Stev. 169.	V Ljubljani, u četrtek, dne 26. julija 1906.	LetO XXXIII.
za leta	za
za	leta „ „	B^T^^M	M	za dvakrat ....
za en mesec „ „ 2 20	^ ^B	^B ^B ■■	^^H^B ^B	^
■ H ■ H K j^HD	Bi H
^^^^	^^^B	^H	enostopna garmondvrsta
za leta „ „	^	večkratnem ob-
JUU f LllLt
za Četrt leta „ „ 5' — za en mesec ,, ,. 170
javljenju primeren popust.
Za poSllj. na dom 20 H na
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri
Posamezne štev. 10 h.	^^^^^^^ ^^^^^	t^^m ^^m	^^^^^	popoldne.
Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
(Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — .	Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Voiivna reformo in Jugoslovani.
Piše dr. Ivan Šusteršič.
Kranjska. (Konec.)
Število prebivalstva in volilcev je toraj v soglasju s poprečnimi številkami. Na majhne razlike ni iti.
Kako stoji s skupnostjo interesov? da sta idrijski in logaški okraj v tem pogledu tesno zvezana, ve vsakdo, ki pozna deželo. Isto velja tudi v logaškem in cirkniškem okraju. Pa tudi vrhniški okraj spada v to interesno celoto: saj meji neposredno na logaški, cirk-niški in idrijski okraj in imajo vsi, ti okraji enake gospodarske predpogoje. Les in mleko je poglavitno eksportno blago vseh teh okrajev — ako izvzamemo baš le idrijski rudokop, ki je gospodarski element za-se. In eksport celega tega ozemlja gre večinoma po eni in isti črti, po južni železnici v Trst. Poleg tega še obstoji projekt železniške zveze Vrhnika-Idrija, kot izraz interesne skupnosti predmetnega ozemlja.
Nikakor pa ne preziram, da ima mesto Idrija glede na erarični rudokop, od kojega celo mesto živi, samosvojo gospodarsko in socijalno strukturo, ki ga razlikuje od okolice. A ker ne more imeti poslanca zase glede na veliko premalo število prebivalstva (5538), je najbolj naravno, da voli s svojo okolico, s ko.io 'ima vendar veliko več skupnosti, nego s katerimkoli drugim delom dežele, naj si bodi tudi »mesto« ali »trg«. Toda o tem spregovorim še pozneje.
VII.	Volilni okraj: sodni okraji Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava in Lož.
Prebivalstva: 50.100. Volilcev: 12.400.
Število prebivalstva in volilcev presega povprečne številke.
Sodni okraji, ki tvorijo to volilno okrožje, volijo od nekdaj skupaj v državni zbor, le da so doslej bili v njim združeni še sodni okraji logaški, cirkniški in idrijski, ki bodejo odslej z vrhniškim vred tvorili svoj lastni novi volilni okraj. Notranjska bode tedaj odslej imela dva, namesto, kakor doslej, samo enega poslanca. Jedro predmetnega VII. volilnega okraja tvorijo ozemlje postojinskega, bistriškega in senožeškega okraja, ozemlje, ki kaže vseskozi enakomerno lice v geografičnem, gospodarskem in socialnem pogledu. Interesna iu politična jednotnost tega ozemlja je splošno znana. Priznati se pa mora, da sc ložki in vipavski okraj razlikujeta od ostalega ozemlja tega volilnega okraja. Vipavski še bolj nego ložki. Vipavski okraj je sploh popolnoma sam svoj. Po svoji naravni legi in gospodarski kakovosti spada bolj k Goriški nego k Kranjski. A sam zase nc more tvoriti volilnega okraja, ker ima premalo prebivalstva (12.100). Treba ga je torej priklopiti k sosednemu okraju: k idrijskemu ali k senožeškemu in po-stojinskeniu. Z idrijskim okrajem nima Vipavska prav nobenih zvez, pač pa s senožeškim in postojinskem, ker ga cesta do najbližje kranjske železniške postaje tesno veže s tema okrajema. Tudi je v Postojni okrajno glavarstvo.
Loški okraj pa je v toliko soroden postojnskemu, da tukaj kakor tam igra glavno vlogo lesna trgovina s Trstom.
VIII.	Volilni okraj: Sodni okraj Litija, Višnja
gora in Radeče.
Prebivalstvo: 44.800. Število volilcev 10.100. Število prebivalstva in volilcev sc toraj tukaj vjema s povprečnimi številkami.
Litijski in višnjegorski sodni okraj tvorita skupaj politični okraj litijski. Težko bi bilo
ta dva okraja raztrgati, ker od nekdaj skupaj volita vdržavni zbor.
Sama zase pa imata premalo prebivalstva za volilno okrožje (35.800). Vlada jima je zato pridružila še radeški okraj in zdi se mi pametno. Radcški okraj kaže podobno geogra-fično iu gospodarsko osnovo, kakor litijski okraj in oba ležita v obnožju južne železnice, če tudi ne doseže nikjer neposredno rade-škega ozemlja, ker teče železniška proga onkraj Save.
IX.	volilni okraj: sodni okraji Krško, Kosta-
njevica, Mokronog in Trebnje.
Prebivalstva 54.200. Volilcev: 11.900.
Število prebivalstva in volilcev presega povprečne številke.
Gospodarska skupnost krškega, kosta-njeviškega in niokronoškega okraja .ie evi-dentna. Pa tudi trebniški okraj spada v skupnost, tem bolj, ko bode nova železnica v kratkem času nerazrušljivo zvezala Mokronog s Trebnjem.
X.	Volilni okraj: Sodni okraji Kočevje, Rib-
nica, Velike Lašče iu Zežemberk.
Prebivalstva: 52.000. Volilcev 10.100. Število prebivalstva iu volilcev presega povprečne številke.
Gospodarsko in socialno tvorijo ti okraji interesno celoto.
Zalibog je nemška večina odseka iz tega volilnega okrožja izločila nemške kočevske občine, ki bodejo volile same zase svojega nemškega poslanca.
XI.	volilni okraj: Sodni volilni okraji Rudol-
fovo, Črnomelj in Metlika.
Prebivalstva 53.900. Volilcev: 10.600.
Število prebivalcev in volilcev presega povprečne številke; pa ta presežek se jc po odsekovih sklepih nekoliko zmanjšal, ker so sc nemške občine črnomeljskega in novomeškega okraja izločile iz tega volilnega okrožja in priklopile novemu nemškemu volilnemu okrožju kočevskemu.
Črnomeljski in metliški sodni okraj tvorita skupaj ozemlje, ki jc znano pod imenom Bela Krajina. To je trdna gospodarska in so-cijalna jednota. ki pa žalibog nc more imeti zase svojega poslanca, ker ima premalo prebivalstva (25.000). Zato se je združila Bela Krajina z novomeškim sodnim okrajem, ki ima 28.000 prebivalcev, v skupno volilno okrožje. In vsakdo bode pritrdil, da ako Bela Krajina ne more tvoriti sama za-se volilno okrožje, je najnaravnejša skupnost z novomeškim okrajem; kajti Bela Krajina gravitira čez Gorjance v Novo Mesto. In Bela Krajina, kakor tudi novomeški okra.i, oba težita po železniški zvezi. Belokranjske železnice ui drugače misliti, nego kot zveza novomeškega okraja s črnomeljskim in metliškim!
Tu je — poleg drugih vezij — aktualna interesna skupnost, ki daje bodočemu poslancu tega ozemlja lep kos dela, pri kojem ga bodejo spremljale vroče simpatije celega volilnega okraja.
Na drugi strani je tudi radi tega nemogoče strogo varovati povprečne številke pri vsakem volilnem okrožji, ker se zaniore ra-čuniti Ic s celimi sodnimi okraji; kajti zelo neumestno bi bjlo, trgati sodne okraje na dva ali več košev iu jih priklopiti različnim volilnim okrajem.
Seve. iz strankarskega stališča sc da marsikaj ugovarjati.
Toda razdelitev okrožij nima in nc more imeti namena, služiti tej ali oni stranki. Stranke so od danes do jutri — dežela in nje prebivalstvo pa ostane. Zato sc mora objektivna osnova volilnih okrožij prilegati deželi, njenim razmeram in potrebam, ki so in ostanejo neodvisne od političnih strank. Potem je tudi porazdelitev volilnih okrajev deželi iu
njenemu prebivalstvu v trajno korist — inače pa v škodo.
V resnici ni bilo čuti proti vladnim volilnim okrožjem resnega stvarnega ugovora od nobene strani. To dokazuje okolnost, da ni bil nihče v stanu, predložiti boljšo razdelitev. Lahko je grajati brezdvomne hibe tega ali onega posameznega volilnega okrožja težko pa je sestaviti boljša, stvarno bolj utemeljena in bolj primerna okrožja.
Graja, ki se je dala v volilnem odseku, je izvirala Ic iz strankarske sebičnosti: na eni strani Nemci, ki so zahtevali osnovo nemškega volilnega okrožja — na drugi strani naši liberalci, ki so tirjali, da se v drugi obliki ohrani privilegovana »mestna kurija« In
tem politična lenoba kot njihov edini politični kapital.
Nemci', ki imajo sami zase v odseku večino, so svoj namen dosegli. Ustanovil se je v odseku nemški volilni okraj na Kočevskem z 19.484 prebivalci! Ta okraj sc ne da stvarno nikakor opravičiti, zato ga vlada nikakor ni hotela napraviti.
