^^ V \ W % m. / M »fe-"-t 31f/iff ^jli ' . , _ . , ,, jeva 6, telefon 2992 Telefon, nredn.stva: dnevna slozba 2*50 - nočna 2996, 2994 in 2W« --IzhnjH V5ak 08, kolikor poslancev šteje novi parlament, izkazalo novoizvoljeno ljudsko parlamentarno zastopstvo deiazmožno. Slo je presenetljivo gladko. Brez ovir je najstarejši član parlamenta komunistka Klara Zetkin otvorila sejo in imela svoj od komunistične stranke predloženi govor. Nič nemirov, nič medklicev iz vrsi rjavih Hitlerjevih srajc! Papen je liščal v žepu razpustitveni dekret, pa ga je moral potisniti zopet uazaj. Prvo presenečenje. Takoj sledi drugo, mnogo hujše. Mirno se izvede konstituiranje vodstva novega parlamenta na osnovi predhodnega sporazuma med Brtlningom in Hitlerjem. Papen je moral še tes^ neje zapeti žep, v katerem je hranil dekret, ki naj bi upihnil življenje komaj porojenemu narodnemu zastopstvu. Tako je za kanclerja Papena nastala obupno mučna in obenem vrlo smešna situacija. Obvisel je v zraku in poslal odveč > svojo nikomur, razen predsedniku republike odgovorno neparlamcularno, torej diktatonsko vlado. Kaj takega možakar, ki v nekaj mesecih, kar je na krmilu, res da ni pokazal Bog zna kakega političnega genija, niti oddaleč ni pričakoval. Saj je komaj pred tremi dnevi v Milnstru prvič obširueje razvil politični in gospodarski program svoje prezidialne vlade, program, ki je sicer poln nejasnosti, socialno reakcionaren in vzet iz milieuja barona Papena. a je vendar program, s katerim bi se dalo za silo eksperimentirati. Državni kancler se je v Mtinstru spomnil tudi parlamentarnih strank, a jih le mimogrede ironično ošvrknil, češ, kaj bi z njimi, ko niso sposobne za parlamentarno delo. Neverjetno sigurnega se je Papen počutil v sedlu. Tako samozavestno je govoril in razlagal zbrauim agrarcem kot nekaj samoposebi umevnega, da ostane dolgo, dolgo na vladi, da je nehote kompromitiral državnega predsednika Hindenburga, ki edini odločuje o Papeno-vem političnem življenju. Ob tej nerešljivi zadregi Papenovega kabineta pa niso manj interesantni nagibi, ki so pripravili Briininga in Hitlerja k začasni koaliciji. Za centrum jc povsem ja6tio, da je s svojim glasovanjem hotel ohraniti parlamentarizem. S tem je sledil volji svojih volivcev, ki hočejo, da se njihova volja izraža in prihaja do veljave v demokratičnem parlamentu. Boljša tudi slaba demokracija kot pa diktatura pruskih junkerjev! Za to principielno idejo demokratičnosti in parlamentarizma, na kateri je osnovana katoliška stranka, je bilo topot treba prenesti zelo težko žrtev: iti skupaj s Hitlerjem, ki že deset let bije ljut boj proti centrumu in ki je zlasti v zadnjih volitvah naperil nanj vse svoje najtežje topove. S socialisti namreč ne bi bilo več mogoče stvoriti delovne večine. — Toda istočasno pomenja včerajšnje glasovanje v državnem zboru za centrum tudi najsijajnejšo zmago. Veliki revolucionar Hitler jp z včerajšnjim dnem stopil s svojega visokega revolucionarnega piedeslala in sedel čisto skromno za parlamentarni pult. Ne kot samovladar z vso državno oblastjo v roki stopa Hitler v parlament, temveč kot zaveznik drugih parlamentarnih strank r, močjo in številom, kakor mu ga jc zaupalo ljudstvo. In to je pravilno. Hitlerjevo revolucionarno valovje se. bo s cest in agitatorsko razgibanih ljudskih mas uujno moralo utesniti v dokaj ozkem pristanu, ki ga tvori parlament. Tako je prišel Hitler tja, kjer ga je iz vsega početka hotel imeti — državnik Briining. Odgovorno parlamentarno delo utegne Hitlerjevemu revolucionarnemu gibanju odbiti ost — kar nemškemu narodu ne bo na škodo. Centrum vrši s svojo taktiko, da pritegne Hitlerja k parlamentarni odgovornosti, odlično državniško delo, katero bo šele kasneje mogoče prav oceniti. Dokaj drugačni nagibi so vodili narodne socialiste, da so pristali na skupen nastop s centrn-maši. Predvsem so vse poskusili, da bi se izognili zanje tako opasni politični potezi. Znana je Hitlerjeva avdienca pri Hindenburgu, ko je zahteval vso oblast zase, v spominu je tudi zadnji njegov poskus, da vstopi vsaj v sedanji Papeuov kabinet. Kaj takega ne bi bilo slabo za Hitlerja, ker bi tako ipak bil še vedno edina stranka na vladi. Toda obakrat je bil nemilo odbit, z zadnjim govorom gu je pa Papen naravnost potisnil v naročje centruma. Kajt{ po Mtlnstru je poslalo več kot jasno, da hoče prezidialna vlada pustiti Hitlerja pred vrati, da se utrudi, njegov revolucionarni val pa splahne. Medlem pa bi mu Papen pobral veter iz jader, ker bi on sam skušal izvesti vsaj delno Hitlerjev program. Ta trenutek je Hitler uvidel, da mu gre za glavo, da so na delu krepke sile, ki ga hočejo politično postaviti na mrtvo točko in napraviti odveč — ;vt se je odločil za sodelovanje s centrumom, kar naj prinese polilično smrt skupnemu nasprotniku — von Papcnu. V javnost ni prodrlo, kako daleč sega sporazum med Brilningom in Hitlerjem. Da bi pa ta dva trajno sodelovala, se nam ne zdi verjetno. Včerajšnje konstituiranje parlamentarnega predsedstva moramo lemveč smatrati za spretno šahovsko potezo, ki naj matira Papenovo vlado. To se je bržčas tudi posrečilo, ker težko, da bi se predsednik republiko hotel postaviti v nasprotje z jasno izraženo voljo naroda in obdržal na krmilu neparlamcntarno vlado. Pripravlja so torej tudi zanj Canossa. katera bi mu bila prihranjena, ko bi ne poslušal političnih inlrigantov in pustil pri delu vlado kanclerja Briininga. ki jc itak razpolagala s potrebno delazmožno večino v parlamentu. Za sedanje parln-inrnlaruo delo so namreč, ludi socialisti, Čeprav v opoziciji. Politični položaj v Nemčiji postaja torej nadvse zanimiv, vendar bi bila prerokovanja odveč, ker bo že v prihodnjih dneh razvoj dovedel do pričakovanih odločitev. Drin. Pari*. 31. avg. Komaj se je posušilo tiskarsko črnilo, s katerim so bili natisnjeni najostrejši članki tako v francoskem kakor v italijanskem časopisju. v katerih so se komentirale nedavno zaključene vaje italijanske vojne mornarice, sc že opaža lako v italijanski kakor v francoski politični javnosti. da je dosedanja napetost med obema državama zopet precej popustila. Zdi se, da je začel italijanski >Messaggenx, ki je v majhni notici poudarjal oportunileto in nujnost, da se francosko-italijanski problem reši, kar so v Parizu sprejeli s simpatijami. Ne ve se, ali gre za iniciativo Rima, ali pa je opomba v tMessaggeru le odmev podobnih oo-j bud. ki so izšle zadnje dni posebno v časopisju francoske levice, dočim se desničarske stranke, posebno pa oni krogi, ki so pod vplivom generalnega štaba, zadržijo še rezervirano. Kar se tiče oficielnih krogov, imamo v zadnjem času pred seboj tri dejstva. Francoski poslanik v Itimu De Beaumarchais se nahaja sedaj že nekaj dni v Parizu, kjer je imel dolg razgovor s Herrto-tom. Drugo dejstvo je, da je bivši ministrski predsednik Tardieu potoval zadnji čas privatno po Italiji in navezal osebne stike z raznimi italijanskimi državniki iu politiki. Iz najnovejšega časa pa je znana izjava Herriota, da bi bilo zelo želeti d« bi se odnošaji med Italijo in Francijo izboljšali. Herriot je že ob nastopu svoje vlade neprikrito izjavil, da je njegova želja, da bi se z Italijo ustvarilo boljše prijateljstvo, nakar so pa italijanski listi od- govorili s pretiranimi nadami iu zahtevami ter z, napadi na bivši kabinet Tardieu-Laval, kar pa se ne more kvalificirati drugače, kakor z veliko ne-hvaležnostjo. Pretirane zahteve Italije so kmalu po nastopu francoske levičarske vlade povzročile, da Je vprašanje vposlavitve boljših odnošajev zaspalo, in poznejši dogodki, zlasti nastop Italije v Ženevi in Lozani, so obstoječe odnošaje med Francijo in Italijo še poslabšali. Ako jc sedaj nastopil v resnici resen praokrtl, potem je to pripisati v prvi vrsti razvoju dogodkov v Nemčiji, kjer se vlada pruskih junkerjev čedalje bolj utrjuje in je zato pričakovati ojačenja nemškega imperializma iu militarizma. Na drugi strani pa je tudi politika Mussolinija doživela fiasko, ker je po prisrčni anlanti, ki jo jo Herriot zopet sklenil z Anglijo, več ali manj izolirana Italija, ne pa Francija, kakor je bil to namen Mussolinijeve politike. Italija pa ima interes tudi na izboljšanju gospodarskih odnošajev s Francijo, ne,glede na to, da rabi njene moralne, podpore, ako hoče dobiti potrebne kredite, bodisi v Evropi, bodisi v Ameriki. Radi tega ni izključeno, da se ne bi Mussolini, prisiljen po razmerah, skušal nasloniti na Francijo, s katero se Italija nahaja v napetih odnošajih prav za prav že iz leta 1915, ko je rajni Briand v pogajanjih s Sonninom zaradi pristopa Italije k veliki antanti, nejevoljen nad pretiranimi zahtevami Italije, izrekel krilate besede: :>A1 i naj jim dam še svoje hlače? ...: Pozneje je Italija zanemarila vprašanje izbolj- šanja svojih odnošajov s Francijo i/, same objestnosti. Znano jc, da sta tako Laval kakor Tardieu kljub svoji desničarski orientiranosti bila velika zagovornika sporazuma z Italijo, kar pa je Italija kvitirala s tem, da je začela naslanjajoč se na Nemčijo in Rusijo ter na nekatere države srednje Ev-rojto in Balkana, politiko antifrancoske fronte v Evropi. Zlasti se jo Mussolini zameril v Parizu s tem. da je v Ženevi in lozani to politiko naravnost brutalno izvajal, dajoč Grandiju, ki jo lojalno delni na sporazumu, proti njegovi volji navodila, ki so pomenjaln principielno prekriževanje vseh francoskih iniciativ za ureditev Evrope. (:p se hoče doseči novo razmerje med Italijo in Francijo, se morajo seveda opustiti vse te re-kriminacije, Liberte , ki .-e posebno prizadeva za izboljšanje odnošajev z Italijo, poziva francosko vlado, naj začne /, Rimom pogajanja, da se ustvari trajna solidarnost med Italijo in Francijo, ker bi se v nasprotnem -lučaju mednarodni položaj le še poslabšal. Gibanje Hitlerja, ki je le navidezno v nasprotju s cilji Papenovo vlade, nemška zahteva po enakopravnosti na vojaškem polju iu tudi drugi znaki naravnost lirjajo boljše odnoSaje med Italijo in Francijo. Opažati je tudi, da vsi listi, ki pripadajo Ilerriotovi stranki ali z. njo simpatizirajo. poudarjajo nujnost prijateljstva /. Italijo, kar se v javnosti tolmači tako, da se med Rimom in Parizom zopet vršijo pogajanja za prijateljsko ureditev medsebojnih problemov. Proti parlamentarizmu Berlin. 31. avg. tg. Predsednik republike Hindenburg jo narodno-socialističnemu predsedniku nemškega državnega zbora Gohringu na njegov br-zojav, da se hoče novo predsedstvo predstaviti v Neudecku, odgovoril v zahvalo, da se bo prihodnji teden itak vrnil v Berlin, in obenem prosil, naj za to predsednik državnega zbora opusti svojo misel, da bi prišel v Neudeck. Danes se uradno izrecno ugotavlja, da ima državni kancler namen, obširno govoriti v državnem zboru o vladnem programu, čas za ta govor pa se bo določil v razgovorih med vlado in predsedstvom državnega zbora. Državni zbor je bil včeraj odgoden zato. da se predvsem ne da vladi noben povod za razpustitev državnega zbora. Stranko uočejo nobene razpustitve in nobenih novih volitev. Bilo bi napačno misliti, da bi bil predsednik republike že, dal državnemu kanclerju pooblastilo za razpustitev državnega zbora. Domnevati je, da jc državni kancler dobil samo zagotovilo predsednika republike, da bo izdal naredbo za razpust, čim bo lo smatral za potrebno po danem položaju. V takih razmerah so pogajanja med narodnimi socialisti in centrumoni izgubila skoro vsak pomen. Najbrže sploh ue bo nobenih pogajanj več o koaliciji med obema strankama, temveč bo šlo v bodoče v državnem zboru samo še za medsebojno izmenjavo misli o bodoči taktiki strank. Med lem se vršijo končno posvetovanja pristojnih ministrstev glede podrobnosti zadnje go-spodarsko-političue zasilne naredbe, ki se bo objavila ta teden ali začetkom prihodnjega tedna. Berlin, 31. avg. tg. Državni kaucler von Pa)ton. voj hi minister in notranji minister so se davi vrnili iz Neudecka v Berlin. Rezultati včerajšnjega skupuega nastopa centruma in narodnih socialistov se v listih ocenjujejo zelo skeptično. sLokal-Anzei-ger pravi, da je pravkar konstruirani nemški državni zbor mrtvo rojeno dete in da ima von Papen vse adute v svojih rokah. Der Tag.