LETO XII. 24.OKTOBRA 1959. ŠTEV.245. == =-sa 55! —I 5B-2 = Ä —* » — — -5-H =! =5 =* —-S 55 3 =5 = S-S —! =--5 != as =5 == =a =! — == =5 =• =5 Ä = = 3 =: = 5= St =5 = =5 =2 22 ra «I! =3 5-. = =5 ■= =5 Ä = Ä-• =2 =5 POD TUJO PETO Kaže, đa so se pričele razmere za Slovence v Italiji - z izjemo Pri Beneških Slovencih - obračati na bolje. Seveda bi bilo prerano kakršnokoli veselje, kajti celotni Posebni štatut iz leta 1954. še daleč ni v veljavi, vendar pa nekaj znakov daje upanja,da se utegne= jo odnošaji vsaj popraviti,če že ne temeljito izboljšati. Tako je mi nister za prosveto v Rimu dal polno zagotovilo slovenskemu odposlan= stvu iz Gorice,da bodo dobili šolski 'zakon,kakršnega si želijo.Na Tr žaškem pa je generalni komisar naročil podrejenim uradnikom,naj se Prično učiti slovenščine,kaj ti Slovenci da imajo pravico uporabljati svoj jezik v občevanju z javnimi uradi. Ustanovil je za to tudi te = čaj, ki bo s 75 lekcijami trajal petindvajset tednov. Dalje je bila ustanovljena slovenska Tržaška kreditna banka; to je prvi denarni za vod po tolikih letih,odkar se je fašizem polastil slovenskega denar= ja. öe so to torej prvi znaki obrata na bolje in ne le taktična po = teza,ki naj pred svetom okrepi italijansko stališče na Južnem Tirol« skem v pogledu ravnanja z nemško manjšino, potem obstoja iskrica u= Panja,da se bo le kdaj uresničila zamisel glavnega tajnika'Fronte za (tržaško)neodvisnost g.Valeria Borghese, kot jo je letos januarja naslovil v L ’ INDEP ENDEN ZI na KLIC TRIGLAVA, ko je polemiziral z našin decemberskim uvodnikom. Tedaj smo se načeloma zavzeli za skupni slo= venski nastop, a nikakor ne skupno Fronto, v obrambi slovenskih pra= vic; nastop, ki bi edini mogel dobiti tudi podporo jugoslovanske vla a e • G.Borghese je trdil, da izhajamo iz napačnih postavk,ko smatra= mo Tržačane, ki govore slovenski, kot neko posebno vrsto državljanov, ki se jih lahko uvrsti samo med Slovence in organizira samo v skupni slovenski Fronti. Za Independentiste da je taka razdelitev "absurdna nemogoča,nerealna, škodljiva", saj da gre za tržaške državljane slo= venskega jezika,ki se ne smejo ločiti od onih italijanskega jezika , ker so oboji Tržačani. Taka razdelitev na slovenski strani da samo Povzroči podobno formiranje na drugi strani,kar veča prepad med obe= ma etničnima grupama. Pri tem je g.Borghese opozoril Slovence,da bi v tržaški državi mogli biti enakopravni državljani dočim so v itali= Janški republiki le nepomembna manjšina. Namesto,da se Tržačani slo= venskega jezika organizirajo v slovenskih organizacijah, naj bi se ^oje priključili Tržaški Fronti, Fronti neodvisnosti,ki ne dela nobe nih razlik in smatra vse Tržačane kot tržaški narod. Strinjamo se z osnovno tezo, da bi bil za Slovence neodvisni Trst boljši kot pa Italija, pod pogojem kajpak, da bi bila enakopravnost rudi zares izvajana. Toda krivda da ni do tega prišlo,ampak da so Ozemlje razdelili, pada brez dvoma v mnogo večji meri na italijanske Šoviniste vseh mogočih političnih barv kot pa na slovenske titovce so - za razliko od slovenskih demokratov - na en