Izvirni znanstveni članek Original scientific article prejeto: 7. 7. 2015, sprejeto: 12. 8. 2015 Neyen Borar! Rusi iz mojih študijskih let Izvleček: Avtor v razpravi obravnava izbrane ruske ekonomiste, statistike in matematike, z deli katerih se je seznanil v času študija ekonomije. Ugotavlja, da so ruski avtorji s svojimi deli na področju ekonomske analize (matematične ekonomije) presegli okvir zgodovine ekonomske misli. Po predstavitvi njihovih prispevkov, ki so nastali v manj kot dveh desetletjih sovjetskega socializma, pokaže, da je bil vpliv ruskih ekonomistov svetovnega pomena, pa tudi, da so s svojimi deli prehiteli svoje zahodne tovariše. Avtor ugotavlja, da so predstavljeni ekonomisti pomembni za spoznavanje in učenje postavljanja raziskovalnih problemov in načina raziskovanja, nič manj pa niso pomembni tudi z vidika filozofije znanosti. Ključne besede: ruski ekonomisti, matematična ekonomija, ruska emigracija, Slucki, Kondratjev, Leontjev, Feldman, Kantorovič UDK: 330.42:1(470) The Russians of My Student Years Abstract: The author discusses a number of Russian economists, statisticians and mathematicians with whose works he became familiar as an economics student. He notes that the Russian authors' works in the field of economic analysis (mathematical economics) outgrew the framework of the history of economic thought. After presenting their contributions, which emerged in less than two decades of Soviet socialism, he shows that the impact of Russian eco- 1 Ddr. Neven Borak je zaposlen na Banki Slovenije. Avtor izjavlja, da prispevek ne izraža pogledov ustanove, v kateri je zaposlen. E-naslov: neven.borak@bsi.si. nomists was of global importance and that their work overtook that of their Western counterparts. The economists presented are important for learning and teaching how to raise research problems and what research method to employ, but they are no less important for the philosophy of science. Keywords: Russian economists, mathematical economics, Russian emigration, Slutzky, Kondratieff, Leontief, Feldman, Kantorovich 0 0 0 V prejšnjem prispevku^ sem zapisal, da sem za Aleksandra Bili-moviča izvedel v Trubarjevem antikvariatu, ne na ekonomski fakulteti. V tem prispevku pa bom orisal nekaj ruskih ekonomistov, statistikov in matematikov, o katerih sem izvedel med študijem ekonomije. Ti so zapustili neizbrisno sled tudi zunaj Rusije. Pri tem naj ne moti pridevnik "ruski", četudi ne gre samo za Ruse, tudi za "Sovjete" ne, saj je med njimi prav tako emigrant. Tudi dejstvo, da gre za moje osebno pričevanje, ne pa za zatrjevanje, da je študijski program ekonomije predvideval njihovo sistematično proučevanje, ne sme motiti. Resnici na ljubo se številni pisci učbenikov, zapiskov predavanj in drugih učnih gradiv, iz katerih sem študiral, niso trudili s sistematičnim navajanjem virov in avtorjev, ki so jih uporabljali, zato so iz asistentskih vrst do nas študentov pogosto prihajale opazke o prepisovanju profesorjev iz te ali one knjige. Pa tudi redkokdaj so od študentov zahtevali, da prebirajo originalna dela. ' Borak, 2014, 271-297. Z ruskimi ekonomisti, statistiki in matematiki sem se srečeval v vseh štirih letih študija in pri pisanju diplomske naloge, pa tudi pozneje, na podiplomskem študiju in pri delu na nekdanjem Zavodu SRS za družbeno planiranje (današnji Urad RS za makroekonomske analize in razvoj). Srečeval sem jih pri politični ekonomiji, teoriji gospodarskega razvoja, matematiki, matematičnem programiranju, družbenem računovodstvu, družbenem planiranju, statistiki, eko-nometriji, primerjalni analizi ekonomskih sistemov in zgodovini ekonomske teorije. Vsi so bili dobro poznani v takratnem jugoslovanskem okolju, za katero je bilo med drugim značilno, da so vodilni profesorji ekonomije (v Ljubljani manj, v Beogradu bolj) prebirali dela, napisana na zahodu in na vzhodu, v različnih jezikih, in da so se tudi tako odzivali na hladno vojno ter prispevali