Počtni urad 9021 Cetovec — Vertagspostamt 9021 K!agenfurt !ihaja v Celovcu — Erscheinungsorl Klagenlurl Posamein! Izvod l.$0 š!!., mesečna naročnina 5 šHingov P. b. b. Ceiove: Štev. 42 [1681} zapira pot k sporazumnemu reševanju odprtih vprašanj Odtočen protest V torek popoidne M se dijaki in učiteiji siovenske gimnazije v Ceiovcu zbtaii na izrednem protestnem zborovanju, kjer so „z osupiostjo in ogorčenjem" ugotoviti, da je koroški Heimat-dienst kot odgovorni prirediteij zborovanja v Ceiovcu dne 13. oktobra 1974 z daieč vidnim transparentom izjavi!: „Ve)iki strup — siovenska gimnazija v Ceiovcu". Ma protestnem zborovanju so sprejeti resoiucijo, v kateri poudarjajo, da te nevarnemu obrekovanju podobne trditve vzgojiteiji in učenci siovenske gimnazije ne morejo trpeti. Zato pozivajo nadrejena uradna mesta — dežeini šoiski svet za Koroško ter zvezno ministrstvo za pouk in umetnost — naj uvedejo na siovenski gimnaziji preiskavo, .ki bo v poini meri ovrgia ne-zasiišano podtikavanje, da se na tej šoii opravijo za Koroško smrtno in zato tudi državi sovražno vzgojno deio ter da bodo tisti, ki nosijo odgovornost za to javno obrekovanje, kiicani na odgovornost", kajti pri omenjenem gesiu gre za kazenskopravno prepovedano poniževanje javne ustanove. Posebej pozivajo v protestni resoiucrji dežeinega giavarja kot predsednika dežeinega šoiskega sveta, da tukaj spregovori jasno besedo. Učenci in učiteiji siovenske gimnazije vsekakor niso več pripravijeni, brezdeino trpeti staine napade in podtika-vanja, ki so zdaj očitno dosegia višek. V resoiuciji je tudi rečeno, da učiteiji na siovenski gimnaziji poučujejo in vzgajajo v avstrijskem smisiu po učnih načrtih, ki so veijavni in obvezni tudi za vse druge šote, ter skušajo iz zaupane jim miadine obiikovati iojaine državijane in dobre čiane njihove narodne skupnosti. .Zato so napadi kot zgoraj omenjeni za nas še toiiko boij nenavadni in ponovno prosimo nadrejena uradna mesta ter pozivamo poiitično odgovorne, da z vso ostrino in jasnostjo nastopajo proti takim hujskaškim dejavnostim, ki ščuvajo na sovra- y Odkar so v parlamentu in deželnem zboru zastopane stranke svoje kapitulantstvo pred nemškimi nacionalisti kronale s sklepom, da kot pogoj za nadaljnje izvajanje določit člena 7 državne pogodbe izvedejo preštevanje manjšine in je zato reprezentativni zbor 700 odbornikov in zaupnikov vseh narodnih organizacij koroških Slovencev soglasno sprejel ustrezne ukrepe, doživljamo pravcato poplavo izjav, zagotovil in pozivov — vse to z namenom, da bi prikazali Slovence kot tiste, ki se nočejo pogajati in razgovarjati, medtem ko druga stran, oblasti in večinski narod kar ne morejo dočakati, da bi trmaste Slovence kljub njihovi nehvaležnosti nagradili s pravicami in ugodnostmi. Vendar pa s to le preveč prozorno taktiko .primite tatu" ne morejo prikriti resnice o tem, da pogovorov in pogajanj ne odklanjamo Slovenci, marveč jih razbijajo tisti, ki z vsiljevanjem nesprejemljivih diktatov zapirajo pot k sporazumnemu reševanju odprtih vprašanj, ali pa pogovorom namenoma postavljajo take ovire, ob Offenes Protest-schreiben an die Sicherheitsbehorde Bei der KHD-Veranstaitung am 13. Oktober 1974 in Kia-genturt wurde der Transpa-rentiexf .Das Grof;e Oilt! Sio-wenisches Gymnasium in Kta-genturt" verwendet. Das Bundesgymnasium tur Siowenen in Kiagenturt ist eine aut Grund der ausdruck-iichen Bestimmung des Arti-keis 7 des Usterreichischen Staatsvertrages vom 1$. 5. 193$ von der Repubiik Uster-reich eingerichtete Schuie, in der der Unterricht gemat; den vom zustbndigen Unterrichts-ministerium eriassenen Lehr-ptdnen erteiit wird. Das Nichteinschreiten der zustdndigen KBrntner Sicher-heitsbehbrde gegen den oben genannten, das Bundesgym-nasium Mr Siowenen nieder-trdehtig diskriminierenden Transparenttezt steiit eine weitere zusdtziiche Diskrimi-nierung des Bundesgymna-siums tur S)owenen in Kiagenturt dar. Beide Tatsachen, sowohi der Transparenttezt ais auch das passive Verhaiten der zu-stdndigen Sicherheitsbehorde gegenuber dem zitierten Tezt sind schdrtstens zu verurtei-ien, da dadurch sowohi die Kdrntner Siowenen ais auch eine Bundesschuie eindeutig arg diskriminiert worden sind. Rudo)! V o u h Abte!lungsle)ter und Bezirksschulinspektof katerih je že vnaprej razvidno, da pogovorov v resnici sploh ne želijo. Če je bil komu morda še potreben kakšen dokaz, v zadnjih dneh smo ga dobili — še enkrat v potrdilo pravilnosti naše odločitve tako glede kontaktnega komiteja kot glede .koroškega omizja": B