Ustvarila ga je le premoč Nemcev v vol. odseku. Popravila se je ta krivica nekoliko s tem, da smo zajedno dobili sedmi mandat na Štajerskem, kjer bi imelo biti po vladni predlogi le šest slovenskih poslancev.
Predlogi liberalne stranke, ki jih jc v odseku predložil poslanec Plantan, pa so bili lfrcz izjeme odklonjeni. In to v veliko srečo za kranjsko deželo. Kajti prava deželna nesreča bi bila, če bi bil odsek sprejel Plantanove predloge.
O teh predlogih spregovorim podrobneje v prihodnjem članku.
Avstrijo pomnožuje čete ob Stal jonski meji.
Ljubljana dobi Dovellnlstvo armadnega zboru.
Znano je, da pomnožuje Italija ob avstrijskih mejah svoje vojaške posadke, znano tudi, da je naša vojna uprava pomnožila pehoto v okrožju tretjega graškega in 14. inomoškega armadnega zbora. A poleg pomnožitve pehote namerava vojna uprava pomnožiti ob italijanski meji tudi trdnjavsko topničars.tvo. Novo obmejno utrdbo Riva na I irolskeni zasede stotnija I. dunajskega, in ena stotnija przemyslskega trdnjavskega topničarskega polka zasede koroške obmejne utrdbe. V Alpah so zgradili zadnji dve leti veliko novih utrdb, ki morajo imeti že v mirnih časih zadosti močno posadko, da jc mogoča takojšnja obmejna obramba, ako se prične vojska. V obmejnih alpskih utrdbah proti Italiji bo ko pomnože trdnjavsko topničarstvo, 9 stotnij trdnjavskega topničarstva ki se porazdele sledeče: 1 bataljon prvega trdnjavskega topničarskega polka dve stotniji v Franzensfeste in v Pustrski dolini, po ena stotnija pa v Rivi in Malborgetu, 1. samostojni trdn.iavski topni-carski bataljon s štabom in 3 stotnijami v Tri-dentu, ena stotnija v Rivi in od 3. trdnjavskega topničarskega polka ena stotnija v liovcu južno od Malborgeta.
Kako velike važnosti so utrdbe ob tirolski in koroški državni meji dokazujejo dogodki iz vojske z Napoleonom I. iu pa tudi dogodki v vojski I. 1866. Znano je, da je prodiral I. 1866. Garibaldi iz Pocca d' Anfo proti Judi-kariji, kjer je zadel le na neznaten odpor slabe utrdbe Ampola. Zdaj je pa Judikarija utrjena popolnoma moderno in lahko odbije morebitni napad v Adiško dolino. Te utrdbe z rivskitni utrdbami vred ob Tonalski cesti in ob Gardskem jezeru spadajo pod poveljništvo rivskih obmejnih utrdb. Te utrdbe tvorita dve krajevni ločeni utrdbeni skupini (Judikarija in Riva). Posadka močna dve stotniji bo mogoče zadostovala.
Trident zapira operacijsko črto ob Adiži. Posadka treh trdnjavskih topničarskih stotnij ni zadostna, ker obsega tridentinska trdnjava utrdbe od Gardskega jezera čez Alo do Ve-drette Marmolata. Za tridentinske mnogoštevilne utrdbe bi komaj zadostovalo šest trdnjavsko topničarskih stotnij. Neobhodno potrebno je, da pomnože prvi trdnjavski topni-čarski bataljon.
Za obrambo Pusterske doline so tudi zgradili mnogo utrdb z namenom, da zavarujejo zvezo Tirolske z ostalo monarhijo le po Inski iu po Pustrski dolini, ki je mnogokrat le 15 km oddaljena od državne meje.
Koroške utrdbe so zgradili na onem mestu, kjer je I. 1809 vdrl Evgen Beauharnafe čez avstrijsko mejo. Imena Predilj, Malborget. Herman in Henzel so še zdaj zapisana z zlatimi črkami v povestnici avstrijske armade. A kjer so stale takrat priproste utrdbe, stoje zdaj moderne utrdbe z železnimi oklopi, sposobne, da s svojimi modernimi topovi ovirajo prodiranje italijanske armade nri Beljaku in proti Soški dolini. Ker pa tvorita tudi te dve utrdbi dve krajevno ločeni skupini, bi komaj zadostovali dve stotniji trdnjavskega topništva, ki ga morajo še pomnožiti ob Tridentu z gorskimi četami obstoječimi iz I. in 2. polka deželnih strelcev in 4. domobranskega pehotnega polka, nadalje s tirolsko topničarsko gorsko divizijo in z gorskima baterijama ljubljanskega iu celovškega topničarskega polka (skupaj 3 gorske baterije), da zadostuje za prvo obrambo naše južno-zahodne državne meje. Kako si pa mislijo obrambo ob ravni goriški meji, kjer ni utrdb kakor tudi ne pozneje proti Kraškf visoki ravani, si težko predstavljamo.
Nasprotno pa nameravajo polagoma znižati število vojaštva v Galiciji, ker ni nikake nevarnosti več, da nastane vojska z Rusijo. Gališko vojaštvo znižajo tako, da sčasoma opuste 10 armadni zbor v Przemyslu, tako da ostaneta v Galiciji šc 1. krakovski in 11. lvovski armadni zbor. Ljubljana pa dobi po-veljništvo novega armadnega zbora.
Po razpustu rusii stvenne
e Oosudar-aume.
Razpust državne dume saj do zdaj ni imel onega uspeha, ki ga je napovedovalo judovsko časopisje. Pohajajo sicer poročila o nemirih po posameznih krajih, a rabuke se pojavljajo tudi drugod, samo, da jim judovsko časopisje ne pripisuje take važnosti, kakor jo pripisujejo, če se Rusi stepo in kriči po ulicah nekaj pijanih vojakov. Napovedane splošne stavke na Ruskem ni. splošne vstaje tudi ne. Ruski birokraški aparat pa dela na vso moč, da zaduši nameravane revolucijske načrte.
O RAZPUŠČENI DUMI.
Kakim 300 duminim poslancem so izplačali 24. t. m. dijete. Več kmečkih poslancev skrbi sprejem v domovini, ker nc prinesejo volilnim možem tega, kar so jim obljubili. Nad polovico poslancev .ic odpotovalo popolnoma na tihem. Mnogim duminim članom so preiskali stanovanja in baje so zaprli tudi ponoči na 25. t. m. več poslancev. Bivšega dtmiincga predsednika Murotnceva je zaslišal car Nikolaj in mu je ponudil naučilo ministerstvo. Car še zasliši Mu-romceva. Veliko duminih članov jc baje ostalo v Wyborgu. Sklenili so, da ne prirede več skupnih konferenc . Ustanovili so pa odsek, ki ima več pododsekov, ki se posvetujejo, kaj naj bi zdaj storili.
Bivši ruski ministrski predsednik je nasprotoval, da razpuste dumo. Sodil jc, da je nastal v dumi za vlado ugoden položaj, ker so sc sprle stranke. V petek ic bil pri carju, ki jc bil ž njim zelo milostljiv in ga je celo objel in mu zagotovil, da še ni z nobenim tako govoril, kakor ž njim, o katerem jc trdno prepričan, da reši Rusijo. Ko jc pa došel Goremykin zopet v soboto k carju, ga jc sprejel jako nemilost-l.iivo. Goremykin jc zato vprašal carja, jeli naj odstopi. Car je odgovoril: »Zal, tako jc.« Go-reniykin se jc podal nato v ministerski svet. kjer jc rekel ministrom: »Prinašam novico, ki se vam ne bo zdela mogoča. Nisem več ministrski predsednik.« Na carja jc vplival T repov. V provinci so preiskali stanovanja članov ka-detne stranke.
CENZURA.
Štiri socialistični listi, ki so jih nedavno zaplenili, so sploh morali prenehati. Uvedli so proti njim kazensko razpravo. V noči na 25. t. m. so policijsko zapečatili tiskarni listov »Stra-na« in »Naša Zižn«, ker sta nameravali izdati oklic nekdanjih duminih članov.
POROČILA O POLOŽAJU V RUSIJI.
V Peterburgu so zaprli več oseb, ki so hujskali na stavko in vstajo. Pri njih so našli mnogo kompromitujočih spisov, ki so važna za nadaljnje zasledovanje revolucionarjev in revolucijonarne organizacije. »Novo Vreme« priobčuic oklic članov »Zveze« od 30. oktobra, ki so jo podpisali grof Heyden, Stahovič in
Lvov. Nova njihova stranka »Mirovno po-rnirjenje« poživlja, naj vzdržuje red.
Prometni minister je dobil poročila, da zdaj ne opažajo nikakoršnih znamenj o kaki stavki. Odposlanci stranskih zvez in »Zveze zvez«, so sklenili, naj odgovore zveze na du-min razpust s splošno stavko. O času stavke pa niso sklepali. V Moskvi so pa sklenili odposlanci raznih strank, da vstaja ui primerna, ker ji nasprotujejo delavci in železničarji. Preneha naj tudi agitacija v armadi in naj se osre-doči agitacijsko delo med kmeti. V Peterburgu znižujejo vojaške patrulje, ker je splošno mirno.
NA KURSKEM IN L1VSKEM.
Kakih 15 oboroženih revolucionarjev je napadlo graščino Remten grofa Medeni. Graščino so popolnoma upepelili. Uničeni so tudi stoletni umetni umotvori. V boju je bil težko ranjen oskrbnik, lahko pa dva uradnika. Roparji so pobegnili, še predno je došlo vojaštvo. Graščaka grofa Medema so umorili.