ali drug način i 2igrayali neodvisnost Tržaškega ozemlja, kajti Lahi so bili v veli= večini, in če bi se oni resnično zavzeli za neodvisnost, bi jo bi šinlahk° tUdi aproveđli ne glede t0> k*j ti dejala titovska manj» av, i stvar Pa 3e> đa 5e zdaJ Pflč treba računati z dejstvom, da Praktično Svobodnega ozemlja ni več in da je politično vzeto vsaka uorbQ za njegovo vzpostavitev zlivanje vode v tržaški zaliv.Dodali bi đa je tudi treba lomiti med tržaškim državljanstvom in slovensko na rodnostjo, čemur se Slovenci kajpak ne moremo odpovedati v korist neke zanje imaginarne tržaške nacionalnosti. Toda v načelu nismo proti temu,da naj bi n.pr.Slovenci morali biti za vsako ceno organizirani samo v slovenskih političnih organi zacijah, Lahi pa v italijanskih. Ge bi mednarodni dogovori in usta= ve bodisi neodvisnega Trsta ali pa Italije jamčile enakopravnost vseh državljanov in spoštovanje njihovih narodnih posebnosti kot ne kaj samo po sebi umevnega, demokratičnega, kot je to n,pr« primer v Švici, potem bi bili Sloveruci lahko včlanjeni v socialistični, demo = krščanski, liberalni ali katerikoli druci državni stranki, ker bi te stranke tekmovale med seboj, kamera bo bolj pravična do narodnih manjšin ne pa katera se bo bolj odlikovala po šovinizmu. Toda ker se je dogajalo prav to poslednje in ne kaže, da se bo zlepa kaj v bistvu spremenilo, Slovencem pač ne preostane drugega,kot *da kar le mogoče politično strnejo svoje vrste in v složnem nastopu branijo svoje naravne pravice. S tem ne zagovarjamo eno ali drtlgo obliko so potniških front,kaj ti ne zaupamo niti slovenskim komunistom, vendar pa dopuščamo možnost nekega sodelovanja s potrebnimi varščinami,ka= dar gre za obrambo slovenstva. VEROUK V NEMŠČINI Slabše novice pa prihajajo iz Koroške, kjer so se končno tudi cerkvene oblasti odkrito postavile na stran ponemčevanja, tako., da niti.NAŠ TEDNIK-KRONIKA ni mogel molčati. Gre za navodila Krškega škofijskega ordinariata z dnem 17.septembra, da je treba poučevati verouk na izključno slovenskih šolah poleg v slovenščini še v nemš= čini. če pri tem upoštevamo načrtno nemškutarsko politiko generalne ga vikarj a Kadrasa,ki temu primerno razporeja slovenske duhovnike , naroča molitve proti slovenskim zahtevam in celo sam intervenira na Dunaju, potem je jasno, da se je tudi uradna Cerkev na Koroškem po= stavila proti Slovencem in da bo zaradi tega neizogibna, posledica , da bo vera še bolj trpela, komunizem pa še bolj žel. Ne vidimo nobe nega drugega izhoda, kot da vse slovenske organizacije brez izjeme seznanijo cerkvene dostojanstvenike širom sveta in samega papeža Ja neza_z notorično protislovensko ‘Politiko Krškega ordinariata in ape lirajo na njihovo vest. Potrebna bi bila dobro sestavljena in z dej stvi podkrepljena spomenica, ki bi dokazala, da gre v bistvu za na= cizem, ki mu je treba stopiti na prste. Ne dvomimo, da Sv.Stolica lahko kljub vsemu stori potrebne korake, če jih hoče. Ko jo šlo za primer našega nadškofa Sedeja, jih je. OKTOBRA,OSEMNAJSTEGA Proučevanje zgodovine je .sila kočljiva zadeva, zlasti za onega, ki