Po torkovem ponovnem sestanku predsednikov v parlamentu in deželnem zboru zastopanih strank je poslanec Scrinzi nedvoumno povedal, da FPCt brezpogojno vztraja na ugotavljanju manjšine; torej je vse barantanje okoli Preštevanje napad na č!ovečanske pravice Skupščina SR Siovenije je v sredo na skupni seji vseh zborov ostro protestiraia proti vsakršnemu preštevanju siovenske manjšine na Koroškem. Podrobno poročiio bomo objaviti v prihodnji števiiki našega iista. rožnih oblik in posebnih vrst preštevanja le slepomišenje, ki naj bi služilo zavajanju javnosti in zavlačevanju potrebnega izvajanja določil člena 7. H Na nedeljskem zborovanju Heimatdiensta se je spet enkrat povsem razgalil obraz nespravljivosti in nestrpnosti nemških nacionalistov; s temi krogi ni bilo v zgodovini in tudi ni danes skupnega, spo- razumnega reševanja manjšinske problematike. Ne bomo se spuščali v podrobnosti, nekaj ugotovitev pa je ob tem zborovanju le potrebnih. Tako je bilo že geslo .Za mir v deželi" povsem v nasprotju s potekom in vsebino prireditve — razen da je bil mišljen mir tako, da se bodo Slovenci pustili oddvojiti od svojega vodstva, da se bomo odrekli upravičenim zahtevam po priznanju enakopravnosti in da nas bodo pohlevne ovčice potem razkazovali kot folkloristično atrakcijo za privlačevanje tujih turistov. Takim Slovencem bi bil pripravljen velikodušno pokloniti kakšno .pravico" celo dr. Feldner, ki pa je postal nevarno zaripel, ko je besnel proti .slovenskim ekstremistom" in .kriminalnim elementom", ki se upajo opozarjati na neizpolnjene obveznosti Avstrije glede dvojezičnih krajevnih napisov. Zagnal se je proti slovenskim organizacijam in ustanovam, ki da so dokaz .slovenskega ekspanzionizma"; pri tem pa je seveda zamolčal, da so predstavniki večinskego naroda (za katerega .glasilo" se samovoljno postavlja KUD) v zadnjih 60 letih že dvakrat izropali in uničiti celotno narodno premoženje koroških Slovencev. in pozval je celo Slovence, naj ne sledijo več svojemu vodstvu, ki je zanj le .peščica poklicnih Slovencev". Če je zbor 700 izvoljenih odbornikov in zaupnikov tiste manjšine, ki jo hoče šele iskati, samo .peščica", potem je tistih nekaj tisoč iz cele dežele in še od zunaj navoženih rjavo-gvantovcev pač zelo klavrno zastopstvo deželnega prebivalstva! Drugi govornik, dr. Einspieler, je spet enkrat razkril svoje očetovsko srce za tiste, ki so se v svojem pre-rodovalnem procesu iz Slovencev v Nemce znašli v vmesnem brezspolnem stadiju .vindišarstva". Spregovoril pa je predvsem kot šolnik, ki mora seveda vedeti, kako ,škod-ijiva* je za Koroško dvojezična šola in vzgoja v duhu strpnosti in medsebojnega razumevanja. In kot član nekdaj krščanske OVP 'je napadel še slovenske duhovnike, ki jim je očitol, da ne spoštujejo zakonov. Poleg obeh govornikov ter resolucije z obvezno zahtevo po ugotavljanju manjšine so o miselnosti, ki je vladala na zborovanju, pričali tudi transparenti. Eden izmed njih je bil posebno zgovoren in je tudi izdajal, v katero smer nameravajo ti krogi v bodoče usmeriti svoj napad — proti tistim pravicam, ki smo si jih vsaj delno priborili na šolskem področju. H Javno vprašujemo koroški Hei-matdienst, ali se distancira od transparenta z napisom .Veliki strup — slovenska gimnazijo v Celovcu"? H Javno vprašujemo varnostne oblasti, kaj so ukrenile proti tistim, ki so odgovorni za to napad na Državno gimnazijo za Slovence v Celovcu, ki je državna ustanova kot druge šole v Avstriji? (Dd/jf <9. Pozitivno urejanje položaja manjšin pomembno za razvoj mednarodnih odnosov in dobrososedskega sodelovanja Komisija za mednarodne odnose in komisija za narodnosti Skupščine SR Siovenije ter komisija Izvršnega sveta za zunanjepolitična vprašanja in narodnosti sta pred nedavnim na skupni seji v Ljubijani razpravljale o pomenu in dosežkih seminarja OZN o pospeševanju in zaščiti človekovih pravic, narodnostnih, etničnih in drugih manjšin (ki je bil od 25. junija do 8. julija 1974 v Ohridu) ter mednarodne konference o manjšinah (ki je bila od 10. do 14. julija 1974 v Trstu). V izčrpni razpravi o poročilih s seminarja in konference je bil poudarjen izreden pomen načelnih stališč glede narodnostnih manjšin, ki izhajajo iz sklepov X. kongresa ZKJ in republiških kongresov ZK ter iz ustave SFRJ ter iz ustav republik in avtonomnih pokrajin v Jugoslaviji. Komisije so ugotovile, da so jugoslovanska ustavna načela in praksa zagotavljanja svobodnega in vsestranskega razvoja narodnosti, ki so bili predstavljeni na seminarju in na