Na Leškem opažajo gibanje med Lehi, ki groze, da pomore vse Nemce.
V ARMADI.
V	Moskvi so ukazali preteklo soboto ka-zakom, naj zasedejo nekatere točke v mestu in naj takoj nastopijo z orožjem, če nastanejo nemiri vsled razpusta dume. Na dvorišču naj bi dobil vsak mož 40 patron. Dve vojaški stot-niji sta pa izjavili, da hočeta vedeti, proti komu naj nastopijo. Ko so naznanili poveljniki, da je razpuščena duma, so izjavili kazaki, da pač razženejo občinstvo, a da na nikak način ne streljajo. Ko so zvečer uvedli preiskavo, da zaslede voditelje, so izjavili polki, da takoj prenehajo službo, če ne prenehajo s preiskavo.
O vojaškem uporu v Brest Litovskem poročajo. da se je pričel upor v drugem trdnjav-skeiti topničarskem polku. Po večernem apelu so odkorakali vojaki s hura klici. V tem trenutku jim je nekdo zaklical: »Združite se za skupni nastop.« Vojaki so takoi napadli častniški klub, častniške šotore, prodajalnice in vojaško taborišče. Na častnike so metali kamne in jih več ranili. Ranjen je bil tudi general Ivanov. Vladikavkaški polk je prijel ponoči 240 upornih vojakov in je zadušil upor.
Novoimenovani poveljnik črnomorskega brodovja admiral Skrydlov je izjavil o položaju: Prevzamem težko z ozirom na splošno kritični položaj zelo odgovorno mesto. Rusija je bolna in po viharju pretrešano Črno morje, del skupnega organizma potrebuje skrbnega in previdnega postopanja.
UMORI IN UPORI.
V	Varšavi je neznani napadalec zabodel na cesti orožniškega polkovnika Salamatova. V Odesi so nastali 24. t. m. zvečer nemiri, ki so jih pa takoj potlačili. Ustreljene so bile tri osebe. Po mestu dele oklice, ki poživljajo na državljansko vojsko. Dne 24. t. m. so razglasili, da ne sme po 10. uri zvečer brez dovoljenja nihče na ulico. Veliki nemiri so v Aleksandrovem, ki leži nedaleč od nem. meje. Vstaše podpira tudi nekaj upornih vojakov. Zveste čete se bore proti upornikom. Mnogo oseb jc ubitih iu ranjenih. Veliko prebivalcev je zbežalo v varnost čez nemško mejo.
NOVI M02.
»Matin« priobčuje brzojave dveh ruskih ministrov. Vlada nastopi z najstrožjimi sredstvi, da zaduši revolucijsko gibanje. Minister-stvo se bori proti revoluciji, a ne namerava odbiti miroljubno prebivalstvo, ki ga hoče pridobiti z resničnimi pomirjevalnimi sredstvi. Vlada hoče dokazati svojo svobodomiselno na-ziranje in zato pokliče v ministerstvo nove osebe. »Matin« priobčuje tudi izjavo bivšega ruskega prometnega ministra kneza Šilkova. ki pravi, da ravna Stolypin položaju primerno.
Dosedanjim carjevim svetovalcem očita le, da so storili napako, ker niso pregovorili carja, da bi se bil zadnji čas večkrat pokazal v glavnem mestu.
Štajerske novice.
š Liberalni slovenski učitelji v zvezi z nemškutarji. V hribovitem kraju na severni strani Maribora je župnija ozir. občina, kjer so doslej gospodarili Slovenci. A pri letošnjih občinskih volitvah, ki so se zvršile koncem junija, sta se tamkajšnja nadučiteli in učitelj, ki sta oba strastna »Narodovca« zvezala z Nemci in nemškutarji in ta »banda« je porazila slovensko stranko. Žalostno, a resnično! Takšni narodnjaki so liberalni učitelji, ki se še potem bahajo s svojimi čini! Fej izdajice!
š Umor v navzočnosti lastnega otroka. Dne 23. t. m. zjutraj so našli v Gradenu pri Koflachu umorjenega konjskega hlapca Franceta Nestler. Imel je grozno rano na vratu, ki mu je bil skoraj ves razrezan. Poizvedbe so dognale, da je bil umorjeni prejšnji večer 7. nekim dekletom v gostilni Wieser v Kren-hofu in je okoli 9. ure spremil dekleta do nekega mlina ob potu. Takoj za Nestlerjem in njegovo ljubo je šel iz gostilne drvar Janez Huber, ki jima je sledil ves čas do mlina. S Huberjein ie bil tudi njegov petletni sin. Kako se je vršil spopad med Nestlerjem in Huber-jem, se še ne ve. a Huber je pri aretiranju svoje dejanje priznal, trdil pa, da je delal le v silobranu. Ta njegov zagovor ui verjeten, kajti Nestler je bil mal slaboten človek, Huber pa velik hrust. Klanje jc moralo biti grozovito, kajti okoli mlina je bilo vse polno krvnih luž. Huber satn ni bil ranjen, pač pa ves oškropljen od krvi. To mesarsko klanje je gledal petletni Hubcrjcv sin, ki je drugi dan po dogodku pripovedoval — seveda poučen od očeta — da sta prišla med roparje, ki so hoteli očeta ubiti. Morilca so izročili deželnemu sodišču v Gradcu.
š Spodnještajerska jubilejska ustanova v Celju /.a podporo revnih, pa pridnih slovenskih dijakov bode sprejemala prošnje za bodoče šolsko leto do 15. avgusta t. I. Pošiljaio
se naj gospodu notarju Bašu v Celju. Ta ustanova ni ista s štipendijami južnoštajerske hranilnice v Celju.
š Državna darila za izborilo podkovanje konj so dobili pri zadnjem premiranju konj, kovači Jakob M i r u i k iz Medloga, Janez T I a k e r iz I eharjev iu Jožei C o 11 iz Žalca.
š Tatovi koles so se zopet pojavili v Celju. Lani je bilo pokradenih več koles. Letos se je sezona za tatove zopet začela. Iz veže pri Schmidlnovi trgovini na Glavnem trgu je tat pri belem dnevu kolo odpeljal.
š Izpremembe v davčni službi. K glavnemu davčnemu uradu v Celju sta prestavljena pristava Gustav H 1 u š č i k iz Kozjega in Anton D o b r a v c iz Miirzzuschlaga. Davčni oficijal Franc T o p o I n i k pride v Kozje.
š Utopljenca našli. Učenca Oskarja Feuchtmann iz Celja, ki je, kakor smo poročali minoli teden ob železniškem mostu v Savinji utonil, so potegnili med Rimskimi Toplicami in Zidanim mostom iz vode. Spoznala ga je njegova stara mati. Fantov oče je v tujini, v Švici.
š Oblak se je utrgal dne 24. t. m. pri
Mirnitzu na Gornjem Štajerskem. Take hude ure in tolikšnega naliva ne pomnijo od leta 1878 sem. Potok Mirnitz je v 5 minutah narasel in prestopil bregove, poruval drevesa in preplavil vsa polja. Voda je vse pridelke odnesla. Drla je s tako silo, da je celo ledino s travnikov potrgala. Tudi v gorah so skoraj vse poti in ceste razrušene. Škoda jc velikanska.
š Umrl je v Gradcu g. Karol Dos ta I, bivši krojaški mojster v Celju.
s Duhovniška vest. Danes povodom dekanijske konference, katera sc je vršila v Ma-renbergu, bil je po č. g. Avguštinu Heclu, dekanu inarenberškemu umeščen na župnijo Sobota g. Franc A d I a s n i k. Novoimenovani g. župnik je doma iz Šiške pri Ljubljani.
š Vransko. Torek 24. t. m. je bil tu pokopan vranski g. župnik Vinko Gršak. Pogreb je bil veličasten. Na pokopališče je spremljalo rajnega 43 duhovnikov, med temi tudi trije dekani in dva kanonika. Vodil je sprevod č. g. kanonik Hajšek iz Slovenske Bistrice, slovo mu je pa govoril mil. g. kanonik Bohinc. Vrlemu gospodu nai sveti večna luč!