k oblikovanju samopodobe jugoslovanske družbene ureditve v bipolarnem svetu. Ruske avtorje, ki sem jih spoznal med študijem, bi lahko razvrstili na tri področja: ekonomska analiza (matematična ekonomija), ekonomika prehodnega obdobja in politična ekonomija socializma. Možna je seveda tudi drugačna razvrstitev, denimo tista, ki sledi razvrstitvi obdobij, v katerih so delovali predstavljeni avtorji: revolucionarno obdobje, obdobje vojnega komunizma, obdobje nove ekonomske politike, obdobje petletnih planov. A je izbrano razvrščanje boljše, ker nas tesneje poveže z znanstvenimi disciplinami. V prispevku se bom zadržal le pri prvem področju, in sicer področju ekonomske analize (matematične ekonomije), drugih dveh se bom lotil ob kakšni drugi priložnosti. Za to skupino je značilno, da je s svojimi deli presegla zgolj okvir zgodovine ekonomske misli in da sodi v same temelje sodobne ekonomske misli. Zanimivo je, da so z eno samo izjemo vsi prispevki, ki bodo kratko predstavljeni, nastali v manj kot dveh desetletjih sovjetskega socializma. Morda je še pomembnejše to, da je njihov vpliv imel svetovne razsežnosti. Segel je daleč onstran sovjetskih meja. Na zahod je prenesel spoznanje o potrebni dopolnitvi stihijskega delovanja tržnega mehanizma s planskim delovanjem kot obliko zagotavljanja ekonomskega ravnotežja, pri čemer je treba kar takoj poudariti, da so vsi predstavljeni avtorji s svojimi deli prehiteli svoje zahodne tovariše. K načinu njihove predstavitve v tem prispevku botruje tudi moje spoznanje, da so ti avtorji pomembni za spoznavanje in učenje postavljanja raziskovalnih problemov in načina raziskovanja oziroma širše gledano - pomembni so tudi za filozofijo znanosti. Jevgenij Jevgenjevič Slucki (1880-1948) Pozornost je pritegnil s svojimi deli na področjih matematike, statistike in prakseologije oziroma tistega, kar danes poznamo kot mikroe-konomijo, teorijo ciklov in prakseologijo. K analizi potrošnikovega obnašanja, s katero se ukvarja mikroekonomija, je prispeval, in to bistveno prej kot Anglež John Hicks, razčlenjevanje vpliva spre_Lugllo 1915_ GIORNALE DEGLI ECONOMISTI B RIVISTA DI STATISTICA Sulla teorla del bllanclo del consumatore soMitiuaD I). CtuMiniuni pt^inuiiui. -1 u tiisii«i dhiim. - I. soiu nmyitk teB'tquDlbrt» M HItDCI« dll cdbubiIoi*. - 4. MltnriuitgM ddli quurtlti C||,, Aj t Bf. - IHtMMiutlOM Otl «iien Oi t), - t. Virlutoai Oitlt daiuiidi Ml-«Uuih II IliiiIhi nddits. - T. Virtul«l dilfi dosudi In luniloH du pmiD. - a. DlfiMltui dtlli dsDuiidi dl uo btiK dil pntu dl «u. — g. DliHdegu dtiu d«iu(di dl «n tHM dil iimiD dl in iltn, — i*. Ttghi dil liiliiKla «I tue ta cm ('■tlMit nirilMlt dl dtictui bti» tlunl«H»lNitodcUiquiinmtdl «m.-u.Di-(trmlMtiwu UKwiuimfflM nediitin ititl «nplitct qumtlUHvl) dtilt dtrlnitwcoad« dttli Mati«! DtlllU. - 11. Sul uoBttD dl utilllt. - II. SuUi cmipniiltiu dtlU «Hlalu («DiHinlu, Slika 1: Kazalo Sluckijevega članka. Vir: E. Slutsky, "Sur la teoria bilancio del consumatore", Giornale degli economist!, Vol. LI, 1915 , str. 1 Any concrete instance of an experimentally obtained chance series we shall regard as a model of empirical processes which are structurally similar to it. As the basis of the present investigation we take three models of purely random series and call them the first, second, and third basic series. These series are based on the results obtained by the People's Commissariate of Finance in drawing the numbers of a government lottery loan. For the first basic series, we used the last digits of the numbers drawn; for the second basic series, we substituted 0 for each even digit and 1 for each odd digit; the third basic series was obtained in the same way as the second, but from another set of numbers drawn.' Slika 2: Sluckijev eksperiment. Vir: E. Slutzky, "The Summation of Random Causes as the Source of Cyclic Processes", Econometrica, Vol. 5, No. 2 (Apr., 1937), str. 108. membe cene na povpraševanje po neki dobrini, na učinek dohodka in na učinek nadomestitve,® ki ga danes najdemo v vsakem učbeniku mikroekonomije. K teoriji ciklov je prispeval, drugače od tedanjih vodilnih, na deskripciji zasnovanih raziskav eksperimentalen pristop, iz katerega sledi, da slučajni dogodki (v današnjem jeziku "šoki") generirajo ciklična valovanja in oscilacije v gospodarskem življenju.