konferenci, predstavljali izviren in pomemben prispevek k sodobnemu obravnavanju problema narodnih manjšin ter bili deležni pozornosti in priznanja s strani kvalificiranih mednarodnih strokovnjakov in predstavnikov mnogih manjšin evropskih držav. Ohridski seminar je kot nadaljevanje ljubljanskega simpozija OZN iz leta 1965 predstavljal pomembno posvetovanje uglednih strokovnjakov in predstavnikov članic OZN z vseh kontinentov v analiziranju pravnega in dejanskega položaja narodnih manjšin glede izvrševanja pozitivnih načel ustanovne listine OZN in mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, preprečevanju rasne diskriminacije ter dal osnovo za poglobitev dela in za nadaljnje akcije OZN in njenih organov v razvijanju mednarodnega prava glede čim popolnejše zaščite manjšin. Na seminarju je še posebej prišel do izraza pomen pozitivnega urejanja položaja manjšin za razvoj stabilnih mednarodnih odnosov in dobrososedskega sodelovanja. Seminar je opozoril na univerzalen značaj manjšinske problematike in naglasil potrebo, da se mednarodna skupnost zavzame za rešitev teh vprašanj v prid mednarodnega miru, razumevanja in varnosti. Tržaška mednarodna konferenca je bila največje tovrstno srečanje po drugi svetovni vojni „o manjšinah z manjšinami", ker so na njej prvič sodelovali predstavniki manjšin iz Evrope in še zlasti slovenske narodne skupnosti v Italiji in Avstriji, katerih položaj je bil prikazan v več kot 40 avtentičnih pričevanjih in publikacijah. Konferenca je bila pomembna tudi zaradi tega, ker je bila na njej predložena obsežna znanstvena dokumentacija o manjšinskih vprašanjih, kar je zagotovilo stvarno razpravo o teoretičnih in praktičnih dosežkih sodobne manjšinske zaščite. Značilno za ta posvet je bilo, da so bila v ospred- ju še odprta vprašanja slovenske narodne manjšine v Italiji in Avstriji. Posebej glede slovenske narodne skupnosti na Koroškem in udeležbe njenih predstavnikov na tržaški konferenci so na seji omenjenih komisij poudarili, da je tudi nastop koroških Slovencev, ki so opozorili na neuresniČevanje določil državne pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije, ki se nanašajo na pravice slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, naletel na konferenci na močan odmev. Koroški Slovenci so tudi argumentirano dokazali nevzdržnost nacistične teorije o „vindišarskem narodu". Seminar in konferenca sta po mnenju komisij pomembno doprinesla k osvetlitvi sodobnih problemov narodnih manjšin, izvrševanju meddržavnih in mednarodnih obveznosti ter spoznavanju širše evropske in mednarodne javnosti s pomenom demokratičnega reševanja teh vprašanj, tako s stališča notranje zakonodaje kot tudi v mednarodnopravnem smislu. V razpravi je bil pozitivno ocenjen prispevek jugoslovanskih in še posebej slovenskih znanstvenikov in strokovnjakov na seminarju in na konferenci ter poudarjena potreba nadaljevanja takšnega koordiniranega sodelovanja strokovnjakov in inštitucij vseh republik pri obravnavanju teh vprašanj. NEK /L J STA LIŠ Č JU G OSLOVA N S K EGA ITI S PL A PL SPL L EPU O PR EŠ T EVA N JU M /L Pl J Št P N V AVSTR P J P Preštevanje Najnovejši razvoj dogodkov v Avstriji, kar zadeva položaj in pravice slovenske in hrvaške narodne skupnosti, daje povod za resno zaskrbljenost. Gre za postopek, ki je v marsičem nenavaden, za znani dogovor treh avstrijskih strank, zastopanih v dunajskem parlamentu, s katerim zahtevajo nič več in nič manj kakor ..posebni popis" Slovencev na Koroškem. S tem izrazito diskriminacijskim ukrepom — tu ni nobenega dvoma — naj bi se izognili jasnim obveznostim do državljanov slovenske ali hrvaške narodnosti. Te obveznosti pa izhajajo iz državne pogodbe 1955. leta, torej iz dokumenta, ki je temelj državnoprav-nega življenja Avstrije in njenih odnosov nasproti svetu. Ta dokument so poleg štirih velikih sil podpisale tudi vse druge članice zavezniške koalicije iz druge svetovne vojne, vključno Jugosiavijo, ter na drugi strani seveda avstrijska vlada. Predzgodovina tega dogovora med vladno socialistično stranko ter opozicijskima konser-vativno-ljudsko in desničarsko-nacionalistično ..svobodnjaško" stranko je dobro znana. Sega v dni pred dvema letoma, ko so desničarske in pronacistične skupine začele divjaško ofenzivo proti že tako in tako poznim poskusom vlade, da dokončno izpolni del svojih obveznosti iz državne pogodbe, ki med drugimi odredbami o posebni zaščiti nacionalnih manjšin izrecno pravi, da morajo biti v krajih na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, kjer