Koroške novice.
k Volilni boj. Pri včerajšnji volitvi za deželni zbor koroški v okraju Špital ob Dravi namestu mrlega poslanca Kotza je dobil krščanski socialec Huber 4925, nemški naciona-lec Hofer 3860 in socialni demokrat Eich 1116 glasov, 27 glasov je bilo razcepljenih. Potrebna je ožja volitev.
k Matura v Št. Pavlu v labudski dolini se je vršila dne 16. t. m. pod predsedstvom g. deželnega šolskega nadzornika Lam pel, katere se je udeležilo 8 kandidatov. Odlič-njak 1, 7 je napravilo skušnjo s povoljnim uspehom.
k Nesreča. V torek je v Gummeru pri Beljaku zagrabil vlak na straži stoječega čuvaja Widmann in ga vlekel nekaj časa s seboj. Glavo mu je odtrgalo, istotako desno nogo.
k Društvo ,,Svobod na šola" so ustanovili v Beljaku. Na vabilnih blanketih je bilo brati sledeče: „S. S. izjavljam, da ne pustim svojim otrokom nič več udeleževati se verskih vaj." Potem pa pravijo, da se ne borijo zoper vero! Udeležencev je bilo kakih 200. Roke so si podajali vsenemci, nacionalci in socialni demokrati, ki so izjavili, novoustanovljeno društvo podpirati z vsemi močmi, kljub temu, da je pri njih vera zasebna stvar.
k Podružnicam ,,Družbe sv. Cirila in Metoda" na Koroškem! Naši nasprotniki ustanavljajo s satansko silo društva ..Svobodne šole". Gotovo je umestno, da se tudi od naše strani kaj stori. Nekatere podružnice že dolgo spijo! — Na noge! Odgovor nasprotnikom naj bo, da letos vsaka podružnica zboruje, pouči ljudstvo o pogubonosnih namenih „Svobodne šole" in sprejme resolucije zoper omenjeno sovražno društvo. Slovenci, pomislimo. da z veroukom odpravijo nasprotniki še zadnjo pičico slovenskega poučevanja iz koroških šol. — Zdramimo se, da ne bomo sami svoji grobokopi!
k Na novi sv. maši č. g. VI. Hafnerja na Krčanjah pri Velikovcu se je nabrala lepa svota 56 K, katera se razdeli enakomerno za „Družbo sv. Cirila in Metoda" in „Učiteljski dom" v Celovcu.
k Nezgoda vsled avtomobila. Pretečeni ponedeljek pop. se je na cesti v smeri od Št. Vida proti Frežami ustavil neki avtomobil ter ni mogel speljati po klancu navzgor. Ravno, tisti čas sta pa tudi_ dva voznika s svojimi vozmi mimo prišla. Šofer je takoj prosil proti plačilu ene krone za enega konja, da bi ga pred avtomobil vpregel, kar sta voznika tudi dovolila. Vpregli so enega žrebca, katerega jc neki kmečki fant-voznik vodil. Zrebec pa, šmentana stvar, skoraj ni bil zadovoljen s to i?premembo, jo je pa zdirjal z avtomobilom, pri tem ie pa fant pod voz padel ter je šel avtomobili čezenj. Težko poškodovanega so pripeljali domov.
Dnevne novice.
+ Tretji slovenski katoliški shod. Ker
bo pripravljalni odbor za tretji slovenski katoliški shod imel ogromno dela z razpošiljanjem vstopnic, prosimo vse župne urade, da se podvizajo z dopošiljaujem zglasilnic. Prihodnji teden mora pripravljalni odbor imeti zgiasilnice v roki! Ako kaka župnija pomo-
toma ni dobila zglasilnic, naj se blagohotno obrne na gospoda dr. Evg. Lampeta v Ljubljani. Pozivamo še enkrat tudi vsa društva, naj se polnoštevilno odzovejo vabilu!
+ Nemška sodba o otvoritvi bohinjske železnice. Dunajski list »Die Zeit« piše o otvoritvenem vlaku nove železnice: »Narod z več nego milijonom duš, narod slovenski, se dviga iz svojega poluživljenja in polu-veljave na ostrejo luč povišane aktuvalnosti v merkantilnem, industrijalneni in narodnem pogledu. In bodoči cesar izvršuje prvikrat reprezentacijsko potovanje tolike mere, ki ga približuje narodu od obličja v obličje, od roke v roko. Nadvojvoda Fran Ferdinand umeva jako natančno svoje dolžnosti. Slovenski element s e j e p o v s o d i demonstrativno pojavljal. Potovanja so se udeležili slovenski politiki, tako tudi pozvani dvorni svetnik Šuklje. Slovenski časnikarji so bili marljivo na delu, da so podali uzorna poročila in da so iz dvornega vlaka vnemali ljudstvo k »živio«-klicem, da so te klice pontnoževali, vodili. Ko je vlak prehajal postaje v počas-nejem tempu, so opozarjali množico, ki je tvorila špalir, nai ne porabi smodnika svojega navdušenja že pri prvem vozu, ampak pri zadnjem, kjer se nahaja glavna oseba. Čuti je bilo le »živio« in »živio«. Tudi otroci so mahali z malimi narodnimi zastavami in vzklikali. Tudi iz ust učiteljic je bilo čuti navdušene »živio«-klice. Vsa proga je stala pod rdeče-tnodro-belimi zastavami: začenši pri telovadcu v rdeči srajci in sokolovim peresom na čepici do zadnjega kmeta in železniškega delavca!« Tako piše list »Die Zeit«, torej tip tiste žurnalistike, ki je imela doslej za naš narod le zasmehovanje! In blizu takov je bil temelni ton vsem poročilom v neslovenskih listih. To znači za nas veliko moralno zmago, ker s takim respektom se morda ni pisalo o narodu še nikdar. — In če moremo šc zatrditi kar smo doznali od najzancsljivcje strani, da je nastop našega naroda ob tej priliki zelo imponiral visoki gospodi, ki so se vozili v vlaku, potem si morejo bratje na Krasu in v tržaški okolici lahko razlagati naše ogorčenje, da ravno tam gori ni bilo tako, da bi bila slovenska slika naše domovine še popolnejša!
-1 Novi kandidati za djakovaškega škofa.
Spletsko »Naše Jedinstvo« javlja: Videti je. da škof Palunko najbrž ne postane škof v Dja-kovu. Po zadnjih vesteh je sklepati, da pojde v Djakovo nadškof S t a d 1 e r, ali škof M a-h n i č.
+ Ministrski predsednik Beck o dolžnostih upravnih uradnikov. Ministrski predsednik Beck je pisal resortnim ministrom pismo; v katerem razlaga, po katerih načelih naj bi poslovali upravni uradniki, da s taktom iu s pravnim čutom zadenejo pravo v boju političnih, narodnih in socialnih interesov. Neobhodno je potrebno, da so oblasti in uradi postrežljivi in dobrohotni, in to tembolj, če so zahteve vedno večje. Le na ta način si pridobi uradnik zaupanje med prebivalstvom, kar edino omogoči, da poravna nasprotstva. Produktivna je le uprava, ki jo prekvaša zavest, da izpolnuje svojo dolžnost le, ako pomaga prebivalstvu in ga podpira. Uradniki naj v mejah svojega delokroga svetujejo prebivalstvu in naj radovoljno ščitijo osobito reveže in zatirancc, in naj bodo nepristranski razsojevalci, kjer si nasprotujejo koristi prebivalstva. Nikdar nai ne pozabi upravni uradnik, da izpolnuje v pravni državi svoje dolžnosti le, ako upošteva javne individualne pravice. Nikdar naj ne krene uradništvo s pota pravice iz narodnih, konfesionelnih ali pa osebnih ozirov na stranko. Uradnik izpolnuje svoje resne dolžnosti le, če zapusti med prebivalstvom vtis popolne nepristranosti in ne-omajanega pravicoljubja. Da pa doseže ta-na men, jc treba, da kaže uradnik v javnosti, zlasti v politično razburjenih časih, povečano zdržnost, ki se da pač spojiti z njegovimi pravicami. Na vsak način se pa mora uradnik ogibati vsega, s čemer bi naredil vtis agita-toričnega ali pa demonstrativnega nastopa v političnih in socialnih časovnih vprašanjih. Pazi naj, da ko izvršuje svojo službo, nc izgubi one trdnosti, ki jo daje zavest, da je poklican kot izvrševatelj državne avtoritete. Uradnik hodi prepričan, da ga ščitijo njegovi predstojniki in da vlada v vseh okolščinah odločno nastopi zanj, čc je ravnal po pravici in zakonu, ko jc vršil svojo uradno dolžnost. Moderni razvoj in vedno večje državne naloge na gospodarskem polju so pomnožile delo uradov. Zato jc pa potrebno ,da se omeje formalnosti, da se pouči uradnik o bistvu stvari po neposrednem občevanju s strankami. Z ozirom na zakonita določila naj izkuša, da odstrani vse ovire, ki se stavijo svobodnemu delovanju proizvajalnega prebivalstva. Pri rešitvi gospodarskih zadev je to posebno
potrebno, ker škoduje strankam zavlačevanje zadeve. Težke zadeve ne postanejo lažje, ako se zavlačuje rešitev. Ministrski predsednik opozarja ministrstva, če bi ne kazalo zaradi vedno množečih se zadev pri osrednjih oblastih, da bi gotove zadeve rešile končno že nižje instance. Služba bi se olajšala in delo porazdelilo. Nižje oblasti bi pa dobile čut večje samostojnosti in odgovornosti, ker bi mislile na važnost v lastnem delokrogu. Ministrski predsednik pravi, da se mnogokrat čuje opravičene pritožbe, da nimajo uradniki pri nižjih instancah potrebne samostojnosti in gotovosti, in jim zato manjka tudi hitre odločitve. Tu je potrebna pomoč. Javne oblasti bi pridobile ugled med prebivalstvom, kateremu bi stale večkrat na strani, kakor dozdaj. Ko bi postala služba bolj priprosta, imelo bi korist vsled hitrejših rešitev tudi prebivalstvo. Nadalje opozarja ministrski predsednik ministrstva, čc ne kaže razširiti ustnih razprav iu obravnav. Priporoča posebni pozornosti osobito slučaje, pri katerih je potrebno skupno sodelovanje več oblastij. Priporoča, naj bi take zadeve rešile razne oblasti ustno na gotove dni ali pa po komisijah. O stavljenih nasvetih zahteva konkretne predloge od min. do zadnjega oktobra letos. Končno pa naroča, naj se pazi pri nadzorstvu o službenem poslovanju uradnikov in pri razpravah, ki jih presojajo ministrstva, če nižje instance upoštevajo navodila. A tega ne smejo storiti z grajo, ki le ubija, marveč z opomini in z dobrohotnim poukom, kar pač doseže zaželjeni uspeh tembolj, ker bodo uradniki popolnoma razumeli obrazložena načela.