- pa brani enotno in avtoritativno vlado proti parlamentarnim večinam. ki so praktično neodgovorne. Gospodar položaja je Papen Berlin, 31. avg. ž. Ker so državni kancler, notranji minister in minister za narodno obrambo davi prišli iz Neudecka. je bila za danes popoldne odrejena seja kabineta. Po včerajšnjem uradnem komunikeju o razgovoru v Neudecku se je vršila samo druga konferenca s predsednikom republike, o kateri se z zanesljive strani čuje, da vlada med predsednikom republike in državnim kabinetom ne samo popolno soglasje v pogledu nadaljnih političnih sklepov, temveč, da je Hindenburg še enkrat odločno izrazil željo, da sedanji kabinet ostane na svojem meslu. Danes popoldue so se pričela v hotelu »Kaiser-hoL novn pogajanja med Hitlerjem in vodilnimi člani centruma. Za prihodnje dni se pričakujejo nova pogajanja ntcd državno vlado s centrumom in narodnimi socialisti, pri kateri priliki bodo poskušali še enkrat najti pot, da se izognejo ponovnemu razpustu parlamenta. Negotovost notranjepolitičnega položaja je imela precejšen vpliv na borzah, kjer se opaža znatna depresija. Takoj pri otvoritvi borze sc je videlo precejšnje nerazpoloženjo, ki je prišlo do izraza tudi pri nazadovanju raznih tečajev. Ob priliki otvoritvp državnega zbora napovedane senzacije so popolnoma izostalp. Socialni de-mokratje so mirno požrli poraz, ki so jim ga priredili narodni socialisti s tem. da niso dobili niti eno predsedniško mesto, čeprav so po številu dobljenih glasov druga stranka v državnem zboru. Prav tako so tudi narodni socialisti mirno poslušali propugandističen govor komunistične starostne predsednice Klare Zetkin. Včerajšnji dftn predstavlja izredno težak poraz marksističnih strank, socialnih domokratov in komunistov. SpJošno prepričanje je, da gre za vse to zasluga državnemu kanclerju von Papenu. ne pa narodno socialističnemu prvaku Hitlerju. Prav tako je groteskno danes gledati narodne socialiste, ki so dolga leta propagirali svoje sovraštvo napram parlamentarizmu, danes pa hočejo imeti v parlamentu nadoblast. Po pisanju listov zaenkrat ne more biti govora o ponovnem razpustu, ker bodo centrum In narodni socialisti zavlačevali ponovni sestanek državnega zbora, če bo potrebno tudi za dva meseca. Splošno se naglaša, da se vlada faklrčno nahaja v mnogo boljšem položaju, ker je v njenih roknh že dekret o razpustu parlamenta, katerega se lahko posluži. kadar hoče. Nemčija za svojo enakopravnost Pariz, 31. avgusta, tg. Nemški memorandum o reformi nemške vojske, ki je bil danes' dopoldne izročen v Berlinu francoskemu paslaniku, je dospel na Quai d'Orsay v popoldanskih urah. O nemški demarši so takoj telefonično obvestili ministrskega predsednika Herriota, ki je danes nadaljeval svoje potovanje na otok Guernsey. Besedilo nemškega memoranda so lakoj brzojavili v Cher-bourg, kamor dospe Herriot danes zvečer. O vsebini tega dokumenta bo nocoj govor med Her-riotom in angleškim notranjim ministrom pri večerji, ki jo priredi bivši angleški zunanji minister Chamberlain, Od odločitve Herriota jc odvisno, ali bo prišel ta dokument žc jutri na razpravo v frencoskem kabinetu v Parizu. Kakor aoznava vaš dopisnik na Quai d Orsa-yu, predlaga nemška vlada, da bi se obnovila pogajanja, ki so se začela meseca aprila v Ženevi med zastopniki štirih velesil Stimsonom, Mac-Dcnaldom, dr. Briiningom in Tardieujem. Pri teh pogajanjih je šlo za predlog Stimsona o kvantitativni razorožitvi na podlagi nepremičnega računskega razmerja za stoječe vojske udeleženih držav, za katere naj bi kot norma veljalo stanje mo- štva v nemški državni brambi. Pogajanja so se takrat prekinila radi »volivne bolezni« Tardieuja in sc po odpotovauju Stimsona kljub večkratnim predlogom Amerike niso zopet obnovila. Šc preden jc pariška javnost zvedela o tej nemški demnrši. je dospel v Pariz i/. Kima intervju nemškega vojnega ministra Schleicherja v v-Rcsto del Carlino . Včeraj jc pariški tisk šc zelo mirno sprejel časnikarski članek brnmb-nego ministra Schlcicherja v > Heiinntsdienstu«, danes pa se vrstijo najostrejši protesti proti navedenemu italijanskemu intervjuju. V Parizu zelo razlikujejo med Schleichcrjevim člankom v »Heimntsdienstu . češ da stvarno opisuje že davno znano nemško stališče, dočim smatrajo intervju v Resto del Carlino za neprikrito grožnjo. s katero sc zavestno krši verzajskn mirovna pogodba. Pri tem zamerijo najbolj to, da sc je nemški hrnmbni minister s to grožnjo upal priti nn dan v italijanskem listu ter dal s tem jasno razumeti, da z gotovostjo računa nn pomoč Italije prirušcnjii verzujske mirovne pogodbe. Tudi v Stresi se bo mlatita prazna slama Belgrad, 31. avgustu. 1.čimbolj sc približuje š. september, ko sc bo sestala mednarodna konferenca v Stresi v Italiji, da rešuje Evropo;-, tembolj dozoreva prepričanje tudi v tukajšnjih političnih krogih, da jc ta konferenca samo potrebno zlo in da jo jc treba potrpežljivo prenašati. akoravuo žc spočetka izgleda, da ne bo rodija nikakršnega pozitivnega uspeha. Prejšnje konference, trn katerih se jc takisto reševala srednja Evropa, so imele vsaj na razpolago načrte. okoli katerih so posamezni govorniki lahko debatirali dolge ure. V Ženevi in Londonu, recimo, jc obstojal načrt francoskega ministrskega predsednika Tardieuja. ki jc bil do pi-čice izdelan in je predstavljal ludi lepo harmonično celoto. Pred Nemci in Italijani jc takrat ležal napisan načrt in nič ni bilo lažje, kakor pobijati ga besedo za besedo. V Stresi ne bo ničesar. niti načrta, niti predlogov. Velesile bodo prišle v to lepo mesto v Italiji brc/, vsake orientacije in nobena nc bo vedela, kaj prav /n prav nnmcinva doseči. K sreči so sc na iniciativo poljske \ladc sestale agrarne države v Varšavi in so oh tej priliki sprejele neko resolucije, kajti, ako bi niti Irh resolucij nc bilo. potem bi delegati na konferenci v Stresi sedeli ob popolnoma prazni mizi. Tako sc bodo sedaj lahko nn konferenci ohrnvnnvnln varšavsko resolucije, katere bodo nekateri grajali, drugi zopet hvalili. Velesile same pa sc niti sestale niso. dn hi sc med seboj pogovarjale, kaj lahko ponudijo v pogledu reševanja podonavskih držav in kaj nc morejo na noben način nuditi. Danes nihče ne ve, kaj želita Italijo ali Nemčija in kaj bosta prinesli v Slreso Francija in \nglijn. Ta pohod od konference na konferenco pri večini mednarodnih sestankov, ki se letos neprenehoma vršijo, /opušča vtis. da primanjkuje jasnih vidikov in dn jc vse premalo dobre volje, da bi sc enkrat resno pristopilo k delu glede nujne odpomoči agrarnim državam. Naša država bo šla nn konferenco v Slreso z istim optimizmom, s katerim jc vedno in inivsod sodelovala. kjerkoli je bila nn sodelovanje poklicnim. ludi ilu/.ij si ne tlela nobenih. Mednarodna konferenca, ki jc bila lako slabo pripravljena in ki se sestaja na tako slep način, ue bo prinesla rcšit\e niti našim Icžuvitm. niti težavam celokupne srednje Evrope. Nesreča jc samo ta, do vse le pomoči potrebne držnve lezejo vedno bolj in bolj v finančno odv isuost zapadnih velesil. kar jim jemlje svobodo krelonja. Ali je fo, žal brezciljno zavlačevanje politika (eh držav, ki so sc v l.ozaui svečano obvezale, d,i bodo storile vse. kat jc v njihovih močeh, da preprečijo gospodarsko obiiho/nnjc srednje in vzhodne Evrope? Ali bi pa morebili nekatere velesile rajši videle, da postane PoHonnvje zopet ognjišče /.n politične eksperimente? Ta vprašanja sc nam vsiljujejo, ko se naša delegacija pripravlja. da odpotuje nn konferenco v Stresi« Komunistična propaganda pod krinko anSHmperialhma Amsterdam, 31. avgusta. Svetovni uniiimpe-rialistični kongres, ki zboruje tukaj pod predsedstvom francoskega pisatelja Hcnri Barbussa in ka-crega se udelcžvje okoli 2C00 delegatov, jc sprejel danes protivojni manifest, ki pa v rcsnici ne predstavlja ničesar drugega, kakor komunistični pamflet, ki je v prvi vrsti obrnjen proti II. inter-nacionali in kateremu se vidi, da nima toliko namena mobilizirati vse sile, ki so proti vojni, ampak delali propagando za tako zvano svetovno rcvolucijo, ki jo Sovjeti že 14 let zaman pričakujejo. Predsednik je sicer v svojem \ivodnrm govoru izjavil, da odklan;a enostransko politično usmeritev kongresa, ver dar pa je * es aranžma trik. da |c kljub nas očnosti mnogih nekomunistično orientiranih intelektualcev prišlo do nraza same komunistično agitatorično stališče. Zelo obširen manifest, ki ga je sestavilo vodstvo tega kongresa, pravi, da jc vi.jna nevarnost danes enrko velika kakor letu 1914. Maniiest opozaria na naraščajoče oboroževanja po celem sve'u, ki je v najveijeni nasprotju s leatrabčnimi uj<>vami velesil o njihovi miroljubnosti in namenu, da rcducirajo vojne sile. Nato trdi manifest, da vse imperialistične velesile, tako Amerika 1:?.-kor Velikn Britanija, Francija in Japonska, delajo na tem, da izbruhne vojna, in meni, dn smatrajo se kapitalistične države sovjstsko Unijo za svojega skupnega sovražnika, katerega |0 treba uui- Zakom ^ i"iti. Prav tako pa jc ludi Zveza narodov, ki se skriva pod geslom pacifizma, samo poslušno orožje imperialističnih velesil, ki uganja Ducifizem samo z besedami, v resnici pa propagira imperializem. Temu nasproti zagotavlja manifest, da je edina država, ki vodi »isteinaličao mirovno politiko sovjetska Unija: reloči imperializem ne eksistira! Po lej goroslasni trd>tvi, ki jo na celi črti demantira prediranje Rusije v Aziji, označuje kongres kot edino obrambo zoper vojno nevarnosi enotno fronlo delavstva, k> mora z vsemi silami in z vsemi sredstvi nastopati proti oborožitvam in priplavam na vojno kakor tudi proti vsem oblastem, ki sedaj vladajo, istotako pa proti fašizmu in imperialistični policijski armadi, ki vodi k imperialističnim vojnam in k državljanski vojni. Maniiest koma z apeli m na delavce, krnele in intelektualce iz vseli dc*e'u, nn vse izkoriščene in tlačanc, da se temu boju pridružijo. Ton lega manifesta je zbudil volik odpor med jnimi intelektualci, ki se nikakor ne strinjajo ne z idejami ne t metodami III. internacionale in ki opravičeno poudarjajo, da je učinkovita in oakri-tos-čna akcija proti vo;ni nevarnosti nemogoč", nl.o ne sloni r.a solidarnosti vseh miroljubnih ljudi brez razlike r.!rank, dofiin komunistični način borbe proti vo;ni samo Se bolj neti bojevite sira-| sli in vede najboli direktno lako do državljanske voiske, kakor do vojne med državami. oli premoženja • •• Slovesnost kronanja na Brezjah pred 25 leti Biliruid. 