živijo Slovenci ali Hrvati oziroma mešano prebivalstvo, enakopravno postavljene topografske table z napisi krajev v nemščini in slovenščini oziroma hrvaščini. Celo pod Marijo Terezijo je bilo takih dvojezičnih napisov 1100, po zakonu iz leta 1972 pa naj bi jih bilo — 205. Pronacistični elementi so se v svojem razbija-škem besu spravili najprej nad te dvojezične napise, potem pa je ta bes prerasel v prave valove demonstracij in groženj proti Slovencem. Kakor se je zgodilo že tolikokrat doslej, žal drzni pritisk desnice ni naletel na odločen odpor avstrijske vlade. Še več, popustila je temu pritisku in začasno suspendirala zakon, njegovo izvajanje pa naj bi bilo po raznih peripetijah odvisno od rezultatov ^posebnega popisa" slovenskega prebivalstva na Koroškem. Državna pogodba posebej ščiti nacionalne manjšine in ne postavlja nobenih pogojev za njihovo popolnoma enakopravno obravnavanje kot avstrijskih državljanov. S ^posebnim popisom" bi bila ta določila izigrana, utemeljeni interesi nacionalnih manjšin pa na milost in nemilost prepuščeni medstrankarskim pogajanjem. Namesto da bi težili k zadovoljevanju demokratičnih pravic manjšin do šolanja v materinščini, do enakopravnosti jezikov na sodiščih in sploh v javnem življenju, do svobodnega kulturnega razvoja, enakopravnosti pri namestitvah in naslovih ter do posebne zaščite pred slehernim ogrožanjem po državnih organih ali katerihkoli organizacijah, in to ne glede na število in odstotek, nastaja zdaj nasproten položaj. Vlada na Dunaju, žal, očitno popušča. Celo pogaja se s tistimi silami, ki v resnici ovirajo sleherni resnejši poskus sporazumevanja v duhu politike, da so nacionalne manjšine mostovi med narodi, po drugi strani pa je to vedno dobrodošel izgovor tudi tistim krogom, ki so na jeziku sicer za takšno politiko, v dejanjih pa jo vselej preprečujejo. Najnovejši dogovor o preštevanju Slovencev je prav take vrste poskus. Takšne metode so nesprejemljive, tako kakor za pravice manjšin ne more biti prav nič pomemben ,,posebni popis", ker temeljijo te pravice na državni po- godbi, nikakor pa ne na enostranskih odločitvah kogarkoli. Poleg tega velja spomniti tudi na razmere, v katerih naj bi potekal ta ^posebni popis". To je ozračje, nastalo s pritiski proti Slovencem, z javnimi grožnjami nacionalističnih ele- Grob napad na mednarodno pravo Tri vodiine avsMjske politične stranke so se dogovorite, da se bodo požvižgate na mednarodno pravo. Gre za dogovor, po katerem naj bi Sio-vence v Avstriji „pre!teti" ter na pod-iagi takžnega žtetja ugotoviti, koiiko pravic jim gre in v katerih krajih. Gre seveda za tiste pravice Siovencev v Avstrtji, ki so opredeijene že v avstrijski državni pogodbi in ki bi jih moraia avstrijska repubiika že zdavnaj uresničit). Pustimo pri tem preštevanju ob strani vse drugo in ugotovimo, da se Avstrija sama odloča za grob napad na eno od osnovnih načel mednarodnega prava, ki pravi, da je treba pogodbene obveznosti izpoinjevati; in da se odioča tudi za krSitev nič manj veijavnih spioSnih načei mednarodnega sožitja, ki večinskemu narodu na-iaga, da poskrbi pogoje za obstoj manjšinskemu narodu. Repubiika Avstrija s svojim ravnanjem v mednarodni skupnosti ne bo narediia dobrega vtisa. (ITD, Ljubljana) mentov, z znanimi in ponovljenimi oskrumbami partizanskih grobov, s protislovenskimi demonstracijami (vključno tudi s poveličevanjem enot SS, ki so se bojevale proti jugoslovanskim partizanom), z uničevanjem slovenskih napisov, z diskriminacijo nasproti pripadnikom manjšin v javnih in drugih službah ter z neposrednim odvzemanjem ali ote-ževanjem možnosti, da Slovenci in Hrvati govorijo na sodiščih v svojem jeziku. (Kakor da je še vedno aktualen sestavek v ,Neue Zurcher Zeitung' iz časov, ko še ni obstajal ,Heimat-dienst': "Potrebno je veliko poguma in dober ekonomski položaj, da lahko človek na Koroškem danes brez posledic zase in za svojo družino pove, da je Slovenec.") Najnovejša ofenziva proti pravicam slovenske manjšine nas spravlja v položaj, v katerem se ni mogoče izogniti vprašanju: Kam pelje popuščanje tistim silam, ki se kljub naprednemu in demokratičnemu smotru upirajo izpolnitvi mednarodnih pogodbenih obveznosti Avstrije in enakopravnemu obravnavanju njenih državljanov slovenske in hrvaške narodnosti? Zakaj dovoljujejo ogrožanje jugoslo-vansko-avstrijskih leta in leta uspešno izgrajevanih odnosov, v katerih naj bi bili enakopravni Slovenci in Hrvati v Avstriji mostovi prijateljstva, ne pa žrtve