se je loti z vnaprej postavljenim zaključkom in poten vede ali nehote pobira.iz nje drobce,ki opravičujejo njegovo tezo ali pa jih pogosto pomanjkljivo razlaga v svojo korist. Temu smo bili priča'la ni.ob tem času, ko se je vsevprek slovenske emigracije proslavljalo štiridesetletnico.29.oktobra, ko smo Slovenci spet postali svobodni, Tej slabosti pa niso zapadli samo priložnostni ali stalni drugoraz= redni člankarji ampak vidnejši politični delavci in uredniki,ki bi jim morali biti dogodki bolj poznani in ne bi smeli dopustiti, da se v^njihovo interpretacijo - celo pred tujci - prikradejo tolikšne netočnosti, pa čeprav trenutno odgovarjajo njihovim političnim pro gramom. Kajti navsezadnje narod ni nekaj statičnega, ampak se prav tako razvija kot se posameznik - pa zato tudi spreminja svoje idea= ie^in ideje, se.uči iz svojih.napak, jih popravlja, kadar je to mo= gooe ali pa nosi zanje posledice. Toda zaredi tega mu res ni treba popravljati njegove zgodovine! Tako je nesporno dejstvo, da 29.oktobra 1918. nismo Slovenci o klicali svojo slovensko državo in izbrali slovensko vlado, ampak smo se v duhu tiste dobe s srcem in dušo izrekli za Jugoslavijo in spre jeli vlado, ki nam jo je na našo prošnjo imenoval Zagreb,kjer je te daj stolovalo Narodno vijede. Tudi nedvomno drži, da smo bili Slo= venci za zedinjenje s Srbijo, sicer se dr..Korošec sploh ne bi poda= jal v Ženevo razgovarjat prav v tem smislu s Pašidem, in to ne le v imenu Slovencev ampak kot predsednik Narodnega vijeda. To so nespor na zgodovinska dejstva - popolnoma brez ozira,kaj se je kasneje žgo dilo, zakaj in kako ni prišlo do izpolnmtve Ženevske deklaracije,za kaj se je forsiralo zedinjenje 1.decembra v znanem okviru, kakšne so^bile slovenske (,,in hrvaške) želje glede bodoče ureditve skupne države in podobno. 0 vsem tem je mogoče in potrebno razpravi j ati, i = skati novih podatkov in virov, - toda nikakor popravljati značaj 29. oktobra, na^katerega smo se preko svojih vodnikov desetletja pri = Pravljali, čeprav tehnično vzeto zanj nikdar nismo bili pripravljeni dovolj, kar so kmalu za tem pokazali prav koroški dogodki, kjer je Ljubljana odpovedala na celi črti. Lansko razpravo o teh oktobersko-novemberskih dogodkih sta obo gatila tudi dr.Vladko Maček s svojo "Borbo za svobodo" in Večeslav Vilder v recenziji iste knjige. Ker je prvi prebil vojna leta na fronti in se je vrnil v Zagreb šele nekaj dni pred 1.decembrom, mu torej ozračje,ki je tiste čase pred zedinjenjem prevladovalo v Zag= rebu , ni tako dodobra poznano kot Večeslavu Vilderju,ki je bil olan Narodnega vijeda. Dr.Maček omenja na kratko Radičev nastop v Vijedu in predlog za ureditev skupne države v smislu Ženevske deklaracije, f k®r O6 Pri glasovanju dobil ta predlog samo dva glasova,je Radič izstopil iz Vijeda in "prenesel svojo borbo za svobodo Hrvatske na kmeta". Vilder to dopolnjuje, da Radič nikakor ni bil proti Jugo = • aviji, ampak se je zavzemal za veo ali manj začasno ureditev skup ne federacije, na čelu s tremi regenti,pokrajinskimi vladami in sa= Don. Kot dokaz navaja začetek besedila