Primorski dnevnik NEDELJA, 20. MARCA 2016 št. 67 (21.607) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store bruselj - Na 2. strani Abdeslam sodeluje s preiskovalci V Parizu bi se bil moral razstreliti pri stadionu trst - Na 5. strani Furlanič kandidat ZL za tržaškega župana doberdob - Na 19. strani S pobranimi odpadki napolnili kontejner Otroci odkrili odlagališče avtomobilskih delov turčija - Turški aktivist Islamske države ubil 5 in ranil 39 ljudi v središčni nakupovalni ulici Spet atentat v Istanbulu Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. ISTANBUL - V Istanbulu je včeraj na priljubljeni nakupovalni ulici Istiklal blizu osrednjega trga Taksim odjeknila močna eksplozija. Šlo je za samomorilski napad, ki je - poleg napadalca - terjal pet žrtev. Umrli so po dva ameriška in izraelska ter iranski državljan, ranjenih je bilo 39 ljudi, od tega sedem resno. Med ranjenimi naj bi bilo tudi 24 tujcev. Bombo je razneslo v bližini nakupovalnega središča, okoli 500 metrov od trga Taksim. Turški vladni viri so takoj po atentatu krivdo skušali naprtiti pripadnikom Kurdske delavske stranke (PKK), kasneje pa je policija ugotovila, da je bil samomorilski atentator 33-letni turški državljan Savas Yildiz iz Adane na jugu države. Yildiz je bil že poznan kot aktivist islamistične teroristične skupine Islamska država in ga je policija že imela na seznamu potencialnih samomorilskih atentatorjev. Na 2. strani trnovski gozd Medved ne spi TRNOVSKI GOZD - »Zime so v naših krajih mile, zato medved ne spi pravega zimskega spanja, ampak bolj dremucka. Zato tudi večkrat vstane in se tudi pozimi sprehaja naokoli.« Tako pravi revirni gozdar za Zavoda za gozdove Slovenije Domen Šebenik, potem ko je ob koncu prejšnjega tedna našemu bralcu ob progi za smučarski tek med Turškim klancem in Malo Lazno v fotografski objektiv ujel medvedje sledi. Na 18. strani trst, gorica - Pomladni dnevi sklada FAI Z dijaki-ciceroni tudi slovensko vodenje intervju - Pison »Rad bi videl več aktivnih državljanov« TRST - Tržaški gledališki in operni režiser Igor Pison je bil med letošnjimi prejemniki posebnih priznanj, ki jih krovni organizaciji Skgz in Sso podeljujeta ob slovenskem kulturnem prazniku. Kot pravi, vidi v tovrstnih nagradah spodbudo za nadaljnje ustvarjanje in kritično opazovanje dogajanja okrog sebe. V intervjuju za naš dnevnik je spregovoril tudi o odnosu do Trsta, načrtih za prihodnost in tistih zvezkih, ki ga spremljajo vse od nižje šole ... Na 14. strani SSŠ: Takoj razpis! Na 3. strani Maraton inovatorjev v starem pristanišču Na 4. strani Naši v drugih okoljih: elektroinženir v Brnu Na 9. strani V Sovodnje se je vrnil kmetijski sejem Na 19. strani Po zmagi proti Valu Olympia bližja C-ligi Na 24. strani DOBAVA IN MONTAŽA Leseni podi vS Blindirana vhodna vrata Notranja vrata Okna in okvirji Prijave na 0038651625391 www. bodyconstructor. si GIOMA S.r.l., Ulica Remis 50 - 33050 S. Vito al Torre (UD) Tel./Faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 9771124666007 2 Nedelja, 20. marca 2016 KMETIJSTVO Primorski ki Ji turčija - Turški aktivist Islamske države ubil 5 in ranil 39 ljudi v središčni nakupovalni ulici Istanbul pretresel nov samomorilski napad ISTANBUL - V Istanbulu je včeraj na priljubljeni nakupovalni ulici Istiklal blizu osrednjega trga Taksim odjeknila močna eksplozija. Šlo je za samomorilski napad, ki je - poleg napadalca - terjal najmanj pet smrtnih žrtev, več deset jih je bilo ranjenih. Eksplozija je dopoldne odjeknila na ulici Istiklal, ki je s trgovinami in restavracijami ob koncih tedna običajno polna pešcev. V času napada - okoli 11. ure dopoldne po lokalnem času - je bila sicer bolj mirna, tudi zato, ker zaradi negotove varnostne situacije prebivalci v zadnjem obdobju manj zapuščajo svoja domovanja, navajajo mediji. »To je bil samomorilski napad, teroristični napad,« je poudaril guverner Istanbula Vasip Sahin. Kot je povedal, je napad terjal pet smrtnih žrtev, umrl pa je tudi napadalec. Umrli so po dva ameriška in izraelska ter iranski državljan. Ranjenih je bilo 39 ljudi, od tega sedem resno, je kasneje sporočil zdravstveni minister Mehmet Muezzinoglu. Med ranjenimi naj bi bilo 24 tujcev, od tega kar 11 Izraelcev, dva Irca ter po en državljan Nemčije, Islandije, Združenih arabskih emiratov in Irana. Bombo je razneslo v bližini nakupovalnega središča, okoli 500 metrov od trga Taksim. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, po navedbah Sahina pa naj bi bila dejanska tarča napada bližnja stavba lokalnih oblasti. Tudi tiskovna agencija Reuters je ob sklicevanju na neimenovanega turškega uradnika poročala, da naj bi se napadalec razstrelil, preden je dosegel svoj dejanski cilj, saj naj bi se prestrašil policije. Pomoč ranjencem na nakupovalni ulici Istiklal v središču Istanbula v prvih minutah takoj po eksploziji ansa Turški vladni viri so takoj po atentatu krivdo skušali naprtiti pripadnikom Kurdske delavske stranke (PKK), kasneje pa so bile prisiljene to prvo domnevo de-mantirati. Policija je namreč ugotovila, da je bil samomorilski atentator 33-letni turški državljan Savas Yildiz iz Adane na jugu države. Yildiz je bil že poznan kot aktivist islamistične teroristične skupine Islamska država (IS) in ga je policija že imela na seznamu potencialnih samomorilskih atentatorjev. Včerajšnji atentat še stopnjuje napetost v Turčiji, ki je pod dvojnim udarom kurdskih borcev in džihadistov IS. Prvi napadajo predvsem policijo in državne institucije v odgovor na obširna napade turške vojske na Kurde v Siriji in Iraku, drugi pa sejejo teror zlasti med tujci, da bi prizadeli turizem. Prav ta teden so bila zaprta nemška diplomatska predstavništva in šole v Istanbulu in Ankari zaradi "konkretnih" terorističnih groženj, ki naj bi prišle s strani Islamske države. V nedeljo je bil krvav teroristični napad izveden v Ankari, ubitih je bilo 35 ljudi. Odgovornost so prevzeli Kurdistanski sokoli svobode (TAK), ki je prevzel tudi za podoben bombni napad v Ankari prejšnji mesec, v katerem je bilo ubitih 29 ljudi. PKK trdi, da nad TAK nima nadzora. Istanbul je sicer hujši teroristični napad nazadnje pretresel januarja, ko je samomorilski bombni napadalec IS ubil 12 turistov. (sta, mm) V napadih na Rako v Siriji več deset mrtvih civilistov BEJRUT - V zračnih napadih na utrdbo skrajne sunitske skupine Islamska država v Siriji, mesto Raka, je bilo ubitih več deset ljudi. Med smrtnimi žrtvami je tudi 39 civilistov, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice. Med mrtvimi je najmanj pet otrok in sedem žensk. Do novih letalskih napadov je prišlo dan po tem, ko je v istem mestu v napadih iz zraka umrlo 16 civilistov. »Gre bodisi za sirska bodisi za ruska letala. A iz preteklih izkušenj vemo, da letala režima niso sposobna izvesti tako silovitih napadov,« je ocenil direktor observatorija Rami Abdel Rahman. Kot je še dodal, je cilj napadov »paralizirati Islamsko državo in ji preprečiti pošiljanje okrepitev iz Rake na območje Palmire«. Islamska država je Palmiro, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine, zavzel maja lani. V zadnjih tednih je sirska vojska ob podpori ruskih letal skušala napredovati v smeri ponovne osvoboditve mesta. V nesreči v Savdski Arabiji umrlo najmanj 19 romarjev MEDINA - V hudi prometni nesreči v Savdski Arabiji se je včeraj prevrnil avtobus, pri tem pa je umrlo najmanj 19 romarjev, so sporočili iz tamkajšnjega Rdečega polmeseca. Nesreča, v kateri je bilo ranjenih še 22 ljudi, se je zgodila na avtocesti med muslimanskima svetima mestoma Meka in Medina. Državljanstvo žrtev za zdaj še ni znano. Lokalne oblasti v Medini so sporočile, da se je nesreča po vsej verjetnosti zgodila, ko je voznik avtobusa zaspal in izgubil nadzor nad vozilom. Romarji so bili na poti v Medino, ki je od Meke oddaljena okoli 400 kilometrov. belgija - Včeraj formalno obtožen napadov v Parizu Abdeslam sodeluje Preiskovalcem je povedal, da bi se bil moral razstreliti pri stadionu, a si je nato premislil rusija - Med pristajanjem v Rostovu V nesreči letala umrlo vseh 62 ljudi na krovu BRUSELJ - Belgijsko tožilstvo je ključnega osumljenca krvavih terorističnih napadov v Parizu novembra lani Salaha Abdeslama uradno obtožilo terorističnega umora in sodelovanja v teroristični organizaciji. Njegov odvetnik Sven Mary je sicer napovedal, da bo Abdeslam nasprotoval izročitvi v Francijo. Proti 26-letnemu Abdeslamu je belgijsko tožilstvo vložilo obtožnico zaradi sodelovanja v pariških napadih, je novinarjem povedal odvetnik. Kot so kasneje pojasnili tožilci, ga obtožujejo »terorističnega umora« in sodelovanja v aktivnostih teroristične skupine. Abdeslam je priznal, da je bil 13. novembra lani v Parizu. To je bil večer, ko je v usklajenih bombnih in strelskih napadih na restavracije, bare, stadion Stade de France in koncertno dvorano Bataclan umrlo 130 ljudi. Abdeslam je belgijskim preisko- valcem povedal, da se je »želel razstreliti« pri stadionu Stade de France, a si je nato premislil.Mary je povedal, da je Abdeslam v priporu in sodeluje z belgijskimi pravosodnimi oblastmi. »Izročitev Franciji bo na tej stopnji zavrnil,« je dejal odvetnik. Francoski predsednik Francoise Hollande je v petek kmalu po Abdeslamovi aretaciji v Bruslju poudaril, da si bo Pariz prizadeval za njegovo čim prejšnjo izročitev. Belgijski premier Charles Michel pa je nakazal, da je belgijska vlada pripravljena izročiti Abdeslama, vendar pa bi lahko postopek zaradi pravnih ovir trajal več tednov. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da lahko nasprotovanje zavleče izročitev francoskim oblastem, ne more je pa preprečiti. Podlaga je evropski nalog za aretacijo, ki ga je EU uvedla prav z namenom pohi-tritve tovrstnih primerov. Posnetek petkove aretacije v bruseljski četrti Molenbeek ansa Odvetnica Nathalie Gallant, ki zastopa Abdeslamovega brata Mohameda, pa je za televizijo RTBF povedala, da družina občuti določeno mero olajšanja. »Najprej ker so ga prijeli živega - družina je upala na to. Olajšanje pa tudi, ker je končno lova nanj konec,« je povedala Gallantova. Salah Abdeslam je bil v petkovi spektakularni aretaciji v bruseljski četrti Molenbeek ranjen, vendar so ga včeraj zjutraj odpustili iz bolnišnice in je stopil pred preiskovalno sodišče. V Belgiji so v petek aretirali še moškega, ki je poznan po lažnem imenu Amine Choukri oziroma sirskem lažnem imenu Monir Ahmed Alaaj, ter tri člane družine, ki je skrivala Abdeslama. Skrival naj bi se v stanovanju, ki je v lasti matere njegovega prijatelja. Kot so pojasnili na belgijskem tožilstvu, so od aretiranih še enega moškega tako kot glavnega osumljenca obtožili terorističnega umora in sodelovanja v terorističnih aktivnostih. Dvema osebama očitajo skrivanje kriminalcev, eno pa so izpustili brez obtožnice. Abdeslam je v Molenbeeku vodil bar skupaj z bratom Brahimom. Brahim Ab-deslam se je razstrelil v pariških napadih in je bil v četrtek diskretno pokopan na bruseljskem pokopališču. Na čelu pogrebnega sprevoda je bil brat Mohamed, ki je novinarjem dejal: »Lahko opazujete in pišete zgodbe, prosim pa, iz spoštovanja do nas, brez fotografij.