reakcionarne protijugoslovanske politike, izrivanja in brezpravnosti? Zakaj vse to, ko pa je očitno, da posledice takšne popustljivosti ogrožajo tako manjšini kakor tudi medsebojne meddržavne odnose, nedvomno pa imajo lahko še širše posledice. Hkrati ko v Evropi, ki so jo poučile grenke izkušnje zadnje vojne, vse bolj dozoreva zavest o brezpogojnem spoštovanju in varovanju vseh demokratičnih pravic nacionalnih manjšin, je dogovor treh avstrijskih strank nekaj naravnost neverjetnega. V trenutku, ko idejo o enakopravnosti med narodi, nacionalnimi skupinami in manjšinami vgrajujejo v temelje evropskega sistema, ki naj zagotovi mir in sodelovanje vsem, so diskriminacija, pogojevanje pravic manjšin s preštevanjem, enostransko odločanje o njuni usodi metoda in praksa, ki sta ne samo izzivanje nacionalnih manjšin v Avstriji, ampak vseh tistih, ki se zavzemajo za to, da se v Evropi ne ponovijo več tragične izkušnje iz preteklosti. (Komunist, Beograd-Ljubtjana) Z-PfZTM zar/cvc je pre^ avstrijskega ve/e-pos/an;ka v Beograda opozori/ avstrijsko v/ado rta nače/ea spora-ZKM! vsek trek v par- /arnentK zastopanik strank o "po-seknem štetja" na /Loroškern, ki ki pozneje s/aži/o v/adi pri ave/jav-/janja okveznosti iz državne po-godke g/ede s/ovenske in krvaške manjšine. Opozori/o je ze/o kratko in zato še to/iko ko/j jasno ter nedvoamno; Avstrija je po državni pogodki do/žna zaščititi s/oven-sko in krvaško narodnostno skap-nost na Koroškem, štajerskem in Gradiščanskem ne g/ede na števi/č-no stanje. Vsak akrep, ki je v nasprotja s to jasno zapisano resnico, pomeni kršenje sprejetik med-narodnik okveznosti in zavestno krnitev manjšinskik pravic. Tako ravnanje seveda ne more voditi k pomiritvi v prizadetik avstrijskik pokrajinak, kjer manjšina živi, niti ne k pog/ak/janja zaapanja med okema državama. Ža/, moramo agotoviti, da je ja-gos/ovanska v/ada mora/a v pretek/osti že to/ikokrat poseči po Hd)raz/Zčnf)I;'Z? ok/ikakdip/omat-skik opozori/ in protestov zaradi ravnanja aradnik krogov na Da- naja, ki ni v sk/ada s sprejetimi okveznostmi in kot tako nespre-jem/jivo tako za prizadeto manjšino kot tadi za /agoT/av/;o kot sopodpisnico državne pogodke. /Ve ki se radi spet vrača/i na posamezne primere. Vendar nas praksa vse ko/j prepričaje, da vise /epe ok/jake merodajnik avstrijskik krogov že dvajset /et v zraka in da se vse ko/j spreminjajo v metodo zav/ačevanja, ki v skraj- nem primera koristi samo s/oven-ski manjšini, SR S/oveniji in /a-gos/aviji kot ce/oti sovražnim ve/i-konemškim, naciona/ističnim krogom v njikovik zakoreninjenik na-črtik po germaniziranja in /ikvi-diranja nenemškega živ/ja. Vendar ne gre samo za zav/a-čevanje, ki koristi nasprotnikom vsakršnega izvajanja državne pogodke, oziroma njenega sedmega č/ena še posekej. Ko/ikor ko/j se namreč odmika dan, ko je Avstri-za podpisa/a ta mednarodni dokument, to/iko ko/j je čatiti težnje, da ki spremeni/i a/i okrni/i smise/ posameznik č/enov s katerimi naj ki zajamči/i manjšinsko varstvo. Od tod tadi prev/adaje v aradnik pojasni/ik teza, češ da je "nerešenik samo še nekaj vprašanj", čeprav je res, da ni v ce/oti izpo/njen niti en odstavek 7. č/ena. /n še tisto, kar naj ki predstav/ja/o zakonsko ,,arejevanje" manjšinske prok/ematike, zrca/i samo težnjo astvariti tak po/ožaj, da ki raznarodova/ni, razs/ojeva/-ni in dragi procesi čimprej aniči/i odporno moč s/ovenskega oziroma krvaškega živ/ja in zmanjša/i njegovo števi/o. Ni torej pretirana trditev, da je avstrijska v/ada kapita/ira/a pred nava/om ve/ikonemškega šovinizma in da ko manjšina mora/a v koja za svoj okstoj izkoristiti vsa razpo/ož/jiva /ega/na sredstva. Pri tem ko kajpada trpe/ ag/ed Avstrije, vendar po krivdi tistik, ki so s svojim zavestnim a/i nezavestnim popaščanjem dovo/i/i sedanji razvoj. (Večer, Morrbor) Nesprejemijiva praksa internacionatizacijo Avstrija sama izziva S sklepom avstrijskih strank, da kot pogoj za izvajanje čiena 7 državne pogodbe izvedejo tako imenovano ..ijudsko itetje posebne vrste", se obširno bavijo v svojih komentarjih vsi vodiini jugoslovanski tisti. Navajamo tukaj nekaj primerov. # POUTtKA (Beograd) ugotavlja, da so biti dosedanji jugosiovansko-avstrijski odnosi vedno dobri, dokier so temeljiii na medsebojnem spoštovanju in enakopravnosti ter na pri-pravijenosti, da se režitvo odprtih vprašanj najdejo v smislu spoštovanja obveznosti, hi izhajajo iz medsebojnih in meddržavnih sporazumov. K najvažnejšim dejavnikom, ki so oblikovaii te odnose, je vedno spadai tudi položaj slovenske in