tega predloga, dasi se same ga govora točno ne more spomniti. Toda kakor je ta govor prinesla lanska novoletna SLOVENSKA DRŽAVA (kot ponatis iz "Kalvarije hrvaš= kcga naroda", Buenos Aires 1929), povsem drži Vilderjeva trditev, da ae Radič ni upiral Jugoslaviji,ampak jo je hotel kot "zvezno federa ivno republiko". Ker je torej Vilder v tem verodostojen, mu gre tu ai verjeti, kakor opisuje razgovor s tedanjim Radičevim "prestolona slednikom" pokojnim Predav.cem, kako,da je prišlo v teku nekaj mese= cev do takega preobrata pri Radiču. Ta je kulminiral v zbiranju pod Pisov za Mirovno konferenco v Parizu in izrabi italijanske vojaške misije v Ljubljani v ta namen, misije, ki je samo čakala na izpolni fSTVÄq^3nuf?v?akta iri zasedbo slovenskega in hrvaškega ozemlja... -IV? seveda hotela iz tega ponatisa Radičevega govo ra kovati politični kapital za svojo tezo, kar pa je spodletelo, če vzamemo v obzir naslednjo Predavčevo razlago:) RDEÖA NEVARNOST nadombr7 k®e°k0 politično zborovanje v Dugem selu,kjer so ne nadoma začeli vpadati medklici in ugovori,ki so bili izraz splošne tedanje revolucionarne epidemije,ki se je širila z ruske fronte,ka= m™ S^f,?alcnadI?o ugotovila: mir za vsako ceno, zemljo kmetu, smit onarhiji, carjem in kraljem! Da bi preprečili širjenje te politič ne bolezni, se je Radič odločil speljati vodo na svoj mlin in je za K°,Zr^1llPr1?TPafirat^"mirotvornu'pove^nsku^elj^ku,republikansku Hrvatsku". Na ta način se je Radič postopoma jačal in od dveh poslan aeYav že leta 1920.na Parlamentarnih volitvah skočil kar na tp^rj\af?0^nih POfl nn cev. Tu je umestna Vilder jeva pripomba, da so edaj dobili komunisti kar 58 poslancev,kar dokazuj e,kakšna boljše = viška nevarnost nam je tedaj dejansko pretila. J Cisto možno je predvidevanje,da je takratni Radio s svojo tak tiko odgodil "bol j ševizaci jo Hrvatske (in Jugoslavije) za petindvaj set let, čeprav je preprečiti ni mogel, ker so Lile sile odpora a= li nasilja - kakor pač vzamete - močnejše od njega. klic in Svoboda Na naslednjih straneh objavljamo intervju,kibga je imel naš stalni sodelavec g.Farkaš z glavnim tajnikom Hrvatske selj.stran= ke g.dr.Jurajem Krnjevičem, Smatramo,da je naloga svobodnega in še prav posebej politično neodvisnega tiska,da posreduje javnosti mne nja in stališča naših političnih delavcev in vodnikov,ki so nekoč v domovini ali Pa pozneje v emigraciji zavzemali tako visoke 3n od govorne položaje, po naj se potem že strinjamo z njimi ali ne. Sta lišše g.dr.Krnjevida je bilo več ali manj poznano v osnovnih črtah a so še vedno obstojali dvomi ali celo nade.S tem intervjujem so vse nejasnosti odpravijene,vendar pa odkriva nekaj doslej nePozna= nih vidikov,ki jih kaže skrbno proučiti. Ko v KLICU objavljamo be= sedilo tega intervjuja v prevodu, - v originalu ga je "Slovenska Pravdaj dostavila domala vsem hrvatskim in srbskim redakcijam in političnim činiteljem v svobodnem svetu, - smatramo, da smo prišli do točke,ko je treba dejstvom pogledati v oči in iz tega logično ■' izvajati zaključke. KLIC TRIGLAVA namerava drugič razpravljati o vsebini