« Po petkovih aretacijah je na begu le še en osumljenec, ki naj bi bil vpleten v pariške napade, Mohamed Abrini, ki so ga kamere ujele z Abdeslamom dva dni pred napadi na bencinskem servisu na avtocesti blizu Pariza. Razbitine letala so bile raztresene na obsežnem območju ansa ROSTOV - Na jugu Rusije je včeraj zjutraj med pristajanjem v Rostovu na Donu strmoglavilo in zagorelo potniško letalo. Umrlo je vseh 55 potnikov in sedem članov posadke na boeingu 737 letalske družbe Flydubai, ki je priletel iz Dubaja. Nesreča se je zgodila, ko je letalo drugič poskušalo pristati v slabem vremenu, nato pa zgrešilo pristajalno stezo. Potem ko je strmoglavilo, je letalo še zagorelo. Razbitine so bile raztresene na obsežnem območju, tudi do 1,5 kilometra stran od mesta strmogla-vljenja. Ruski preiskovalci so potrdili, da je umrlo vseh 62 ljudi na krovu letala. Družba Flydubai je sporočila, da je bilo 44 potnikov ruskih državljanov, osem je bilo Ukrajincev, dva sta bila indijska eden pa uzbekistanski državljan. Po navedbah LifeNews je v času strmoglavljenja močno deževalo, izdana pa so bila tudi opozorila pred močnimi vetrovi. Letalo je krožilo nad pristajalno stezo in kar dve uri poskušalo pristati v slabem vremenu. Ostale polete so preusmerili na letališče Krasnodar 300 kilometrov južno od Rostova. Predstavniki ruskega ministrstva za promet so za medije povedali, da med možnimi vzroki strmoglavljenja preiskujejo napako pilota in morebitne tehnične napake letala. Medtem pa ruska televizija Rosija 24 ob sklicevanju na navedbe preiskovalcev poroča, da je pilot nameraval prekiniti drugi poskus pristanka, a naj bi se v trenutku, ko je poskušal narediti še en zavoj, nekaj zgodilo in je letalo strmoglavilo. / Primorshi AKTUALNO Nedelja, 20. marca 2016 3 trst - Še o vprašanju razpisa za slovenske šole Kljub nasprotnim pozivom prijave na vsedržavni razpis Negotov položaj številnih dolgoletnih vzgojiteljic na zavodskih lestvicah TRST - Kot smo poročali v prejšnjih dneh, so na italijanskem ministrstvu za šolstvo poslanki Ta-mari Blažina zagotovili, da bodo objavili razpis za slovenske šole. Obenem tako Sindikat slovenske šole kot poslanka Tamara Blažina nasprotujeta namigovanju, naj se slovenski šolniki v pričakovanju razpisa za slovenske šole prijavijo na vsedržavni oz. »italijanski« razpis. Vendar je negotovost v zvezi z razpisom, ki je vladala v prejšnjih dneh (pravzaprav še vedno vlada) med zainteresiranimi šolniki že opravila svoje, saj so se nekateri že prijavili na vsedrža-vni razpis. To je primer Doriane Jurinčič, vzgojiteljice v Otroškem vrtcu Miškolin v Borštu (dejansko vrtec deluje v Boljuncu). Doriana Jurinčič spada v t.i. zavodsko lestvico drugega pasu: na njej so bodisi vzgojiteljice z daljšo delovno dobo, ki nimajo opravljenega univerzitetnega študija, ker ko so nastopile službo tega pogoja še ni bilo (pred časom so se sicer prijavile na univerzitetne tečaje, ki pa naposled niso stekli), bodisi mlajše vzgojiteljice, ki že razpolagajo z univerzitetno diplomo in habilitacijo za poučevanje. Gre za šolnice, ki jih izredni zaposlitveni načrt italijanske vlade v okviru reforme »Dobre šole«, s katerim so izpraznili nekdanje pokrajinske lestvice, ni vzel v poštev. Zanje in ostale šolnike v podobnem položaju je bil predviden naknadni razpis, ki je bil objavljen v začetku marca in zadeva dobrih 63.000 mest v vsej Italiji. Od teh je 1531 mest predvidenih za Furlanijo Julijsko krajino, pri čemer pa so le štiri mesta namenjena slovenskim šolam, in še v tem primeru le nižjim in višjim srednjim šolam. Posebnega razpisa za slovenske šole še ni, kar spravlja v negotovost vse tiste šolnike, ki poučujejo že daljše obdobje, doslej pa niso še dobili stalnega mesta. Ta negotovost je nekatere prisilila, da se prijavijo na »italijanski« razpis, kjer pa se zahtevajo stvari, ki v obdobju, ko so npr. vzgojiteljice opravljale svoj študij oz. začele poučevati, niso bile pred- videne: zahteva se npr. znanje angleškega jezika na ravni B2, medtem ko leta 1984, ko je Doriana Ju-rinčič zaključila tečaj za vzgojiteljice, angleščine sploh niso poučevali. Gospa Jurinčič ima za seboj že dolgo vzgojiteljsko pot: poučevati je začela leta 1987, kar pomeni, da bi morala poučevati že 29 let, čeprav je dejanskega obdobja poučevanja manj, saj je nekaj časa iz družinskih oz. starševskih razlogov prebila doma. Vsekakor gre za večdesetletno kariero, v kateri je bila vseskozi suplentka, ki je zasedla tista mesta oz. sklope ur, ki jih niso mogli zapolniti z osebjem na pokrajinskih lestvicah. Dejansko je šlo tudi za to, da je morala vskočiti takrat, ko je bila kaka kolegica z rednim razmerjem iz najrazličnejših razlogov odsotna in so ravnatelji potrebovali nadomestilo. Pri tem opozarja, da se od septembra do junija upošteva 180 dni poučevanja, to obdobje pa ne sme doživeti prekinitve, ker šolniku v drugačnem primeru ne priznavajo poučevanja v celotnem učnem letu. Če npr. samo petnajst dni ne poučuješ na določeni šoli, kamor se je vrnil kolega s stalnim mestom, poučevanje pa po 15-dnevni prekinitvi nadaljuješ na kaki drugi šoli, kjer potrebujejo zapolnitev mesta, ti ne priznajo celotne dobe, pravi Jurinčičeva, ki je to doživela tudi sama. Vzgojiteljice, ki so si kot Doriana Jurinčič v daljšem obdobju poučevanja nabrale vrsto izkušenj, so nestrpno čakale na nov razpis za slovenske šole, ki pa ga za zdaj še ni. Jurinčičeva opozarja, da po tolikih letih ni tako enostavno seči zopet po knjigah, poleg tega pa ni prav, da od kandidatov zahtevajo stvari, ki jih v obdobju šolanja oz. usposabljanja niso poučevali. Predvsem pa bi morali slovenski šolniki opravljati natečaj v slovenskem jeziku. Kljub temu se je prijavila na vsedržavni razpis in tudi na pripravljalni tečaj, ki se je začel v petek, pri tem pa ni edina. Ivan Žerjal sindikat slovenske sole Takoj razpis! V sredo sklicujejo skupščino osebja GORICA - Problem natečaja za slovenske šole, ki še ni bil razpisan, močno skrbi slovenske šolnike v FJK. Problem je zelo pereč, opozarjajo, ne samo, ker preveč šolnikov že predolgo čaka, ampak tudi zaradi možnih posledic na kadrovsko zasedbo slovenskih šol, ki bi brez takojšnjega razpisa tvegale izgubo nujno potrebnih poklicnih profilov profesorjev zlasti za tehnične predmete. Pri Sindikatu slovenske šole, ki je prvi opozoril na pomanjkanje razpisa in zadevi vseskozi pozorno sledi, so oblikovali krizni štab, ki se je sestal včeraj in med drugim sprejel sledečo izjavo: »V zvezi z zadevo nerazpisa natečaja za slovenske šole želi Sindikat slovenske šole izpostaviti sledeče: - število prostih in razpoložljivih mest za posamezno deželo je bilo dodeljeno na podlagi podatkov, ki jih posamezne šole sporočajo v sistem SIDI. V istem sistemu so zaobjete tako šole s slovenskim oz. dvojezičnim učnim jezikom kot tudi italijanske, to pomeni, da so v številu razpisanih mest za FJK zaobjeta tudi mesta za slovenske šole. Iz tega izhaja, da finančno kritje za razpis slovenskih mest ni problem. - Sindikat zahteva, da se evidentirajo slovenska mesta in da Deželni šolski skrbnik takoj razpiše natečaj, kot jepred-videno po zakonu. - SSŠ je o zadevi informiral sorodne vsedržavne sindikate in jih opozoril na potrebo, da se evidentirajo slovenska mesta iz skupnega seznama. Poudaril je tudi, da se razpis za slovenske šole ne sme pod nobenim pogojem odložiti. - SSŠ sporoča, da sklicuje v sredo skupščino zainteresiranega osebja, kraj in uro bodo pravočasno javili.« Pomladansko urejanje avtocestnih odsekov PALMANOVA - Družba Autovie Venete napoveduje v prihodnjih dneh več omejitev prometa zaradi vzdrževalnih del na avtocesti A4 in drugih odsekih deželnega omrežja hitrih cest. Od jutri do petka bodo v nočnih urah čistili ban-kino, ki ločuje vozne pasove. Na območju premičnih gradbišč bosta zaprta prehitevalna pasova v obe smeri. V istih dneh bosta zaprta prehitevalna pasova na odseku Vileš - Sesljan zaradi čiščenja vodnih odtokov. Jutri in v torek bodo delne omejitve tudi na avtocesti A28 med Pordenonom jug in Porcio, v sredo pa bodo zaradi zamenjave svetil v podvozu pod Sovodnjami na odseku A34 izmenično zapirali vozni oz. pre-hitevalni pas v obe smeri. Na celotnem omrežju bodo tudi obnavljali talno signalizacijo, popravljali pregrade in posode za odpadke. Omejitve bodo ustrezno označili, voznike pa vsekakor pozivajo k previdnosti. Gost oddaje Mikser beneški ilustrator Moreno Tomasetig TRST - Nocoj (Rai 3 - oddaje v slovenščini, ob 20.50) bomo v televizijskem mesečniku Mikser odkrivali bogato življenjsko pot Morena Tomasetiga, svetovljana iz Benečije, sodelavca različnih slovenskih ustanov in organizacij, ki si je za izrazno sredstvo izbral risanje. Do-muje v ilustracijah in stripih, pa tudi v številnih jezikih in kulturah. Benečijo bo predstavil tudi v vpogled v že stiride-setletno delovanje Beneškega gledališča, poklonili se bodo spominu na gledališkega kostumografa Igorja Pahorja, predstavili tečaj varne vožnje ter pogled na gore, ki so, med drugim, protago-nistke prevajalske dejavnosti Jerneja Ščeka. Oddajo so pripravili Alenka Florenin, Živa Pahor, Beti Tomšič, Vida Valenčič, ki jo tudi vodi ter Jan Leo-poli, ki jo režira. Ponovitev bo v četrtek, 24.marca, ob istem času. zda-kuba - Predsednik Barack Obama od danes na obisku na Kubi Prvi obisk po 90 letih Od nedavne otoplitve odnosov po letih bojkota in hladne vojne na poti normalizacije odnosov WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama bo danes postavil nov zgodovinski mejnik, saj bo postal prvi predsednik ZDA na uradnem obisku na Kubi po letu 1928. Pot na Kubo je posledica otoplitve odnosov med državama, ki sta jo konec leta 2014 začela Obama in kubanski predsednik Raul Castro. Predsednika sta takrat izmenjala zapornike in svetu oznanila potek pogajanj o normalizaciji odnosov pod pokroviteljstvom Vatikana. Lani sta državi v prestolnicah druga druge prvič po kubanski revoluciji odprli veleposlaništvi, Obama pa je doslej že tako razrahljal sankcije proti komunistični državi, ki jim v ZDA rečejo embargo, da te obstajajo bolj ali manj le še na papirju. Fidel Castro in Che Guevara sta leta 1959 na Kubi dokončala revolucijo in začela z nacionalizacijo premoženja, na kar so ZDA odgovorile z zamrznitvijo kubanskega premoženja v ZDA in prekinitvijo diplomatskih odnosov. Kubi ni preostalo drugega, kot da se zbliža s Sovjetsko zvezo in s tem dokončno zabetonira blokado ZDA. Washington je večkrat poskusil z nasilno spremembo režima, vendar mu ni uspelo. Obama je ugotovil, da je treba tisto, kar 60 let ni delovalo, spremeniti. Upa, da bo večja odprtost Kube hitreje spremenila družbo kot pa blokada in sankcije. Večina Američanov se z njim strinja, podpora odpravi embarga je močna tudi v kongresu, vendar pa je protirevolucionarna emigracija v ZDA še vedno vplivna, še posebej pred predsedniškimi volitvami na vedno pomembni Floridi. Embargo ne bo odpravljen do novembrskih splošnih volitev v ZDA, potem ansa pa bo šlo le še za vprašanje časa. Dokaz za spreminjanje odnosa je med drugim prerivanje politikov obeh strank in gospodarstvenikov za sedež na predsedniškem letalu proti Havani. Obama s seboj pelje tudi ženo Michelle in hčerki Sasho ter Malio. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je v četrtek sicer ostro kritiziral napoved Washingtona, da bo Obama na Kubi zagovarjal spremembe. Poudaril je, da so Kubanci spremembe izvedli leta 1959. Ukrepov za izboljšanje odnosov med državama s kubanske strani ne bo veliko, dokler ameriški kongres ne bo odpravil embarga. Bo pa Kuba kmalu odpravila de-setodstotno kazen, ki jo zaračunava za zamenjavo ameriških dolarjev na otoku. Najprej bodo preizkusili, če odprava blokade dostopa Kube do mednarodnega finančnega sistema, kar je Obama storil pred dnevi, deluje. Kuba bo skušala opraviti nekaj mednarodnih transakcij in če bodo šle skozi, bo Havana odpravila kazen za menjavo dolarjev. Obama bo v Havani pristal danes pozno popoldne in se najprej odpravil na turistični sprehod po starem delu mesta, čeprav turistični obiski Kube za Američane uradno še vedno niso dovoljeni. V ponedeljek se bo v Havani srečal z gostiteljem Raulom Castrom, ki mu bo zvečer priredil državniško večerjo. Z Raulovim bratom, revolucionarjem Fidelom Castrom, se Obama ne bo srečal. Srečal pa se bo s kardinalom Jai-mejem Ortego ter z oporečniki, pri čemer so seznam gostov sestavili v Washingto-nu, v torek pred odhodom v Argentino pa bo imel govor v gledališču Grande teatro de Havana, za katerega Bela hiša upa, da bo predvajan v živo na kubanski nacionalni televiziji. V govoru bo podal vizijo za več svobode in gospodarskih priložnosti na Kubi. V času Obamovega obiska bo potekala tudi tekma v baseballu med ameriškim poklicnim moštvom in kubanskimi igralci, ki kljub revščini veljajo za odlične predstavnike tega športa. Obama bo imel še srečanje s podjetniki ZDA in Kube, protokol pa zahteva tudi polaganje venca pred spomenikom kubanskemu borcu proti španski kolonialni nadvladi Joseju Martiju. Obama bo v torek s Kube odpotoval še v Argentino, s čimer želi izraziti podporo novemu predsedniku Mauriciu Macriju. Za njegovo predhodnico Christino Fernandez Kirchner je Obama večkrat dejal, da vodi ostarelo protiameriško politiko, Macri pa obrača nov list. V Argentini bo ostal do četrtka, obiskal pa bo tudi Patagonijo. Robi Poredoš/sta V Ljubljani shod proti fašizmu in v podporo beguncem LJUBLJANA - Na shodu proti fašizmu in rasizmu na ljubljanskem Kongresnem trgu se je včeraj zbralo več sto ljudi in zahtevalo spremembo politike do beguncev in odpiranje mej. Med protestniki so bili tudi begunci in prosilci za azil. Na shod so prišli opremljeni s transparenti z napisi Stop war in Syria (Ustavite vojno v Siriji), Odprimo meje, Dekolonizirajmo Evropo, Stop sistemski diskriminaciji, Domoljubje? Kaj pa človekoljubje?. Izvajali so tudi performans s tolkali. Navzoči so bili tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, poslanec ZL Matjaž Han-žek, glasbenik NToko, gejevski aktivist Mitja Blažič in psihologinja Gabi Vogrinčič. Shod je organizirala koalicija civilne družbe Aktivni državljan, podprle pa so ga številne organizacije, med njimi stranka ZL, in posamezniki. Zahtevali so umik vojske in žice z meje, razveljavitev spremembe zakona o obrambi, ki daje vojski policijska pooblastila, umik slovenskih policistov iz Makedonije ter uveljavitev politike sprejemanja beguncev in njihovega vključevanja v družbo. Koalicija Aktivni državljan je skupaj z drugimi organizacijami in posamezniki tudi na vlado naslovila poziv, da takoj odpre mejo za begunke in begunce. Po njihovem mnenju je dogovor med EU in Turčijo, ki ga uporablja kot opravičilo zaprtja balkanske poti, politično nemogoč, pravno sporen, etično nesprejemljiv in vrača Evropo v najmračnejše obdobje njene zgodovine. REGIQNE AUTONQMA FRIULI VÉNEZIA GIUUA D.O.C. (Z.O.P.) FRIULI / FRIULIVENEZIA GIULIA SKLIC JAVNEGA UGOTOVITVENEGA POSTOPKA Dne 23. marca bo ob 10.00 v deželnem avditoriju (Ul. Sabbadini 31) v Vidmu javni postopek preverjanja, ki ga predvidevata evropska in nacionalna zakonodaja za določitev območja zaščitene označbe porekla Friuli ali Friuli Venezia Giulia. Predlogje predstavil konzorcij Consorziodelle DOC FVG. Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ministero delle politiche agricole, alimentari e forestali), Dežele (Glavne direkcije za kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov) in Nacionalnega sveta za vinarstvo in vinogradništvo (Comitato nazionale vini) bodo izvedli javno preverjanje z vodenjem postopka, pridobivanjem morebitnih dopolnil in pripravo zapisnika. 2 2 Nedelja, 20. marca 2016 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu trst - Hackathon: 27-urno tekmovanje za snovanje digitalnih pripomočkov Inovativne ideje v korist skupnosti V Skladišču 26 tržaškega starega pristanišča se od včerajšnjega dne dogaja. Kakih 90 mladih in manj mladih »bistrih umov« je sedelo za mizami in vneto razmišljalo, glasno debatiralo in zagnano ustvarjalo. Kaj pa? Inovativne in tehnološke rešitve za boljše življenje v urbanem okolju, kakor je od njih zahtevala udeležba na t.i. Hackathonu, to je 27-urnem svojevrstnem tekmovanju ljudi z idejami. Kaj pravzaprav počenjajo, nam je včeraj pojasnil Jordan Piščanc, ki tačas kot mentor spremlja od blizu udeležence tega maratona, ki ga je po ameriškem zgledu prvič priredila Občina Trst v sodelovanju z inštitutom ISIA Fi-renze, Pristaniško oblastjo, znanstvenim parkom AREA, tržaško univerzo, Mednarodnim centrom za teoretsko fiziko (ICTP) in pospeševalnikom Impact Hub Trst. »Hackathon ponuja poznavalcem informatike, se pravi razvijalcem, kreativcem, oblikovalcem in strokovnjakom s kompetencami v marketingu, ekonomiji in snovanju business planov priložnost za medsebojno spoznavanje in sodelovanje oz. prepletanje znanja pri snovanju inovativnih digitalnih rešitev za širšo skupnost.« Rdeča nit maratona so odprti podatki, se pravi tisti podatki, s katerimi razpolagajo javne ustanove in so na voljo tudi skupnosti. »Iztočnica prvega Hackathona so ekologija, prevozi, prometne povezave in pa parkirišča v mestu. Udeleženci imajo na voljo marsikateri podatek, ki ga na primer o onesnaženju ponujajo merilne postaje ali pa informacije o temperaturi, vetru in prometu v določenih dnevnih urah. Z njimi si morajo zamisliti in razviti nek nov digitalni inštrument - spletno aplikacijo ali aplikacijo za pametni telefon, na Jordan Piščanc (stoje) s slovensko skupino, desno pa 3D tiskalnik primer - ki bi občanom oz. skupnosti nudil kako koristno informacijo ali pomoč,« je povedal Piščanc, ki se na tržaški univerzi že 10 let posveča prostemu dostopu do digitalnih arhivov publikacij docentov, se pravi do raziskovalne akademske produkcije. Tudi to je Hackathon -imam idejo, se povežem z ostalimi in jo razvijem Skupine udeležencev morajo v 27 urah izoblikovati celosten projekt: danes ob 12. uri bodo morale oddati prototip aplikacije, opremljen z ustreznim razvojnim business planom. Piščanc je pojasnil, da se danes namreč največkrat dogaja, da nekdo uresniči nekaj tehnološko zelo inovativnega, nima pa ustreznih kompetenc na področju ponujanja in morebitnega razvoja te svoje ideje. Zato je Hackathon izredno dobrodošla pobuda, ki združuje ljudi z različnimi kompetencami, ki lahko s skupnimi močmi uresničijo idejo v celoti. »Nekateri so se prijavili že kot skupina, drugi so kolege poiskali kar na licu mesta. Tudi to je Hackathon - imam idejo, se povežem z ostalimi in jo uresničim - na 360 stopinj,« je bil navdušen Piščanc, ki je opozoril, da sodelujeta tudi dve skupini slovenskih »bistrih umov«, ki imata zanimive zamisli. Skupinam, kot zapisano, stojijo ob strani mentorji (predstavniki sodelujočih ustanov), ki jim nudijo nasvete in pomoč. Pred računalniki so se včeraj porodile ideje o aplikacijah na socialnih fotodamj@n omrežjih za premikanje po mestu, za reševanje vprašanj parkiranja, za iskanje alternativnih poti v primeru prometnega zastoja ali nesreče, nam je zaupal Piščanc, vse pa je bilo sinoči še strogo zaupno, saj bodo rezultati tekmovanja znani šele danes pozno popoldne, ko bodo komisije preverile prejete prototipe in jih ocenile. Nagradili bodo tri najboljše projekte, katerim bodo pri znanstvenem centru Area oz. Impact Hubu nudili pomoč pri uresničitvi oz. razvoju ideje. »Vsaka od teh bo vsekakor ostala v lasti skupine, ki jo bo lahko izkoristila po svoji želji.« Sinoči sta udeležence čakala koncert in razvedrilna fešta. Kako bodo prebili noč, pa je odvisno od posameznika, je povedal Piščanc. »Vsi so s seboj prinesli spalno vrečo: ali jo bodo uporabili, pa še sami ne vedo. Do 12. ure morajo končati z delom, tako da bodo odločili, ali bodo ponoči počivali ali pa delali. Lepo je, da se v Trstu dogaja nekaj novega, živega,« je še dodal Piš-čanc, preden se je spet izgubil med mizami. Sara Sternad videm - Srečanje Furlane vabijo v pristanišče Tržaško pristanišče predstavlja eno od strateških sredstev za ponovni zagon deželnega teritorija, zato bo srečanje, ki bo v torek v Vidmu potekalo s furlanskimi podjetniki, temeljnega pomena. Srečanje bo potekalo na sedežu Trgovinske zbornice v Vidmu z začetkom ob 10.30, med drugimi pa se ga bodo udeležili deželna predsednica Debora Serracchiani, župana Vidma in Trsta, Furio Honsell in Roberto Co-solini ter predsednik videmske zbornice Giovanni Da Pozzo. Nove možnosti tržaškega pristanišča bo videmskim podjetnikom predstavil komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino, ki je prepričan v potrebo po dialogu med Trstom in Vidmom, saj samo učinkovita povezava med obmorskimi in kopenskimi infrastrukturami lahko prinese pomembne ekonomske učinke za proizvodne realnosti. Na torkovem srečanju bodo svoja pričevanja podali tudi Francesco Parisi, predsednik istoimenskega špedi-terskega podjetja, dalje predsednik pomorske agencije Samer & Co. Shipping Enrico Samer, predsednik družbe Trieste Marine Terminal Fabrizio Zerbini in predsednik družbe Interporto Cervignano del Friu-li Fulvio Tomasin. Trst zmerno inovativen Milan (29%) in Brescia (23%) sta glede na pogovore na twitterju daleč najbolj inovativni italijanski mesti, piše v študiji platforme Talent Garden in družbe IBM Italia za leto 2015. Raziskovalci so analizirali milijon pogovorov in dognali, da je o inovacijah in zagonskih podjetjih najbolj govor v Lombardiji. Tretji je Rim (18%), šesti pa Trst (2%). trst - V okviru pomladnih dni sklada FAI ogled stare luke tudi s slovensko razlago Staro pristanišče in njegov »slovenski« utrip V vlogi vodičev nastopa tudi večje število dijakov-ciceronov z licejev Prešeren in Slomšek ter zavoda Zois - Zanimive povezave med pristaniščem in slovenskim elementom - Danes slovenska razlaga ob 15.15 Dijaki-ciceroni, mentorji in obiskovalci pred poslopji Starega pristanišča (levo) in obisk Transformatorske postaje fotodamj@n Lepo vreme in množična udeležba sta zaznamovala prvega od dveh pomladnih dni, ki jih je Italijanski sklad za okolje FAI priredil z namenom, da udeleženci s pomočjo t.i. dijakov-cice-ronov, se pravi višješolcev, ki so se usposobili za vodiče, spoznajo krajevno kulturno dediščino. V Trstu so ob tej priložnosti priredili obisk Starega pristanišča, kjer je včeraj, na prvi dan pobude, obiskovalce čakalo tudi precejšnje število dijakov-ciceronov s slovenskih višjih srednjih šol (k pobudi so letos pristopili Licej Franceta Prešerna, Tehniški zavod Žige Zoisa in Humanistični in družbeno-ekonomski licej Antona Martina Slomška). Tudi za slovensko razlago je vladalo precejšnje zanimanje: v to skupino se je prijavilo okoli petdeset oseb, avtobus je bil poln, nekatere so morali tudi zavrniti. Najprej je bil na vrsti ogled pristanišča z avtobusom, nato so se obiskovalci razdelili v dve skupini, ki sta si pod vodstvom dijakov ogledali Hidro-dinamično centralo, Transformatorsko postajo in Skladišče št. 26. Višješolci so nato povabili prisotne na sprehod ob skladišču 26, v bližini katerega stoji da- nes razpadajoča secesijska stavba, v kateri je nekoč delovala t.i. »Mala lokan-da«, ki so jo upravljali Barkovljani. To pa ni edini podatek o tesni povezanosti starega pristanišča s slovenskim elementom, saj so med pripravo dijaki skupaj z mentorji Marto Ivašič, Pavlom Zob- cem in Jasno Merku odkrili še marsikaj zanimivega. Recimo to, da je imel inženir Josip Vilfan st., oče znanega odvetnika in politika Josipa Vilfana, pomembne funkcije pri gradnji Starega pristanišča oz. »Nove luke«, kot so ji tedaj pravili. Marsikaj pa ostaja še nera- ziskano, kot npr. vloga Draga Miliča st., ki je pred prvo svetovno vojno upravljal eno večjih menz v pristanišču, kjer je dvesto uslužbencev dnevno pripravljalo od štiri do pet tisoč obrokov hrane. A nič ni še izgubljeno: v mnogih družinah so imeli koga, ki je delal v prista- nišču, zato mentorji vabijo vse, ki bi lahko kaj prispevali k obogatitvi poznavanja tistega obdobja, naj se oglasijo. Drugače bo o »slovenski« zgodovini in utripu Starega pristanišča govor tudi v okviru drugega dne FAI, ko bo danes obisk s slovensko razlago ob 15.15. / Primorski TRŽAŠKA Nedelja, 20. marca 2016 5 trst - Na včerajšnjih primarnih volitvah na sedežu v Ul. Tarabochia Združena levica: Furlanič kandidat za tržaškega župana Prejel je 68 od skupno 78 glasov - Skrb za socialo in delo ter rabo slovenščine v mestu - Izbrali tudi simbol Iztok Furlanič je kandidat Združene levice za župana Občine Trst na prihodnjih upravnih volitvah. Tako je odločila velika večina volilnih upravičencev, ki so včeraj popoldne in zvečer oddali svoj glas na sedežu v Ul. Tarabochia. Od 94 upravičencev jih je glasovalo 78, kar 68 glasov pa je šlo Furla-niču, medtem ko se je ostalih deset porazdelilo med ravno toliko članov. Na včerajšnjem glasovanju so izbirali tudi simbol liste, pri čemer so se odločili za tistega, ki je najbolj podoben sedanjemu simbolu Zveze levice: gre za rdečo zastavo z rumenim srpom, kladivom in zvezdo, ki delno prekriva italijansko zastavo, obdaja pa jo rdeč obroč z dvojezičnim napisom »Sinistra unita -Združena levica«. »Veseli me, da so mi tako člani dveh komunističnih strank kot tudi zunanji podporniki te koalicije zaupali vlogo županskega kandidata, ki je sila zahtevna,« je sinoči povedal Furlanič, ki je tudi obžaloval, da ni prišlo do oblikovanja široke leve koalicije. Zdaj bodo skušali snovati kandidatne liste: »Črpali bomo med brezposelnimi, prekarnimi delavci, med zapostavljenimi, ki jih je v Trstu vse več. Prva točka programa mora biti vsekakor skrb za socialo in vse tisto, kar je vezano na delo. V zadnjih letih je Trst izgubil ogromno delovnih mest in čeprav župan nima neposrednih možnosti zaposlovanja, menim, da se je v teh letih vsekakor naredilo premalo.