31. avg. 1. Iz Bukare-te poročajo, da je nova vlada danes predložila parlamentu besedilo novega zakenskegn predle ; o > ltroli premoženja. Ta zakonski predlog je povzročil \ nekaterih krogih precejšnjo zmešnjave, ker bo omogočil nekatere neljuba odkritja o obogatitvi visokih državnih uiadnikov in raznih političnih funkcionarjev. Javno mnenje, ki je zvedelo zn način, kako so nekateri politiki prišli do velikanskega premoženja na iiiiun države in nn račun ljudstva samega, je na vsik način zalit'valu ln zakon, ki mu bo služil •a i-rcdjc. da si priboii vsaj moralno zadoščenje, 'fod'i v praksi zgle la, da tudi ta zakon ue bo delal čudežev v Romuniji. Prvič ta zakon ne bo Zalos! po ra'nerj? kardinala van Ressums« Milan. 31. avg. tg. Nenadna smrt kardinala vun Russunitt je pr zrr.či.u veliko žulost papeža iil .splošno žalovanje v Vatikanu. Vatikanski sodnik Rine je takoj za:1 'čutil vse kardinalov® sabe v misijonski palači. Zadnja volil pokojnega cerkvenega Kneza še ni 7.n::>ia. Donu—va se, da ga bodo pokopali v domovini. Pokojni kardinal, ki je dosegel staresi 78 let. je (iajpgei kardlnalsko čast 'iT. novembra °%U. Njegova sinit pomeni posebno težko izgubo za katoliške misijone, katerim je bil vrhovni vodi-'"'Irij. uresničujoč veliko misijonske načrte pupež' ""'■Benedikta XV. In Plja XI. Velike zasluge si je pridobil kot ustvHPlelj in vzgojitelj domačega klera, s katerim si) najrazličnejši' narode vzgojevali domači duhovni. Največjo skrb pa je posvečal pokojni kardinal kot prefekl kongregr.ei.ie D« propaganda F: le verski propagandi v reformiranih pokrajinah severne Evrope." kamor je večkrat potoval nn dolge vjzitactje. Pravkar se je vrnil od prvega cvharislič-nega kongresa iz Danake in se ie hotel odpočili v \Vittenu, ko ga ie na novo napadla sladkorna bolezen, kateri ie končno podlegel. Ravnatelji v Slove ni*? llelgrnd, "I. avgustu. I. Zn ravnatelja na nii','kcm učiteljišču v Ljubljani je postavljen dr. Ivan Dolar, dosedaj profesor n.i roulni £ini-na/iji v Kranju, za invnaielja nu II. realni fiim-na.:iji v Ljubljani je imenovan Rado Pavlič, proiesor ua isti giimm/.iji, m ravnatelja nu realni gimnaziji v Kranju jo postu \ Ijen Naiule Marci I. profesor mi učiteljišču v Ljubljani, za ravnatelja na realni gimnaziji v Mamioru jo j::,stavljen I'r ine Mrnvljnk. profesor na realni irininp.ziji \ ("olju. >"i ravnatelju nn realni gimnaziji v Celju jo postavljen dr. Murko Heric, dosedaj profesor nn realni gimiiu/iji v Muriboru, za ravnatelju na realni gimnaziji v Novem m-.-Iu je imenovan L u dvig V ugaja. ra\-liatelj na realni gimnaziji v Murski Sapo ti. Kmi$re s s lov. haf. akad. mladine Zagreb. . avg. ž. Orl 2. do 5. septembra bo v Zagrebu kongres katoliške akademske mladine. Jutri pride v Zagreb poljska skupina iz Rodzenjie. Na postaji bodo Poljake pričakovali člani kongresnega pripravljalnega odbora. Kongres bo pričel 7. ■jodom v petek 2. 'septembra, udeleženci pa bodo obiskali tu li zagrebški sejem. Po prijavah iz raznih krajev so leč, bo kongres lepo uspel. Kongres medne veslaške zveze Belgrad, 31. avg. A A. Snoči so prispeli v Belgrad icaacoski. španski in danski veslači, da se udeleže tekem za evropsko veslaško prvenstvo. Tekmovalci so zdaj polneštcvllno zbrani v Belgradu. Dnnnšnji in jutrišnji dan bodo posvellli zadnji treningom pred tekmami. Kongres mednarodne veslaške zveze se bo otvoril danes dopoldne v dvorani Invalid, doma. Na dnevnem redu kongresa jc izvolitev novega predsedstva in komisarjev za veslaške tekme, ki bodo 3. in ■!. Septembra v Belgradu. V Belgrad jo prispel takisto predsednik mednarodne veslaške zveze Ricco Fioronl. Na poslaji so ga pozdravili pomočnik zunanjega ministra Bakolič in člani jugoslovanske veslaške zveze. jBtsnerta vest Belgrad, 31. avg. AA. Z odlokom ministrskega »vela jo dovoljeno Kcprivniškl banki-; v Koprivnici in Zanatskl banki« v Dolnjem Varešu, da se Ishko posluilta S 5 zakona o zaščiti kmetov. Naš turislovshi promet Dubrovnik. 31. avg. ž .Dne 3. septembra pri-pluje iz Newyorka v Dubrovnik ladja »Satumia Irska osfa pchcinli London, 31. .'iv^-. AA. Nadaljnja pogajanja z Irsko se bodo vršila šele. ko bo dubliaska vlada določila dan novega sestanka o vprašanju agrarnih anuitet.. Uradni krogi so mnenja, naj bi Artgnjh v tem primeru ukinila nadaljnje pobiranje posebnih cc.rin uvoz iz Irske. Zaseden e $rr>nc. parlamenta Pnrir.. 31. uvg. tg. >Petit Journnb pravi, dn bo pQ izjavi predsednika finančnega odbora Matvya parlament sklican k tridnevnemu zasedanju dna* Iti. septembra, da bo sklepal o konvertiranju visoke-obreslnih francoskih rent in državnih obligacij, ker je enaka odredba imela v Angliji dober uspeh. Zopet velik brah v Am- r'ki Ncvjnrk. 31. av;;. AA. Največja ameriška tvr !- ka za prodajo tobaka, .United cigar slores compa-ny , je zašla v finančne neprilike. Finančni krogi sodijo, d ti znaša primanjkljaj tvr Ike nad sto milijonov dolarjev. Stavka na Pof*$h?m Varšava. 31, avg. Ig. V poljskem pelrplejskem revirju so se razbila pogajanja za poravnavo sporov med delavci in lastniki in je danes izbruhnila .splošna davka. Varnostne oblasti so odredile vse potrebno, dn bndo ohranile red in mir. Nov sorinc Dunaj. 31. avg. A A. Včeraj so ie na svečan način v t šil krst sina nadvojvode Aniona Habsburškega in romunske princese lieane. Za botra je bil kralj Alfonz XIII., ki je detetu izbral ime Šiefan. € s4o po s^ens^o Madrid, 31. avgusta. AA. V Almadru so se med predstavo sprti bikoborci in prireditelji. To priliko so biki porabili, da so pri stranskem izhodu izginili v mestece, kjer so povzročili strahovito paniko. Redarstvo je moralo hlke postreliii. Razjarjeno občinstvo jc pobite bike dos'ovno raire-zalo na komade in se lako oškodovalo za vstopnino, ki jo je plačalo za prirsdilev. Mednarodni A&n s~*ts Rim, 31. uvg. AA. Agencija Štefani sporoča iz Benetk naslednje rezultate, dosežene na mednarodnem tenis-turnirju: na tekmi za Volpijevo nagrado sla Jugoslovana Šefer in Kukuljevič premagala Avstrijca Arlensa in Hinzla s 5 : 5, 7 : 5, 6 : 1, 6 : 3; na tekmi za pokal pijemontskih princev jo v singlii premagal Italijan Rado Jugoslovana Kukuljevič;i e O : 2, -I : G, O : 1, Neinec von Kraiu pa je premagal Šefra s f> : 3 in (i : 4. Ponarejevalec čekov Wetnberger Zagreb, 31. avgusta, ž. Oblasti so v Opatiji prijele sleparja s čeki Branka \VeinberLe Boga hvali, da ima; zdrave ude < 3. Tik pred kronanjem, dne 19. avgusta Je ozdravela *Natali!a Strajnar iz Št. Rupcrla na Dolenjskem. Po izpovedi njene matere jo jc lomil krč; zvijal ji je noge, krivil usta itd. Toda od povzdigovanja istega rine ie bila popolnoma zdrava. Prav tedaj, da sc jc tako milostna podoba kronala. — Uverjen o vrednosti kronalicga odlikovanja je ljubljanski knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič 16. marca 1907 sveto slolico prosil, tla bi ie smela blažena Devica »Marija Pomagaj slovesno kronali. Stvar se je v Rimu pričakovano ugodno rešila. Po preteku 3 meuccev je došlo od sv. Očeta pismo (breve), v katerem je pooblastil ljubljanskega nadpastirja, da v njegovem imenu krona Vrcblr./eno Gospo na Brezjah. Slovesnost sc je dnWiln r? angelsko nedeljo, dne 1.. septembra. Za lo slovesnost so se vršile velike priprave. Osem kizncnk iz Begunj je skozi celi teden pred kronanjem pleilo vence ii zelenja. Poslednja dva dni so jim pomagala domača in sosednja dekleta. Možnki so vozili mlaje; bilo jih je 150. Iz stolpnih lin je viselo osem po 10 metrov dolgih zastav. Pred velikimi vrati in ob vhodih na cerkveni prostor si bili postavljeni mogočni slavoloki z napisi in okraski. Ličen je bil šotor, prostor za kronanje; načrt zanj ie napravil 1. Vurnik iz KadoVljicc. Tudi ccrkvona notranjščina je bila vsa v vencih. Posebno lepo je bila okinčana kapelica Matere božje. Nad vse prijetno pa jc učinkovala ravnokar v ccr!;cv napeljana acetilenska luč. T&ko sta bila cerkev in predvo.je dostojno ozaljšana. Približa! sc ie slsdnjič »'.ovcini dan kronanja samega. Rorr.a'- za romarjem jc že prihajal. Kaipr!: med prvimi je bi! poosebljena ljubezen do presvete Device, knezoSkof dr. Anton Bonaven-tura. Okoli devsle ure v soboto je naznanjalo streljanje in potrkovanje knezoškofov prihod. Slovesno ga ie sprejela satr.osUnska družina. Ob dveh popoldne se jc začelo spovedovanje. Najlepši zgled vsem je bil presvetli knezoškof sam. Veliko duhovnikov je islotnko nridno spo-vedovaio, mrogi celo noč. Dasiravr.o je bilo okoli L'0 spove deževnih in kar 26 vročih dni. V začelku avgust«, 3. in 4., so se šo vrstili močni nalivi, nato pa je pritisnila silna vročina, ki se je stopnjevala od dne do dne in je 17. avgusta dosegla svoj vrhuncc, ko je termometer v Ljubljani zabeležil 33" C in drugod celo do So" C. Pred dobrim tednom. 2&r'i. m., je nastal zmeren vremenski preobrat, posbr'i> je hladnejše in je začelo pohlevno deževati. Dež, ki jo padel v mali množini, ni mnogo koristi) poljem, travnikom ler raznim kulturam. Po dveii hladnejših dnevih je nastopila II. vročinska perioda. Temperatura se je prav tako od dne do dne stopnjevala in je prevčerajšnjim bila najvišja. V avgustu pa so se vrstile po Štajerskem in drugod silne, katastrofalne nevihte, ki so pokončale vinograde. polja in sadovnjake. Včeraj se je na severozapadu v smeri pro'.1 Polhovgrajskim Dolomitom nebo mahoma stemnilo. Pojavili so se prvi znaki nagle spremembe vremena. Zvečer so se pojavljali na horicontu križajoči se bliski. Nocoj ob 2.10 pa je začelo deževati. Bil jo 40 minul trajajoč močnejši naliv, nakar je začelo lahno rositi, toda pozneje se je znova pojavil nov naliv, ki je trajal nekaj minut čez 7. Padlo je ta čas 10 mm dežja. Dež je blagodejno vplival na vrtove in okoličanske njive, dobrodošel pa je bil ludi močno razsušeni zemlji v okolici, kjer se je pojavila že suša, kvarna poznim jesenskim pridelkom. Dež je ime! smer od severozahoda proti jugovzhodu in jo objel le ozek pas zemlje, zlasti Gorenjsko in Ljubljansko polje dalje proti Hrvatski. Brez dežja so ostali na severu okoli Maribora in Prekmurjn, kakor tudi nu Dolenjskem. Okoli 7.30 ie prenehalo deževali in je nastopilo sicer hladneje, a solnčno vreme. Popoldne ob 14. pa 6e je znova močno stemnilo. Zavel je tudi silen piš. Začelo je sicer pohlevno, toda — upajmo — vztrajno deževali. Ta dež pa bo baje trajnejši in je. upali, da bo primerno n&močil po vročini osušena nolja. Popoldne ee je deževni pas razširil na vso Slovenijo. Huda suša. ki je po mnogih krajih Slovenije trajala po več tednov in celo poldrugi mesec, je napravila izredno mnogo škode, ki gre v milijone. Ne samo nevihte, tudi suša je našemu marljivemu kmelu prekrižala vso račune za prihodnjost. Najhujše so udarjeni kraji v Prekmurju, kjer je zemlja vsled suše popolnoma razpokala in je bilo pomanjkanje vode po vaseh. Lepe Slovenske gorice, ptujski in ljutomerski okraj so doživljali hudo krizo, , kajll po vinogradih je vladala otožna pušča. Močno je bila prizadeta po suši Dolenjska, osoblto Suha in Bela krajina.. Notranjska in Kras pa sta bila spremenjena v pravo puščavo. Tu je nastopilo silno pomanjkanje vode in so se mnogi kraški potoki popolnoma posušili. Mnoge vas! so morale hoditi uro daleč in še več po pitno vedo, ki so jo vozil! v sodili domov. Živina je zelo trpela. Po krajih, kjer : je vladala suša, so bili kmetu uničeni vsi poljski pridelki, lako krompir, fižol, koruza. Otnve ponekod ni bilo niti za mal voziček, kajti suša je dobesedno travnike požgala. Z današnjim dnem lahko računamo, da je konec prave poletne vročine. Premeščena Belgrad, 5t. avgusta. I. Premeščeni so: nu pošto v Dev. Marija v Polju Ivan Kosov inc. dosedaj pri ijošti v Ljubljani I. na pošto ua Bled I lludalcs Anka. dosedaj nuioipuluntku na pošti Ljubljana I. — V resoru