^ Ob tem pa seveda ostaja še vedno neodgovorjeno vprašanje, kaj povzroča šoke. Na tako pripravljenih časovnih vrstah je z uporabo statističnih metod za ugotavljanje trendov v časovnih vrstah izračunal vzorce valovanj, ki so bili podobni tistim, opaženim na časovnih vrstah ekonomskih pojavov. S tem je pokazal pomen stohastičnih procesov (oziroma v njegovih besedah "vsote slučajnih dogodkov") in tako kar za pol stoletja prehitel ameriške teoretike. Tretji članek, ki ga je treba omeniti, sodi na področje prakseolo-gije,5 discipline, ki se ukvarja s človekovo racionalno dejavnostjo na katerem koli področju njegovega delovanja. Lahko bi trdili, da 3 Slutsky, 1915, 1-26, in Slutsky, 1953, 27-56. 4 Slutsky, 1937, 105-146. Izvirnik v ruščini je izšel l. 1927. 5 Ein Beitrag zur formal-praxeologischen Grundlegung der Oekonomik, 1926, 238-249. / V. h A /v - Y // A /W A / i /f > it r r i 1 1111 . 1....L .) !.. . 1 1 1 1 1 1 70 60 g 40 30 IBSS Fioitre 3,- laeo ISES 1070 on the left side. -An ind«* of English business cycles from 1855 to 1877; scale --Terms 20 to 145 of Model I; scale on the right- aide. Slika 3: Primerjava stvarnega cikla angleškega gospodarstva z enim izmed eksperimentalnih Sluckijevih izračunov. Vir: E. Slutzky, "The Summation of Random Causes as the Source of Cyclic Processes", Econometrica, Vol. 5, No. 2 (Apr., 1937), str. 110. je nekoliko povezana tudi s čisto ali formalno (deduktivno) ekonomijo, ki se je porajala skupaj s prizadevanji za oblikovanjem čiste filozofije ali čistega prava v prvih desetletjih preteklega stoletja. [p. 238J The present essay is to attempt a prelimmaiy outline of a formal economics, a temi by which we mean an area of knowledge that beais the same relationship to economics as does symbohc logic, the science of pure logical foim, to [traditional] logic, or formal geomety to geometry proper. Just as the propositions and inferences of symbolic logic are about "propositions" and 'inferences" in quotation marks, or just as formal geometry speaks of "points", "lines", and "planes" in a veiy luffeal sense, so in formal economics, too, we will use categories such as "economy", "economic agent", "expenditure", "savir^", and "earning ofincome"iiotin theevaydaysenseofthesewordsbutin sm entirely fomial sense-But again, just as the concepts and propositions of symbolic logic and analytic geometry have a "fit" on corresponding objects of logi c or the science of space with a real content, so that the former disciplines can provide the building blocks for the latter, so again will formal economics contribute to the foundations of economics in that it establishes and develops the relationships between the basic categorial forms that are constitutive elements of the substantive content of real economic stiucturas.' Slika 4: Sluckijeva opredelitev čiste oziroma formalne ekonomije. Vir: 'An enquiry into the formal praxeological foundations of economics", Structural Change and Economic Dynamics, 15, 2004, str. 371. Nikolaj Dmitrijevič Kondratjev (1892-1938) je bil v zgodnjih dvajsetih letih 20. stoletja pomemben svetovalec sovjetskih oblasti, nato pa je v času stalinizma padel v nemilost in bil usmrčen zaradi zagovarjanja nove ekonomske politike. Razvil je strategijo industrializacije ZSSR, temelječo na tržnih silah, v nasprotju s Stalinovo državno, centralnoplansko vodeno industrializacijo. Najbolj pa je znan po raziskovanju gospodarskih ciklov. V zgodovini ekonomske teorije je teorija ciklov z denarno teorijo tvorila del tega, kar danes razumemo kot makroekonomijo. Ob teoretiziranju o ciklih pa so bile pomembne tudi njihove statistične meritve. V času, ko je vodil moskovski Konjunkturni inštitut, je razvil analizo dolgoročnih (50-letnih) ciklov, ki so po njem dobili tudi ime.