« Tu ima Furlanič v mislih predvsem prepuščanje določenih storitev zunanjim dejavnikom, kar je po njegovem mnenju slabo vplivalo na delovne pogoje, storitve in plače zaposlenih, katerim je treba zagotoviti dostojno življenje. Premalo se je naredilo tudi za kulturo: »Po mojem mnenju bi moral Trst nujno ciljati na velik kulturni dogodek, ki bi pri- vabil obiskovalce ne samo iz tržaške pokrajine ali z bližnjih ozemelj, ampak tudi iz srednje Evrope, ki je bilo vedno zemljepisno zaledje mesta.« Glede železarne pa pri Združeni levici menijo, da je treba začeti pogajanja z družbo Arvedi glede možnosti zaprtja plavža, ampak tudi z zagotovilom, da se ne bo zmanjšalo število delovnih mest v industriji. »Logično je treba tudi nekaj več hrabrosti glede uporabe slovenščine v samem mestnem središču. Glede tega je bila po mojem mnenju sedanja uprava premalo pogumna in bi lahko naredila marsikaj več,« je prepričan Furlanič. (iž) škedenj - Železarna Menis proti Dipiazzi in Cosoliniju Tržaški županski kandidat Gibanja petih zvezd Paolo Menis poudarja, da je življenje v Škednju zaradi železarne in njenih škodljivih izpustov nevzdržno. Glede tega v tiskovnem sporočilu kritizira Roberta Dipiazzo, »ki v desetih letih ni premaknil niti prsta, da bi izpolnil obljubo o zaprtju železarne«. Po drugi strani pa se župan Roberto Cosolini obotavlja in odlaša z odločitvami. Po Menisovem mnenju nista verodostojna kandidata, ker sta odvisna od višjih ekonomskih interesov in se družbi Arvedi ne moreta upreti. G5Z se zavzema za zaprtje plavža in preusmeritev tamkajšnjih delavcev v druge oddelke. Iztok Furlanič fotodamj@n Izbrani simbol Združene levice ■i m? sesljan - Sinoči Nesreča in poškodbe Na avtocestnem priključku Sinoči ob 21. uri je bil avtocestni priključek pri Sesljanu prizorišče prometne nesreče s petimi poškodovanimi osebami. Na kraju so bili prometna policija, služba 118 s štirimi vozili (iz Tržiča in Trsta) ter gasilci (iz Tržiča in z Opčin). Po navedbah prometne policije sta malo pred Sesljanom med seboj trčila dva manjša avtomobila, ki sta vozila proti Tržiču. Vseh pet poškodovanih so prepeljali v katinarsko bolnišnico, nihče ni bil v smrtni nevarnosti. Najhuje se je poškodovala oseba, ki si je zlomila nogo in se močno udarila v prsni koš in trebuh; dve osebi sta se udarili v glavo, dve pa v več delov telesa. Zaradi nesreče je v smeri proti Tržiču nastal zastoj. Greenpeace proti naftnim vrtinam v Jadranskem morju Včeraj dopoldne je v raznih krajih v Italiji potekal protest aktivistov oko-ljevarstvene organizacije Greenpeace proti vrtinam za črpanje nafte v Jadranskem morju. Protest so uprizorili tudi v Trstu, in sicer na Pomolu sv. Karla (Pomol Audace), kjer so dekleta svoji vrstnici po-mazala obraz z »naftno črno« barvo. Nato so mimoidoče z narečnim napisom opozorile, da »morja ne smemo preluknjati« ter jih pozvale, naj se 17. aprila udeležijo referenduma na to temo in glasujejo »DA« (na sliki Fo-toDamj@n). Ko bi bil referendum uspešen, bi postale koncesije za vrtanje v Jadranu časovno omejene. sv. jakob - Pravoslavne skupnosti Večernice in procesija ob prazniku pravoslavja Romunski, grški in srbski duhovnik med sinočnjo procesijo fotodamj@n V Trstu pravoslavni verniki različnih narodnosti že nekaj let skupaj obhajajo t.i. praznik pravoslav-ja, ki po pravoslavnem koledarju pade na prvo postno nedeljo ter predstavlja spomin na zmago pravoslavja nad t.i. ikonoklastijo, ko se je v 9. stoletju na podlagi sklepov cari-grajskega koncila obnovilo čaščenje svetih podob po daljšem obdobju bojev med zagovorniki in nasprotniki le-teh. Tokrat so se grški, romunski in srbski verniki sinoči zbrali v romunski pravoslavni cerkvi Kristusovega vstajenja v Istrski ulici 71, kjer so potekale slovesne večernice, katerim je sledila procesija z ikonami. padriče - Sodelovanje med LAS Kras in centrom Area Science Park Za razvoj kraških podjetij Skupaj za pripravo strategije lokalnega razvoja - Predstavitev bo jutri v raziskovalnem centru Znanstveni center Area science park in Lokalna akcijska skupina Kras bosta sodelovala pri pripravi in upravljanju strategije lokalnega razvoja, ki bo spodbujala skupne projekte in sodelovanje med raziskovalnimi podjetji centra Area oz. kraškimi podjetji v luči znanosti in tehnologije. Strategija lokalnega razvoja je skupno vredna 3 milijone evrov, razpisi bodo omogočili financiranje posameznih projektov v višini od 10 do 80 tisoč evrov oziroma 75-do 100-odstotno kritje le-teh. O strategiji bo beseda tekla jutri na sedežu znanstvenega centra pri Padričah, ko bodo organizatorji k sodelovanju povabili raziskovalna in kraška podjetja, ki bodo soudeležena pri pripravi strategije, specifičnih ukrepov in prednosti; na podlagi le-teh bodo nastali razpisi in finančni načrti. Jutrišnje srečanje z naslovom Kras kot laboratorij: storitve in financiranje za razvoj Ikraških podjetij se bo začelo ob 15.45 z registracijo udeležencev. Za mikrofon bosta ob 16. uri stopila generalni direktor znanstvenega centra Area science park Stefano Casaleggi (O storitvah znanstvenega centra za lokalna podjetja oz. projektu Open Innovation System FVG) in predsednik Las Kras David Pizziga (Strategija lokalnega razvoja za Kras). Nato pa bo čas za bolj operativne korake, in sicer za pogovor o sredstvih in financiranju: Enrico Milič (Las Kras) bo postregel z informacijami o zbiranju projektnih idej, načrtovanju dogodkov in spletnem vprašalniku, Massimiliano Rudella (Urad za razvoj trga pri centru Area) pa o koristih za podjetja, medtem ko bo o možnostih čezmejnega sodelovanja pri razvoju podeželja spregovoril Andrej Medved (predsednik LAS Istra). Sledil bo spoznavni aperitiv. Sledila bodo področna delovna omizja, ki se bodo poglobila v podrobne predloge za strategijo lokalnega razvoja. Udeležba na srečanju je brezplačna po predhodni prijavi na spletni strani www.areasciencepark.it. Predvideno je simultano prevajanje v slovenščino. Odprte meje: danes trije pohodi Razstavni sejem društva Opla fotodamj@n V okviru pobude Odprtih mej bo današnji dan posvečen trem pohodom: prvi, po zahtevnejši poti (v sodelovanju s SPDT), bo startal ob 8. uri s Socer-ba proti Botaču; ob 10. uri bodo odšli na pot pohodniki po Poti prijateljstva, iz Sprejemnega centra v Boljuncu oz. z Beke na slovenski strani. Ob 11. uri bo uradno srečanje na meji v Botaču, sledil bo pohod do Beke, kjer bo ob 13. uri družabno srečanje s pozdravom županov, kulturnim programom in sejmom. V gledališču Prešeren v Boljuncu bo na ogled razstavni sejem društva Opla. 6 Nedelja, 20. marca 2016 TRŽAŠKA briščiki - Uspešen irski praznični vikend Modena City Ramblersi počastili sv. Patrika Prireditev Irska praznuje v četrtek privabila okoli 4000 ljudi Dan sv. Patrika je irski državni praznik, ki je z leti postal simbol irske prepoznavnosti po vsem svetu in je močno prerasel meje domovine. Irci praznujejo svojega zavetnika na dan 17. marca že od 17. stoletja dalje: prva parada je na ta dan potekala leta 1737, ko so se zeleno obarvali irski priseljenci v Bostonu. Sv. Patrik velja ob Valentinu in Nikolaju za enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov, saj je ne nazadnje združil nezdružljivo - vero in pivo. Praznovanje namreč temelji na zabavi, odličnem irskem temnem pivu in zelenih razkošnih oblekah, ki predstavljajo najljubša irska mitološka bitja - škrate. Tudi v naših krajih so ob tej priložnosti priredili celo vrsto dogodkov - zabav in koncertov, največji izmed teh je prav gotovo tridnevni festival Irska praznuje (Irlanda in Festa) v šotoru pri Briščikih. To je prva tržaška različica festivala, ki ga v severnih deželah Italije prirejajo že 10 let. Za odličen prvi večer so v četrtek v briški šotor povabili irsko country pop folk skupino Chasin Hooley, italijansko zasedbo Ti-resia Folk Bunch in glavno italijansko combat folk skupino Modena City Ramblers. Slednja je, kot pričakovano, privabila veliko množico ljudi, da je bil nazadnje šotor skorajda pretesen. Temu sta gotovo botrovala tudi prost vstop in številni brezplačni avtobusi s Trga Oberdan, s katerimi se je na prizorišče pripeljalo veliko mladih iz mesta. Skupina Modena City Ramblers spada med pionirje combat folk glasbe, ki je posebna glasbena zvrst, v kateri zaznamo irsko folk glasbo, rock, punk in še marsikaj. Njen prvenec iz leta 1993 nosi ravno naslov Combat folk. Od takrat je bend izdal kar trinajst plošč, v svojih komadih pa obravnava tako politične in socialne kot tudi ljubezenske teme. Zasedbo sestavljajo pevec in kitarist Davide Morandi, basist Massimo Ghiacci, bobnar Roberto Zeno, harmonikar Leonardo Sgavetti, trobentač Franco DAniello, violinist Francesco Moneti in kitarist Luca Serio Bertolini. Lani je izšla njihova nova plošča Tracce Clandestine, ki jo sestavlja petnajst komadov, na katere so člani benda zelo navezani. Med njimi so na primer pesmi svetovno znanih glasbenikov, kot sta Manu Chao in Bruce Springsteen ter italijanske ponarodele skladbe Fischia il vento in Per i morti di Reggio Emilia. Vzdušje v zeleno obarvanem šotoru in zunaj njega je bilo veselo in razigrano. Manjkalo ni niti piva in hrane, saj so organizatorji poskrbeli za več kioskov, kjer so ponujali jedi na žaru in točili znamenita irska piva Guiness, Murphy's in Kilkenny. Vse skupaj so še popestrile pisane Šotor v Briščikih je bil v četrtek skorajda pretesen fotodamj@n stojnice z usnjenimi izdelki, nakitom in klobuki irskih barv. Pred odrom se je že ob nastopu prve skupine zbralo veliko ljudi, ki sta jih živahna irska glasba in pivo kmalu pognala v ples. Ko so na oder stopili člani Mode-na City Ramblers, pa se je pred njim kar trlo ljudi: veselo občinstvo je v mešanici plesa in prerivanja z navdušenjem sledilo skupini in skupaj z njo pelo znane uspešnice. Fantje skupine so zaigrali tako pesmi iz starejših kot novejših albumov. Živahno norenje v prvih vrstah je trajalo vse do konca dvournega koncerta, veliko ljudi pa se je še po končanem nastopu dalj časa zadržalo pri šankih. Na petkovem programu so bili koncerti skupin Drunken Lullabies, Figli Di Puff in Irish Stew Of Sindinun. Festival pa se je zaključil včeraj zvečer z nastopom skupin The Jesse Janes, Wooden Legs, Blood Or Whiskey in U2 Real Tribute. Kioski in stojnice so bili odprti že od 14.ure, popoldne pa so bile na sporedu tudi razne plesne delavnice. Martina Jazbec SLASCICARNA JíMÉ/f)« pitäühlMh béj pótfa, plmm^i^cokwhi/ DUNAJSKA CESTA, 3 OPČINE TS TEL. 040213645 