ravnateljstva državnih železnic: Zupan Viljem, oficlal v Zalogu k prometnemu oddelku pri ravnateljstvu v Ljubljani, Župančič Ladislav, prometnik v Zidanem mostu nn iKistajo Zalog, šval Franc, postnjenačol-uik v Stični na postajo v Novo mesto, Knafelj Vultcr, oficiul v Ljubljani dol, kol. n.i postajo v Ljubljano gl. kol. Dunajska vremenska napoved: Od časa do časa bo bolj oblačno, morda bo tudi rahlo padal do/, (»osobiio v severnih Alpah, morda tudi u« jugu in vzltodu. Temperatura »e nc bo mnogo uprcuicnilu. Predzgodovinska naselbina na Vačah odkrita Arheološko spoznavanje in ugotavljanje zgodovine človeštva temelji \ glavnem na dveh neposrednih virih spoznanja in to sta odkritje človeškega zemskega bivališča in odkritje njegovega groba. Ako v zelo grobih črtah zajamemo razvoj znanstvenega spoznavanja, ki nam ga nudi delo s krampom in lopato, tedaj lahko rečemo, da je do 10, stoletja prevladovalo raziskavanje drugega vira, to je izkopavanje groba in dragocenosti, ki jih grob navadno hrani. Le v zelo redkih primerih je tedaj znanstveno zanimanje uadvladovalo ono neutnrjočo človeško težnjo, ki se ob preiskovanju zemeljskih plasti, nasičenih z ostanki mi- t nulih dob, kaj rada pojavi in ki je kaj mnogokrat j služila kot povod kesneje povsem resno izvedenih raziskav, namreč težnjo, najti skriti zaklad. Na j ta način je prišel do izkopavanja Schliemaun. ki i je vendar iskal zaklad Priamov in čigar delo je | potem W. Dfirpfeld nadaljeval \ stilu nijpreclz- | nejšega izkopavanja. In večinoma na ta način se i je nabralo gradivo, ki ga brani iz naše davnine i recimo ljubljanski, a tudi ta in oni muzej v tujini, j le da se pri našem raziskovanju niso uporabljale | one previdne metode velikih arheoloških odkritij. ; Proti začetku '20. stol. je pa arheološka veda, in | to zlasti pred zgodovina prešla od raziskavanja clo- ; veškega groba k raziskavanju njegovega zemskega j bivališča, njegovih hiš. vasi in mest, pri čemer j imajo glavno zaslugo nemški arheološki strokovnjaki in reči je treba, da se je historična slika s tem bistveno spremenila. Izmed domačih imen nam je na tem področju omeniti W. Schmida, profesorja v Gradcu, ki je v preteklih dneh odkril prve sledove slare ilirske naselbine nad Vačami pri Litiji, odkoder smo doslej poznali le grobovr in njih inventar, ter s tem napravil za predzgodo-vino kranjskega ozemlja pomemben korak dalje, ono, kar sem še pred letom dni zapisal o ostalini kranjske hallstattske in la-tcnske kulture (gl. Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja, str. 37). s tem hvala Bogu ue drži več in sledeča lela bodo v to gotovo prinesla še več luči. V dneh od 21. do 27. avgusta t. 1. je prof. Srhmid na grebenski terasi vzhodno o«) Sleiuškega nad Vačami, na kraju, kjer so že od nekdaj domnevali vaško naselbino, odkril ostanke funda-nientov treh hiš iz hallstattske dobe. nadalje š dobro ohranjen obrambni napis in pod njiui sledove čelrte, starejše hiše. Hiše stoje precej vsaksebi, posebno je oddaljena hiša L ki leži za-nadno na južnem pobočju grebena na zemljišču, ki nosi lokalni naziv Na drugi kroni«. lliši II h: III ležita od nje vzhodno in sicer tia proti severu odprtem temenu grebena, imenovanem -Nn tretji kroni-. Tu se ic tudi nahajal obrambni nasip. Za izkopavanja prof. M". Schmida sla pokazala veliko zanimanje posestnika ondotnih zemljišč, gg. Ferdinand Poljanec in Franc Garantini. zelo pa }3 zavzel za slvar tudi g. Anton Zamik na Vačah. Najbolje so bili ohranjeni sledovi hiše I, ki je pokazala skoro kvadratičen talni načrt (izk. 24. 8.). V sredi hišnega prostora je bilo v skalo vdolbeno zelo dobro ohranjeno okroglo ognjišče. Stene hiše so bile nekoč sestavljene iz debel. o»etanih z glino, našlo se je vse polno glinastega ometa z vliski debel. Hiša je pogorela. Razen tega je našel v njej prof. Schmid mnogo črepinj zelo grobe domače keramike, ostanek brusilnega kam- ! na in železen nož. Vse to se je nahajalo komaj 1 25—30 cm pod površjem. • Hiša II (izkopana 25. in 26 avg.) je bila po sledovih sodeč najmanjša. Tudi Iu >e bilo še dobro vidno ognjišče, ki pa je imelo bolj ovalno obliko. Pred hišo na južni strani se je nahajal pepelujak. tu je prišlo ua dan ludi nekaj živalskega zobovja in kosti. Ognjišče je vsebovalo mnogo pepela, sicer pa je vseuaokrog ležalo dosti zgorelega ilovnatega ometu iu črepinj keramike. Ta hiša jc stala ob nasipu, ki ga je dal prof. Schmid presekali z jarkom ob hiši. a tudi na nekaterih krajih severnega pobočja. Koliko je bil nasip visok, se ne ve. njegova današnja višina na vrhu hriba znaša 2.10 m njegova povprečna širina 2 m. pokazalo se je pa. da je bilo ludi samo severno pobočje okrog 11 m daleč v dolino pokrito s kam-uitim plaščem, torej z nekakšno glasijo škarpo izrazito obrambnega značaja, a seveda manjše debeline nego na vrbu oh hiši. Izkopavanja dne 26. avg. v globini jarka pri hiši 11 so potem posvetila deloma tudi v zgodovino zidu. V jarku je prišlo namreč na dan več predmetov, lako ua pr. zelo lep bronast obesek z motivom vtolčeuih kro gov in točk ua obodnih pločirab, fragment uteži zu statve, kamen za mletje žila. črepinje stnre keramike, zobovje živali oglje, pepel iu sežgan omet. Nobenega dvoma ni. da izvira ta inventar od ueke starejše hiše na dotičnem mestu iz dobe. preden je bil postavljen utrdbeni nasip. Gotovo zaradi ueke katastrofe so potem čelo hriba utrdili t zidom in iz te mlajše perijode je nedvomno tudi zgoraj opisana biša II. Prof. Schmid datira starejšo hišo II v stopnjo Arnoaldi, (okrog lela 750—530), mlajšo hišo H pa v stopnjo jeitosa ,okrog leta 550-400) italske hallstattske kulture. Po ob.-egu največja je bila v dneh 24. in 35. avg. izkopana, najvzhodneje ležeča hiš« 111. okrog S m dolga. s četverooglatim 1.40 ni dolgim. 0.60 m širokim ognjiščem v hišnem prostoru. Fun-dnmcnti »tru so bili ponekod razrušeni, a vzdolž sten se je nahajalo izredno mnogo sežganega ilovnatega ometa z dobro vidnimi viti debel, katerih debelino bi bilo tu in tam celo mogoče izračuuuti. Pred hišo ob .severovzhodnem oglu je stala ko-vačnica. okrogle oblik'', v temelju okrog 1.60 široke. \ njej se ' nahajala velika množina žlindre in železa, ludi se je tu našel slabo izdelan obroček iz brona. V severozahodnem kotu hiše je ležalo mnogo keramičnih črepinj in cu vijček za prejo. Med sicer popolnoma ueukrašeno lončevino, ki predstavlja precej grobo robo za domačo potrebo se je nahajal samo en fragment rame neke posode, ki je bila svitknsto izdelana. Tudi ta hiša je kakor obe ostali pogorela. Izkopavanja ua Vačah pomenijo v uvodoma očrtanem smislu za arheologijo hallstattske kulture na Kranjskem metodično novost iu mimo tega so pa posebno važna tudi za zgodovino .-vaške kulture same. Zaenkrat res da še uiso prinesla ni-kakih posebnih kronoloških oporišč in po vsej uaravi taka odkritja vso obilico in težo vprašanj šele spravljajo na dan. Ali ko se bodo raziskovanja ua Vačah nadaljevala, se bo doslej abstraktna slika glavnega najdišča liallstattskih form na Kranjskem nc samo metodično popravila in spo-polnila. nego tudi zelo približala oni konkretnosti predstave, ki jo historično spoznanje zahteva. In pri tem skoro ne moremo več govoriti o slučaju, ako je tudi Ih korak dalje napravil stari mojster arheologije našega ozemlja, prof. \V. Schmid. R. Ložar. Šolska palača v Škofji Loki «11 n ii »s np'1111 ■'■tvnnni škof ja Loku. >0. avg. Pred petimi leti je naše mestece .praznovalo na dvorišču šol. poslopja 300-lctuico obstoja šolske zgradbe v Škofji Loki na St. Jakoba trgu poleg farne cerkve, Lani jc preteklo "00 let. odkar se jc pričel sploh prvi pouk v škofji Loki, ki jo 1. I22S postala ;mesto. In pred 2 letoma jr Slovenec prvič poročal o gibanjih za zgradbo novega šolskega poslopja. Danes pa žc stojimo pred dnevom, ko bodo slovesno odprli novo stavbo. Impozantna je, lahko tečemo: najlepše poslopje osnovnih in meščanskih šol v Sloveniji in zavzema prostor 1638 m". Saj pa stroški zanjo tudi segajo nad 4 in no! milijona dinarjev! To je prav' jasen govor! Res je pn tudi, dn dosedanji šolski prostori v Klobovsovi ulici niso bili več primerni. I.rta 1928-29 je občinski odbor izvolil krajni šolski odbor, ki je po smernicah občine začel s pripravami za novo šolsko poslopje. Prav takrat jr bilo, ko jc dr. Marko Natlačen kot predsednik oblastnega odbora dovolil prvi znesek za šolo: 30.000 Din in da! inž. Hermanu Huste napraviti načrt, ki ga jc plačal zopet oblastni rvdbor. Po tem načrtu jr začel stavbni mojster g. Emil Tomažič iz Ljubljane graditi poslopje. Jc pn bilo potem šc roinoeo potov in truda, preden je bilo poslopje pori streho. Prostor je izbral odbor na Kufrovem in šolskem vrtu ob pokopališki poti. ki jo jc sedaj znatno razširil. Isto jc storil s cesto, ki vodi v Staro Loko. Pred šolo bo vrt, dvorišče, velik prostor, prikladen za zborovanja večjega obsega. šola sama. kakor morete spoznati s slike, je skoro pnlača. Pročelje z balkonom gleda proti inc-stu, zadaj pa je telovadnica. Portal jc mogočen in tc vodi v obširno avlo. iz katere moreš iti nn desno v sobe osnovne šole. nu levo v meščansko. Po vseh sobah |>o tleh jr pai*krt. V učilnicah mize in stoli — kiopi so izginile. Zelo krasna je konferenčna soba, risalnica in in- belejše I R 14-32 in preprosto kakor A~ B~ C <7 RAZTOPI Radion v mrzli vodi SKUHAJ v raztopini perilo 20-30 minut SZPIRAJ perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi Koliko pojedo Ljubljančani še drugi prostori. V podzemlju pu sem videl kotle in armature — zo eoutralno kurjavo, prostore zo drva in premog itd. Skratka: nio-derna stavba, ki je inorda tu pn tam žc kar razkošna! Vendar upamo, da sr bo mesto sčasoma bolj m/vilo. Danes je 4 iu pol milijona Din res hudo breme, pa šr prav občutno breme za tri občine, a upamo, da bo bodoči rod, ki bo v škofji Loki morda bolj industrijsko podjeten, hvaležen naši dobi, ki je kljub denarni stiski tako požrtvovalno poskrbela za tako šolo. Naše mesto bi potrebovalo šc primerno uradno poslopje za ekspozituro okrajnega glavarstva. pošto, orožni.ško postajo in šr mnogo-kaj. Ali jc to kaj blizu uresničenju? Tujska sezona na Bledu Ljubljana, 30. avgusta. Ko smo pred dnevi poročali o letošnji tujski sezoni na Bledu, smo izrečno navajali, da številke veljajo le za ras od 1. januarja do 31. julija, da pa kaže v avgustu, ko imamo lako lepo vreme, mnogo boljše, lako da številčno letošnja sezona ne l>o mnogo zaostala za lansko. Zdraviliška uprava na Bledu nam je dala na razpolago številke do zadnjih dni o tujski sezoni na Bledu. Letos je do 27. avgusta obiskalo Rled 13.388 tujcev, nočnin pa je bilo 135.356. l.ani pa jc bilo do 27. avgusta na Bledu 13.760 tujcev, torej letos v istem času samo 872 tujcev manj. kar je zelo ugodno, l.ani je do konca lela obiskalo Bled 15.833 tujcev, ki so plačali skupno 178.362 nočnin. Ker se že dosedanji obisk zelo naglo bliža lanskemu, jr upali, da bosln tudi letos doseženi li dve Številki. Gospodarska kriza in neugodni časi lorej Bledu vendar le niso preveč škodovali, kar jr znak. da ima to naše najimenitnejše letovišče dobro utrjen sloves. Upati je, da jr mesec avgust tudi v drugih slovenskih letoviščih (»pravil kolikor toliko neugoden obisk do konca meseca julija. Ljubljana, 31. avgusta. Skoraj vsak dau gledamo Ljubljančani naš obilno založeni trg, kjer je gospodinjam in drugim kupcem na razpolago vse, kar poželi človeško srce za kuhinjo. Marskido se pri tem spomni štirih strašnih iet v Ljubljani, ko med vojno dostikrat ni bilo dobiti za drag denar niti solate, kaj šele kaj teč-nejšega. Res je, da živimo ludi sedaj v stihih letih, auipak brane nc manjka, pač pa denarja. Kljub pomanjkanju denarja pa je Ljubljana letos prav dobro jedla in mnogo. Res. du gladujejo tudi danda-ucs mnogi in konsum bi bil gotovo še večji, ko ne bi bilo brezposelnosti. Vendar pa je večina prebivalstva še loliko pri zaslužku, da si more kupiti vsaj dovolj živil. Živila pa so letos izredno poceni, ker jih zaradi gospodarske stiske mora dajati kmet napol zastonj. Natančno kontrolo (izvzeta so seveda vtihotap-ljena živila, ki jih pa ui toliko), koliko Ljubljana poje, pa ima mestni dohodarstveni urad. Ta urad pobira užitnino skoraj na vse. kar človek potrebuje za življenje. Tako pride vse na dan, kaj sne ljubljanski želodec. 