sameva intervjuja. Policija in devize Po turistični katastrofi,ki je leta 1956. zajela Jugoslavijo, ko so rdeči modrijani nabili cene hotelom, češ da vendar ni nobene razlike med Jadranskim morjem in morjem na francoski Rivieri,je le • ?ame’t* Rezultat, je bil, da se je letos tujski promet že ako dvignil,da se je^marsikje že približal mejam ž’mogljivosti.Da= si' končne.statistike še niso izdelane,vendar že zatrjujejo,da je veoj1 kot lani,ko so se nočitve dvignile od 14,430.000 (vi. ^957*^wkar ,n® 16,300.000.,Od te razlike je odpadlo'samo' na’Sloveni S PO,Gnin, odnosno 93^,kar zadeva inozem = ske turiste; Letos pa zaznamujejo uspeh tudi na jugu;tako je Budva ze prekosila Rab,Portorož in Bled, (ki je imel sicer gioker avgust. ) Temu porastu pripisujejo tudi zboljšanje cest,zlasti dograditev ma f Ji a ni6 R®k?"Za äa Jo najbolj primeren, da postane obl +1 SI°u1 gospodarji, a da so Srbi storili vse mogoče da zadržp oblast nad Hrvatsko in hrvaškim narodom, do česar so sf dokopali 1.1918. Možnost skupne države?1 Hrvati in Slovenci. v • 1 • VPRAŠANJE: Ali kljub temu obstoja možnost skupne države s Sr= bi in Slovenci, brez ozira na njeno ime in kakšne pogoje bi morala ta država zadovoljiti? ODGOVOR:^Vsa vprašanja, ki obstojajo med Srbijo in Hrvatsko , bo edino mogoče tra'jno in solidno rešiti, ko bosta obstojali suve= (ireni državi Srbija in Hrvatska. v VPRAŠANJE: Po mojem mišljenju so danes Slovenci večinoma za demokratično Jugoslavijo, ker smatrajo, pravilno ali ne, da je ta za slovenski narod koristnejša od kakršnekoli druge rešitve.Iz ne= davnih izjav g.dr.Kreka, ki je v prejšnjih letih "molče govoril",je videti, da je tudi_on za Jugoslavijo. Takšne težnje in stališče Slovencev se včasih naziva kot oportunizem, včasih pa dvorjenje Srbom. Kakšno naj bo po Vašem mnenju danes stališče Slovencev, da bi se^zadovoljilo njihove težnje, a da bi bili istočasno odnosi med Hrvati in Slovenci z ene strani in Srbi in Slovenci z druge stra = ni tako danes in posebno še jutri prijateljski? . ODGOVOR: Nikoli ne bi vsiljeval Slovencem svojega mišljenja. Pravico, da zastopa politiko, ki je po njegovem mišljenju za njegov narod najboljša. Slovenci so merodajni, da re=*' cejo,kar_oni hočejo in kakor hočejo; to je povsem njihova stvar.Le priporočil bi.jim, da vodijo računa o tem, da ne bo hrvaški narod nikoli odstopil od zahteve za svojo samostojno in suvereno državo. Mi Hrvatje smo neposredni sosedje slovenskega naroda. Mi in Sloven ci imamo mnoge živijenske skupne interese v odnosih ha velike so= sedne narode. In kakršnakoli politična mišljenja bi potem že imeli, vedeti morajo, da.bodo v teh zunanje-političnih vprašanjih stali Hrvatje vedno z njimi skupaj. 0 tem, da hočejo Hrvati svojo suvere no državo in.da so v najvitalnejših vprašanjih mednarodne politi= ke hrvaški in slovenski interesi identični, - o tem dvojem morajo Slovenci resno.voditi računane glede na to, kakšno stališče zavza mejo do Srbov m Jugoslavije. Suverena Hrvatska , j/PRAoANJa: Kakšno bi naj bilo po Vašem mišljenju ozemlje svö 1 hodneTTrvaTšFe? Bivša Banovina Hrvatska? Sedanja republika Hrvat = ska? Vprašanje Bosne in muslimanov? ODGOVOR; To je Hrvatska (z Istro), Dalmacija ter Bosna in Her cegovma. S srbske strani često ugovarjajo vključevanju Bosne in Hercegovine v skupnost hrvaških dežel in v bodočo samostojno in su ver eno.hrvaško državo. Pri.tem se govori kot o nekakem hrvaškem im ?