® S svojim delom je dopolnil Kitchinovo in Juglarjevo razvrščanje ciklov in skupaj s Sluckijem nadgradil zlasti delo ameriških statistikov in raziskovalcev ciklov, zbranih okoli Univerze Harvard in ustanove NBER. 590 U. ».■ K&ndtitiiJf, Laad Erster Zyklnd Zwdtcr ZrHui Dritter ZyMui nad Bcipun Beginn Beginn Btiian BttlBi ämeit de» da des d« d« du Autstiegi Abrtiee^ Aiihtie)! AbttKgi Aaütitci Abstieft — _ i»>3 1. R4l«iMt»ntijgun( — — J9I4 I. KiUafardmiiv — — — >873 Itse J9I4 EpsU r 1. tKJ ApBtiEf dauert vom Ende der Soef oder vüid AaJug der 90er lEingt I Jain des Jahihundert» bit 1610—3817. Wcne I I>er Abstkg davert von iSiD—1817 bii iflf^^ifiji, Zweit« !«>«• wtuc »title iaa». Wdio l.Iltr Anstieg dauert von 1S44—rS^l Ws j6j(»—T875. I. 1>:t Abstkf dauert vab' iS^e—läyi hts I.Off A^idieg 4aiifcrt vqn i$9d—l>i3 1914—1910, Der Abstifig bsglnat ^^lahrsclieJDlich —1920. Slika 5a: Dolgoročni cikli. Vir: N. D. Kondratieff, "Die langen Wellen der Konjunktur" Archiv für Sozialwissencshaft und Sozialpolitik, Band 56, 1926, str. 589-590. ' Kondratieff, 1926, 573-609. IHc [»ttn Wtni» da KcajiuAuii. S&i lind nad B« 11.1,1 l^ribkrsich r. Prti» J. KtpiMrini 3. PDrtchutlK dH Baa)r 1. Eb.l«J«n bd do. j. LabndKT Kohkn. bcg»rbeifcr i. EilflV . 7. AHbHi a. GnuBteAaltaD- HBferubm- aiö»-) 1. PlriK 3. Kupuuiiia j. lijto. der ijnd. ubeitiT LcJan dOT Tcktil. wbetter ■j. aaaoihww d. XdlihDgMrinisDg T- I»« Verelnlit« tdfl von Am«t11rn H- EHtoZyHi» IfMli. Dritur Zfltui Begini dK AumiE» d» Alatitgt Bc(!on des Aufctices Bipnii ta Atntüg« BiSii™- da Anfrtifigi - ISM .6,5 IM >»S4 19» 1911 - lfco*( I9]t 1901 - '«41 ISJ4 — - ■»4» .M ■•74 liSo ■ssi IJSd ISM 1414 - IM ■ a« lej» ms JD* i»14 H'4 - - •tli ■Sgt ipj 17»9 ■ Tto .81, Iti, ■ «,4 Jljj i«M ■ JiO. ijn llH ■ 673 • a»« - E Hi«-) .S..-) . 3I50T ■t?« >®73 ■«73 H90 ■«M ■ >»93 HH 19» — — — Ht. ■ Bgi ■ tgi 1014 ii14 >19« 1u6 je^. ISlO - . tB7i-ta Itüj Ig« .s>s Hm - - lt7«-->< ■) UsBdlbic ADpha OmseluMe Zyklet. £lb udeici Htnimani Ikft itn JkfeiH 1«)$.: ' Aild«n Halance of trade" of the individual enterprise (or household). Profits pjud out to the ^"owners," as well as e]^»enditures connected with additional investment (in plant, etc.). are supposed to be debitedj together with payments for all the current operating expensesj purchases, replacements of ma-chineryj etc. Purchases made on credit or paid for with borrowed money are also entered, along with aU other expenditures, on the debit side; while the sales, even if made on credit, are cjedited In the same way as are the cash sales. An espenditure and revenue account of this kind may show over a period of time a negative balance (sales smaller than puichases) only to the estent that a given household or enterprise disburses its previously accumulated cash, bank balances, or other negotiable titles, or spends funds obtained by a^itional borrowinp. A positive balance (sales greater than expenditures), qn the other han,d, can result from an accumulation of cash, repayment of debts^ or an increase in bank deposits or security holdings. The structure of the expenditure and revenue account thus described is very Mmilar to that of the "balance of trade" of a country; it covers ejjilidtly all the commodity and service transactions, but not the so-called capital items. n It foUowg from the obvious nature of economic transactions that each revenue item (as defined above) of an enterprise or household must reappear as an outlay item in the account of some other enterprise or household. This consideration makes it possible to present the whole system of interconnected accounts in a single two-way table (Table i). lAEtE I A B C D E Total A J*. A, JA, B B. E, B, C C, C, C, ici D D, D. D, D, ŠD, E K E. IE, Total E B E B f' E