Gostilne abijo GOSTILNA ILNUOVO PETTIROSSO Brankovic Sanela TIPIČNE SRBSKE JEDI IN RIBJE SPECIALITETE Sv. Križ 16 Tel. 342 1275579 Devin Nabrežina 340 9956331 pizzeria - bar - gostilna »VETO» peč na drva DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA OPČINE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto ^odtarta at ptnt TIPIČNE DEŽELNE IN KRAŠKE JEDI Sprejemamo rezervacije za velikonočno kosilo Božje polje, 14 - Zgonik (TS) - Tel.: 040 225324 - 348 8907655 ITA gostilna Ljudski dom Križ 401 RIBJI MENU ŽE OD 25€ TEL. 040 2209058 DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC Dimitri in Robi Tipične domače kraške jedi in divjačina Sprejemamo rezervacije na tel. 040 229168 Gabrovec, 24 / Zgonik - TS / Mob. 327 0149957 nGn GOS I II MCUSTIN M 1Ê Iz prep ZGONIK 3/A Tel. 040.229123 www.gustintrattoria.com lnfo@gustlntrattorla.com Iz preprostih sestavin pričaramo okusne jedi Reteconfidi Nordest. Zagotavljamo ti varno prihodnost. Biti podjetnik je danes pravi izziv. Dostop do kreditiranja je omejen, stroški posojil so visoki, konkurenca pa je izredna. Zoperstavimo seji lahko le s sodobnimi, učinkovitimi orodji. Čas je, da se kompleksnih težav lotimo z iskanjem novih rešitev, s katerimi bomo lahko premagovali ovire in prišli do konkretnih, hitrih rezultatov. S temi cilji smo ustanovili Reteconfidi Nordest. ✓V Confidi Gorizia Congafi Industria Confidi Trieste Finreco •1? I »J PORDENONE Confidi Pordenone RETECONFIDI NORDEST confiditrieste.it confidigorizia.it congafitrieste.com finreco.fvg.it confidi.pn.it www.reteconfidinordest.it / Primorshi TRŽAŠKA Nedelja, 20. marca 2016 7 trst - Srečanje o posledicah igralništva Igre na srečo so lahko pogubne kot alkohol in droge Igralništvo ni brez družbenih posledic, saj lahko vodi v odvisnost, finančne težave in prevare. Z razširjenostjo interneta pa so igre na srečo postale priljubljena dejavnost tudi med mladoletnimi šolarji. To so povedali na petkovem posvetu v Beethovnovi dvorani Goethe Instituta, kjer so predavali trije strokovnjaki, ki so postregli z zanimivimi podatki, čeprav nimajo znanstvene vrednosti, saj ne obstajajo uradne študije, ki bi obravnavale vplive megazabavništva. Prireditelj posveta z naslovom Gio-co, non Gioco (Igram, ne igram) je bila deželna zveza Cnca (Coordinamento na-zionale Comunita di Accoglienza) v sodelovanju s tržaškim odborom združenja Acli. V normativni in epidemiološki kontekst je hazarderstvo uokvirila Fran-cesca Vignola, ki se z odvisniki od iger na srečo ukvarja v okviru Zdravstvenega podjetja oz. njegovega oddelka za odvisnosti. Predavateljica je razložila, da so se s tem problemom začeli sistematično ukvarjati sredi 90. let prejšnjega stoletja, ko je država zakonsko dovolila različne igre na srečo. Po njenih izkušnjah največjo zasvojenost povzročajo igralni avtomati in srečke Podrgni in zmagaj (Gratta e vinci), do katerih lahko v barih in trafikah pride prav vsakdo. Govornica je opisala tudi aktivnosti oddelka, ki je v zadnjih letih zakonodajalcem poslal seznam smernic, katerim bi bilo dobro slediti. Stroka je politike prosila, naj sprejmejo odlok, ki bi urejal prepoved postavljanja igralnih avtomatov na »občutljivih« mestih, med katere nedvomno sodijo šole. »Odgovor na to prošnjo bi morali dobiti v prihodnjih tednih,« je pojasnila predavateljica in dodala, da delajo tudi na tem, da bi bili patološki igralci, tako kot običajni državljani v finančni stiski, deležni olajšav pri odplačevanju dolgov. Problematični in patološki igralci naj bi predstavljali od pol do dveh odstotkov prebivalstva v celotni Italiji, a ti podatki niso uradni, saj ne obstaja državna opazovalnica, ki bi vodila evidenco »Brez podpore svojcev je skoraj nemogoče ozdraviti,« pravi strokovnjak o zasvojenih igralcih z igrami na srečo, je bilo slišati na srečanju. Verodostojen je podatek, da oddelki za odvisnost v naši regiji obravnavajo 406 primerov odvisnih igralcev, v resnici pa jih je veliko več, saj se mnogi ne odločijo za pomoč. Največ igralcev na srečo v naši regiji je na Goriškem in Tržaškem, kar stroka povezuje z neposredno bližino Slovenije, kjer je hazarderstvo razširjena praksa. Francesca Vignola se je lotila še ene teme, ki pa je, kot je dejala, pogosto podcenjena. »Tvegana aktivnost mladoletnikov ni le uživanje alkohola ali drog, temveč tudi igre na srečo. Starši in šole bi morali opozarjati otroke na nevarnost računalniških igric, ki se lahko sprevr-žejo v pogubne igre na srečo,« je opozorila govornica. Svoje delo z zasvojenci z igrami na srečo je predstavil Rolando De Luca, ki se v Campoformidu že dvajset let ukvarja z zdravljenjem odvisnosti od iger na srečo. Govornik je bil izredno kritičen do igralniške zakonodaje, ki v središče postavlja dobiček in ne človeka. Dejal je, da trenutno obravnava deset skupin, v katerih so zasvojenci in njihovi najbližji sorodniki. »Brez podpore svojcev je ozdravitev skoraj nemogoča,« je prepričan terapevt, ki je postregel tudi s podatkom, da je leta 2000 skupinsko terapijo predčasno zapustilo 60 odstotkov zasvojencev z igrami na srečo, leta 2014 pa samo štirje odstotki. Med odvisniki so ljudje iz različnih izobrazbenih in poklicnih skupin, največ »hazarderjev« pa prihaja iz starostne skupine med 40 in 50 let. Zanimiv je tudi podatek, da so večino De Lucovih pacientov zasvojili igralni avtomati, ki so se »razpasli« brez kakršnega koli nadzora. Samo v Furlaniji Julijski krajini naj bi jih bilo 7800. Zadnja je besedo prevzela psiho-terapevtka Maria Cristina Perilli iz Mi- Na srečanju je bilo slišati, da so največ pacientov zasvojili igralni avtomati, ki so se »razpasli« brez vsakršnega nadzora. Samo v Furlaniji Julijski krajini naj bi jih bilo 7800, najdemo jih tudi v bližini šol in bolnišnic. fotodamj@n lana. Delo z zasvojenci z igrami na srečo jo je tako zasvojilo, da je na to temo napisala knjigo. V publikaciji z naslovom Giocati dall'azzardo se je avtorica dotaknila različnih aspektov hazarderstva; opisala je razvoj iger na srečo skozi čas, nove oblike iger, katerih žrtev so postali otroci, analizirala je tudi igralniško zakonodajo in težave, s katerimi se srečujejo zasvojenci. To so zlasti stroški zaradi dolgov, nižja produktivnost v službi, pa tudi stroški zaradi kriminala, kot so policijsko posredovanje in sodni stroški. Sanela Čoralič sv. ivan - Nižja srednja šola in licej Slomšek Spoznavajo zgodbe mladoletnih beguncev Humanistični in družbeno-eko-nomski licej Antona Martina Slomška ter NSŠ sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu - pod vodstvom mentoric Marije Kristine Milič in Sanje Širec - prirejata letos filmsko delavnico. Mentorici sta si zamislili delavnico na temo otrokovih pravic, ker je ob sedanji krizi s pre-bežniki tudi vse več mladoletnikov, ki potujejo brez spremstva. Vzroki za to so zelo različni: bodisi so se na poti družine po nesreči ločile in so se otroci izgubili, bodisi so ostali brez staršev. Zlasti starejši mladoletniki gredo včasih sami na pot, predvsem iz nekaterih afriških držav, kjer divja vojna, starši pa jih pošljejo ljudski vrt Pesem za begunce Pred Kosovelovim kipom v Ljudskem vrtu bo danes ob 11. uri pesniška matineja, ki nosi naslov Pesem za begunce. Mikrofon bo na razpolago vsem, ki bodo želeli prebrati pesem, posvečeno beguncem. Vabilu Slovenskega kluba so se že odzvali Samantha Gruden, Tina Sbarbato, Majda Artač, Roberto Dedenaro, Marko Kra-vos, Boris Pangerc, Igor Pison, Marko Sosič, Sanja Širec in begunec, ki je zatočišče našel v tržaškem ICS. Nastopila bosta tudi trobentača Denis Daneu in Nic-colo Zampiron. stran, da jih ne bi rekrutirale različne vojske in milice. To je velik problem in število prosilcev za azil, mlajših od 18 let, ki so brez staršev ali skrbnikov, v Evropski uniji stalno narašča. Ti otroci veljajo za posebej ranljive, saj so še bolj izpostavljeni zlorabam in izkoriščanju kot ostali begunci. Delavnica poteka ob sobotah zunaj rednega pouka na NSŠ sv. Cirila in Metoda. Pri obravnavi posameznih tematik v sklopu delavnice so sodelovale dijakinje prvega razreda družbenoekonomske smeri liceja Slomšek, ki so se družile z nižješolci, se z njimi pogovarjale ter jim predstavile film o otrokovih pravicah. Udeleženci delavnice so se tako srečali s temami, kot so priseljenci, begunci in prosilci za azil. Taka oblika delavnice za mlade je tudi zanimiv način sodelovanja med nižjimi in višjimi srednjimi šolami. Po pogovoru so si učenci ogledali film Bekas. Ta pripoveduje zgodbo o dveh čistilcih čevljev - starejši Dana in mlajši Zana sta brata bekasa (v kurdskem jeziku pomeni izraz bekas »brez staršev«). Strehe v domačem kurdskem mestu v Iraku so njun dom. Na njih spita, se umivata v vedrih vode in kukata skozi strešno okno v lokalni kino, kjer predvajajo novi film o Supermanu iz Amerike. Amerika je v njuni domišljiji veliko mesto z velikimi lučmi. Odpraviti se morata prav tja, da bi jima Superman pomagal do boljšega življenja. Dana je skrivaj zagledan v deklico Helliyo. Ko njena družina odide iz mesta, je čas tudi za njuno potovanje proti Ameriki. To nikakor ni enostavno, saj fanta nimata niti potnega lista niti spremstva odraslih. Imata pa osla po imenu Michael Jackson in veliko iznajdljivosti. opčine - Jutri ob 17. uri na OŠ Franceta Bevka Ingrid Klemenčič za starše V • V II o vprašanju nasilja v šoli Potem ko je v preteklih tednih predavala za osnovnošolske učitelje in nižje-šolske profesorje, bo priznana slovenska strokovnjakinja Ingrid Klemenčič jutri ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Franceta Bevka na Opčinah o vprašanju nasilja v šoli predavala tudi staršem. Sklop predavanj za učno osebje in starše Večstopenjske šole Opčine - prvi dve sta potekali 7. in 14. marca z naslovom »Oblike nasilja v šoli - kako jih prepoznati« in »Oblike nasilja v šoli - kako ravnati« - spada v okvir nadaljnjega strokovnega izobraževanja, ki ga slovenskim šolnikom v Italiji nudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ingrid Klemenčič je v slovenskem prostoru znana specialna socialna pedagoginja in svetovalka. Na dosedanjih dveh srečanjih, ki jih je imela za učno osebje Večstopenjske šole Opčine, je izhajalo, da £ Ingrid Klemenčič je prepoznavanje in preprečevanje nasilja v najširšem pomenu besede potrebno zaobjeti celostno, vodstvo šole in skupina učiteljev oz. profesorjev pa pogosto potrebuje strokovno oporo. V Sloveniji imajo glede tega pomembno vlogo svetovalne službe, ki delujejo na samih šolah, medtem ko zunanje inštitucije, kot so centri za socialno delo, nevladne inštitucije in tudi policija, pa sodelujejo, če in ko je to potrebno. Italijanski šolski sistem sicer tovrsten sistem svetovalne službe ne pozna, zato se lahko zgodi, da se nastali problem le še stopnjuje, če se ga pravočasno in po korakih ne prične reševati. Jutrišnje srečanje za starše bo imelo naslov »Nenasilje - Vloga in naloga staršev«. Z jutrišnjim srečanjem pa še ne bo konec izobraževalnih pobud ZRSŠ za slovenske šolnike v Italiji. Tako bo od 4. do 6. aprila v Ljubljani potekal že 13. posvet za ravnatelje, vedno v aprilu bosta na Opči-nah še dve delavnici za razredne učitelje in profesorje matematike (šlo bo za nadaljevanje predavanj oz. delavnic, ki so potekale v sklopu lanskega jesenskega seminarja), 15. istega meseca pa se bodo profesorji jezikov udeležili strokovnega posveta »Jeziki v izobraževanju - Jeziki nas povezujejo«, ki bo v Ljubljani. Slovenski šolniki iz Italije se tudi udeležujejo t.i. »ponedeljkovih delavnic«, ki so jih na enotah ZRSŠ uvedli z letošnjim januarjem, namenjene pa so predstavitvi aktualnih tem in dobrih šolskih praks. Dve delavnici bosta potekali tudi na naših šolah, in sicer 11. aprila na Tržaškem in 18. aprila v Romjanu. Konec aprila pa bo v Lendavi in Monoštru vsezamejsko srečanje učiteljev iz štirih držav, ki se ga bodo udeležili tudi učitelji