®ria, .Vera» än Ü© večina Bosne narodnostno hrvaška in zato ve dno vključujem Bosno m Hercegovino v Hrvatsko. Prav zato nimam ni cesar Pnoti temu, da se Bosna in Hercegovina svobodno izrečeta,ali hočeta v hrvaško ali srbsko državo. Gotov sem, da se bo Bosna izre bc\mogla sv°hodno govoriti. Bosansko-herce = io kaknrVnl?anmZaŠkl ?° Hrvati, naj jih Že danes naziva= jo kakorkoli. To.vem pozitivno in oni bodo to v danem času glasno P£e-i Celim 3vetom- poleg tega spadata v Hrvatsko Baranja m zapadna Backa z mestom Subotico. Kmetje in delavci VPRAŠANJE: Današnji oblastneži v Jugoslaviji delalo na tem fla narede-fz' 'Jugoslavije ekonomsko celoto, v kateJi bo vs?ak del Jugo-slavije ekonomsko odvisen od njenih ostalih delov. Kako si zamilSa ^a3l?leJlt1ev med svobodno Hrvatsko in ostalimi deli Ju= gosiavij er Ali bi mogle novoustvarjene narodne države na ozemlju ;i ' 'T Jugoslavije vzpostaviti ekonomsko nekaj podoLnega Beneluxu? ODGOVOR: Hrvatska, seljačka stranka sodeluje v Mednarodni kmeo ki zvezi s kmečkimi strankami ostalih narodov srednje in jugovzhod ne Evrope. Mi Toomo to sodelovanje na enaki mednarodni bazi nadalje vali tudi kot svoboden in suveren narod. Narodi našega dela Evrope imajo mnogo skupnih interesov in gotovo je, da bodo novo nastale narodne države tudi v našem delu Evrope sodelovale na ekonomskem Področju. VPRAŠANJE: Hrvatska seljačka stranka bazira svojo moč na hr = vaškem kmečkem življu. V sami Jugoslaviji pa je zaradi industriali zacije in sistematičnih naporov komunistov, da iz kmetov narede po Ijedelske delavce verjetno, da se bo kmečki živelj odstotno zmanj= ševal, industrijski delavci pa množili. Prav tako in iz podobnih razlogov izginjajo tudi mali obrtniki in se spreminjajo v industrij ske delavce. Kako bo to prizadelo Hrvatsko seljačko stranko? ODGOVOR;' Točno^je, da bazira Hrvatska' seljačka stranko svojo močena hrvaškem kmečkem življu, toda od sodelovanja v Hrvatski se= Ijački stranki ni ta nikdar izključevala drugih, ki niso bili kme= tje^Pri HSS je'daleč najvažnejše pojmovanje življenja in pogled na življenje hrvaškega kmeta. V tem pojmovanju so zapopadona globo ka^moralna načela,ki so skozi stoletja in tisoče let bila glavna moč hrvaškega naroda* V Svoji preteklosti je hrvatski narod marši kaj preživel, toda niti takrat,ko mu je bilo najtežje, ni pozabil m zapustil svoje narodne individualnosti in svoje drž.vnos ti,Č e= Prav-majhen narod so mogli zato Hrvatje vzdržati , ker niso n.pr. nikdar verovali, da je fizična in .materialna sila močnejša od duha in pravde. Načelo, da je vsako nasilje začasno, je globoko ohranje no v duši in srcu hrvaškega kmeta in to načelo je Stjepan Radič' Postavil v temelj programa Hrvatske seljačke stranke. Vspk, ki sprejme to in os tala' načela