+ Da se razumemo! Iz krogov slovenskega krščansko socialnega delavstva se nam piše: Soc. demokracija razširja po Ljubljani neke listke, na katerih pravi: »Kakor zastopa soc. demokracija odločno svoje mnenje, obsoja brutalno maniro, ki hoče nasprotniku kratkomaio preprečiti izraženje svojih nazorov. Soc. demokracija hoče jasnosti, kateri je pogoj, da se sliši vsako mnenje, ker se le tako doseže razbistrenje sojmov.« Mi kršč. soc. delavci imamo že davno glede volilne reforme in hinavščine njenih nasprotnikov dovolj jasnosti. O tem se lahko prepričamo vsak dan in že davno' so se nam tako razbistrili pojmi, da smo skozi in skozi pregledali grdo igro naših nasprotnikov. Upamo, da je tako tudi pri soc. demokraciji, ker sicer bi ne grozila s splošno stavko. Povdarjamo pa zopet, da na javnih ljudskih shodih nimamo povoda privoliti v Ljubljani liberalnega predsedstva in da na mnenje liberalnih prvakov o delavstvu, ki sc izraža v psovkah, odgovarjamo tako, kakor smo odgovorili na zadnjih dveh shodih. Buržoazijca dr. Tavčar in dr. Triller ne moreta nikomur razbistriti pojmov, saj sama ne znata drugega, nego par fraz o izdajstvu, tistega, ki bi mogel pojasniti usodo volilne reforme za ljubljanski občinski svet, župana Hribarja, pa itak ne bo na shod: Proti-ljudska liberalna klika nam je s svojimi dejanji dokazala, kako nizko stoji, zato ne potrebujemo njenih hinavskih »besedij«, dovolj je govorila in se lagala ta klika doslej, zato sedaj: Ljudstvu besedo! Liberalci naj polože račun o vsem svojem delovanju in naj dobe primeren odgovor za psovke proti delavstvu!
+ Na Velehrad! Običajne slovesnosti na Velehradu se tudi letos prično dne 30. julija. Dne 30. julija pop. in 31. julija dop. bode slovesen shod društev sv. Cirila in Metoda; dne 31. julija pop. in 1. avgusta dop. se vrši slovesna akademija slovanskih bogoslovcev in akademikov, obenem shod slovanskih kate-hetov.
+ Imenovanje. Za obrtnega inšpektorja prvega razreda je imenovan gospod J. S a n-t r u č e k.
Poročil se jc danes v Škofji Loki gospod cand. phil. Ante Gaber z gdč. Tončko Jesenko. Iskreno čestitamo!
Nemška šola v Domžalah. Iz Domžal se nam piše: Včeraj se je vršila tukaj seja občinskega odbora in je bilo na dnevnem redu med drugimi točkami tudi to, da prevzame občina v svojo oskrbo zasebno nemško šolo. Tako sc je žalibog tudi zgodilo. Naši občinski odborniki vedno tako delajo, kakor jim Tirnici ukažejo. Cez dve leti bodo imeli pa šolsko sobo premajhno, in občina jim bode morala zidati novo šolo. Tudi k rajni šolski svet je sprejel vse to z veseljem. Žalostno, a resnično! Ali jc g. Engeltnann zato prišel v Domžale, da pomaga Tirolcem po lestvi od stopnje do stopnje? Zdaj se kaže, kaj jc nameraval si. c. kr. deželni šolski svet, ko nam je poslal tega učitelja. Ogled za prostor nemške šole se bo v kratkem vršil. Kaj jc pa z domačo šolo? Občinski sklep nič ne velja, in tudi ako se naklade nabirajo, se ne sme šole zidati. Zakaj nc? Zato, ker so tako imenitno šteli otroke! Pri štetju so prišli v poštev samo otroci posestnikov, delavski mladi naraščaj pa so docela prezrli. Kaj takega je samo pri nas mogoče! Gospod župan, ali sc vam ne odpirajo oči? Pač žalostno, če nad tako stvarjo zamižite!
—	Nova tretja hrvaška stranka prava.
»Hlas Naroda« poroča, da se ustanovi »Hrvaška krščansko-socialna stranka prava«. To bi bila že tretja hrvaška stranka prava. Kakor znano obstoje že »Hrvaška stranka prava« in »Starčevičeva čista hrvaška stranka prava«.
—	Nedeljski počitek po trafikah in loterijah. Kar se tiče nedeljskega počitka po trafikah je vlada odredila sledeče: Prodajalne, katerih glavni promet je prodaja tobaka, smejo biti ob nedeljah splošno samo 4 ure odprte in sicer predpoldne. Poleg tobaka je dovoljeno tačas prodajati tudi vse k kajenju spadajoče stvari, časopise in srečke. Osemurno prodajanje je dovoljeno samo ob posameznih nedeljah, kakor n. pr. o Božiču, o praznikih deželnih zaščitnikov in slično. Istotako je dovoljeno prodajanje tobaka celo nedeljo na železniških postajah, na božjih potih in na krajih, kamor prihajajo ob nedeljah izletniki. Uslužbenci takih trafik pa imajo pravico zahtevati vsako drugo nedeljo 24 ur odmora. Po drugih trafikah, kakor n. pr. po gostilniških ali takih prodajalnah drugih stvari je dovoljeno prodajanje tobaka ob nedeljah tako dolgo, kakor prodajanje drugih stvari, ki se v dotični prodajalni ali gostilni izpečavajo. Isti zakoni zaV devajo tudi loterije; vendar ne smejo biti te nobeno nedeljo nad 4 ure odprte.	/
—	Strela ubila človeka. Iz Vodic se nam poroča z dne 25. julija: Danes popoldne nastala je, kakor že nekaj dni, po neznosni sopari huda nevihta. Najhujši je bilo danes okoli Skaručine. Tresk in grom, da je bilo groza. Vse je iskalo hitro zavetja; le Janez Hubad, 19-letni sin Spodnjega Rebola, se je nekaj obotavljal. Zabiiska se in zadene njega in ga sredi polja ubije do smrti. Pokojnik je bil stričnik deželnega šolskega nadzornika in koncertnega vodje »Glasbene Matice gospoda Mateja Hubada. Blag mu spomin!
—	Po prepiru se obesil. Obesil se je 57-letni kajžar Janez Janko iz Cermošnjic, občine Št. Mihel-Stopičc. Dotični je prišel 23. t. m. proti 5. uri popoldne s svojo ženo iz Ru-dolfovega pijan domov, kjer je pričel z isto, kakor tudi s svojo 181ctno hčerko se prepirati. Janko je zapustil nato svojo hišo in se obenem izrazil, da se bode še to uro obesil, ter se podal v gozd na levo od ceste," katera pelje proti Ccrovcu. Tam ga je našla 27. t. m. zjutraj neka Uršula Kastrenc iz Cermošnjic pri nekem drevesu kleče obešenega. Vedni prepir s svojo ženo utegne biti vzrok sarno-umora.
—	V jarku ie utonil pri Drenovem griču 77 let stari Gregor Gregurka.
—	Detoumor. Pri Dolenju. okraj Ilirska Bistrica, so našli v vodi umorjenega močno razvitega novorojenca.
—	Poučni izlet. Danes ponoči so se odpeljale z gorenjskim vlakom na izlet gojenke in gospodinjske šole v Marijanišču v spremstvu učiteljskega osobja in nekaterih profesorjev učiteljišča pod vodstvom mlekarskega nadzornika gospoda Lcgvarta. Izletniki se peljejo po novi železnici v Gorico. Trst in Koper. Ogledali bodo potoma razne kmetijske zanimivosti.
—	Jablana krasno cvete na Glincah na vrtu g. Jegliča.
—	Umrla je v Idriji gospa Karolina N a -gode, vdova Hoischer, roj. Tavčar.
—	Hrvaški sabor bo imel zasedanje še le meseca septembra.
—- Zamenjena brzojavka. Neka gospa v Gorici je naznanila v neki kraj dohod svojega moža. Brzojavila je po nemško, da se je odpeljal — gefahren. Tam pa so dobili brzojavko: gestorben. Radi tega je prišla neka oseba v Gorfto, brzojavka je umevno povzročila zmešnjavo. Sedaj preiskujejo, kdo je to zakrivil.
—	Hitra vožnja v Ameriko. Parnik »La Provence« francoske linije je vozil iz Havra do Ne\v Jorka 4 dni 23 ur. Zastopstvo te linije ima v Ljubljani g. P e r h a u z.
—	Smrtna kosa. Včeraj ob 9. uri je umrl gospod Ivan F e igel, upokojeni c. kr. računski revident tukajšnjega gozdarskega urada. Pred kratkim je umrla gospa soproga. Pokojni Feigel, rodom iz Idrije, se je pospel po svojih možnostih od navadnega gozdarja do uradnika v 9. činovnem razredu. Bil je izredno nadarjen in marljiv mož.
—	Blagoslovljenje temeljnega kamna romarske cerkve na Zaplazu. Zidanje romarske cerkve na Zaplazu se je pričelo, in v nedeljo 29. t. m. sc vrši blagoslovljenje temeljnega kamna. Cerkvena slavnost se prične dopoldne ob 10. uri s slovesno sv. mašo.
—	Utonil v Soči. Včeraj opoludne se je šel s par tovariši v Sočo kopat 23-Ietni krojač H. Lastič iz Gorice. V vodi ga je prijel krč ter je utonil. Fden njegovih tovarišev ga je skušal rešiti', toda ves trud je bil zastonj.