70% hrane Ljubljančanov pa so: jajca, perutnina, sadje. med. mleko. sir. krompir. zelje, repa. razni poljski pridelki, povrtnina in ribe. Dohodarstveni urad nam je dal na razpolago številke o konsumu Ljubljane v prvi polovici le-lošnjega leta. Tako izvemo, da je Ljubljana v prvih šestih mesecih porabila 2,808.006 jajc. Pri (iO.OOti prebivalcih bi to pomenilo, da jc vsak Ljubljančan pojedel 48 jajc. in sicer v vseh mogočih oblikah, sveža, trdo ali mehko kuhana, v omeletali, posebno mnogo pa v močnatih jedeh in sladkarijah. Ljubljana je tudi veliko pokopališče za piščance in kokoši. Nič manj. kakor 32.921 so jih snedli Ljubljančani. To bi sc reklo ua vsakega človeka nekaj več kakor po! piščanca ali kokoši. Tisti, ki imajo več pod palcem, se seveda smehljajo, češ, po! piščanca na pol leta! Če so jih ti več, so jih pa drugi manj. Puranov, gosi, rac. in druge velike, perutnine pa so Ljubljančani pospravili. 3170. Komaj vsak dvajseti Ljubljančan si je mogel privoščiti v šestih mesecih po en tak priboljšek. Izsekavanje agrarnih gozdov Ljubljana, I. septembra. L ozirom na naše poročilo z dne 27. 7. tO^J pod istim naslovom rade volje ugotavljamo sledeče: Upravn gozd. kompleksov kneza Windisch-priit/a Gottlieba v Slatini ni nikdar čezmerno izsekavala gozdov, temveč jr izsekavala Ir v okviru in v izmeri po banski upravi določenih in odobrenih sečnih predlogov ter nili teh ni v ecloti izkoristila. Tako n. pr. je odobrenih za sečnjo v letu 1932 679t m3 lesu. |vi je iz-črpanih do I. avgusta (932 Ir m3 lilodov in 113 m5 drv. Iz jelovega gozda na Preski je mogla uprava po odobritvi izseknti 400 ni3, pa jr izsrkala le 162 m3. O izsrku v izmeri 1000 m3 sploh ni govora. Zato tudi nihče ni inogrl kupiti v citiranem poročilu navedenih 1000 nr'. Uprava nikdar nr prodaja lesa za v.sako črno, ampak le kadar doseže na lesnem trgu vladajoče ali višje cene. -ker jr lrs boljše kvalitete. I rudno se jr ugotovilo, da jr gozdna uprava Slal nu vodena po najmodernejših gozdno gospodarskih načelih. Zlasti jc to ugotovila komisija kr. banske uprave dne 4. in 3. avgusta 1932. ki jr tudi našla, da v citirani notici omenjeni očitki nimajo nikaikc stvarne podlage. K nr/ \\ indisc lignit/ Gottlirb jr radi citirano notice vložil tožbo proti Slovencu«. Zahvaljujemo se mu. da jr po .[»ojusiiilii zadeve odstopil od tož.br iti obžalujemo, da so se v citirano poročilo vrinile navedene netočnosti. Dva požara v Boh. Bistrici Boli. Bistrica. 29, avg. ^ noči 'hI nedelje ua ponedrljek jr, pogorela la/arjrva liisn iz Bistrice. Pred 14 dnevi pa Inv rrtova. Ogenj jr bil obakrat podtaknjen. I j udje so prestrašeni. V času krize in pomanjkanja ph šc jiožari. Zanimivi bodo konec leta podatki o skupnem konsumu sadja v Ljubljani, ker imamo letos obilno sadno lelino. V prvi polovici leta seveda ni bilo takega konsuma. Domačega svežega sadja, v glavnem črešenj. >o pojedli Ljubljančani do konca junija 351.482 kg. kar se pravi nekaj manj kakor 6 kg na vsakega prebivalca. Limon in rožičev so Ljubljančani za v žili 158.074 kg ali 2 in pol kg na prebivalca. V glavnem so upoštevane v tej številki seveda limone. Iz Italije in iz Dalmacije je Ljubljana uvozila 101.525 kg pomaranč in domačega južnega sadja. To se pravi skoraj 3 kg na prebivalca. Iz inozemstva pa je prišlo 52.805 kg svežega sadja, v glavnem črešenj in marelic. Tega sadja je prišlo na prebivalca skoraj eu kilogram. Rib Ljubljana še premalo je. V prvi polovici iela je izginilo v ljubljanskih želodcih 22.925 kg svežih in 3896 kg suhih rib in polenovk. Povprečno niso Ljubljančani snedli nili pol kilograma rib na glavo — prav za prav na želodec. V primeri z drugimi mesti, ki so v bližini morja in rib bogatih sladkih voda, je lo bore malo. V Ljubljani je 35 umnih čebelarjev, ki vozijo svoje čebele tudi na pašo izven Ljubljane. Ti na svoj med ne plačujejo nobene užitnino. Podeželskega tnedu pa je Ljubljana zaužila 7151 kg. Ogromna je reka mleka, ki ga je Ljubljana |>o-pila in zaužila v prvi polovici lela. Popila ga je 3,396.362 litrov. To se pravi, da je vsak Ljubljančan popil 56 in pol litra mleka. Vendar je to še mnogo premalo, ker ne pride na prebivalca niti tretjina litra mleka na dan. Konsum mleka se da torej še dvigniti. Povprečno pride v Ljubljano kakšnih 18.000 litrov mleka dnevno. Krompirja, zelja in repe je Ljubljana pojedla v prvih šestih mesecih 1,022.470 kg ali približno 18 kg na prebivalca. Povrlnine in drugih poljskih pridelkov pa je Ljubljana pojedla 177.514 kg ali skoraj 3 kg na prebivalca. Moramo računati, da 150 do 200 tisoč dinarjev Toliko Ljubljana plača za živila deželi, južnim pokrajinam in končno inozemstvu. Letno bi to pomenilo 50 do 70 milijonov dinarjev. Nemški dijaki zapuščajo Slovenijo Ljubljana, 31. avg. Na Wcstfalsko sc odpeljejo jutri t. j. 1. septembra ob 8.30 pod vodstvom g. svetnika Tcnsundra. oni nemški dijaki, ki so preživeli nirser dni mod svojimi rojaki v okolici Novega Sada. Ti dijaki so s svojim vzornim nastopom na Brezjah vzbudili pozornost nase, obenem pa si priborili srca takratnih romarjev nn Brezjah. Vsem jr šr v živem spominu krasen sprejem nn Brezjah. Takrat so napravili iz Brezij iudi iz.lrt 110 Bled in nn otok ter niso mogli preliva lit i lopote naše. gorenjske Švice. Ogledali eso si našo belo Ljubljano, sr divili lepemu razgledu / ljubljanskega gradu in občudovali lepoto slik v stolni cerkvi. Polni polivale so bili tudi nad lepo urejenimi ulicami od št. Jaikob-ske cerkve do Kongresnega trga. Aleksandrove ccstr in prijetni tivolski aveniji. Skoro 4 tedne so prebili v Podonavju, njihovi spremljevalci so obiskali tudi Belgrad in napravili nekaj izletov |x> naši državi. Dnncs pn sr zopet poslovijo od Slovenije, od njenih belili cerkva, ki venčarjo naše gore in griče, kar jc tako karakteristično ravno za našo domovino. Prijatelji in znanci naših VVrst-fnlcev se bodo gotovo v četrtek ob 8 zjutraj poslovili od njih na gl. kolodvoru ler izročili pozdrave onim tisočerim delavcem, ki žive v daljni Wrstfoliji. Izletnikom želimo srečno pot in na zopetno svidenje prihodnje Irfo. izda Ljubljana dnevno za hrano prebivalstva. Vojnik V nedeljo 28. t. m. se je odpeljala koloniji 85 revnih otrok iz Vojnika domov v Belgrad. Otroci so bili tulca,i nad 4 tedne. Odpeljali so so na dveh i avtobusih, katere je na razpolago dala celjski mestna občina. Jako ganljivo je bilo njih slovo ■ od Vojničanov. — Zegnanjo se je vršilo v nedeljo j 38. t. m. pri tukajšm župni cerkvi patrona sv. Jer-I neja. Ljubljana Ljubijdnski proračun sestavljajo Ljubljana, 31. avg. /e mesec ogroženo. Župan zahteva, tla izdatki nikakor tie smejo prekoračiti kreditov, odobrenih /a leto t')32. I i krediti so okrajna meja navzgor. I roba pa jc predlagane kredite /ui/uti v vseh primerili. kjer ta dovoljujejo interesi občine ali občinske službe. Izključene so vse nove investicije i/ rednih ali izrednih kreditov. Izklju. eno je tudi sistemi/iranje novih iislu/benskili mest. Sistemizirunu pruzuu mesta se bodo v primeri ncodložl jiv ili [Hitreb izpopolnila / manjšimi pragmatičnimi ali pogodbenimi močmi. Materialni izdatki .-e morajo določiti samo v mejah r-tvantih iu varčno odmerjenih potreb. Nabava sc mora omejiti samo uu ono, kar je najpotrebnejše iu brez česar občini ni moti prebiti. Na |kmII igi posameznih predlogov, ]>o mestna linuučna uprava sestavila do 10. septembri, 1932 popoln osnutek prosesti, ki do-našajo mestni občini le izgubo, l/v zeta so seveda podjetja in poslopja, ki so splošne iti socialne važnosti /a prebivalstvo. Na primer stanovanjske hiše. ali javna kopališča. Treba je varčevati dalje z la/niini komisijami in potovanji, mestni avtomobili pa naj se ti|torubljujo le v nujnih primerili in sicer le kadar gre m uradno put, nikdar pu ne zu zasebno |M>tovuilju. Odločno pa smo proti temu. du bi se še kaj /nižal mestni socialni proračun, ki je bil letos skoraj katastrofalno okrnjen. Kaj bo danes ? Kino Kodeljevo: Ob 8. Nasilje« (George Bancroft). Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy ded., Mestni trii 4 in mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. G Slovaški gostje med nami. V torek zjutraj ob 4.20 ja prispela v Ljubljano slovaška delegacija na kongres v Zagreb s predsednikom Sekrc-tarjata Slovanske kat. akad. inteligence g. dr. A. Vašekom na čelu. Na kolodvoru so slovaške goste sprejeli: gosp. Narte Velikonja kot zastopnik SKA Starešinstva, gosp. Tone Krošl kot zastopnik Slovanskega kluba ter gosp. Etbin Boje kol zastopnik Prosvetne zveze. Gostje si bodo ogledali lanimi- Zobna praksa Dentfst Pavei l/rankar zopet redno ordinira Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 21. vosti Ljubljane in nekoliko tudi njeno okolico, nakar se odpeljejo na zagrebški kongres. — V slovaški delegaciji, ki jc včeraj prišla v Ljubljano, so poleg gosp. dr, Antona Vaška, tajnika pred-sedstvenega bratislavskega obč. sveta in predsednika zveze slovanskih kat. akademikov, še naslednji gospodje: prof. Andrej KI i m a n , abs. inž. Vladimir F r a g u 1 a in jurist Vendal B e ž a k. — Dragi slovaški gostje, še enkrat: Iskreno pozdravljeni! Bog Vas živil Novi .fldpesap Ljubljane' izide. — Cena 160 Din, — Naroča se v tiskarni »Grafika«, Llubljana, Resljeva c. 4. © Na trgu malo blaga. Zuradi dežja, ki je včeraj ponofi vsaj za silo namočil žejno zemljo, je bil včerajšnji živilski trg znatno manj živahen ter zelo slabo založen z blagom. Polovica Vodnikovega trga Je bila prazna. Največ je seveda šla endi-vija, ki so jo zlusti posestniki vrtov na robu mesta kujKivali cela pereča /a sajenje. Ker je deževje razrahljalo doslej suho zemljo na vrtovih, je bil včeruj primeren čas za saditev endivije, ki jo je zato tia trgu zmanjkalo že ob devetih. — Stročji fižol se je podražil na 2 Din kilogram, krompir je bil po 1 Din. tudi vsi drugi poljski pridelki so imeli včeraj izjemoma enkrat dovolj trdno ceno. Z navadnim popuščanjpm včeraj ni šlo, ker je bilo blaga malo. — Sadja pa so seveda največ prinesli prekupčevalci. Na trg je jirišlo izredno veliko hrvaškega grozdja iz okolice Karlovcu po 5—6 Dia kilogram. Jabolka so po 1.50—4 Din, hruške 2—5 Din, slive 1.50—3 Din. Čebelno siril iz Belokrajine so prodajali po 14 Din kilogram. — Borovnic je skoraj zmanjkalo na trgu, prinesli sla jih le dve ženski skupaj 3 košare. Ženski sla nudili borovnice po 2 Din liter, toda zanimanje za borovnice je med gospodinjami menda že čisto nehalo. S Koroškega so prinesli dovolj brusnic po 6 Din liter, z Dolenjskega pa nekaj košaric robidnic po 2 Din liter ter par škafov malin jio 4 Din kilogram. — Na perutninskem trgu je bilo veliko piščancev, ki pa niso šli prida v denar. Tudi jajc je bilo dovolj po navadnih cenah. 