalstva je pravoslavno, Tnrkov 14,000 in katolifia,nov 12.500. Državiin oblast ima kralj skupno s skupšfeino, v kateri sedi 74 mož. 62 jih volijo po sploSni volilni pravici na 4 leta. 12 jih imenuje kralj.