f' S Slika 7: Leontiefova razlaga teoretičnega in statističnega pristopa k pripravi input-output tabele (Leontief, 1936, 106). Vir: W. Leontief, "Quantitative Input and Output Relations in the Economic Systems of the United States", The Review of Economics and Statistics, Vol. 18, No. 3, August 1936, str. 106. mik v smeri Walrasove splošne teorije ravnotežja, kar je storil v svoji doktorski disertaciji^. Praktično, to je statistično, s številkami, pa z izdelavo prvih tabel input-output ameriškega gospodarstva za leti 1919 in 1929.10 Za svoje delo je leta 1973 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. 9 Leontief, 1928, 577-623. i0Leontief, 1941. Grigorij Aleksandrovič Feldman (1884-1958) V letih 1923-1931 je na Gosplanu na podobnih izhodiščih, ki so navdihovala ekonomiste sovjetske dobe, tj. na prej omenjenih Marxovih I. Fel'dman uses iti this article, In pretei-enoe to the usual Marxian symbols, the iollowing notationE! P = K, K„ producers' goods aeotor consumerfi' ^oods sector = capital {fixed and oiroulatlng capital), total aad by sectors ND. ND„, NDj, = total and seotoral net income and product adpv = real wa^es NDp, •= consumers" goods tor productive labor KDp^ " oonsumerE' ^oode for the rest o£ the population S(= ND/K) and s„, Sp = effectiveness ot capital utilization, by sectors Sjt = effectiveness of utUiaation of old caplta.1 effeotivensss ot utilization of new capital (» = accumulation , , Amp = amortization due to obsolescence, total and sectoral a = percenfage of K r^laciog pbsoleecent capital (A. ® ■ K) Vp = consumers' soods for workers employed In p surplus product In p consumere' goodeabsorbed by govern meirt consumers' ^ods absorbed by inactive ''bourgeoisie" nip = rape = nip, ooRBumere' goodsabsorbod by ^bourgeoisie^ active in p consumers' goods absorbed by "bourgeoisie" active in u consumers' goods for workers in u ■p™. ™p™ = T, T„, Tp = rate of growth of KD, ND„, NDp G^, G^u, Q]jp ^ rate of growth of K, K„, Kp G„ G,„, Gjp = rate of growth of S, S.'Sp a„ = rate o£ growtb of « K„/Kp) = index cf the structure of industry C^index of industrfalizatlon") I„,I<= ND„/NDp) = index of the structure of production n = number of workers Gj^ - rates of growth of n, nu, np output per-man 5, G^ = rates of growth d e, eu, ep arbitrary coBHioient capital per man productive equipment per man raw materials and intermediate products per man -Ed. 0„, G., V = K„ = K., - = Slika 8: Ekonomske kategorije iz Feldmanovega modela. Vir: G. A. Feldman, "On the Theory of Growth Rates of National Income 1", v knjigi Foundations of Soviet Strategy for Economic growth-Selected Sovet Essays, 1924-1930, Edited by Nicholas Spulber, Bloomington, Indiana University Press 1965, str. 175 (opomba 1). shemah enostavne in razširjene reprodukcije, postavil dvosektorski matematični model gospodarske rasti" za potrebe planiranja, v katerem je povezal soodvisnost stopnje rasti narodnega dohodka, pro- 11 Tudi tukaj se naslanjam na angleška prevoda dveh člankov: Feldman, 1965, 174-202 in 304-331. duktivnosti dela in kapitala (osnovnih sredstev) ter sestave narodnega dohodka in porabe prebivalstva. Šele dve desetletji pozneje sta Anglež R. Harrod in Američan E. Domar (za njima pa Indijec Mahalanobis in številni drugi) začela delo na podobnih modelih gospodarske rasti. Leonid Vitaljevič Kantorovič (1912-1968) Če se vrnem k prakseologiji, omenjeni pri Sluckiju, ki se ukvaq'a z racionalno dejavnostjo oziroma z logiko racionalnega delovanja, je treba reči, da so kategorije, ki jih srečamo v ekonomiji, kot so cilji, sredstva, metode, planiranje, učinkovitost, uspešnost, produktivnost, gospodarnost, pravzaprav prakseološke kategorije, ki jih je mogoče kvantifici-rati, torej izraziti kot količine ali velikosti, in da so temeljna ekonomska načela prva t. i. prakseološka načela. Tako je na primer uporaba sredstev, ki je skladna z načelom ekonomske racionalnosti, pravzaprav njihova najugodnejša ali optimalna uporaba. S tem pa preidemo h Kantoroviču, ki je razvijal matematične metode za doseganje optimally athematigal methods of ohganizing and planning phoduction*t L. V. KANTOHOVrCH ltninsf^ sutlt vnivträils im Content» lüdiLor'ä FVMWord.................................................................. 