0 škofjeloške kumare na trgu. Med škofjo loko in Kranjem »ta dve vasi, Zg. in Sp. Bitnje, kjer je menda /a pridelovanje kumar najugodnejša /c.inlju nu vsem Sorskem polju. Ti dve vasi zalagata s kumarami domala vso Ljubljano, kmetje odhajajo /c o polnoči /doma. tla pripeljejo na vse /godaj v Ljubljano na trjr celo vrsto liatovorjenill vreč s kumarami. Nu Vodnikovem trgu imajo Škofjeločani poseben prostor /a prodajanje kumar. I^iiii je bilo tam prav živahno, tudi letos je kupčija nekaj časa lepo cvetela. Včasih so pripeljali i/ Hitenj tudi 10 v o/, kumar ter jih tudi vse prodali. Luni je navadno vsak kmet utržil /a kumare vsak tržni dan okroglo 500 Din. Letos p i je prišla tudi nad škofjeloške kumare |vorn/na katastrofa. Splošna kriza iu padanje cen pridelkom je tudi ktt-maraui skoraj /a polovico /nižala cene. Razen tega je rdltiu suša pridelek znatno /manjšala, kumare so letos l>olj drobne, nimajo pravili oblik niti prave barve. To vse tudi vpliva na cene. kmetič, ki pripelje 5—6 ur daleč svoj voziček kumar tla ljubljanski trg. dobi /a vse skupaj komaj nekaj če/ tO!) Din. te količkaj preveč trosi /a prehrano sebi in konjiču, mu niti 100 dinarjev ne ostane. Zato vidimo, da je škofjeloških kumar na trgu letos precej manj. Včeraj so jih pripeljali samo tri voze. Zaradi suše bo kumar na trpu skoraj en mesec prej zmanjkalo kakor lani. O Vnanja uiiullnskp. osnovna šola ima dne 5. septembra od 8—12 naknadno vpisovanje. Dne 6. septembra ob 8 ie šolska sv. maša. Dne 7. septembra ob 8 je redni pouk. — Upraviteljstvo. 0 Na IV. deški osnovni šoli na Prulah se bo vršilo naknadno vpisovanje, dne 1. in 2. septembra, vsakokrat od 8 do 12. Otvoritvena služba božja bo 6, septembra ob 8. Šolski otroci se zbero v cerkvi Sv. rlorijana. Z rednim poukom se bo pričelo dne 12. septembra 1932, 0 Vpisovanje otrok v otroški vrtec na drž. moškem učiteljišču se vrši v sobi otroškega vrtca v torek, dne 6. t. m. od 9 do U. © Zdrntcnje trgovcev v Ljubljani obvešča, da se vrši vpisovanje v I. letnik gremijalne trgovske šole od 1. do 7. septembra t. I. v pisarni Združenja trgovcev od 8. do 12. in od 2. do 5. popoldne. Vpisovanje v II. in III. letnik bo 5. septembra (ponedeljek) od 2 do 5 popoldne. Vsak učenec (ka) plača za I. letnik 300 Din šolnine in 100 Din vpisnine. Šolnina za II. in 111. letnik znaša 50o Din. Brez plačane šolnine ne bo nihče sprejet. Redni šolski pouk se prične v ponedeljek, dne 12. sejitembra t. 1. ob 2 popoldne. Hazredi. ki pridejo v poStev la dan, bodo razvidni na šolski deski, kakor vsa ostala navodila. — Odbor. 0 Na državni manjšinski mešani osnovni šoli z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščini bo naknadno vpisovanje dne 5. septembra od 11 do 12 Cojzova cesta 5, I. nad- Maribor 10 vagonov cunj v plamenih Maribor, 81. avgusta. Davi okoli treh se je posvetilo nebo nad južnim dolom Maribora in hip /,a tem so že planili v ozračje visoki plameni ter oznanjali, da je j>ostalo veliko skladišče Irgovca s cunjami in starim železom Arbeiterja na ltadvanjski cesti žrtev ognja. Ogenj so opazili najprej sosedje, katere jo prebudil iz sna silen sij. V prvi brezglavosti pa ni nihče pomislil, da je treba najprej obvestiti požarnike. šele po preteku več minut, ko je bilo ostrešje lesene In z lepenko krite barake v plamenih, je zapel v gasilskem domu telefon. Sledila so kar tri obvestila o požaru — prvo je dala neznana oseba, nato ie javila či;vujka v stolpu in še policijska stražnica v Magdaleaskem predmestju. Takoj po alarmu je že odbrzel na prostor požara prvi vod z motorko. alarmirana pa sta bila še dva voda in kmalu so bilo Iri mariborske motorke zbrane na mestu ognja pod poveljstvom požarnega mojstra Tutte. Medlem je ludi že klical gasilski rog po okoliških naseljih in budil gasilce. Prispele si) na avtomobilih še motorke iz Pobrežja, Studencev, Radvanja, Peker, Razvanja in Hoč. Medtem se je požar razširil na vse skladišče in zajel ludi obdajajoči leseni plot. V skladišču je bilo kakih deset vagonov v bale stisnjenih cunj iu za vagon starih vagonskih gumijastih kurilnih spojnih cevi. Vsa goreča gmota je poleg silnega dima razširjala neznosen smrad, ki se je vlegel na vse niagdalonsko predmestje ter znatno oteževal gasilna dela. Okoli gasilcev, ki so v hipu napeljali od dveh hidrantov cevi, se je nabralo tisoče radovednežev, da Je policija s težavo delala red. Ljudem se je posebno smilil pes čuvaj, ki Je bil priklenjen na barako. Krasen volčjak je obupano tulil ter se zaletaval z verige. Še preden je prišla pomoč, ga je obupen zalet vrgel nazaj ter je padel v gorečo barako, kjer so glasovi takoj utihnili. Ob silnem ua-skoku združenih gasilcev se jo ogenj moral udati. i Zgorela je sicer lesena baraka, toda dobra polovka shranjenega blaga je ostala obvarovana, dasi so bale cunj na zunaj obgorele. Obvarovane so ostalo ludi sosednje hiše v neposredni bližini, pač pa Je postal žrtev ognja prašiček, ki se je nahajal zaprt v svinjaku pri sosedu. Vročina in dušeč dim sta ga zadušila. Okoli 6 so bila gasilna dela končana. Na pogorišču je ostala samo še požarna straža, ker so je iz obžganih kupov, katere so premetavali Ar-beiterjevi delavci ter jih oblivali z vodo, še ves dan smrdeče kadilo. Okoli desetih dopoldne pa Jo veter zaova ruzpihal tleče ogorke ter so se zopet pojavili plameni. Mariborski gasilci so prihiteli z motorko ter zopet zadušili ogenj. Pri gasilnih delih so zadobili vrli mariborski gasilci več jioškodb. Tako si je opekel gasilec Tscherlsche nogo, ko je stopil v železen čeber, v katerem je iz cevi nabruhana voda ob silni vročini zavrela; gasilec Benedičič si je hudo razreza! desno roko ua nekem ostrem predmetu, mnogim pa Je postalo ob neznosnem smradu slabo, škoda, katero jo povzročil požar, še ui ocenjena. Lastnik je bil zavarovan za 200.000 Din. □ Nogomet v nedeljo. Ob 10 dopoldne Olimp (Celje) s Svoboda; ob 14.30 Mura (Murska Sobota) : Maribor rez. ob 16.30 Primorje : Maribor. Vse tekme se igrajo na igrišču ISSK Maribora. U Gozdni tek na Pohorju se bo vršil na progi Ruška koča—Pohorski dom dne 18. septembra. □ V zakonski pristan so zadnje dni stopili v M ariboru: Lešnik Alojz, delavec in Majhen Marija, delavka. — Barlovič Oton, krojaški obrtnik in Hausmeister Genovefa, trgovska potnica, — Wokau A vguštin, trgovec iz Sarajeva in Ilantschke Ellrida, kontoristinja iz Češkoslovaške. — Obilo sreče! □ Nove uradne ure na mariborskem sodišču. Z današnjim dnem stopajo na sodišču v veljavo sledeče nove uradne ure: Ob delavnikih od pol 8 do pol 13 in od 16 do 18. Ob sobotah od pol 8 do pol 14. Vložišče od 8 do 12 in od 16 do 17. Ob sobotah od 8 do 13. Tržne zadeve. Mestno nadzorstvo je ugotovilo, da se neupravičeno prodaja na mariborskem trgu sadje in grozdje. Vsled tega odreja mestno načelstvo v smislu določil trdnega reda, da se mora vsak proda alec sadja in grozdja izkazati na zahtevo tržnih organov s provinienčnim certifikatom občine, da jc prodajalec upravičen lastnik sadja ali grozdja. Proti osebam, ki ne bodo imele teh certifikatov, se bo postopalo j>o obstoječih predpisih. Kontrola se bo strogo izvrševala. □ Poceni meso. Danes v četrtek se bo prodalo od 7 naprej na stojnici za oporečeno meso pri stropje — desno. Šolska maša bo dne 6. septembra, pričetek rednega pouka 7. septembra ob 8. ('• N» državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Novi trg 4/1. bo vpisovanje gojenk dne 1., 2. in 3. septembra 1932 vselej od 8 do 12 dopoldne. 0 V nršuliiiski otroški vrlrr bo vpisovanje 9. in 10. septembra vsakokrat od 9.—10 ure dopoldne; v sprejemajo sc dečki in deklice. Na željo starišv si otroci lahko pridobe ludi nekaj znanja nemščine. - Posebne prireditve za časa jesenske razstave Ljubljana v jeseni« od 3. do 12. septembra t. 1: 4. septembra: Revija slovenskih narodnih noš na ve!esejmu. 11. septembra: Tekmovanje slovenskih harmonikarjev na velesejmu. 0 Uradne ure pri sodiščih v Ljubljani so od 1. septembra do 1. oktobra 1932 od 7.30 do 12.30 in od 16 do 18, ob sobotah od 7.30 do 13.30, a ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. — Vložišče je odprto: ob delavnikih od 8 do 12 in od 16 do 17, ob sobotah od S do 13, ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. © Otvoritev nri Slamiču. Ugledna ljubljanska mesarska tvrdka Slamič si je s preureditvijo in z dozidanjem svojih dosedanjih prostorov na Gospo-svetski cesti uredila zelo lepe lokale, v katerih je včeraj odprla restavracijo z bufletom. Restavracija ima več lepih prostorov z ugodno razsvetljavo, krase pa jih stenske slike akad. slikarja Cuder-mana. Restavracija ima tudi prav lepo teraso. Občutje gostov v restavraciji more biti le ugodno in udobno. Na predvečer otvoritve je tvrdka povabila na prigrizek več uglednih ljubljanskih osebnosti in zastopnike tiska. Vsi f»rvi gostje so toplo pohvalili lepo ureditev restavracije. V pritličju je urejen tudi avtomatični buffet, tretji v Ljubljani. Kakor smo izvedeli, bodo tudi cene v restavraciji, kljub veliki režiji, solidne in primerne. mestni klavnici 400 kg teletine po 4 Din in sicer na osebo do 2 kg. □ Se en nočni požar. V noči od torka so bili mariborski gasilci kar naprej zaposleni. Poleg požara v magdalenskem predmestju, o katerem poročamo posebej, so bili klicani tudi proti severni meji, odkoder je mogočen sij naznanjal, da besni velik požar. Gasilci so sc odpeljali s podeželsko motorko do Sv, Jakoba, vendar je bil sij še tako oddaljen, da se je videlo, da gori v Avstriji. Vrnili so se nazaj v Maribor ter šele v sredo zjutraj izvedeli, da je gorelo v bližini Čmureka. □ Glasbena Matica v Mariboru. Vpisovanje bo od 6. septembra dalje do preklica, dnevno — izven nedelj in praznikov — od 9 do U in od 15 do 17. Redni pouk se prične v četrtek, 15. septembra popoldne. Q Sadja in grozdja na kupe. Včerajšnji mali trg je bil zopet izredno založen. Zlasti v obilici je bilo sadja — 20 vozov, obloženih z jabolki, hruškami in slivami; poleg tega še več vozov in tn tovorni avto grozdja. Cene so bile v splošnem zmerne, grozdju so celo nazadovale ob izredno veliki ponudbi na 2.50 Din za kilogram. Kupčija je bila včeraj zelo živahna. □ Gradbeno gibanje. Samo četrt ure je trajala pretekli torek seja mestnega sveta, na kateri »o se obravnavala gradbena vprašanja. Dovoljenja za gradbe so dobili: Ivan Kos za podstrešno stanovanje in dvoriščno poslopje pri hiši v Tomšičevi ulici. 