HSS, more biti član HSSf ne:glede ha °, ce je kmet ali ne* To je bil razlog, da je že pred vojno veči na delavstva najožje sodelovala.s kmečkim življem v vrstah H,S,S. ne pred vojno je bilo redno pravilo, da je bil predsednik Hrvat = sne delavske zveze, daleč najmočnejše sindikalne organizacije v nrvaskih deželah, redno narodni-.poslanec HSS. Mi to sodelovanje ^metu in delavca najintimneje gojimo in naprej razvijamo v Skladu razvojem povojnih prilik sedaj v emigraciji in v,•domovini. Od Komunizma osvobojena Hrvatska bo v prvi vrsti temeljila prav na tem sodelovanju. Poleg tega je imela HSS veliko število pristašev meščanstvom m inteligenco, ker je bilo vedno pri sprejemu ni™?v °dlooiIno^vprašanj e: kdo resnično sprejema program HSS in jogor» osnovna načela. Za Vas bo zanimivo, da je n.pr. mestni svet uuorovmka, da navedem le ta primer, nekolikokrat na svobodnih vo ^■itvah izbral večino kandidatov HSS. Pravtako je bilo nek-j dru-oih mest kot na primer Karlovac,Koprivnica,Bjelovar. Hrvatsko.kme v^+ouSlba?;?e-1ni bll° stanovsko gibanje in v tem se je Hr = nih ^rankja5ka s^rnnka bistveno razlikovala od razrednih agrar = • _ Pojav novega čini tel. j a? ™^ANJE|_ Zaradi skupnega življenja Hrvatov, Srbov in Sl oven med nelZ5eZv° prlhaja do njihovega mešanja, zakonov ^imi, boljšega medsebojnega poznavanja in razumevanja. Vse in v kov?J ? hrvajskega, srbskega in slovenskega nacionalizma, a lizma a 86 tak° fzraziD1’ jugoslovanskega naciona= in Sl AvinM S av kvŽne,.da ®e.v omigr.aciji razlike med Hrvati,Srbi razi i v večajo, je videti,da v sami Jugoslaviji 1 P°oasi izginevajo. Ali je po Vašem mišljenju gornje raz =" aganje točno t.j. ali odgovora dejstvom? Ali se pojavljajta "no= vi faktor" - jugoslovanski nacionalizem? J ODGOVOR: Kdorkoli verjame,da je v današnji dobi mogone uniei= ti narodno zavest nekega naroda,ta se grdo vara,a.prav gotovo se vara oni,ki misli,da bi se takšno zavest moglo zamenjati z neko u= metno ustvarjeno jugoslovansko zavestjo ter hrva.ško narodno čustvo zamenjati z jugoslovanskim narodnim čustvom. Ne verjamem, kolikor poznam Srbe, da bi tudi pri Srbih v narodu moglo priti namesto srb skegn narodnega čustva do jugoslovanskega narodnega Čustva; prav gotovo do tega ne more priti pri Hrvatih,ki so vedno, odkar obsto= ja Jugoslavija, vse kar je nosilo jugoslovansko ime, prezirali in odbijali kot tuje. Jugoslovansko ime so Hrvati vedno čutili kot ne kak plašč, pod katerim se jim je hotelo naprtiti oblast Srbije in B eograda. VPRAŠANJE: Primeri nastanka svobodnih držav v Afriki in Aziji kaže, da vlivajo upanja Hrvatom, da obstoja velika verjetnost, da pride tudi do svobodne Hrvatske. Pri tem se pa pozablja,da so te nove države nastale po krajši ali daljši prehodni dobi,ki jo omogo čilo njihovo formiranje mirnim potem, brez krvi. Brez 'dvoma-j e vsa kemu Hrvatu,ki iskreno ljubi svoj narod, cilj, da pride do svobod= ne Hrvatske mirnim potem, Če je to kakorkoli mogoče. Kaj ne bi bi= lo potem že danes mogoče delati z vsemi močmi na tem,da ustvari to povoljno prehodno obdobje? Z drugimi besedami, da