3fiC rntröduction...................................................-........... ....... 967 1. The Dietributian of the ProeesBing crf Ttema by Miicbinefl Giving thn MnxiiniirD Output Ucdeir t^e Goudi Üün ot GempleteiieAS (FormulätioQ oj tböBaaic M&tbe* niilicül ProhiaBs)__________________________________3« II. OrganisatJun of Ptuductioa in Such a Wfty sß ^ Guarantee tiie M&ximuni Ful- Bliment ot ths Plin Onder ConditioM ot s üiyen Product Mii............... 374 ui- optiurtäl ufcilisatltjrt of mlu:h;n^rji___ ..................... .............s77 IV, Minimisation of Scrap....................................................... S79 V. MEUtiinuni Utiliuitiou dt a OompIeK Haw Maieiitü............................ 382 VI, MMtEationiilUUlLiationofFiiel........-.................................. 3as VII. OptimumfullillmETit of aConstructionPian withCivenConstmctiooMatariah.. fSSS Vill. C^imuai I^iBtributioB of Arable Länd........................................ IX. Beat Plan of Prrigiit SUpmanta.... .............................. .. 386 Coneluaäon......................................................................... aS7 Appjndii; 1. Helhcd of Reaolviiig Multipiiere....................................... 390 Appen(ti:c 2, Solution of Pi^btem A for a Complex Com (Tiae probiem of the Piyn-ood Truat)........................................................................... «0 Appendirt 3, Thet)!«»«»] SuppJeiQdtlt (FcO(>f of iäLietence of Ehe B«30lving Multjpliera;,, Slika 9: Kazalo angleškega prevoda Kantorovičeve monografije iz leta 1939. Vir: L. V. Kantorovich: "Mathematical Methods of Organizing and Planning Production", Management Science, Vol. 6, No. 4 (Jul., 1960), str. 366. PrjIABJIEHHE Or pedaKTopa...............^ Ot aBT0pa......................jj Betdesus. O nyrax cosepmeiiCTBOBaiiHB ueTOAniO! njiaaBpoaaBHB H SKOHOMlIteCKOro paCKETa........ ^ "n^djtuia""''"^'''""'"' npoepaiMix u oije™ 5 1. Saia'ja o Hanay^meM pacnpe^eJieHKH njwrpaKMu MeiKjt» «ecKojn.- FTHMJI npeanpHflTHHHH .......... v™™..?^™"" "cnMMonairne auux f^acpmoHiix») oiiemK 130}, naSJlA H o. o. OUEKOX (421. OcotiesEOCTH o. O. OHMOH (M) nDKUeEemm O. O. okSHoK (64). EM« cjioüiiiHe (SS). ' "P"«""«"" § 2. PacnpeAejicHua b bh6op cpeacra aus npcmaeoACTOa paSor ... notuHoiiKa jairn» m. Onenm .UPSSOIKH nimiiH o IP.KSBW,, |l^eH<,l^ (fS). patJipura™™ CPMCIS no ys«™«« (6S). ^ » 5 rAaea n. MSKCUMaAiHce abino/avumi moipoMXit neu dcamun pecupcax. OiieFiKu iipoicgadsTeennM^ tpanropos ...... eg § !. OömKB nojioiKcaHn.......... 'S"* SaaccmtastüHii npoaaKmcTsessui 'dijiminiB s 2. Oueaiia npanasoflcMeHHoro (laKTopa. nOBHuiaioiitera säpAenTUB- KOCTfa TPyfla....................^g "SJHo^l'sb = »■ i'si. 'PS"' """ "PfBsmjicTBaHDro iliaKTsFi (SSJ. OmiHlia lOijia pasHM (aS). OneaKa iuMJuJ.« «^ea HYpit« ijma (ffl^ S 4- Meponpaaiaa no skobombh netnmiTBOro MaTEpnajia. Onedna era 92 flttHUBTHilE 1„TOP»SJ1M (S2I. OnTHUajlbHOt peuie««» K BSI,D1U (55). 5 5. UeaecMSpajaoe aoiojtsoEaaHe oSopyaoiiaEHa, npoKaTnaa oueaKa 99 "P""'™" H™™M>>MH.t orxipy. § 6. PaHHCmajibBoe iicnojiKotMKe npiipoAntK HCTOIHHKOO. HcuiMf PWT"..................... Hä S" mai. 5 7- njiaaaposaaiie nepenojoK » aonpo™ oponsBOiCTaa, csHsaHane C TpancnopToM. Ueascao6pa3auä Jiteae3HoiopoiKHUil iapH[|j , , . i2£l S 8. HtüsyniueB ncno^tsoBaHne üara^Hoä npoHsBojcTBeHHOil Saau. Slika 10a: Kazalo Kantorovičeve monografije iz 1959. Vir: b. h. kahtopobum, 3K0H0MUNecKui^ pacHeT Haunynmero ucnon30BaHU^ pecypcoB, mockba, m3flate^bctb0 akagemuu hayk cccp, 1959. nih rezultatov proizvodnje, transporta, nazadnje tudi celotnega gospodarstva. Njegova prva odmevna monografija iz leta 