—	Ameriški naseljenci. L. 1905 je prišlo v Ameriko vsega skupaj 1,027.421 naseljencev in sicer najve£ iz Avstro-Ogrske, ki je prekosila v tem oziru torej Italijo. Iz Avstro-Ogrske namreč je dospelo v Ameriko 275.693 naseljencev, a iz Italije 221.479. Tretje mesto zavzemajo ruski judje.
Novice iz Aleksandrije. Petindvajsetletnico smrti za pokojnim aleksandrijskem apostolskim vikarjem Alojzijem Ciurcia, roj. v Dalmaciji, smo obhajali 17. t. m. v cerkvi sv. Katarine. Pred 25. leti se je podal v I^im s svojim tajnikom P. Hugolinom, a je blizu Neaplja na parniku umrl ter našel grob v morju. Ob 9. uri jc isti P. Hugolin, sedaj prezident v Mo-harrenbeju, imel slovesno sv. mašo z asistenco apostolskega vikarja Avrelija Briante, ki je dal pokojnemu sobratu-predniku vložiti spo-niinsko ploščo v kapeli sv. Marka. — Ponoči 17. t. m. je umrla Slovenka, gospa Viktorija D a 11 i, roj. Zarli, iz Tolmina, po dolgi in hudi bolezni, večkraftprevidena s sv. zakrmaenti. — 15. julija je umrl 24-letni mladenič Jožef
V	o d o p i v e c iz Dornberga, previden s svetimi zakramenti.	P. Benigen.
— Ponarejeni bankovci. Iz raške okolice pri Vel. Laščah na Dolenjskem se nam poroča: Cuje se, da krožijo tod okrog ponarejeni papirnati bankovci po 1000 K in največ po 50 K. Naj torej vsakdo denar pregleda in si dobro vselej zapomni, kdo mu ga je dal, da pride goljufija skoro na dan!
Ljubljanske nouice.
lj Dvorni svetnik Jagič se je včeraj mudil v Ljubljani.
lj Inšplclranje domačega pešpolka. Poveljnik 6. infant. divizije podmaršal ekscelenca Marsch, se je pripeljal včeraj zvečer v spremstvu adjutanta semkaj in ložira v apartement salonu hotela »Union«. Podmaršal Marsch inšpicira tukajšnji domači polk štev. 17 in prisostvuje danes veliki vojaški vaji, jutri pa nadzoruje streljanje.
lj Velikansko podjetje The Royal Vlo — svetovni kinematograf, ki je povzročil v vseh večjih mestih največje senzacije, prične jutri s svojimi predstavami v veliki dvorani »Uni-ona«. Podjetje je napravilo po Ljubljani že veliko reklamo. Poleg velikanskih lepakov je vzbudila veliko pozornost vožnja velikanskega »gorečega avtomobila«, ki je čarobno razsvetljen z elektriko. Slike »The Royal Vio« so najpopolnejše, kar se je dosedaj videlo — o tem je vse časopisje složno. Slike so barvane. Podjetje ima tudi znamenit aparat »Royal Viophon« (govorilni aparat), ki napravi zanimive slike tem verodostojnejše. Vse slike so 65.000 m dolge. Govori se. da je vsega kapitala uloženega v podjetju okolu 700.000 K. Kakor sodimo po došlili nam kritikah iz drugih mest, bo to prava znamenitost za Ljubljano. Slike so velikanske, kakor se jih doslej še ni videlo, vse tako najpopolnejše izvršeno, da napravliajo pravo senzacijo. Povsod, kamor je prišel »Royal Vio« je imel razprodane hiše. Podjetje ima lastno električno razsvetljavo, katero daje lokomobil s 50 konjskimi močmi.
V	večernih urah bo metal velik metalec svetlobe po mestu svoje žarke.
Ij Ljubljančanka poročila bogatega Ame-rikanca. V Jersey City se je poročila Ijubljan-čanka gdč. Josipina M e r v a r z Ivanom W. Geraerdto m, edinim sinom hišnega posestnika in tovarnarja v Newyorku. Ženin je doma iz Nizozemskega, a nevesta iz Ljubljane.
Ij Velik koncert na čast vsem Anam bo danes zvečer na vrtu hotela »Union«. Svira popolna vojaška godba. Več v inseratu.
Ij Pevsko društvo »Ljubljana« v Zagrebu. Kakor čujemo, pevsko društvo »Ljubljana« ne priredi izlet v Zagreb meseca avgusta, ampak meseca septembra povodom ondotne razstave ter bo s svojim vrlini pevskim zborom pelo tudi v ondotni razstavi. Iz Zagreba priredi pevsko društvo »Ljubljana« izlet v Karlovec. Danes nam došli hrvaški listi javljajo po »Slo-vencu« dohod »Ljubljane« v Zagreb.
Ij Na ulici se je ustrelil v Trstu 49letni Alojzij Rizzardi, ki jc okolu 30 let živel v Ljubljani. Rizzardi je vbolnici umrl.
Ij Občni zbor »Glasbene Matice« sc vrši v soboto, dne 28. t. m. s že prijavljenim dnevnim redom ob 8. uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice«.
Ij Prijetna veselica bo prihodnjo nedeljo 29. t. m. povodom žegnanja v šentjakobski fari v gostilni g. Dachsa v Florijanskih ulicah. Vstopnina prosta. Kdor se hoče prijetno zabavati, naj pride!
lj Mirozov društvene godbe bo jutri zvečer.
Ij K prodaji plinarne. Vseh akcij ljubljanske plinarne jc 500 z nominalno vrednostjo 400 K. Pod garancijo mestne občine je bilo nakupljenih od banke Luckmann 180 delnic po 1200 K. Med temi delnicami je tudi 70 Bam-bergovih delnic. 80 delnic je bilo kupljenih po 800 K, tako, da je sedaj v novih rokah od 500 delnic 260 dclnic. Ostalim delničarjem se ponuja za delnice samo po 400 K. Nemško urad-ništvo pri plinarni je baje že dobilo odpoved.
lj Porotniki za III. porotno zasedanje v Ljubljani, ki se prične dne 27. avgusta t. 1. so: Glavni porotniki: Aljančič Lovrenc, posestnik in gostilničar v Bistrici; Bevc Jakob, gostilničar; Ccrne Ivan, mesar in posestnik; Cesnik Ivan, trgovec, vsi iz Ljubljane; Conžek Fra-njo, posestnik in gostilničar na Glincah; Eberle Josip, urar v Ljubljani; Globočnik Josip, posestnik in trgovec v Železnikih; Hauptmann Adolf, tovarnar iu posestnik v Ljubljani; Hlebš Ferdinand, trgovec v Kranju; Jelene Ivan, trgovec in posestnik v Tržiču; Kolenc Valentin, trgovec v Cemšeniku; Korzika Alojzij, vrtnar in posestnik v Ljubljani; Košir Ivan, posestnik v Škofji Loki; Koželj Jak., posestnik in gostilničar v Olševku; Krisper Josip, trgovec in posestnik v Ljubljani; Lenče Franc, posestnik in gostilničar v Klečali; Lenček Alojzij, klepar iu posestnik; Mahr Artur, trgovinske šole ravnatelj in posestnik; Marčan Andrej, mesar in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Mencinger Ivan, mesar, gostilničar in posestnik v Bohinjski Bistrici; Pechar Konrad, trgovec v Škoji-loki; Perlcs Adolf, tovarnar in posestnik; Pcrsche Alojzij, trgovec; Petkosig Josip, trgovec in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Pcz-dirnik Jurij, posestnik in trgovec na Dovjem; Sajovic Franjo, posestnik in gostilničar v Tacnu; Strahl Karol vitez, c. kr. višje dež. sod-nije svetnik in grajščak v Stari Loki; Šarabon Andrej, trgovec iu posestnik v Ljubljani; Ši-frer Franjo, posestnik v Srednjih Bitnjah; Tavčar Edvard, agent; Velkovrli Pavel, mo-kar iu posestnik; Vrhovcc Ivan, dimnikar in posestnik, vsi trije v Ljubljani; Zdravje Martin, posestnik in strojar na Igu; Žagar Franjo, trgovcc in posestnik iz Markovca in Zark Ivan, posestnik v Lescah. Nadomestni porotniki: Bizil Tomaž, gostilničar; Kačsr Karol,
prodajalec zelja in posestnik; Pevec Ivan, kramar in posestnik; Prusnik Anton, mesar; Seunig Franjo, trgovec; Šušnik Alojzij, trgovec in posestnik; Szantner Franjo, čevlajr; Šare Anton, trgovec; Soklič Ivan, trgovec s klobuki, vsi v Ljubljani.
lj Aretovana je bila včeraj služkinja Uršula Medvedova, ki je ukradla natakarici Frančiški Kumikovi iz kovčega 12 K, iz ročne torbice pa 5 K denarja. Ukradla je tudi 5 K vredni prstan. Ko se je hotela včeraj odpeljati z južnega kolodvora, jo je tam prijel policijski stražnik. Medvedova, ki tatvino deloma priznava, se je izročila sodišču.
Ii Napadeni veseljaki. Napadenih jc bilo danes ponoči na Poljanski cesti pet veseljakov, ki so se vračali od neke veselice. Pri tem so napadalci enemu poškodovali godbeni inštrument, dva sta pa izgubila klobuke. Par napadalcev je znanih.