hrvcške manjšine v Avstriji, meni ..Politika", ki nato poudarja, da je sklep o preštevanju manjšin upravičeno izzvat ogorčenje in proteste v !ugostaviji. Tako preštevanje — pravi ..Poiitiha" — odpira široke možnosti ziotabe in pritiska na Slovence v Avstriji ter na podlagi vseh dosedanjih zgodovinskih izkušenj povzroča gtoboko nezaupanje. ..Teh metod pritiska proti slovenski manjšini se žetijo poslužiti povsem določene sile v Avstriji," je rečeno v komentarju, kjer potem izražajo upanje, da avstrijska vtada ne bo popustita šovinističnim sitam, marveč bo korektno izpotnila svoje obveznosti iz državne pogodbe. Pri tem pa ugtedni beograjski tist poudarja, da brez popotnega pristanka stovenske manjšine v Avstrijt ni možna nikakršna rešitev tega probtema. # VTESNtK (Zagreb) nagtaša, da bi uresničitev sktepa o preštevanju stovenske manjšine na Koroškem kot pogoja za uresničitev njenih pravic imeta neugodne postedice za avstrijsko-jugoslovanske odnose. List je mnenja, da je pot do rešitve položaja koroških Siovencev v tem — in to je Jugostavija vedno poudarjala — da se ustvarijo pogoji, v katerih bo mogoče uresničit) pravice manjšine. ..lat pa tozadevni jugostovanski predtogi do-siej na Dunaju niso imeti pozitivnega odmeva. Ati to pomeni, da Avstrija tega probiema ne žeti izpoiniti v smislu obveznosti, ki jih je prevzeta z mednarodno pogodbo?" vprašuje tist in meni, da bi izvedba preštevanja koristita samo tistim siiam, ki izzivajo narodno nestrpnost. Končno tist opozarja, da vsebuje avstrijska državna pogodba tudi čten, hi jamči pravice stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in ki Avstrijo obvezuje, da pravice teh manjšin zaščiti brez kakršnegakoti posebnega preštevanja. # NARODNA ARMt!A (Beograd) v svojem komentarju poudarja, da ..je tjudsko štetje, kot ga predtagajo tri v avstrijskem partamen-tu zastopane stranke, v neposrednem nasprotju z obveznostmi mednarodnega značaja, ki obvezujejo avstrijsko državo". C ta sita jugostovanske ijudshe armade nagtaša, da se jo !ugostavija vedno trudita za pri-jatetjske odnose in medsebojno zaupanje z vsemi sosedi. S sosedno Avstrijo so se ti odnosi v gtavnem dobro razvijati, kar je — kakor je bito pogosto poudarjeno — v skupnem interesu obeh držav. ,K takim odnosom je v veliki mer) prispevat obstoj stovenske in hrvaške manjšine v sosedni Avstriji, ki pred-stavijata čtoveški most v sodelovanju med našimi narodi: ravno zato pa povzroča sktep o preštevanju manjšin začudenje in zaskrbtje-nost." Ust poudarja, da tako tjudsko štetje posebne vrste „na tiniji zahtev desničarskega tteimatdiensta, k) vztrajno rovari proti zakonitim pravicam stovenske narodne manjšine v Avstriji in s tem izziva strahove ktjukastega križa, izpodkopava tudi jugostovansko-av-strijske odnose". # VEčERNJt UST (Zagreb) ugotavtja, da je vprašanje koroških Siovencev treba intema-cionatizirati, kar da je postedica namere Avstrije, da ktjub odkionitvi s strani slovenske manjšine te to prešteva. ^Pravzaprav Avstrija s svojim zadržanjem sama izziva internacionalizacijo," je rečeno v čtanku, ki nato opozarja, da je Avstrija svoječasno pravice nemške manjšine na Južnem Tirotskem prav tako branita z internacionatizacijo, namreč s pozivom Združenim narodom, da so pripraviti Matijo do spoštovanja njenih dotžnosti. Ust na-glaša, da imajo koroški Stovenci nesporno pravico zahtevat) izpotnitev čtena 7 državne pogodbe in se pri tem opirati na tiste, ki so podpisati to pogodbo z Avstrijo: prav tako nesporna pa je tudi pravica in dotžnošt Jugoslavije, da to zahteva. Glede napovedanega preštevanja tist meni, da to ni nekaj potrobnoga ati normatnega, marveč je to akt potitično diskriminacije stovenske manjšine v Avstriji, ki j) osporava vse pravice, zagotov-tjene ji v državni pogodbi. Nato tist opozarja, da so bile zmagovathe teta t?SS z državno pogodbo priznate Avstriji status neodvisne in nevtratne države, ki ga ima tudi še danes, čten 7 te pogodbo točno dotoča — je ročeno v članku — kako se mora Avstrija zadržati napram Stovencem na Koroškom in kakšne so njihovo pravice, ne da bi biio to odvisno od števita na tem področju živečih Siovencev. Ob koncu tist prav), da se je vtada Bruna Kreiskega uklonita zahtevam teh strank, „s tem pa pravzaprav ubogata tisto, kar je strankam vsitita skrajno dosničarska nacio-nailstična organizacija Meimatdlenst". V našem boju proti diktatu smo deiežni široke podpore in soiidarnosti V usodepoinem trenutku, ko merodajni dejavniki v Avstriji v svo-jem popuščanju nemškim