1939 je bila namenjena formuliranju temeljnih ekonomskih problemov, njihovemu matematičnemu zapisu in metodi reševanja. Obravnavala je planiranje in organizacijo proizvodnje in je vsebovala glavne zamisli teorije in algoritmov linearnega programiranja. Razvil jih je neodvisno od ameriških znanstvenikov, ki so se skoraj istočasno ukvaq'ali s podobnim raziskovanjem, ne da bi vedeli drug za drugega, in so tako postavili na noge dve novi, obetavni disciplini, tj. matematično programiranje in operacijske raziskave. Kantorovičeva prva monogra- Oeuias CKCTewa odteitTBBHo oäycjioEJieaHHx ominoK h ee 3Ha«eHac 142 Oflmne nojTOJBeHKF (142). npaMejieiffle o. oneHoK npH aaajna« snoHoua- WCKofl SlJlt|)eKTlfBHOCTH npoH3BOÄCTBeKI[KX CnoCOÖOB (l46>. SjtaieHlie o. o. OUCHO« B Bonpmal xospacitra. noitajaTejicB psCoth npejinpHarBS B nciioo6p«BDtaHiiii(153), BjHanBc o. o. oueHOK Ha Häi.eaeHKe nponaaoi-CTBPBHoro aajiaHua b cociaaa scoBeirBofl irpojiyjcyBH {157)-Peajptjfjje jivth naiomienHa o. o. oushdk (158). O psapjeSiK« »trtmiiKa cocraBjiBasa '^■^^BMa^tHoro nflaaa a aaxojfmeifHS o. o. dhehok (1^5). Tj O en ///. Bonpocbi, censamue c pacmupemieu. npouaeodciseHHoü 003«. 3ip/peKTueHOCTb Konutajtos^MeHuH.........171 § 1. KpaTKoBpeiieHBije BjiQ»reHna. HopMajibBasi gtJiiJieKTHBHOcn. ... i73 ".,"''?!»Vi" v"""' patvETOa C Hopnajjbrioä s^Kfeii- TBBffOCTblOdSI). V^eT HSMeBeHBH o. o. OUCBOK (187). AsfltnefiajHe nPH- »«Pbl paclera sMeirrBBBocTli naoiKealifi (192). Msotimiiaiae upu 5 2. flojjroBpeMennue EJlojKeHHü.............. igg OcoCeHHOCTK sojiroBTiBHeHSMI BJIOlKCHBil (198). Hpniifpu lacacra aijjiaTHo'-MaabB^H 3t|ji)ieKTHBnocTt H oi^BHKM ppoAyKUBU (225). § 3. nyra ocyuiecTsjieHun onTHHajibHoro nepcttenTHBHoro njyaHBno- ....................- . .232 onTHMa^bBoro nepcntBrniuOTD Bjraaa n en noKaaamaBa (232). HftKOTOpüe OCOftCNHOCTH af pClieitTll BHOfO n^aBHPOBflHHfl 1234) BüawojftHOCTH ijiajtTB'iecKpro HcnoataoBaKBB MCTOJiaKH paCiera sib(beK. TBRBocTa KKiinTaaaaAa?KeBB() a bubc^ob aa Bee (240). S 4. ConoCTaBjieHHe c apyrHMn npe^JiOKeHHSMn no pacseTV siitieKTHB- HOCTH KanHTajrOH^iojKcHHfl. 3aiE;iK>*ieHHe....................246 npUAOxenui? ! lAaTeMTmecKast nacTämsKa sada': onniMaAbnoeo nAOHupoaanun........ ^ 272 0=nia 0 KOMnjieKca BpoBSBCflCTB (291 nSli-KHWcKaj (291). CboBctu o^tKOK. Bap^au«« Baaaa (294) P™ « npoKaiaaa oueHKa (295). O no!Ia>aT.j,a>:. xapaKicpaByBUB« pUm? l^o'i^i"".?""® "tlat^CBKB BBoöxoM-bix aarpST B 1297). SiialaaHe MaT-eMaTaiecKi.« XMEJieä n ofiaaerb ai SpSaeK.K b SKOBOMBtecKaM aaajlHae (301). iipaHtKeHHH B npoAOXsHue II. VucAemns Merodbt pemmuR sadai omuMaiibHoio jiAaHuposmuH................................208 Auaaaa aueioaicroca nnaKa (308).nocTpocBHe oorHHajIlKoro naaBa nvre» feUCSOK) (326). MeroiSBytroposHHi rpaaauaaa o. o. ombok Im)- h?™™"® r""""' onTnSajibBo™ njiaHipSEi;»» (JJS). HcnoatsoBaBne iHSBItcanx »oieacfl (335). noHBtp (MHOEOeueH- ■ noro auaaaaa paBMeneHHa npoHaBOICTBa H rpyaonOTOKoVrSafrrfpBMep JluTepaTi/pa K npuAooicenuAti /nI/............... 345 Slika 10b: Kazalo Kantorovičeve monografije iz 1959. Vir: b. h. kahtopobum, 3K0H0MUNecKui^ pacHeT Haunynmero ucnon30BaHU^ pecypcoB, mockba, m3flate^bctb0 akagemuu hayk cccp, 1959. fija je tlakovala pot nadaljnjemu razvoju metod za reševanje problemov ekstremov, njihovim posplošitvam in uporabi na področjih matematike, mehanike in tehničnih ved ter razširitvi možne uporabe od posamičnih ekonomskih problemov na planiranje gospodarske panoge, na koncu tudi celotnega narodnega gospodarstva, nazadnje tudi s povezovanjem z analizo vložkov in izložkov (input-output), ki jo je razvil Leontjev. Druga odmevna monografija je bila objavljena leta 1959 z naslovom "Ekonomski račun optimalne rabe resursov",!