Razne stuarl.
Potresi Sicna, 25. julija. Ob 2. uri 30 minut zjutraj je bilo tukaj čuti potres, kateremu je sledilo nekoliko lahkih sunkov. — Belgrad, 25. julija. Danes ob 12. uri 47 minut popoldne je bilo tukaj čuti potres, ki je trajal štiri sekunde. — Tudi ljubljanska opazovalnica potresa je zaznamovala potres.
Ognjenik StrombolI jako bljuva. Goreča lava je preplavila vas Gimestro, iz katere so prebivalci' hitro pobegnili. Otok je v veliki nevarnosti.
Glavni poštni ravnatelj ponesrečil v planinah. Kakor javljajo iz Inomosta, je na Bre-nerju padel z neke skale in si zlomil nogo glavni poštni ravnatelj, sekcijski načelnik, dr. "itez Wagner-Jaurregg.
Čitalnice v domobranskih vojašnicah. Skupni ogrsko-hrvatski domobranski minister je izdal na polkovna zapovedništva naredbo, da uredijo čitalnice za podčastnike; v čitalnicah bodo časopisi, strokovni listi, društvene igre (šah, domino itd.), in napravi se mala knjižnica. Za ureditev take čitalnice se da na razpolago 300—700 K.
Tudi pastirji štrajkajo. V kraju Cinela na Španskem so stopili pred par dnevi v štrajk vsi tamkajšnji pastirji, ker niso dobili zahtevanega poviška k plači. Zapustili so črede; gospodarji so skušali dobiti druge ljudi, pa zaman, in nazadnje ni preostalo drugo, nego da so gnali sami živino past. In tako so pasli: 1 grof, 1 advokat, občinski svetnik, tajnik, profesor, žena inženirjeva in dve bogati gospi.
Ločiti se hoče od svoje žene bavarski vojvoda Ludovik, ker bi rad poročil neko gledališko igralko. Vojvoda Ludovik, brat rajne avstrijske cesarice, je v 75. letu.
Budimpeštanski pšenični mlini so včeraj ob 6. uri zvečer ustavili delo in odpustili vseh 3000 delavcev.
Na dunajski tehniki je omejilo naučno ministrstvo število obiskovalcev tako, da bodo sprejemali inozemce in gojence iz dežel, kjer obstoje tehnike, le, če bodo prosta mesta.
Holandska kraljica Viljemina je sedaj že tretjič predčasno porodila.
MINISTRSKI PREDSEDNIK BARON BECK V IŠLU.
Včeraj sta bila pri vladarju avstrijski ministrski predsednik Beck in hrvaški ban grof Pejačevič. Oba sta bila pri cesarjevem rodbinskem dineju. Baron Beck je poročal vladarju o položaju dve uri in pol. Cesar je pohvalil Becka in izjavil, da je zadovoljen z napredkom volilne preosnove. Beck jc poročal vladarju tudi o končanih razpravah avstrijske na-godbene komPsije. Po avdijenci pri cesarju se je Beck podal k načelniku cesarske kabinetne pisarne, da podpiše cesarjeva lasnoročna pisma, ki imenujejo parlamentarne ministre za tajne svetnike.
Listnica upravništva. P. n. naročnike opc-tovano opozarjamo, da nam dohajajo plačila po p o 1 o ž n i c i še le tretji ali celo četrti dan. Kdor tedaj pošlje denar tem potom; ne da bi nas poporej obvestil po dopisnici, n. pr. 20. dan v mesecu, pač ne more imeti 22. ali 23. lista v roki.
Telefonska In brzojauna poročila.
SPLOŠNA IN ENAKA VOLILNA PRAVICA PRIDE.
Dunaj, 26. julija. V odličnih parlamentarnih krogih se govori, da bo splošna iu enaka volilna pravica pri kakem poizkusu jo v parlamentu ovirati, oktroirana, ker se vlada vsled sklepov odseka za volilno reformo lahko sklicuje na javno mnenje in voljo velike večine parlamenta. Cesar hoče splošno in enako volilno pravico na vsak način imeti, vlada jo hoče, ljudje jo hočejo, vsi nasprotniki splošne in enake volilne pravice bi bili tako gotovo poraženi.
STOTNIKA POGREŠAJO.
P u I j, 26. julija. Trdnjavskega stotnika Antona Rošteršiča, kateremu je že potekel dvetedenski dopust, pogrešajo.
VOJAKA TATOVA.
B e n e š a v , 26. julija. Tu so aretirali dva vojaka pešpolka št. 102, katera dolže, da sta iz polkove blagajne ukradla 7600 kron.
MORILEC ARETIRAN.
Dunaj, 26. julija. Tu je bil aretiran krojaški pomočnik Henrik Konig, ki je zaklal včeraj 22-letno Rozo Sarvary, ker je odklonila njegovo ljubezensko nasilje.
AsPLOZIJA V LEKARNI.
Dunaj, 26. julija. V lekarni Muchy se jc dogodila velika eksplozija. Skoda jc velika. En sluga je ranjen.
NOV KATOLIŠKI DNEVNIK.
R I m, 26. julija. Sinoči je izšla prva številka novega katoliškega dnevnika »Corriere d' Italla«. — Župnik vatikanski msgr. Plffal je nevarno zbolel.
MIR V RUSIJI.
Peterburg, 26. julija. Tu je mir. Vojaškega varstva pri tujih poslaništvih nI več.
O d e s a , 26. julija. Tu je zopet mir. Vsi nemiri so udušenl. Mnogo oseb je aretiranih.
Peterburg, 26. julija. Privatni sestanki dumlnih članov so prepovedani.
Peterburg, 26. julija. Peter-Pavlova trdnjava je dobila mnogo novih brzostrelnlh topov. — Vlada je nastavila 75 novih tajnih agentov.
Peterburg, 26. julija. Peterburška brzojavna agentura priobčuje uradni komentar k razpustu dume. Car je dumo razpustil, ker je zahtevala izpremembo državnih temeljnih zakonov, odpravo državnega sveta, in odgovorne ministre, ker je stavila nemogoče agrarne zahteve, dolžlla vlado nepostavnosti, hujskala k nemirom in ker so poslanci zlorabili imuniteto, da so agitirali za stavke, po-grome in nerede. Oklic viborski je podpisalo le 181 bivših poslancev (izmed 478), ki niso imeli pri tem občekoristnih namenov. Vlada upa, da bo ljudstvo izpregledalo mahinaclle revolucionarjev.
L v o v , 26. julija. Sem je neki pomožni židovski odbor pripeljal 120 židovskih otrok, katerih stariši so bili pomorjeni pri protižidov-skih nemirih v Kijevu, Odesi in Bjalostoku. Odpeljejo jih v Ameriko.
STAVKA V LODZU.
Peterburg, 26. julija. V Lodzu stavka v 56tih tovarnah 13.614 delavcev. BRZOVLAK V JEZERU.
New York, 26. julija. Ekspresni vlak je v najhitrejši vožnji jugozahodno od Diamonda skočil iz tira in padel v jezero. Utonilo je vse železniško osobje in 9 potnikov.
Odprto pismo. 5 )
Pred kratkim izvedel sem šele po nepoklicanih osebah o vzroku akcije, katera se je v odboru »Naše zveze« proti meni uprizorila, in o nc posebno laskavi kritiki, ki se ie pri raznih sejah izrekala o moji osebi. Govorilo se jc namreč, da sem jaz dopisnik »Slovenca« in da so ti članki, ki jih je ta list prinašal o društvu, i'zšli iz mojega peresa. Na ta način prelomil bi bil torej častno besedo, ki si jo je svoj čas tozadevno zastavil odbor »Naše zveze«. Sklicujem se v pojasnilo te zadeve na izjavo, priobčeno v uredniški listnici včerajšnjega »Slovenca« št. 167 ter imenujem, po-služevaje se najzmernejšega izraza, tako neodkrito postopanje odbora »Naše zveze«, kateri me niti zaslišal ni. marveč brez vsakih na-daljnili poizvedcb kar in contumaciam obsodil, nekorektno in nemožato. Zajedno naznanjam svoj izstop iz »Naše zveze«.
V Ljubljani. 25. julija 1906.
Ivan Rostan, c. kr. fin. rač. oficial.
*) To pismo poslal sem uredništvo »Slov. Naroda«; to ga ni hotelo sprejeti, radi tega sem primoran priobčiti pismo drugod.
Opomba uredništva: Priobčili smo to odprto pismo, ker je vse to jako karakteristično za način, kako hoče terorizirati gotova klika v Ljubljani. Najprej se zahrbtno obrekuje, za obrambo se pa prizadetemu hoče zamašiti usta. To je lepa svoboda in bolje da danes vrag vzame tako svobodo, nego jutri. »Slovencc« je ustanovitev »Naše zveze» pozdravil, ker si jo je mislil le kot stanovsko organizacijo, izvestni krogi v Ljubljani pa s svojim klikarstvom hočejo razbiti organizacijo s tem, da jo speljejo v svoje kalne vode, ker vedo, da bi njihov terorizem pri vsaki resni stanovski organizaciji opešal. Poročil o »Naši zvezi« liam, kakor smo že včeraj izjavili, ni pošiljal gospod Rostan, a da smo od druge strani o početju »Naše zveze« dobro informirani, to bomo še dokazali, ker bomo o »Naši zvezi« in famoznem njenem predsestvu še pisali.