nacionaiistom očitno nameravajo povsem kapituiirati pred siiami, ki v zgodovini in tudi danes niso imeie drugega ciija, kot pa iztrebiti siovenski iiveij na Koroškem, koroški Sio-venci nikakor nismo prepuščeni sami sebi. V boju proti diktatu, s katerim hočejo proti utemeijenim pomisiekom neposredno prizadete manjšine in tudi proti argumentom domačih ter mednarodnih strokovnjakov .reševati" naša iivijenjska vprašanja mimo nas zgolj s pozicije večine, smo deiežni široke podpore in soiidarnosti. r Korošca posfa/a danes žarišče evropskega anfikumanizma Siovenski siavisti so na svojem nedavnem občnem zboru v Ljubijani sprejeti v zvezi z zadnjim razvojem na Koroškem posebno izjavo, v kateri so izraziti soiidarnost s koroškimi Siovenci .v težkih dneh nove (in stare) krivice". V izjavi, k) so jo posiaii obema osrednjima organizacijama koroških Siovencev ter njunim giasiiom, nadaije avstrijskemu generainemu konzuiu v Ljub-tjani in jugosiovanskemu generainemu konzuiu v Ceiovcu, prav tako pa tudi zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve SFR Jugo-siavije v Beogradu, je rečeno: Ob vedno novih manifestacijah nestrpnosti in postopkov, ki niti zdaieč niso v skiadu s tradicijo evropskega humanizma, pa ste jih kot Siovenci kar naprej brezobzirno deiežni od deia avstrijske poiitične javnosti, vam siovenski siavisti s svojega občnega zbora v Ljubijani izražamo vso svojo podporo. Veiikonemški nacifašizem se je očitno zdaj z vsem travmatičnim besom in s svojimi znanimi metodami osredotoči! na vas, siovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Tako se zdi, da postaja danes avstrijska Koroška s siovensko manjšino kot žrtvijo vse boij žaiostno žarišče evropskega antihumanizma. Ob zadnjem skiepu avstrijskih pariamentarnih strank, ki so se iz očitnih pragmatičnih interesov vdaie takšnim pritiskom in skieniie , da vas na .poseben način" preštejejo, se spominjamo, kako so nas Siovence že med zadnjo vojno .na poseben način" preštevati in vam zato sporočamo, da podpiramo vsakršen vaš korak zoper to preštevanje — toiiko boij, koiikor boij odtočen bo. Koroška informacija" Že v zadnji številki našega tista smo objavili vrsto takih izrazov in zagotovil, tokrat jih navajamo spet nekaj. Sklep avstrijskih strank o preštevanju Slovencev na Koroškem je po Slovenski kulturno-gospodarski zvezi v Trstu (katere izjavo smo v celoti objavili — op. ured.) ostro obsodila tudi tržaška Slovenska skupnost. Poudarila je, da tako preštevanje nasprotuje členu 7 avstrijske državne pogodbe in je proti vsakršnemu načelu demokratičnosti. Če se bodo morali koroški Slovenci prešteti, bo to prvi primer narodnostnega štetja v Evropi po drugi svetovni vojni, pravi Slovenska skupnost v Trstu ter izraža slovenskim organizacijam na Koroškem svojo solidarnost v boju proti diskriminacijam s strani avstrijskih oblasti in političnih strank. izmed številnih protestov proti sklepu o preštevanju koroških Slovencev navajamo tokrat protestno pismo, ki ga je avstrijskemu generalnemu konzulu v Ljubljani posla-ta občinska konferenca Zveze mladine Slovenije Radovljica. .Tako kot vsa slovenska in jugoslovanska javnost, tudi mladina radovljiške občine z ogorčenjem obsoja težnje avstrijskih političnih strank, kfi se zavzemajo za preštevanje siovenske manjšine," je rečeno v pismu, ki potem ugotavlja, da je to že prenekaferi poizkus avstrijske vlade, ki kljub opozorilom in zohtevam jugoslovanske vlade ter številnim protestom proti podobnemu početju v preteklosti nikakor noče Izpolnjevati svojih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz 7. in 35. člena državne pogodbe. Radovljiška mladina v svojem protestnem pismu pravi, da državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije natanko določa pravice in zaščito slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. ,Na noben način pa ne predvideva ugotavljanja oz. preštevanja manjšine kot pogoja za uresničevanje njihovih pravic; to je najbolj groba oblika pritiska na manjšino." Ob koncu je v pismu naglašeno: .Mladina in širša skupnost občine Radovljica se bomo v bodoče prizadevali, da Slovencem v zamejstvu v takih in podobnih trenutkih Manjšinska poiitika ne rodi iovorik V ponedeijek je kancier Kreisky v navzočnosti zunanjega ministra Bieika sprejet jugosiovanskega veteposlani-ka Viahovo, katerega je spremijai njegov poiitični sve-tovaiec Markovič. Razgovor je poieg biiaterainim vprašanjem veijai ziasti poiožaju narodnih manjšin. — Prav tako v ponedeijek je kancier Kreisky razgovarjai s čiani