slovenskih šol v Italiji. Velikonočno srečanje z Gašperjem Rudolfom Gost velikonočnega ponedeljkovega srečanja Društva slovenskih izobražencev bo priljubljen primorski duhovnik, msgr. Gašper Rudolf, ki trenutno domuje v Medani v Goriških Brdih. Poznamo ga kot odličnega pridigarja in prodornega intelektualca, ki razmišlja in deluje svetovljansko, a vselej stoji v svojem (primorskem) prostoru. Sokratovsko skromen in prav zato duhovno rodoviten, Gašper Rudolf rad spregovori o aktualnih lokalnih in globalnih temah z orodji družbene kritike in duhovnega humanizma. Med drugim je najbolj zaslužen za nastanek kon-trakatedrale Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, kjer uspešno deluje tudi Hiša otrok Frančiška Sedeja, vrtec po posebnih pedagoških načelih Marie Montessori. Beremo in poslušamo ga lahko na svetovnem spletu, še najboljše pa bo njegovo življenje in velikonočno voščilo slišati v živo, jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Večer bo povezoval Jernej Šček. Zidarich in Vidali v ameriškem društvu Italijansko-ameriško društvo in American Corner vabita jutri ob 18. uri v prostore na Trgu sv. Antona 6, kjer bosta gosta srečanja pra-provski vinar Benjamin Zidarich in bazovski proizvajalec mlečnih izdelkov Lenard Vidali. Govor bo o kmetijstvu, sledila bo degustacija. Srečanja prirejajo ob robu razstave na temo prehrane in odpravljanja potrat Chicago and The Food Chain z deli Amande Rivkin. V Nabrežini z vrta v lonec V Nabrežini Kamnolomi 9 (tel. št. 040-200988) bo v torek ob 15. uri predstavitev novega projekta, za dobro počutje, zdravo prehrano in promocijo zdravega sloga življenja. Projekt je sad sodelovanja med tržaškim oddelkom za mentalno zdravje in zadrugo Basaglia. Na voljo so kuharske delavnice, ki naj bi krepile zdrave prehrambene navade, delavnice za vrtnarjenje, za športne dejavnosti, plesne delavnice, paketi za dobro počutje, in še mnogo drugega za posameznikovo zdravje in kakovost življenja. Pri pobudi sodelujejo združenja Aria, S. Martino in Campo, Forma Mentis in Občina Devin-Nabrežina. 8 Nedelja, 20. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski ki Ji trst - Slovensko dobrodelno društvo podelilo Flajbanove in Srebotnjakovo nagrado Deset zaslužnih študentov prejelo skupno 8500 evrov Mladi nagrajenci s Tržaškega in Goriškega obiskujejo univerze v Trstu, Vidmu, Ljubljani in Kopru 8500 evrov: toliko znaša skupna vsota letošnjih Flajbanovih nagrad in Srebotnjakove nagrade, ki jih je Slovensko dobrodelno društvo v petek na svojem tržaškem sedežu podelilo desetim zaslužnim slovenskim študentom s Tržaškega in Goriškega (oz. njihovim svojcem, saj se nekateri niso mogli udeležiti slovesnosti). Nagrade iz Sklada Mihaela Flajbana društvo podeljuje že dolgo vrsto let, prejemniki pa so mladi Slovenci iz zamejstva, ki se s pridom posvečajo študiju, obenem pa so tudi dejavni člani narodne skupnosti. Flajba-novim nagradam se je pred petimi leti pridružila tudi Nagrada Irena Srebot-njak, ki so jo bili uvedli v spomin na pokojno dolgoletno odbornico SDD, namenjena pa je predvsem študentom likovne ali glasbene umetnosti. Na petkovi slovesnosti je ob navzočnosti predsednika SDD Iva Jevnikarja prisotne nagrajence oz. njihove svojce in sorodnike uvodoma pozdravila podpredsednica Vera Čok Vesel, utemeljitve pa je prebrala članica odbora Veronika Gerdol. Flajbanovo nagrado za prvi letnik v znesku 1500 evrov je prejel Henrik Leghissa, ki je lani z odliko zaključil šolanje na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana v Trstu in trenutno obiskuje prvi letnik študija inženirstva na Univerzi v Trstu. Nadaljevalno nagrado, vedno v višini 1500 evrov, je prejel Peter Grudina, študent drugega letnika arhitekture Predstavniki SDD in nagrajenci so se na koncu postavili pred objektiv za skupinsko sliko fotodamj@n (smer urbanizem) na Univerzi v Ljubljani, medtem ko je Nagrado Irene Sre-botnjak, prav tako vredno 1500 evrov, prejela Sanja Mikac, ki obiskuje že peti letnik Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Osem študentov pa je prejelo Flajbanove nagrade v višini 500 evrov. To so Ivana Cotič, ki obiskuje prvi letnik Medicinske fakultete v Ljubljani, Miha Pečar (drugi letnik Fakultete za šport v Ljubljani), Peter Vogrič (drugi letnik elektronskega inženirstva na Univerzi v Vidmu), Elisa Peric (tretji letnik Medicinske fakultete v Trstu), Jana Croselli (tretji letnik Pedagoške fakul- tete Univerze na Primorskem), Alex Devetak (prvi letnik podiplomskega študija primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani) ter Matija Ferletič in Ester Gaggi Slokar (oba obiskujeta peti letnik Medicinske fakultete v Ljubljani). trst - Muzikal V Ssg prihaja uspešnica Cvetje v jeseni V torek in v sredo bo velika dvorana tržaškega Kulturnega doma gostila trojno ponovitev slovenskega muzikala Cvetje v jeseni. Romantika, a tudi humor, čustvena glasba in ganljiva besedila so vsepovsod prevzeli različne generacije obiskovalcev, med katerimi si je marsikdo ogledal predstavo tudi večkrat. Muzikal je bil krstno izveden jeseni 2014 v Križankah v koprodukciji s Festivalom Ljubljana in je januarja letos doživel že stoto uprizoritev. Skladatelj Matjaž Vlašič je ustvaril 22 izvirnih skladb, ki jih pevci in igralci ter plesalci izvajajo pod taktirko vodje benda Tomija Puricha. V dolgem seznamu nastopajočih najdemo več znanih imen: vlogo Mete si izmenjujeta Nina Pušlar in Maja Martina Merljak, Janeza Matjaž Robavs in Domen Križaj. Danijela upodablja Jure Ivanušič, Lizo Alenka Kozolec Gre-guric. Pod režisersko taktirko Vojka Anzeljca gledalec doživlja srčnost in komičnost trenutkov življenja v eni najlepših ljubezenskih zgodb, ki jih premore slovenska literatura. Povest Ivana Tavčarja iz leta 1917 se dogaja v kmečkem okolju in je zgodba o nesrečni ljubezni med ljubljanskim odvetnikom in kmečkim dekletom, hkrati pa predstavlja nasprotje med življenjem v mestu in sredi narave. Slovenska glasbena uspešnica bo v sklopu abonmajske ponudbe Slovenskega stalnega gledališča na sporedu v torek in sredo ob 20.30, v sredo dopoldne pa je predvidena tudi ponovitev za šole. ljubljana - Po rodu s Proseka Odšel je Ivan Cibic Zdravniški poklic vzljubil v partizanih - Rodno vas nosil kot najdragocenejši biser na dnu srca V petek, 11. marca, nas je v 92. letu starosti zapustil dr. Ivan Cibic - s partizanskim imenom Mirko, rojen na Pro-seku, ki pa je večji del svojega življenja preživel v Ljubljani, kjer je služboval in si ustvaril družino. Že v mladih letih je okusil krutost fašistične oblasti, saj je moral kot otrok obiskovati pouk v italijanskem jeziku. Kljub trdni narodni zavesti, si je s svojo bistrostjo in nadarjenostjo kot najboljši učenec prislužil nagrado Dante Alighieri. Zaradi skromnih družinskih razmer pa se je žal moral kmalu zaposliti v tržaški ladjedelnici sv. Marka; iz želje po nadaljevanju študija je v večernih urah obiskoval pouk v šoli Ales-sandro Volta, kjer si je vztrajno pridobival tehnično znanje. Ko pa se je razširila vest o protifašističnem uporu po Sloveniji, so tudi na Primorskem začeli sodelovati z OF in številni Primorci so se odločili za odhod v partizane. Ivana je najprej doletela prisilna mobilizacija s strani italijanske oblasti: 1. maja 1943 je bil najprej odposlan v mornariško kasarno v Benetke, od tod pa na otok San Pie-tro in Volta, vendar se je že po mesecu dni odločil za beg - prispel je v Trst in v dveh dneh pripravil svoj odhod v partizane. In prav partizansko obdobje je v njem zapustilo neizbrisen pečat. V svoji knjigi Utrinki iz mojega življenja, ki jo je izdal leta 2011, opisuje svoje številne podvige, premnoge ranjence in žrtve, nevarnosti in bolečine na svoji partizanski poti, ki ga je vodila preko Trnovskega gozda, Čavna, proti Vipavski dolini, na Goriško pa do primorskih vasi. Ko je 13. septembra 1943 odjeknila močna eksplozija na Vogrskem, je Ivan obležal na tleh s prebito nogo, vendar mu je hitra pomoč italijanskega zdravnika Antonia Ciccarellija rešila nogo in olajšala trpljenje. Sredi tovrstnih krvavih trenutkov, ko mu je življenje viselo na nitki, je začel odkrivati svoj življenjski poklic in se tako odločil, da bo tudi sam pomagal ranjenim tovarišem. Po okrevanju je postal graditelj partizanske bolnice Pavla in pričakal konec vojne kot invalid in priučen bolničar. Prav tam je tudi sam začutil nujnost medsebojne pomoči, zlasti pa smisel boja za svobodo človeka, za svobodo naroda. Po končani vojni maja 1945, ko so se zgodovinske razmere spremenile, se je Ivanova življenjska pot dokončno preusmerila v Ljubljano. Tu je najprej obiskoval bolničarsko šolo, nato nadaljeval študij na Medicinski fakulteti, kjer je diplomiral leta 1957 in tako uresničil svoje sanje: postal je zdravnik splošne medicine. Delo je opravljal najprej v bolnici dr. Petra Držaja, pozneje pa kot direktor Zdravstvenega doma v Ljubljani. Ob svojem delu pa se je vedno z občutljivostjo spominjal svojega sodelovanja v NOB in se z veseljem udeleževal partizanskih svečanosti, na katerih je večkrat nastopal kot govornik. Ob vseh teh dejavnostih pa mu je bilo v neprecenljivo oporo družinsko okolje, zlasti soproga Danica, ki je z razumevanjem spremljala sleherno Ivanovo odločitev. Pozneje sta se pogostoma vračala v Dra-žgoše, Daničino rojstno vas, kjer sta vsako leto s partizanskim ričetom pogostila udeležence pohoda v spomin na Dražgoško bitko. Čeprav je bila Ljubljana Ivanu osrednji bivanjski prostor, mu je rodni Prosek ostal kot najdragocenejši biser na dnu srca. Tam je bila njegova domača hiša, tja se je vedno rad vračal, tam je bilo stičišče praznikov in številnih srečanj, stičišče kulturnih izmenjav in tradicij, skratka vse, kar človek z ljubeznijo nosi v sebi, ko začuti svoje korenine in se dosledno zaveda svoje pripadnosti. In v tej luči se ga bomo spominjali kot klenega človeka, trdno ukoreninjenega v domači okraj in zvestega pripadnika svojega naroda. kontovel - V sredo zadnji pozdrav na pokopališču Slovo od ljubitelja morja Giulia Gulicha - Duše Dolga leta je bil Duša vodja barmanske službe na potniških ladjah Številni domačini, prijatelji in znanci so se v sredo na kontovelskem pokopališču poslovili od Giulia Gulicha, klenega Kontovelca, velikega privrženca nogometa in še večjega ljubitelja morja. Giulio Duša, kot so mu pravili na Kontove-lu, je bil iz tiste generacije (letnik 1935), ki je v otroških letih okusila vojne grozote in se nato zavzela, da bi se po trpkem otroštvu razcvetelo boljše življenje. Že kot fant se je predal nogometu, igral ga je, mu sledil in navijal, seveda za takratno Jugoslavijo, kot je pred leti povedal Veroniki Sossa v pogovoru, ki ga je oplemenitila fotografija jugoslovanske nogometne reprezentance z avtogrami »junakov«, ki so bili v Turinu premagali Italijo s 4:0. Ob nogometu ga je kmalu pritegnilo morje. Imel jih je 20, ko se je zaposlil na potniški ladji. Najprej jo je čistil, potem je kar hitro napredoval in kmalu postal vodja barmanske službe. Eleganten, v beli obleki, je stregel tudi na ladji, na kateri je Silvio Berlusconi v večernih urah pevsko zabaval potnike ... Do leta 1972 je z ladjami preplul domala vsa svetovna morja. Med križarjenji je spoznal števil- ne osebnosti, med njimi tudi svetovnega boksarskega prvaka Rockyja Marciana, ki mu je kar na biceps podaril avtogram. Ko je - potem ko si je ustvaril družino - sestopil z ladij, se je lotil upravljanja restavracij in pa podjetja pohištva. Mnogo let je bil odbornik pri športnem društvu Kontovel, nekaj let tudi pri Jadranu. Pred nekaj več kot desetimi leti se je vrnil na eno od »njegovih« ladij. S svojega doma v Barko-vljah je v zalivu zagledal nekdanjo barko Franca C., le da se je ta medtem prelevila v »potujočo knjižnico« in spremenila ime v Doulos, med obiskom katere je prepoznal nekdanje prostore, pa tudi kabino v podpalubju, kjer je toliko noči prespal ... Do svojega poslednjega slovesa je Giulio Gulich živel v Barkovljah, a je redno zahajal na Kontovel, na Prosek, na Fernetiče. Povsod je imel polno prijateljev. Bil je zelo uglajen, elegantne drže, podedovane verjetno po dolgoletnem delu na potniških ladjah, po svoje piker, a vedno prijazen. Takega ga bodo obdržali v spominu tisti, ki so ga poznali. (mk) / Primorski TRŽAŠKA Nedelja, 20. marca 2016 9 NASI V DRUGIH OKOLJIH Elektroinženir se iz tujine redno vrača v domači oljčnik Erik Pertot, Brno (Češka) Med počitnicami v New Yorku se mu je, kot sam pravi, »odprl svet«, saj je razumel, kako hitro se svet vrti. Dolgo je potoval po Avstraliji, kjer je tudi delal na tamkajšnjih farmah, zatem se je zaposlil v Angliji in se nazadnje preselil v Brno, kjer živi in dela od lanskega avgusta. To je zelo sintetičen opis življenja Erika Pertota, 29-letnega ricmanjskega elektronskega inženirja, ki se iz Češke pogosto vrača domov, kjer goji svoj konjiček - oljkarstvo. Erika smo v petek po telefonu zmotili med vožnjo proti Trstu. Povedal je, da je obiskoval tržaški poklicni zavod Jožef Stefan, in sicer elektronsko smer, nakar se je vpisal na tržaško fakulteto za elektronsko inženirstvo. »Preden bi začel pisati univerzitetno diplomsko nalogo, pa sem se za dva meseca odpravil v New York, da bi se učil angleški jezik. Tam se mi je odprl svet, ugotovil sem, da se vse zelo hitro premika in da če hočeš kaj ustvariti, moraš pač pohiteti.