Za vse obile dokaze iskrenega sočut|a ob nenadomestni izgubi našega iskrenoljubljenega sina, oziroma brata, strica in nečaka, gospoda
Frana Krže-ta
črk ostavca
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo.
Posebej se še zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu in za darovane krasne vence: slav. vodstvu „Katol. tiskovnega društva*, slav. društvu tiskarjev, gg. kolegom pokojnika iz Katol. tiskarne, slav. društvu „Sokol" slav. pevskemu društvu ^Ljubljana", poslednjemu tudi za ganljivo nagrobno petje, in slavnemu klubu Jednota". Nadalje sc še zahvaljujemo sploh vsem ostalim darovateljem krasnih vencev, kakor tudi vsem sorodnikom, znancem in prijateljem , in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo Čast. 1666 1-1
V Ljubjani, 26. j ulja 1906
nn MICIf M nDII7DA združenih pivovaren žalec in laški
UE.L.PII9lmf& UilU£iDll trg v Ljubljani, telef. št. 163. = priporoča svoj.
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
——— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. mmm
990 60 33
II
spojena s konkurenco glede lepote,
pri kojej dobi najlepša dama zlato svetinjo, se vrši	1664 i—i
danes zvečer ob 8. uri nn vrtu nI i v dvorani
hotela „U NIO li".
Sodeluje popolna godba peSpolka
St. 27 pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika Christopha.
Vstopnina 60 vinarjev.
Pozor
vsem kolesarjem na motorjih in avtomobilistom! 00
Pravo, nalašč v to pripravljeno 1663 1-1
amerikansko olje
za mažo strojev,
kakor tudi vaselin in olje za sobni tlak, prodaja edino tvrdka
JOSIP POLAK, S 3na,°di •
Ljubljana, Sv. Petra cesta 9.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
Čil .pata. ao|a
Stenj 9 bar«-metra v mm
Temperatura
po Celziju
Vetrovi
Sol«
J!"
■sa1
25 9. zveč. 735 0 191 si. sever del. jasno
26
7. zjutr. 2. pop.
735-5 18-0 734 9 27 6
si. jvzh. si. vzjvzh.
obl. pol. obl.
00
Srednja včerAj&nla temp. 22 1*, norm. 19 9*.
Išče se pošten, spreten, vojaščine prost
kateri bi bil vešč tudi klanja prašičev. — Vstop takoj.	1660 5-2
Kje, pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca*
Borzna poročila.
Ljubljani.
,Kreditna banka1 v
Uradni kuril dunajske borce
luloibenl papirji.
4'/. ma)eva renta......
4*/, srebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska renta . 4*/. , zlata renta . . . l'l, ogrska kronska , ... 4 •/. , zlata .... 4*/. posojilo dežele Kranjske . 4V/. posojila mesta Spljet . . 4V/. ,	, Zader . .
4*/,*/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4•/, češka dež. banka k. o. . . 4•/. , , , i. o. 4V/. čast. pisma gal. d. hip. b. . * V/, pešt- kom. k. o. i lo •/. pr. 4'/»7. iast. pisma Innerst. hr. . 4'/,•/, , , ogr. cen. dež. hr. 4V/a , n , hip. banke. 4V/, obl- ogr. lokalnih žel. d. dr. 4 V/, obl. češke ind. banke . . 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . .
4•/. prior. dol. žel......
3•/. , Juž. žel. kup. '/t1/, • 4*/,*/. avstr. pos. za žel. p. o.
BreSk*. Srečke od 1. 1860'/, • . •
. . , 1864 ......
. tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije .
U- .
, ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . .
, turške .......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	, ...
Inomoške	, ...
Krakovske	» ...
Ljubljanske	, ...
Avstr. rud. križa , ... Ogr. ,	, ...
Rudolfove	, < . .
Salcburške	,
Dunajske kom. , ...
D o I n 1 . •
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke ....
Ogrske , .....
Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (Brili)
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murinyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družb* . . .
v a 1 a t e.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Rubljl..........
Dolarji...... ...
25 julija	1906.
Denar	Blago
99 60	99-70
99 40	99-60
99 60	99 80
117 80	118 05
95-	9620
113 20	11340
99 20	10020
100-50	101-60
99 70	100 70
100 30	101-30
99 50	10010
9960	100-30
100 10	101-10
105 30	106 30
100-	10010
100 —	100-25
100 —	100-40
loo-—	101 —
100-50	101-60
99-90	
99 60	100--
320 50	322 50
10040	101 40
216-—	223 50
279 25	281 25
154 60	lt6 60
286 -	293 —
287 —	294 —
258 —	265 —
97 —	104"—
163 60	164 60
22 —	24—
462 —	473 50
78--	84—
87 —	92—
66 —	61 50
49 13	61 10
29 95	31 95
68 —	63-
73 —	80—
»12 —	622-—
168 50	169 60
668 -	669 —
1696-	17C6 -
66175	66i 76
802--	803—
242 —	243 -
696 —	698-50
571--	672-—
27 2b -	2745—
664 75	bf.6 76
268 —	274 -
578--	b82* -
137-	139 -
11-33	11-38
1912	19*14
23-45	23-53
23'97	24-05
117-375	117-525
96 65	96-76
248-60	249 50
4*84	6-
Kupujte
narodni
V Kranju se odda
1634 3-2
trgovina
špecerijskega blaga in deželnih pridelkov.
Natančna pojasnila pri M. R o o s s v Kranju.
Otvoritev odvetniške pisarne.
Dn Fran Novak, odvetnik v Ljubljani
ssš^sssssšss si dovoljuje priobčiti, da je otvoril
:::: svojo odvetniško pisarno ::::
00 v Ljubljani, Dalmatinove ulice št. 15. e®
(S/** Prva zaloga f\JJ
vedno svežega
dovškega in trboveljskega
m.....1111 m 1111111..........i.................................
portland in roman
cementa
je v trgovini
FRAN STUPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta poleg „Figabirta".
/tf 886 15—12
Anton Žnideršič, ♦
t j,
župnik v Beli Cerkvi po" štaŠt.Jernej na Kranjskem. spričuje,daje slabo-inma-lokrvnim z najboljšim u-spehom priporočal
vino
G. Piccollja, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta.
Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja naročila točno izvršujejo.
2371
II 4
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ *
►JI
Radi zapoznele sezone se dobe najfinejše izvršene volnene	1629 4
Tennis - obleke P0
12 gl.
Najfinejša in največja izbora kofekcije za gospode in dame po čudovito nizkih cenah.
Angeško skladišče oblek
O. IC .'	v ii* ,
Ljubljana, Mestni trg S.
Šolske sestre v Trstu,
via P. Besenghi 6.
UčlllSče m uzsojeunlišče za deklice. " -
Temeljit pouk do učnem načrtu za osem-razredne ljudske šole na Primorskem.
Letna plača 450 K. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica.
Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan
Pouk v slovenskem, nemškem, italijan skem, francoskem in angleškem jeziku v godbi: glasovir, gosli, citre, petje; v ien skih ročnih delih, v risanju in slikanju
1391 181
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaj« tn vrst« rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 260.000*-.
Zamenjava In ekikomptuje	Daje predujme na Trednoitne papirje.
Izžrebana vrednostne papirje in vnovčujt Zavaruj« «r«6k« proti kurzul zapale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavct]e.
W Bskompt In lnkaaao menle. ta	JUT Bonn« Hioilli.^la
Podružnioa v SPLJET U.
Denarna vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrostim. Vloženi denar obrestuj« od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.
F. P. lfidic & Komp. Ljubljana,
opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino
»KoroSki model"
mmmnmmommniM^
zarezane strešne opeke,
lose 30-24	(Strangfalzziegel).
Barva: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnlrani.
Te vrste strešniki so patentovani u vseh kulturnih državah, cd Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Harzola.
sar Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. 13
Vzorce In prospekte pošljemo na željo brezplačno.
Sprejmejo ae zastopniki. *£B	Takojšnja in najzaneeljivej&a postrežba.	AJT Sprejmejo se zaatopniki.
r
I
Podružnice:
Praga I menjalnicami: Oraben 25, Mula stran, Moet. ulica 17, Žiikov, Husova ulica 17. Brno. Veliki tre 10 Hadrn, Ol.vnl trg 4. f>Sk» Lip., Crika Kamnlca,
Moravski Zumborg, Schlller)ev> cesta 3. ModUne, r -	- - .....
Črna cesta 9. Plr.e. In Nvltava.
Pran Josipa trg 9. No T i JIM.,
Menjalnice na Dunaju:
i. Wollzelle 10, II. Taborstrasse 4, III Ungsrgasse 69 (vogal Rennsrtga), IV. Wle
._„ -------------- » SchOnb-------" ------.....
- .. - - 9 (vogal
dner Hauptstrasse U, V. SchOnbrunnerstrasse 88 a, Vil Marlahiferstrasse 76, VIII Lercbenlelderstrasse 132, IX. Alsrrstrasse 32, X. Favorltenstrasse 59, XVIII. Wibrlngerstrasse 82, XXI. Hauptstrasse 22.
Menjalnična delniška družba
67 150 76
„MERCUR"
Dunaj, L, Wollzehe 10.
Ako. kapital K 16.000.000. Beaer zaklad K 7,000.000
Najk ulantnejši
WtT nakup in prodaja -~wm
vseh vrst rent, državnih papirlev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk, deviz, valut in denarja.
/jitmmjata m eskouifitirauje
izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.
Izdajate)] in odgovorni urednik: Dr. Ivane!! 2!tn!k.
Tisk »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.