koroške dežeine viade. Ob tej priiožnosti jim je — kakor poroča dunajski dnevnik .Die Presse" — prikaza) tudi trenutni mednarodni po-iožaj v zvezi z manjšinsko probiematiko. .Zastopnike obeh velikih strank je pozvai, naj se uprejo skušnjavi, da bi na tem področju žeii poiitične iovorike," poročo omenjeni iist in zaključuje, da je kancier tudi ugotovi!, če je biio dosiej veiiko zamujenega, potem to ni njegova krivda marveč krivda njegovih predhodnikov. kulturno in politično še bolj pomagamo kot doslej." Podobna zagotovila podpore in solidarnosti prejemajo naše organizacije tudi iz številnih drugih krajev Slovenije ter iz ostale Jugoslavije. Prav tako pa se z nami v boju proti nakanam nemških nacionalistov solidarizirajo tudi mnogi pripadniki večinskega naroda, ki skupaj z nami odklanjajo politiko vsiljevanja nesprejemljivih diktatov, zavedajoč se, da napad, ki je danes naperjen proti Slovencem in njihovim pravicam, že jutri lahko velja demokraciji in svobodi v naši državi sploh. Naj v tej zvezi posebej omenimo letak, ki ga je ob letošnjem 10. oktobru širila Komunistična mladina Avstrije (KJU). V njem je rečeno, da je pri plebiscitu leta 1920 šlo za odločitev, ali naj pride južni del Koroške k novo ustanovljeni republiki Avstriji ali k reakcionarni kraljevini Jugoslaviji, .reakcionarne stranke s svojo .napadalno skupino', tako Imenovanim Koroškim Heimatdienstom, pa so trdile pozneje in tudi še danes, da je bilo to glasovanje med nemško govorečim in slovensko govorečim prebivalstvom. Iz tega izvajajo, da na tem ozemlju prevladuje nemško govoreče prebivalstvo in da zato postavitev dvojezičnih krajevnih napisov ni upravičena, čeprav to člen 7 državne pogodbe obvezno zahteva." Pod njihovim pritiskom — pravi dalje letak — hoče zdaj tudi socialistična stranka izvesti ugotavljanje manjšine, ki pa pomeni diskriminacijo koroških Slovencev. ,To spominja na nurnberške rasne zakone iz leta 1935, ki so se izrodili v množično preganjanje Židov in drugih narodnih skupin. V nadaljnjem izvajanju te rasne politike so bili tudi koroški Slovenci izseljeni ali umorjeni. Zato je razumljivo, da se vsi Slovenci ter demokratične in napredne sile v nemško govorečem prebivalstvu Koroške uprejo ugotavljanju manjšine." KJCf zahteva takojšnjo izpolnitev vseh določil člena 7 in hkrati poziva vse demokratične sile, da se še tesneje združijo v boju proti reakciji in neo-tašizmu. Mesec o&to^er je na Koroj^crM že tJesedetjg zcio piotiaMr &zs gonje prozi 6/ovencem. 7*zzJz /eZošnjž oMoM r HdTM KKziz z% Zo /epe primere. VenJdr ZH^dj ne M gocori/i o rdzni/r prosid-cdi?, nd ^dZeriA .Markovci" in drrr-gi %*rdniici .nezieijene, nemške Korošce" veiiko govorijo o znird v deže/i, M' pd Zn Mi po njihovem nznenjw KresTMČijic sevedd ie Zezidj, če M' &o-rošM 6/ovenfi osZdii iepo poMevni in ponižni, če M končno že pozdMii ZisZi svoj čien 7 Zer prizndii nemsM zndčdj ziežeie, nd<žmoč nemške i?«i-Zdre in še mdrsii:dj Zd&egd. Koroško in predvsem njene „ziomo-vini zveste" je v zdčez^d tegd ietd i?d-do prizddeid Mošdrd dwfri;s&fgg ozi-porniš^fgd giMrnjg .ččdrnten ein v4Mrw!Zfici7fw". Proti tej pdMi&dciji je Mio trei?d neMzj d^reniti in Zdizo je v tei? oMoMsMJ? dnei? ndstopiid pot v jdvnost .protiMošdrd" s precej sorocfnim ndsiovom „ččd'rnten — eine 7?:/or??Mt:oH". 5 tem ndj M Mio nd žčorošAem spet vse v rezid. 7*o<7% o^oii Mošdre so se očitno Jogdjdie Zdtii stvdri, M dvtor-jem niso šie povsem v rdčdn. Zd sd-Mm sporočiiom dreziništvd, zid prispevek rdvndteijd Ježeinegd drnivd dr. Nedmdnnd .Pogiedi ndZdj in perspektive k mdnjšinskemd vprdšdnjd" ni mogei kiti sprejet, se gotovo skrivd več. Prispevek so ndmreč črtdii — se prdvi cenzdrirdii. Prvotno je Mi že tiskdn in vezdn v krošdro, ndknddno pd spet izrezdn. Venddr pri tej „ope-rdciji" niso kiii dovoij vestni in tdko se je zgodiio, dd std se v jdvnosti po-jdviii kdr dve vdridnti te krošdre, kdterik end je v rdziiko od drdge .kogdtejšd" zd č/dnek dr. Wzikeimd Medmdnnd. Pd čidnek je res nekoiiko oksežen (dd so gd Zdrddi pomdnjkdnjd pro-stord ndknddno izrezdiij, vsekdje pd tddi nekdj .krepkik" dgotovitev, medtem ko je stii pitdnjd spiok stvdr Zdse. Pitti, ki ne sogidšdjo z dvtor-jevimi oziromd Wdttejevimi pogiedi nd koroške okrdmkne koje, so Zdnj enostdvno .iinksgedriiite inteiiek-tdeiie" (str. 77/j. Kdr je ndpisdi o po-gdjdnjik zd kditdrno dvtonomijo v prvi repdkiiki, se po vsej verjetnosti ne strinjd niti z njegovim zndnjem in njegovo rdzgieddnostjo. Wdftejd pri-kdzdje kot čiovekd, ki je kdje že pri krošdri „Dc