« New York je frene-tično mesto, ki človeka stimulira. V ameriški metropoli je spoznal zanimive ljudi in drugačne medčloveške odnose, saj so se mu sogovorniki zdeli zelo odkritosrčni in pripravljeni na iskren pogovor, bolj kot v Trstu. Newyorški življenjski slog je zanimiv, po dveh mesecih pa je Eriku postalo jasno, da tam ne bi ostal več let. V Trstu je dokončal triletni študij in takoj zatem odpotoval v Avstralijo, kjer je namesto načrtovanih dveh mesecev ostal skoraj leto dni. Avstralska izkušnja se je začela s tečajem angleščine, nadaljevala pa s popotovanjem in z nekajme- sečnim delom na dveh farmah v zvezni državi Victoria. »V prvi smo se ukvarjali z vinogradništvom, v drugi pa v glavnem z gozdarstvom. Druga izkušnja je bila posebno zanimiva in naporna: stanoval sem 10 kilometrov daleč od farme, v katero sem se zjutraj peljal s kolesom, nato sem tam 8 ur delal z motorno žago, zvečer pa spet s kolesom domov. V 10 kilometrih sem mogoče videl tri hiše.« Pozneje je v Brisbaneu iskal službo kot elektrotehnik. »Prejel sem nekaj ponudb, a se nisem mogel zaposliti, ker sem v Avstralijo prispel z napačnim, počitniško-delovnim vizumom. S tem te ne morejo zaposliti za daljša obdobja.« Obiskal je Sydney in se vrnil v Melbourne, od koder je iskal primerno zaposlitev na drugih celinah, zlasti v Evropi. V zadnjih dneh bivanja v Avstraliji je naletel na podjetje iz angleškega Cambridgea, ki ga je povabilo na razgovor. »Sprejeli so me in preselil sem se v Anglijo.« V Cambridgeu je delal kot elek-troinženir v podjetju, ki proizvaja sisteme za gretje nafte in močno vnetljivih snovi, ki morajo skozi naftovode in plinovode v hladnejših podnebnih razmerah (npr. v hladnih puščavskih nočeh). V Angliji je prebil poldrugo leto, medtem je obiskoval podiplomski študij: dokončal ga je januarja letos, že lani poleti pa se je medtem preselil na Češko, ali točneje na Moravsko. V Brnu dela pri ameriški multina-cionalki Honeywell, ki je prav tako dejavna v sektorju »Oil & Gas«. Po podatkih, ki so dostopni na spletu, šteje v Brnu okrog 2500 zaposlenih, po svetu pa 130.000. Nova služba je Eriku še bolj všeč, med drugim so mu zaupali večje odgovornosti. Brno je ekonomsko pomembno mesto, saj gosti evropske sedeže številnih ameriških in drugih družb, predvsem zaradi ugodnega davčnega sistema. »Mesto mi je zelo všeč. Ni preveliko, ni kaotično, v poldrugi uri se z avtom pripelješ do smučišč, lahko se kopaš v bližnji reki (Brno leži ob sotočju rek Svitava in Svratka, op. nov.), pokrajina je hribovita. Čehi so gostoljubni in prijazni, pogosto pa srečaš angleško govoreče ljudi iz raznih krajev,« pravi Erik. S Čehi ima kot Slovenec poseben odnos, zanje je kot nekakšen bratranec: »Vedo, da imamo veliko skupnega.« Brno je tudi univerzitetno mesto, tako da se ves teden nekaj dogaja. Nočno življenje je v mestnem središču pestro, lokalov je nešteto. Erik pa se na šesturno vožnjo proti Trstu odpravi vsaj enkrat mesečno. V domačih Ricmanjih ima poseben konjiček, to je oljkarstvo, s katerim se je v najstniških letih začel ukvarjati sam. Ko se vrača, najraje zahaja v svoj oljčnik, saj ga na svetu ni enakega. Aljoša Fonda trst - San Marco Kulturni večer o zamejskih pesnicah Nikla Petruška Panizon V četrtek, 24. marca, ob 18. uri bo v tržaški kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) kulturni večer posvečen poeziji zamejskih pesnic Majde Artač, Marine Cernetig, Sil-vane Paletti, Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Irene Žerjal. Pesniški večer organizirajo mladi Slovenskega kulturnega kluba v sodelovanju s pokrajinsko komisijo za enake možnosti. Kulturni večer bo predstavila Jasmina Gruden, uvodno misel bo podala igralka Slovenskega stalnega gledališča Nikla Pe-truška Panizon, sodelovali pa bodo učenci Glasbene Matice. Pesmi bodo brali mladi člani Slovenskega kulturnega kluba: Damjan Gomisel, Jasmina Gruden, Ksenija Kosmač, Ksenija Vremec in Nejc Kravos. Dogodek ima pokroviteljstvo deželne, pokrajinske in občinske komisije za enake možnosti, Sklada Libero in Zora Polojaz ter Ekspanzij 2016. Vključuje se v sklop prireditev Pomladi žensk, ki ga koordinira Pokrajina Trst ob mednarodnem dnevu žena. nabrežina - Razstava v Kavarni Gruden Umetniške sanje Slikarka Noris Dagostini svoja dela prvič predstavlja javnosti V Kavarni Gruden v Nabrežini so na ogled slikarska dela Noris Dagostini, ki jih prvič predstavlja javnosti. Želja po lepoti in umetnosti sta Noris že od nekdaj spremljali in jo nagovarjali, da bi se temu posvetila. Šele pred tremi leti pa se je odločila, da svoje sanje uresniči. Ob mojstru Liviju Mozini se Noris vztrajno posveča prefinjenemu vidiku oljnate tehnike in spoznavanju natančnega načina prikazovanja podrobnosti ter z dolgotrajnim delom ustvarja v svojih slikah harmonično vizijo celote. V njenih delih se kaže vešča roka in tenkočuten občutek za sočnost barv in čeprav so dela zasnovana po fotografskih predlogah ali po vzoru drugih mojstrov, zaznamo ob pogledu nanje, da se umetnica spogleduje z magično atmosfero narave, da bi z njo lahko hladno realnost presegla. Pri izboru zasledimo tudi vztrajno iskanje topline in čutnosti, kjer pravljični prizori in arhetipi ogovarjajo občutljivost človeške duše in ji vlivajo upanja ter srčnosti. Subtilni občutek prikazovanja vodne gladine in lazurno podajanje lahkotnih zračnih atmosfer nas ovije z milino nežnih sanj, ki jih je slikarka s potrpežljivost'o čuvala v sebi kot dragulj, ki ga je šele sedaj pripravljena razkriti. Razstava je na ogled po urniku kavarne, vse dni v tednu razen ob sredah. Ani Tretjak lajnarji - Prvi dan pomladi ■w Želva za las prehitela pomlad Okrog 70 let stari plazilec se je prebudil iz zimskega spanja Pod Lajnarji nad Rojanom se je včeraj zjutraj iz zimskega spanja prebudila okrog 70 let stara želva (Testudo Hermanni, grška želva). Koledarska pomlad je letos zaradi prestopnega leta nastopila že danes ponoči (enakonočje), in sicer ob 4.30 jng slovensko stalno gledališče CVETJE V JESENI izvirni slovenski muzikal & slovensko * stalno gledališče Friedrich Kari Waechter MALA ŠOLA ZA KLOVNE režiserka Renata Vidič v torek, 22. marca, ob 20.30 v sredo, 23. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com v soboto, 26. marca, ob 16.00 v Mali dvorani SSG Letošnja otroška uspešnica SSG, z malim presenečenjem za vse gledalce! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com fijftfr slovensko **** stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! Jean Baptiste Poquelin Molière AMFITRION režiserka Renata Vidič DANES- 20. marec, ob 16.00 Vozni red brezplačnega avtobusa ^^ PRVI AVTOBUS 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, postaja pred športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo DRUGI AVTOBUS 15.00- Milje, avtobusna postaja 15.05 - Žavlje, avtobusna postaja 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Boršt, avtobusna postaja 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja ponovitve se nadaljujejo do 30. aprila v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Cenjene abonente prosimo, da obvestijo blagajno v primeru odsotnosti! Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com 10 Nedelja, 20. marca 2016 TRŽAŠKA Primorski Včeraj danes Danes, NEDELJA, 20. marca 2016 SREČKO Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 12.11 - Luna vzide ob 15.28 in zatone ob 5.08. Jutri, PONEDELJEK, 21. marca 2016 BENEDIKT VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1019 mb raste, vlaga 55-odstotna, veter 2 km na uro ju-govzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10 stopinj C. OKLICI: Aron Scodelaro in Katja Primossi, Mauro Fontanot in Giulia Tre-mul, Salvatore Strano in Ellina Niga-metzyanova, Guglielmo Apruzzese in Emilia Viola, Boris Tanjevic in Nataša Kuč, Stefano Radetich in Valentina Dal Grande, Gabriele Lombardo in Chiara Faraone, Kiril Fejsa in Slavka Mudri, Samuele Ciriello in Cecilia Chersovani, Paolo Semeraro in Marilena Milocco, Mauro Bursich in Maria Luisa Cardi-le, Michele Colombo in Marianna Bar-bano, Giuliano Luis in Monica Pieraz-zi Mitri, Andrea Rossi in Aurore Marie Ranchon, Tommaso Gobbato in Veronica Dri, Lorenzo Andreana in Ma-riachiara Quadrifoglio, Lorenzo Perossa in Lara Ridolfo, Emanuele Ulcigrai in Elisa Pincin, Pierpaolo Warbinek in Serena Ubaldini, Fabio Pascale in Anna Mastropasqua, Luca Moratto in Diana Zandonella, Raffaele Apicella in Federica Raffaele. CI3 Lekarne tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 99 11 70, od ponedeljka do petka, 8.00-11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah. Naš dragi Štefan Čok je dne 14. marca 2016 postal doktor znanosti Univerze na Primorskem. Iz srca mu čestita in želi veliko uspeha na začrtani poti njegova družina V torek je na tržaški ekonomski fakulteti diplomirala Nataša Valentič Ob tej priliki ji čestitajo in ji želijo še obilo uspehov v življenju vsi domači Na videmski univerzi na fakulteti za tuje jezike in književnost je odlično diplomirala Asja Gregori Za študijski uspeh ji čestitajo vsi domači iz Križa in Opčin Od jutri, 21., do nedelje, 27. marca 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 -040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giu-lia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oria-ni 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 - 040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Trg Ospedale 8 - 040 767391, Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Rotonda del Boschetto 3 - 040 576197, Milje - Trg Foschiatti 4/a - 040 9278357, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 214441 (lekarna) in 040 422478 (dosegljivost) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 20. marca, Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605; v ponedeljek, 21. marca, Trg Cavana 1 - 040 300940. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (20.00-8.00, predprazni-čna 14.00-20.00 in praznična 8.0020.00) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, □ Čestitke Na ekonomski fakulteti v Trstu je z lepim uspehom diplomirala MOJCA DOLJAK. Čestitamo ji in želimo še veliko nadaljnjih dosežkov v življenju Alen, Karin, Tamara in Igor. Z našo požrtvovalno sestrično MOJCO se veselimo ob uspešno opravljeni diplomi in ji čestitamo Ivo, Ana, Petra in Rok s svojimi. Na tržaški fakulteti za inženir-stvo je uspešno diplomiral MATIJA COLJA. Čestitamo mu in še obilo študijskih in življenjskih uspehov mu želimo prav vsi domači. Naša priljubljena vnukinja ASJA je doktorirala z odliko na vi-demski univerzi. S ponosom ji čestitata nona Ester in nono Paolo. Draga teta OLGA! Danes, jutri in naprej imej same lepe, sončne dni! Vse najboljše iz srca ti želi tvoja nečakinja Katja z družino. Q Kino AMBASCIATORI - 11.00, 15.30, 17.00, 18.40, 20.15, 22.00 »Kung Fu Panda 3«. ARISTON - 15.00, 17.00, 19.00 »La corte«; 21.00 »Weekend«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »Arabian nights«; 18.15 »Peggy Guggenheim«; 22.00 »Sebastiane«. FELLINI - 16.00, 22.00 »The lesson - Scuola di vita«; 17.50, 20.00 »The Danish girl«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.30, 21.15 »(Ne) Profesionalec«; 12.20, 14.15 »Alvin in veverički«; 18.30, 20.40 »Deadpool«; 15.15, 20.20 »Dedek uide z vajeti«; 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 »Kung Fu Panda 3«; 11.50, 14.00, 16.00, 18.00 »Kung Fu Panda 3 3D«; 16.10, 18.10, 20.00, 21.00 »London je padel«; 17.50, 20.10 »Trilogija Razcepljeni: Povezani«; 13.30, 15.40, 17.20 »Zootropolis«; 12.00, 14.10, 16.20 »Zootropolis 3D«; 13.25 »Čas za sneg«. NAZIONALE - 18.50, 20.30 »Perfet-ti sconosciuti«; 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Ave, Cesare!«; 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Brooklyn«; 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Risorto«; 16.15, 20.10, 22.15 »Truth - Il prezzo del-la verita«; 11.00, 15.20, 17.10, 18.20 »Zootropolis«; 22.10 »Allegiant«. SUPER - 15.30, 19.15 »Forever young«; 17.10, 21.30 »Jegg Robot«. THE SPACE CINEMA -11.10,13.20, 15.00, 15.30, 16.10, 17.40, 18.10, 19.45, 21.50 »Kung Fu Panda 3«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50 »Zootropolis«; 10.50, 12.55, 17.00, 21.20 »Attacco al potere 2«; 11.20, 13.30, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Ave Cesare!«; 11.20, 13.30, 19.10, 20.10, 22.15 »Forever young«; 11.20, 13.50, 16.20, 18.50, 21.20, 22.05 »The divergent series: Allegiant«; 11.15, 13.45, 16.30, 19.00, 21.30 »Truth - II prezzo della verita«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00 »Zootropolis«; 18.00, 20.15, 22.15 »Ave, Cesare!«; Dvorana 2: 15.00, 16.45, 18.30 »Kung Fu Panda 3«; 15.20, 20.20, 22.20 »Risorto«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.15 »The divergent series: Allegiant«; Dvorana 4: 15.30, 17.40, 20.00, 22.10 »Truth - II prezzo della verita«; Dvorana 5: 17.15, 20.10 »Suffragette«; 15.30, 22.10 »Forever young«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE vabi starše na predavanje »Nenasilje -vloga in naloga staršev«, ki bo v ponedeljek, 21. marca, ob 17.00 v prostorih OŠ Franceta Bevka na Opči-nah. Predavala bo soc. ped. Ingrid Klemenčič. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 0402017375 (Urad za šolstvo). M Izleti HrnftvQ ildvfntkiU iivJtrniftKcr vabi jutri v Pelerltno™ dvotana Donizettijeva 3 «i dtrtiovno pripidvona Vetó* it&C Velikonočna- misel bo podal :>ridic?;ir Gasper Rudolf Zaietek ob 2Q.3Ü S Poslovni oglasi PRI MAUROTU V BAZOVICI nudimo izvrstno žuco. Tel. 393-C558851 PRODAJAM HIŠO z dvoriščem in vrtom v Boljuncu ter kmetijsko zemljišče v Dolini. Pokličite 345-5207740. BREZPLAČNA PREDSTAVITEV NORDIJSKE HOJE in vadbe v ponedeljek, 21. in torek, 22. marca, ob 9. uri v Sežani, parkirišče Živi muzej Krasa. Info: 00386-40-232740. POŠTENA GOSPA z dolgoletnimi izkušnjami iščem delo kot gospodinjska pomočnica. Delam vse. Tel. 00386-31-220557. UČNE ALI VZGOJNE TEŽAVE, INŠTRUKCIJE-STROKOVNA POMOČ CC386 41 695 325 GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 28. marca, na Višarje in v Zabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smučanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Zabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Zabnic ob 21.53. Info in vpisi na tel. 3284754182 (Aljoša - Ts) , 329-4015568 (Manuel - Go), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini. SKD VESNA prireja v soboto, 2. aprila, izlet v Treviso in Valdob-biadene. Ogledali si bomo tudi razstavo umetnika Escherja in klet v kraju Pontevecchio. Info in prijave na tel. 340-6709578 (Tatjana) in 333-4463154 (Mitja). S Mali oglasi DAM v najem stanovanje na Opči-nah, blizu centra: dve spalni sobi, dnevna soba, kuhinja z balkonom, kopalnica in parkirni prostor. Tel. št.: 339-5636698. PRODAM domače očiščene orehe. Tel.: 040-2296038. PRODAM električno žago za drva in stojalo. Tel. št.: 040-214218. PRODAM vinograd v lepi sončni legi v Dolini. Tel. št.: 348-5913170. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel. 00386-41-455157 HI Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel.: 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIK IN JADRAN imata odprto osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040820223. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju! OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V REPNU na Rovniku, so odprli osmico Batkovi. Vljudno vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. Tel. št.: 040-229211. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mavhinjah. Vabljeni! Tel. št. 040299453. ki Ji KD KRAŠKI DOM vabi na ogled komedije v tržaškem narečju, v izvedbi gledališke skupine Proposte teatrali 'Sesso, bugie e papagai' Danes, 20. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Colu Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 2C. marca. Tel. C4C-229439. BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo ter na velikonočno nedeljo in ponedeljek. Tel. 00386-40-644121 ali 00386-5-7668245 KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici do 3. aprila. Vabljeni! Tel.: 040-226382. Zaprto ob sredah. OSMICA VRBAN Šmihelj 28, Šempas je odprta do 2C. marca. Tel. CC386-4C-511C74. VREPNIČU CRISTINA IN MARINO sta odprla osmico. C4C-2296C83 NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Loterija 19. marca 2G16 Bari 44 S6 69 61 32 Cagliari 34 87 19 4G 29 Firence 3 81 S1 41 2G Genova S 13 8G 26 48 Milan 87 46 84 2 79 Neapelj 21 78 S2 32 83 Palermo 44 6G 2G 8G 11 Rim 68 9 SG 89 S4 Turin 73 24 7S 3 SS Benetke 66 42 36 28 83 Nazionale 42 S4 74 7 89 Super Enalotto Št. 34 18 41 51 56 72 76 jolly 68 Nagradni sklad 63.109.464^0 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 63.343,30 C 480 dobitnikov s 4 točkami 398^8 € 18.082 dobitnikov s 3 točkami 32,09 € 298.140 dobitnikov z 2 točkama 6,07€ Superstar 61 Brez dobitnika s 5 točkami -- C 1 dobitnik s 4 točkami 39.8S8,00 C 92 dobitnikov s 3 točkami 3.209,00 C 1.234 dobitnikov z 2 točkama 100,00 C 8.418 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 21.146 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / Primorski íalorba .MI ad i ka vdbi v iredo, 23- marca, ob 19. u ri v kavarno San Marco rta predrtaiviteu krjiga es-ejev Mfirije Pirjevec QUESTA TRI ESTE in romana AFojza Rebule LA DANZA DELLE OMBRE $WüUo MUrifct P/ijevti, Nivalaghvt, Magda .'¡•vtuj.w. AintandrHnS hodne in severne Slovenije je prenehalo z močno deževati in snežiti. V 72 urah je padlo nad § 200 mm padavin. Na Žagi pri Bovcu so izmerili < 276 mm, na Gomancah pod Snežnikom 265 mm medtem ko v Prekmurju ni padla niti kaplja dežja! b^ Danes: ob 2.11 najnižje -24 cm, ob 8.06 naj- _ višje 33 cm, ob 14.16 najnižje -45 g Morje je skoraj o cm, ob 20.30 najvišje 39 cm. S mirno, tempera- 2 Jutri: ob 2.39 najnižje -30 cm, ob 8.37 naj- tura morja 10 višje 36 cm, ob 14.44 najnižje -47 stopinj C. cm, ob 20.55 najvišje 43 cm. Kanin - Na Zlebeh . . .420 Vogel ................305 Kranjska Gora.........50 Krvavec .............. 190 Cerkno...............100 Rogla ................140 Piancavallo...... . . . .300 Forni di Sopra .......280 Zoncolan............250 Trbiž .................230 Osojščica ............130 Mokrine .............250 Papež tudi na Instagramu VATIKAN - Papeža Frančiška je mogoče odslej spremljati tudi na družbenem omrežju Instagram. Poglavar Cerkve je včeraj pod imenom fran-ciscus na Instagramu objavil svojo prvo fotografijo, na kateri kleči in moli. Pod fotografijo pa je v komentarju zapisal: »Molite zame« v devetih jezikih, med drugim v poljščini in arabščini. Papež je na svojem Twitter profilu napovedal, da začenja novo pot na Instagramu, da »bom lahko z vami hodil po poti usmiljenja in nežnosti Boga«. Papež se je že takoj ob začetku papeževanja pridružil Twiterrju, kjer pod imenom Pontifex tvita v devetih različnih jezikih in ima okoli 30 milijonov sledilcev. Račun je sicer prevzel od svojega predhodnika Benedikta XVI. Odškodnina zaradi žgečkljivega videa NOVOST V PRIVILEGE CLUBU Točke zvestobe v vseh Hitn\/ih ¿annt^hl NEW YORK - Ameriško sodišče je spletni strani Gawker naložilo plačilo 115 milijonov dolarjev odškodnine rokoborskemu su-perzvezdniku Hulku Hoganu. Gawkerje namreč objavil na skrivaj posneti filmček Hogana, na katerem se predaja posteljnim radostim. 62-letnik z originalnim imenom Terry Bollea je bil na manj kot dve minuti dolgem video posnetku - po lastnem zatrjevanju nevede - ujet v intimnih trenutkih z ženo prijatelja. Posnetek je nabral več kot sedem milijonov ogledov. Hogan je pojasnil, da je imel njegov prijatelj s svojo ženo odprto razmerje ter je spolne odnose med ženo in Hoganom podpiral. Marija Šarapova podvojila prodajo meldonija v Rusiji MOSKVA - Dopinški škandal, ki je izbruhnil po priznanju ruske teniške zvezdnice Marije Šarapove na začetku meseca marca, je v Rusiji podvojil prodajo tega spornega zdravila. Farmacevtska družba DSM Group je na svoji spletni strani zapisala, da so od 7. do 13. marca v Rusiji prodali 78.300 škatlic meldonija, kar je 2,2 krat več kot prejšnji teden. »Doping škandal s Šarapovo je bil dobra reklama za meldonij, ki je postal bolj znan širši javnosti. Ljudje menijo, da če pomaga Šarapovi, bo tudi njim,« je dejal Sergej Čuliak, izvršni direktor podjetja DSM Group, ki je dodal, da je škandal povzročil nekaj panike pri bolnikih, ki meldonij redno uporabljajo, kot del svojega zdravljenja, saj se bojijo, da bo prišlo do zvišanja cen. Meldonij je zdravilo, ki ga predpisujejo bolnikom s težavami s srcem, v preteklosti pa je bil, kot kaže, precej razširjen tudi med športniki. Zdravilo, ki ga izdelujejo v Lat-viji, je Svetovna protidopinška agencija vzela pod drobnogled, potem ko je prišla na sled razkritjem, da bi lahko to zdravilo pomagalo pri hitrejši regeneraciji športnikov, torej bi lahko učinkovine v tem zdravilu pomagale pri povečanju vzdržljivosti športnikov v vzdržljivostnih športih zaradi stimulativnega učinka na krvni obtok in s tem hitrejšo prekrvavitev telesa. Od 1. januarja je zato omenjena snov na prepovedanem seznamu v športu nedovoljenih snovi oziroma poživil. EU s predlogom za odpravo davka na tampone in higienske vložke BRUSELJ - Evropska unija je v četrtek objavila, da bo 28 držav članic poslej lahko samostojno odločalo o odpravi davka na tampone in higienske vložke. Davek so kot nepoštenega ostro kritizirale feministke. Evropska komisija predlaga, da bi imele države članice EU možnost, da bi uvedle ničelni davek na sanitarne izdelke. Voditelji EU so na vrhu v Bruslju ta načrt že pozdravili. Zaenkrat še ni znano, kdaj naj bi predlagane spremembe začele veljati. Evropska komisija je omenjeno predlagala, potem ko so se v več državah pojavile pobude za znižanje ali odpravo davka na tampone in higienske vložke. V Franciji je recimo decembra lani tamkajšnji parlament izglasoval znižanje tega davka z 20 na 5,5 odstotka. V Veliki Britaniji pa je lani več kot 300.000 ljudi podpisalo peticijo, s katero so zahtevali ničelni davek za tampone in vložke. Britanska vlada je v odziv napovedala, da bo na milijone funtov, ki jih država zbere z s tem davkom, namenila dobrodelnim organizacijam, ki se posvečajo ženskam.