demokratični Hr= vatje, Srbi in Slovenci danes v emigraciji pristanejo,da delajo z združenimi močmi na tem, da postane Jugoslavija v resnici demokrat ska? Potem bi se v tej demokratski Jugoslaviji na demokratski na= čin, mirnim potem, brez krvi mogla izvršiti razmejitev in oddvaja— nje do tiste mere, do katere bi se smatralo, da je v interesu za vse narode skupaj in za vsakega posebej? Zakaj, na primer prckini=, ti ekonomske, obrambne in podobne vezi in jih potem ponovilo vzpo ^ i stavijati. ODGOVOR: Hrvatska sol jačka stranka je prvič prišla do zmage v hrvatskem narodu na volitvah 1.1920'na temelju programa miroljubne republike Hrvatske. Kakor som že zgoraj ražlozil, hrvaški narod ne verjame^v silo niti. v krivico. Zato je dal ogromno zaupanje Stjepa nu Radiču in HSS na vseh volitvah po prvi svetovni vojni, vse do danes, kadarkoli je mogel na'volitvah svobodno govoriti. Hrvatski narod sedaj še bolj Veruje po tej vojni, kjer so doživele zlom na= silna Hitlerjeva Nemčija, Mussolinijeva Italija in kraljevska ju= goslovanska diktatura,da je vsaka sila le začasna in da je pot,ki vodi do svobode in človeškega življenja samo pot človečanstva in pravde. Dr.Maček in Dr.Krnjevič . VPRAŠANJE: Smatra se, da obstoji med Vami in g.dr.Mačkom raz= lika; namreč, da g.dr.Maček ne izključuje možnosti obstoja Jugo = slavij e. Tako vsaj se tolmačijo gotove izjave g.dr.Mačka kot na pri mer njegovo znano pismo. g.Raiču. Ali je točno,da obstoja ta razlika? ODGOVOR: Midva oba sva za svobodno in demokratsko hrvaško dr= žavo, organizirano na načelih človečanstva in pravde. Razlika v iz javah, dasi sva midva podpisala mnogo izjav skupaj, jo med nama 1 'hko samo zato, ker predsednik Maček redno naglaša človečansko vse bino svobodne in suveren države kot njen bistv.en del, kor jo straš no mnogo pretrpel od domačih krivic in tiranije. Jaz pa bolj poutfer jam samostojnost in suverenost hrvaško države zaradi tega, ker sem mnogo^več delnima mednarodnem ter nu. Kar se tiče pisma predsodni .ika Mačka. g.Vlahi Raiču, tu ni govora o ciljih in programu ampak o metodah in poteh, kako priti do oživljanja programa/. Niknk čudežni da je predsednik Maček tedaj videl in pisal, da jo situacija motna saj je taka v resnici bila. VPRAŠANJE: Smatrajo Vas za Srbofoba, đa ste prekinili vsako zvezo s Srbi in da ne želite biti z njimi v zvezi. Smatra se, da me Sete vse Srbe v isti koš z dr.Slobodanom Draškovidem, prof.Lazo Ro= stidem, dr .Božidar j em Puridem in takozvanima "vojvodama" DjnjLdem in Jevdjevidem. Smatra se, da pri Srbih ne vidite nič pozitivnega in da za vse krivite S-rbe. V koliko je to točno? ODGOVOR': Nikdar nisem bil. sovražnik Srbov niti nisem danes.Ce= lo kol: mlad deček, nisem nikdar bil S tarČey;idanec; vedno pa sem bil za samostojno in suvereno hrvaško državo in nasprotnik vsakogar, ki je ali Hrvatski vsiljeval svojo oblast ali Pa preprečevalca bi Hr= vatska in hrvaški narod prišla do svojega samostojnega položaja kot svobodna in suverena država. Kadar sem se prepiral s Srbi, ki se vsiljujejo za gospodarje Hrvatske in hrvaškega naroda proti izrec=