^ v ka- ' KaHTopoBMH, 1959. terem je sumiral rezultate 20-letnega proučevanja linearnega programiranja in njegove uporabe v planiranju. Za svoje delo je leta 1975 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo, skupaj z ameriškim ekonomistom Tjallingom C. Koopmansom. Bibliografija BORAK, N. (2014): "A.B.B.A. Aleksander Bilimovič in Aleksander Bajt: iskanje duše ekonomije/ekonomistov", Monitor ISH, XVI/1, 271-297. FELDMAN, G. A. (1965a): "On the Theory of Growth Rates of National Income 1", v: Spulber, N., ed., Foundations of Soviet Strategy for Economic Growth, Bloomington, Indiana University Press, 174-202. FELDMAN, G. A. (1965b): "On the Theory of Growth Rates of National Income 2", v: Spulber, N., ed., Foundations of Soviet Strategy for Economic Growth, Bloomington, Indiana University Press, 304-331. KANTOROVICH, L. V. (1939): "Mathematical Methods of Organizing and Planning Production", Management Science, 6/4 (julij 1960), 366-422. KAHTOPOBMH, B. (1959): 3K0H0MUHecKuüpacuem HaunyHme^o ucnon3oeaHun pecypcoe, MocKBa, M3flaTe^bCTB0 AKageMMM HayK CCCP. KONDRATIEFF, N. D. (1926): "Die langen Wellen der Konjunktur", Archiv für Sozialwissencshaft und Sozialpolitik, Band 56, 573-609. KONDRATIEFF, N. D. (1928): "Die Presidynamik der industriellen und landwirtschatlichen Waren (Zum Problem der relativen Dynamik und Konjunktur)", Archiv für Sozialwissencshaft und Sozialpolitik, Band 60, 1-85. KONDRATIEFF, N. D. (1935): "The Long Waves in Economic Life", The Review of Economics and Statistics, Vol. 17, No. 6, 105-115. LEONTIEF, W. (1928): "Die Wirtschaft als Kreislauf", Archiv für Sozialwissencshaft und Sozialpolitik, Band 60, 577-623. LEONTIEF, W. (1936): "Quantitative Input and Output Relations in the Economic Systems of the United States", The Review of Economics and Statistics, Vol. 18, No. 3, 106. LEONTIEF, W. (1941): The Structure of American Economy, 19191939, Cambridge, Harvard University Press. LEONTIEF, W. (1965): "The Balance of the Economy of the USSR", v: Spulber, N., ed., Foundations of Soviet Strategy for Economic Growth, Bloomington, Indiana University Press, No. 12, 254-258. LEONTIEF, W. (1991): "Economy as a circular flow", Structural Change and Economic Dynamics, Vol. 2, No. 1, 181-212. SLUCKII, E. (1926): "Ein Beitrag zur formal-praxeologischen Grundlegung der Oekonomik", Academie Ukrainienne des Sciences, Annales de la classe des sciences economiques, Kiev, vol. 4, 238-249. SLUTSKY, E. (1915): "Sur la teoria bilancio del consumatore", Gior-nale degli economisti, Vol. LI, 1-26. SLUTSKY, E. (1937): "The Summation of Random Causes as the Source of Cyclic Processes", Econometrica, Vol. 5, No. 2, pp. 105-146. SLUTSKY, E. (1953): "On the Theory of the Budget of Consumer", Readings in the Price Theory. Selected by the Committee of the American Economic Association, London, Allen and Unwin, Ltd., 27-56. SLUTSKY, E. E. (2004): "An enquiry into the formal praxeological foundations of economics" , Structural Change and Economic Dynamics, 15, 371-380. SPULBER, N., ed. (1965): Foundations of Soviet Strategy for Economic Growth - Selected Soviet Essays, 1924-1930, Bloomington, Indiana University Press, 88-98. 0 0 0 HeBeH BopaK PyccKue B Mou roflN MCC^egoBaHun Pe3roMe: B CTaTbe aBTop paccMaTpueaeT TpyflH HeKOTopHx poc- CMMCKMX ^KOHOMMCTOB, CTaTUCTUKOB U MaTeMaTUKOB, C paÖOTaMM KOTOpHX OH nO3HaKOMU^C« BO BpeMH U3y^eHUH ^KOHOMUKU. ^TU paÖOTH, OCOÖeHHO pOCcuMCKux aBTOpOB B c^epe ^K0H0Mu^ecK0^0 aHa^u3a, BO MHOrOM Onepegu^u COBpeMeHHyro Hay^Hyro MHC^B. BO^ee Toro, OHu oKa3a^u cepbe3Hoe B^u^Hue Ha pa3BUTue c^o-BeHCKOM ^K0H0Mu^ecK0M HayKu, 3Ha^uTe^bHo 6o^ee o^yTUMoe, ^eM TpyflH 3anaflHHx ^K0H0MUCT0B. 3afla^eM aBTopa cTaTbu 6h^o BHUMaTe^bHO npoaHa^u3upoBaTb ycnexu, flocTurHyTHe poccuM-cKUMu y^eHHMu Ha npoTH^eHuu flBafl^aTu^eTHe^o nepuoga, o^e-HuTb ux BKnafl B ucTopuro ^K0H0Mu^ecK0M HayKu, npe^ge Bcero B o6^acTu o6y^eHuH u npenogaBaHu^ MeToguKu ucc^egoBaHuM. Ba^HO OTMeTuTb TaK^e, ^to ux nocTu^eHu^ noKa3a^ucb Heo6xo-fluMHe fla^e c to^ku 3peHuH ^u^oco^uu HayKu. K^roneBMe c^OBa: poccuMcKue ^K0H0MUCTH, MaTeMaTu^ecKa« ^K0H0MUKa, pyccKa« ^Mu^pa^uH, C^y^KuM, KoHflpaTbeB, ^e-OHTbeB, $e^bflMaH, KaHTopoBu^