35. Lovro in hliza Rojko za visokopritlično stanovanjsko hišo v Metelkovi ulici 52. Mehanična tkalnica in apretura E. Zdenka in Co. za gra^lvf tkalnice. — Uporabna dovoljenja so dobili: Josip Plemelj za prizidavo in nadzidavo dvoriščnih poslopij pri hiši Koroška cesta 27. Helena Baum-kirehner za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Čopovi ulici. Josip Fras za zgradbo visoko-pritlične stanovanjske hiše v Ferkovi ulici 3. Frančiška Kislih za zgradbo pralnice v Marmon-tovi ulici 8. Marija 2niderič za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Dr. Rosinovi ulici 28. Matevž Vrbnjak, zgradba visokopritlične stanovanjske hiše v Gajevi ulici 41 in Helena Baum-kirehner za zgradbo vrvarske delavnice v Čopovi ulici 3. □ Izredni občni zbor mariborskih gostilničarjev ia kav»Miar|ev se je vršil včeraj popoldne v Gambrinovi dvorani. Na dnevnem redu je bila iz-prememba pravil mariborske zadruge v smislu tozadevnih določb novega zakona. Nova pravila, ki so v glavnem ostala ista, so bila sprejeta. Radi izpopolnitve upravnega odbora so sc vršile tudi volitve v posamezno odseke. Ob tej priliki je odložil funkcijo predsednika zadrug« mnogozaslužni Andrej Osel; za njegove izredne zasluge, ki si jih je pridobil kot mnogoletni predsednik Zveze in mariborske zadruge so ga zborovalci izvolili za častnega člana. V odbor je bil nato izvoljen znani strokovnjak, kavarnar Aleksander Klešič. Odbor se bo konstituiral na svoji prihodnji seji. Zanimiva je bila sledeča debata, v kateri so se vrstile pritožbe gostilničarjev, ki so jih iznašali radi novih obdavčenj in trošarinskega zakona, ki omogoča prodajo alkoholnih pijač slehernemu tudi na drobno. Vsaj tako se vrši zakotna prodaja v zasebnih stanovanjih in v stranskih ulicah po Mariboru. Zborovalci so ponovili zopet svoje stare zahteve po večji gospodarski zaščiti svoje obrti. Po zborovanju so si gostilničarji ogledali naprave pivovarne Tscheligi. Triptih o Budapešti France Štele. III. Proinetej. Petindvajseti maj leta tisoč deveslo dva in trideset! Vsa Budapešla je v črnih zastavah, po zraku brne aeroplani, čmoobrobljene slike v Rimu jioinsrcčenih letalcev Endresza in Bittaya krase Izložbe, ob milenijskeiu spomeniku se vrše žalne svečanosti iu proti večeru na kerepeskem pokopališču piramida cvetja in žalnih trakov pokrije dvojno gomilo. f Jo l j kakor zvonjenje vseli budapestanskih cerkva odmeva v ušesih neizprosen odmev, s katerim se zdi, da diha vse mesto, kateri se zdi, da se vpleta v ritem krvi, kateri se zdi, dn kot obupen •lak prerašča vsako misel in je ne pusti do samostojnega izraza. >Justice for Hungaryl — ^ladjarski pravico!« čudno je jiotuiku ta dan v tem mestu. Ves dan se ne umiri, ves dan samo prisluškuje, njegovo srce ves dan samo strmi v poteze čudno trpečega obraza, ki si ga je nadelo to mesto. Obraz trpečega Prometeja, ki se prikovan k zemlji bolestno meče s strani na slrani Velika šola nacionalizma! Velika šola vztrajnega zaupanja I V podzemeljski železnici zveni kakor molitev, ki jo ponavlja vsak Madjar doma in na cesti, ki se mu neopazno vpleta v ves ritem dela in žilja. Z občudovanja vredno diskretnostjo so zapisali v vozovih: »Verujem v enega Boga, verujem v eno do- movino, verujem v eno večno božjo pravico, verujem v vstajenje Madjarske! Amen!« — Na trgu svobode so postavili štiri skupine .Madjarski junak kot rešitelje in napisali samo »Vzhod — Zahod — Sever — Jugi. — Na kerepeskem pokopališču je travnat griček s štirimi preprostimi grobovi in 4 preprostimi križi z istimi napisi. — Pred mile-nijskim spomenikom je grob neznanega junaka v letnicami svetovno vojne in kratkim napisom v Za tisočletne meje«. In še nebroj drugega. Nacionalna Budapešla bi bila v marsičem lahko zgled naši beli Ljubljani! Tu objame potnika pogosto občutek, da se je čas ustavil in vse samo čaka nečesa, kar mora priti, čeprav nihče ne ve, kaj bo prišlo. Predvojna Avstrija je tu bolj živa kakor na Dunaju. Srečuješ predvojne uniforme in vsi spomini se zde še živi. Z nekim dostojanstvom čakajo Ii ljudje, da udari njihova ura, s fanatično vztrajnostjo vzdržujejo v i-efez in Budapešta je danes čistejša kakor propadajoči Dunaj. Ko da se je čas ustavili V kraljevem gradu se zdi, da sredi preriva-Jočih se množic, ki tod prisluškujejo frfotanju spominov preteklega sijaja in moči, še vedno stoji pod tradicionalnim lestencem Franc Jožef in deli avdi-jcnce. Če je kje njegov duh živ, je gotovo tu. Škof Mikes v Sombotelju hrani v svojem dvorcu z genljivo pieleto spomine na zadnji obisk pokojnega kralja Karola. V samostanu Tihritiyju pa so napravili iz sobe, kjer je po znanem pristanku z aeroplanom preživel kralj Karol s kraljico Žito zadnjo noč na madjarskih tleh, mesto romanja. Utis imaš, da tja prihajajo ljudje neprestano kropit. Ko da se jc ustavil čas nad BudaDcšlo! Kol prslan na prstan- niza sicer Donava minuto na minuto in hiti skozi mesto, sliko za sliko odraža v svojem zrcalu v večni sjireniembi, a vseeno je vse, kakor je bilo, zdi se, od vekov: Sv. Gerhard na bregu kroti polipa velemesta, skrivnostna ladja Bude počiva v zatišnem pristanu in ljudje hite preko pajčevin, razpetih med bregove, iz Evrope na vzhod, z vzhoda v Evropo. Pa se prevrača Pronietej in ima vsak dan drugo lice. V dneh kongresa Penklubov so njegove poteze nekam otrpnile, čeprav tudi v njih ni popolnoma Ukrotil svojega upornega izraza. Kako so mu krčevito podrgetavale mišice, ko je gledal pred seboj Iribunsko kretnjo jeznega futurista Marinet-tija. Komaj pa so se gostje razšli, je, že planil na dan ves njegov uporni značaj. In zanimivo! Isti igralci. Danes je mirovni kongres Penklubov Iu žo čisto pozabljen. Ko dn so prepad; zazijali med njim in med današnjim dnem! Prvi ga je zaglušil Betli-letiov revizijonistični shod. Junaki s kongresa Penklubov so in ti ploskali iu mu asistirali. Predsednik akademije in predsednik kongresa Penklubov, Berzeviczy, je med tem že slavil sorodnost madjurskega duha l Italijo, Korene Ilerceg, ki je z oljčno vejico glasnika miru pozdravljal gosle miroboree, danes prisega zvestobo Mussoliniju — Kakor revija ogromno armade je učinkoval na potnika današnji pogreb. Kakor prisega nevidne armade je učinkoval nastop italijanskega poslanika Arlolte: »Letalo je padlo, toda madjarska pravica ne more nikdar pasti v Italiji. Endresz in Bittay sta umrla kot junaka, žrtvovala sla svoje življenje za domovino, toda zapustilo ju jo samo telo. Tu pred spomenikom tisočletnice madjarske države bom oozval liiune duhove in odzvala se bosta: Giorgio Endresz!«- Iz vrst italijanskih fašistov se je oglasilo zanj: »Presente — Tu seml>". — »G. Blttayh — Presente!« In odmev te prisege se mota danes ves dan nad Budapešlo in snuje najbolj fantastične slutnje. Potem se razglasi: Mussolini je daroval Madjarski novo letalo z napisom Madjarski pravico!- Proinetej se bo zojiet prelevil v Ikara iu se zopet dvignil, da izzove zavistne bogove — Stojim pred uganko madjarskega nacionalizma ia ji ne morem do dna. Čutim pa, da je vse potopljeno v opajajočo sanjo o nekdanji veličini in v vero v svoje bogastvo. Kje je tragika tega naroda? Ali ni mogoče vsemu kriv le nenasitni polip, krona ničevosti vsakdanjih dejanj in liehani, ki ne pusti, da bi ta narod trezno pregledal svoj položaj iu začel novo življenje. Mistično kraljestvo neke mistične, že zdavnaj ne več resnične Madjarske opaja glavo teli ljudi, ki pri podobnem razboru razpadejo na čuden kalejdoskop elementov severa, juga, vzhoda in zapada. Ali ni ves njih nacionalizem samo dozdeva, opoj? Ali ni njih vidna, aktivna duša le narejena, ker je pila od vina tega čudnega mesta? Vse je uročil menda le polipi Na obeh bregovih Donave jih srečujemo Mongole, Nemce, Slovane, Romane. Njih imena, njih govorico je vklenila v enotni ritem melodika tujega jezika. Ko bliže pogledaš te besede, ko očistiš motečih pr itik I in tn imena, jih spoznaš za domača in ko prodreš do duš teh ljudi, odkriješ v njih istega večnega pristnega človeka, ki pozna samo lipov po sreči, samo žejo po resnici. Tisočero po-ipov pa nns vse neprestano ovija, tako da boli in od bolečine, ker smo ovirani v prostem poletu, hočemo zlo in vstvarjamo krivico. Vsi suio nazadnje Promeleiev rodi Dnevna kronika S f. septembrom poteka naročnina p, n. naročnikom, ki plačujejo naročnino mesečno, kakor tmli onim, ki »o plačali večji obrok do koma avgusta. Vljudno prosimo prve in druge, prav posebno pa še ono, ki imajo oveni, kak luobtanek na. naročnini, naj ho zanesljivo takoj poshliijo današnjemu listu prllolene položnice In odpošljejo vsaj enomesečno naročnino naprej Opozarjamo vnovič, da ima pravico do nezgodno podpore samo oni naročnik, ki lučno naprej plačuje naročnino na »Slovenca«. Koledar Četrtek, 1. septembra: Egidij (Tilen), opat; Verena. Dan je danes dolg 13 ur in 25 minut in se ta mesec skrči za 1 uro tO minut no 11 ur in 45 minut. Novi grobovi -f Gospa Frančiška Kamiušsr. V Mengšu je 21. avgusta umrla gospa Frančišku Kandušer, roj. Cunder, trgovčena žena in poseslnica. Pogreb bo v petek ob 10 dopoldne v Mengšu. Naj počiva v miru. Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje •f Smrt priljubljenega moža. Iz Padove je prispela vest, da je ugrabila smrt preteklo nedeljo grola Alfonza Zahea. Pokojnik je hll znana oseb-nost tudi v naši domovini kot lastnik lalske Rruj-ščine in obsežnega pohorskega velepoaestva. Imel je še veliko posestev in industrijskih podjetij v Italiji in na Bavarskem. V Sloveniji se je zelo rad mudil. Na svojem pohorskem veieposestvu si je uredil vzorno gozdno gospodarstvo in letovišče ter prebil tukaj vsako poletje. Med našim prebivalstvom je bil zehi priljubljen radi« svoje lju-beznjivosti in velike srčno dobrote, katero je posebno izkazal revežem. Odlikovala gn je globoka pobožnost. Bil je eden od onih italijanskih aristo-kratov, ki so ostali neomajnim nn braniku katoliškega prepričanju ter jc bil med drugim tudi ko-mornik štirih papežev, Leonu XUL, Pija X.. Benediktu XV. in 1'iju XI. Odlikovan je bil s številnimi cerkvenimi redi za velike zasluge nu verskem polju. Velikega pokojnika so pokopali v Padovl včeraj. Prebivalstvo našega Pohorja ga bo ohranilo v najlepšem spominu. Osebne vesli Prerentiren je bil na Jupnijo Šmihel pri Novsm mestu Viktor Turk, kaplan v Cerknici, ki je bil na to župnijo umeščen včeraj, 31. avgusta. Umeščen bo danus na podeljeni mu ksno-nikat kolegiatnega kapitlja v Novem mestu Štefan Terškan, doslej župnik v Smihelu pri Novem mestu. Himen. Iz Slovenjgradc.v. V ponedel|ek dne 29. avgusta se je vršila v idilični Podgori poroka g. Zorka Kotnika, bivšega šolskega upravitelja na Rečici, z gdč. Danico Pulkovo, hčerko upok. šolskega nadzornika in učitebico na Gorici v Savinjski dolini. Poročil ju je ženinov brat č. g. Simon Kotnik, župnik v Podgori. Za priči sta bila dr. Franc Kotnik, banovinski inšpektor in brut ženinov, ter nevestin oče gosp. Polko, upok. šolski rttttffcornik. Novoporočencema najprisrčnejš« če-ttltkel , 1'oročil se jc 29. t. m. na Brezjah g. \ alen-tin Accelto, stavbenik i/. Ljubljane, z gospo Marijo Hrastnik. Zu priči sla bila navzoča gg. Anton Kovic in Ivan Blumauer, žel. uradnika v p. — Novo-poročenceniu nu«e iskrene čcstitkel Promoviral Je na tehniki Charlottenburg-Berlln za doktorja kemije g. ing. Metod Pogač-n i k iz Podnarta. .Spremembe v železniški slutili. Premeščeni so uradniki IX. položajne skupine: Schvvarz Emil. strojevodja, kurilniška izpostava Jesenice v kurilnico Muribor; uradniška pripravnika: inž. Pcteršič Franc, kurilnica Ljubljana I v kurilnico Maribor; Zitterschlagcr Stanislav, kurilnica Maribor v kurilnico Ljubljana I; zvanlčnlka 1. kategorije: Feis Ivan. nadzornik voz, kurilnica Maribor v kurilno izpostavo Pragersko; I.udovaj Ludvik, sklad. zvan. Bistrica-Boh. jezero za vodjo postaje Drenov grič; zvauičniki 11. kategorije: Schreiner Franc, popisovalec voz, Dravograd-Meža v Maribor glav. kol.; Perše Viktor, skladiščnik, Poljčane v Batajntco; Megušar Ivan, skladiščnik, Ljubljana glav. kol. v Bltulj; Millč Angel. poni. vlrkovodja. Ljubljana gl. kol. v Belgrad; dnevničarja: Rozman Franc. Trbovlje na Lesce-Bled; Železnik Henrik. MoSkanjci v Rogatec. V vežbanje so dodeljeni absolventi prometne šole v Belgradu: Kač Franc v Brežice, La-panja Ivan v Škofjo Loko, Pogačnik Ivan v Medvode, Škof Milan v Velenje, Grelsch Alojzij v Slov. gradeč. — Upokojeni so: uradnika VIII. pol. skup.: Devetak Viktor, admin. uradnik, Maribor glav. kot.; Koželj Friderik, nadzornik proge, progovna sekcija Maribor glav. proga; IX. |>oloiajne skupine: Gran-došek Anton, nadzornik proge, prog. sekcija Celje; ivaničnik L kal.: Kaus Franc, sprevodnik, Ljubljana glav, kol.; zvauičniki II. kategorije; Muraus Karel, čuvaj proge, prog. sekcija Muribor glavna proga; Jerebic Ivan, kretnlk, Tezno; Gabrijevčič Mihael, desetar, prog. sekcija Ljubljana glavna proga. — Ostavko nu službo jo podal dnovničar J'opov Jovan, Brežice. Ostale vesti — »Ljubljana v jeseni« bo tudi piv radijskih valovih dostopna vsem radio naročnikom. Sledeče prireditve bo oddajala radio oddajna postaja: V soboto 3. septembra slavnostna otvoritev ob 10. V nedeljo -1. septembru bo prenos cerkvene glasbe s Kongresnega trga ob 9, ob 9.30 bo prenašala slavnostno otvoritev vseslovenskega kongresa narodnih noš, ob 11 bo revija narodnih noš z velesejma, ob 11.30 bo reportaža slavnostnega razvitja in blagoslova zastave naših strelcev z vojaškega strelišča. Popoldanski prenos bo brez dvoma zanimal zlasti naše gospodinje, ker bo ob 15 z razstave »Sodobna gospodinja« prenos popisu te velezanimlvc razstave. Ob 17 bo koncert ruskih balalajk nn velesejmu. Ves teden vsak dan ob 17.30 bodo predavale najboljše strokovne moči o sodobnem gospodinjstvu. To bo za naše gospodinje nekak gospodinjski letaj. Vse te prireditve bodo brez dvoma z velikim veseljem poslušali vsi, katerim ni mogoče oseb.io se udeležiti slavnostnih dni v Ljubljani. Jugo-Lutz peči Ljubljana Šiška — Gospodom katehotoin. Založnica Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je znižala ceno knjigi: Stroj, Kratka zgodovina katoliške cerkve In Stroj, Llturgika od Din 30 nu Din 10. — Avtobusni izleti eveic sa tujski promet. Za časa velesejma se vrše vsak dan z odprtimi uvto-busi Izleti nn Ljubelj in Jezersko. Odhod ob 13.15 izpred velesejma. Cenil vožnje tja in nazaj Din 09 za osebo. Prijave in vozovnice pri »Putniku ali pa pred odhodom avtobusa pri šoferju. Nadaljnji i/.leti so: v soboto 3. septembru: iz.let na morje v Bakar; odhod ob 1.45 in povrutek v nedeljo popoldne. Cena vožnjo Din 120 za usebo. V Logarsko dolino je odhod ob 10 in povratek v nedeljo popoldne; Din 120. V nedeljo: celodnevni izlet nn Vršič, Din 110 brez hrane, in v Logarsko dolino Din 125 (zajutrek in obed). — Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanjc žolča, bod-ljaje, lesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josei- grcnčico, obenem se pu zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča ali srcc. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Nesreča ne počiva. Dne 29. avgusta si je zlomila roko v zapestju 70letna gospa Bločenova mati, mati posestnika in lesnega trgovca Karla Hribarja iz Prigorlce pri Ribnici, ter je bila takoj pripeljana v splošno bolnišnico v Ljubljano. Spodrsnila je na betonskem hodniku pred hišo. opravljajoč gospodinjsko posle, ter tako nesrečno padla. Skrbni gospodinji, dobri materi in zvesti citate-IJlci Slovenca« skozi 15 let želimo skorajšnjega okrevanja. — Belgijri v Crikvenici. V torek ie prišla v Crikvonico večja skupina belgijskih dijakov iz Bruslja pod vodstvom Pavla Milerju. Skrivnosti češ spoznati, tičečlh v avtomatih: Na/lepše jih spoznaš, če v ,,Da/.Dam" se podaš! — Nečloveški ali znoreli oče. V občini Kloštar na Hrvatskem je srečno živel 30letni Peter Rujnič z ženo in otroci. Naenkrat pa so se začeli prepiri in končno sta se ločila. Peter bi bil rad zopet prišel k svoji družini, a žena ni več marala zanj. Zato je mož podivjal. Te dni je prišel pred hišo, v kateri stanuje žena z otroci, vihtel dolg než in hotel ženo umoriti. Komaj so zaklenili vrata pred njim. da ni mogel v hišo. Mož jo nato zažgal slamnato streho na koči in zunaj oborožen čakal, kdaj bodo pribe-žali ven žena in otroci, da jih bo. K sreči so prihiteli prej sosedje, ki so besnega moža ukrotili lil razorožili. Na vprašanje, zakaj Je zažgal hišo, je odgovoril: ^Hotel sem videli, ali je močnejša voda mojih ljudi ali moj ogenj.« Zdi se, da je mož znorel. — »Franj-Josei« greučica vztrajno poživlja obtok krvi v spodnjem delu telesa. Ne moreš v šolo? Vzgo/i se sami Nauči 'e sum vseli stvari, ki lih potrebuje! »h svoj nsoeli v življenju! Krppkii votla! V letu dni 7iiaS vse trgovske nred ete, kakor tinti za družne in katerikoli svetovni joiik. — l'išt n;: Linuliino £o!o v l,Jnb'Jnnl. Prntakova 8, ali p, .'C oglasi sani. Informacije za*toni. Prnilne ure 8-12. 2—1!. noit-lj« 111-11' Celje Prosvetno društvo \ Tremcrjih priredi j nedel jo 4, t, ni. ob "i popoldne \ l renierjill igro \ ončarlčo našo ljube Gospe«. • v Pregled motornih vozil, ki služijo zn obrtno prevažanje oseb. V potek, 2. t. ni. ob H prcdpoldne so Lo vršil prod mestno garažo pregled motornill vozil, ki služijo zn prevužanje oseb (a\tobusov, tilksometrov « konccsi jonirauo iu prosto obrtjo). Komisiji predstavljena vozila naj bodo očiščena in tudi sicer \ neoporečnem stanju. Opremljena nuj bodo s tipniin i/.pri-cevuloin, potrdilom o zadnjem pregledu v mesecu januarju t. I. in obrtnim listom, /a pregled vsakega vo/.ila ie plačati tukso 60 Din n% |xisredno komisiji. Proti lastnikom, ki no bi pripeljali .svojih Miz.il k pregledu, se bo kazensko postopalo oziroma si' njihova vozila no bodo dopuvčala za javni promet. • i Nezaslišano divjnštvo. V nedeljo, 2«. p. ni. sc je /godilo \ kostrivniei žalostno dejanje, ki so zagrešili nekateri mladi lantje. Fantje so napadli posest nikovegu sina Antona Strnv-sa iz Ivostrivnice. Ker so imeli luiitje v rokah streino orožje, so je seveda sestra napadenega Stravsu _'S letna Noža Kostrivškovu ustrašila in s,' |x)tegnila za svojega brata. Divjaški lantje pa so so nu to lotili korajžne sestre. Kden jo jc prijel in jo držal, dn se ni mogla braniti in drug' ji je odiozal desno uho in ji vrhu legi šo zabodel nož v prsa. Nesrečnico so pripeljali v juvt-o bolnišnico, divjake pa zasleduje orožništvo in upajmo, »la bodo dobili /.a svoje div-jnštvo tudi primerno plačilo. & Celjsko romanje v Marijo Bistrico iu Izlet \ Zagreb 10. in ti. septembra 1912. Romanje v Marijo Bistrico so bo vršilo le, ako se prijavi do |Kincd(djkn. 4. .septembru I Tv J 200 lmž jcpntni-kov, dn naročimo poseben vlak. Ne odLišnjt > s prijavo. P. n. proč. župni uradi i/ okolice Celja naj blagovolijo do ponedeljku poslati denar, ali v»aj poročali števil,, udeležencev na nid')'. Profesor Pavlič, Celje. Ptui Vpisovanje v državno meščansko šolo v Ptuju za šolsko leto 1932/33 se vrši od I. do 4. septembra t. L, za izjemne slučaje še tudi dne 20. septembra t. I. Da ne bo zastoja pri vpisovanju, se starši opozarjajo, naj si pravočaino oskrliijo potrdilo o predpisanih neposrednih davkih. Lepo slavje so imeli v nedeljo v Jurovcih. Blagoslovili so novo motorno brizgalno in avto za prevažanje ognjcgascev. Blagoslovitvene obrede je ob asistenci opravil šentviški župnik Jakob Soklič, ki ja ob tej priliki imel lep govor, nakar je govoril še društveni načelnik g. Zupanič. Naznanila ubija na Članstvo Ljubljane« vljudno vabim, da ce udeleži skupne pevske vaje v četrtek, t. septem. ob 20 v pevski dvorani Glasbene Matice, zaradi skupnega pevskega nastopa v nedeljo, dne 1. septembru ob 9 pri sv. maši ua kongresnem trgu. Pela se bo Nedvedovii >K Tebi srcu jiov/dig-ninuK. — Pi v ov od ju. Društvo absolventov Državnih tignvškili šol v Ljubljani vabi absolvente iu nbsolv čutili je na redni mesečni sestanek, ki se bode vršil danes ob 8 zvečer v restavraciji »Zvezda«. Cerhveni vestnih hriž.unska moška kongicgucijn ima prihodnjo nedeljo. 4. septembra duhovno opravilo v Križankah ob (> zjutraj in zvečer, ker se radi slovesnosti na Rakov nikit preloži pruz.novunje Marijinega praznika od H. mi 4. september. Pri večernem shodu sprejem novih članov in darovanje zu namene družbe. Nočno češčenje Srca Jezusovega v ljubl janski stolnici drevi od devete naprej. Možje in mludetiiči vabljeni. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Gledališke predstave za časa Jesenske razstave ljubljanskega velesejma Sobota. "•>. septembru: ob 20 Slehernik«, na kongresnem trgu. Nedelja. 4. septembru: ob |x>1 10 Prodana nevesta«, v Tivoliju. Torek. 6. septembru: ob pol 20 Sen kresne roči«, v T voli j n. Četrtek, S. scptcmbru: ob pol l(> Maseotta.. v Tivoliju. Sobotu, Iti. septembra: oli pol 20 Sen kresne noči«, v Tivoliju. Nedelja, It. septembra: ob pol 16 Maseotta«, v Tivoliju. Nedelja, II. septembra: ob |x>l 20 Slehernik«, nn Kongresnem trgu. Spori NASPROTNIKI ZA OŽJE DRŽAVNO PRVENSTVO. V ponedeljek zvečer so se zbrali v Belgradi. zastopniki osmih klubov, ki so si priborili zmage v predtekmovanju. Čeprav ima Maribor še vedno teoretično možnost, da se prerije v ožje tekmovanje, so vseeno izžrebani tudi zmagovalci naie skupine. Zvena še ni rešila protesta Maribora, ki luhko precej spremeni tabelo. Interesi slovenskega kluba so se prezrli saino, dn bo šlo bolj po programu in menda da se Zveza reši tekmovanja, ki je vseskozi neuspelo. Komnromisi so v sedanji dobi absolutno potrebni. Toda ko gre, da sc ustvari dober in tudi koristen — za razvoj klubov — način tekmovanja, pač ni opoituno napraviti kompromis med dvema prcllogoma. Neuspeh smo napovedali, še predno se jo tekmovanje pričelo. Nc glede na to, da so ljubljanski klubi močno razočarali. Da tem klubom ni glavno športni smisel, vidimo iz tega, da so med seboj »glihali., nuj se srečajo najprej slabši klubi in ne po dva najmočnejša. S tem so so hoteli izogniti, da bi tekmovanje ne bilo zanimivo Kakor hitro bi bil v pr\ ih tekmah izločen kak popularen klub, jc janno, du hi tudi finalne tel.me ne vlekle. Zastopnik zagrebške vViclorije- se ie odločno upr! temu »glihanju : kajti ncjhrže bi bila Victorija tista, ki bi plačala račun. Zato so morali končno le žrebati. Imeli so srečo, kajti žreb je približno tako odločil, kot so prvotno hoteli. Dne 11. septembra se sirečajo v Zagrebu Victorija : Concordija, v Splitu Hajduk : Gradjanski, v Belgradu BSK : Ba sk in v Novem Sadu Jugoslavija ; Vojvodina. V drugem kolu se srečajo zmagovalec tekme BSK : Bask z zmagovalcem iz. igre Hajduk : Gradjanski in zmagovalec iz srečanja Jugoslavije t Vojvodine z zmagovalcem iz igre Concordija : Victorija. Torej lahko rečemo, dn bodo izločeni Victorija, Gradjanski, Bask in Vojvodina. Srečnejša bo Jugoslavija, ki bo imela opravka tudi v drug«'n kolu z lažjim nasprotnikom kol BSK; kajti ni izključeno, da bo IL.jduk. ki jo letos v izvrstni formi gladko odpravil Gradjanskega in tudi BSK. Finalne tekme prično 11. septembra in bodo končane 15. novembra. RAZNE ŠPORTNE VESTI. K danainji tekmi z Gradjanskim pride BSK. s svoiimi prijatelji s posebnim vlakom Pogajanju med Ilirijo in BSK, za nustop v Ljubljani niso biLi ugodno zaključena. Ilirija ja namerav aLi iCrati v soboto z BSK-om zvečer. Ni pu mogoče na igrišču prirediti razsvetljavo, da bi se tekma lahko izvedla brezhibno. Nu Stišahu so v mcdkhihskem plavalnem tekmovanju srečala Victorija in Jadran. V glavnem se udarijo seniorji, kajti ta dva kluba imata v svojih vrstah skoro vse seniorske prvake. Ker ljubljanska plavalna podzveza ni ustregl i pozivu Juga za tekmo, je ta povabil v Dubrovnik dunajski EWASC. Čl ani lega kluba so sumi mednarodni tekmovalci, ki so nastopili proti naJi reprezentanci v Militadtu, tako da bo lo prav za prav repriza plavalne tekme Jugoslavija : Avstrija. Radio frontami Kadio-Ljubljana i Četrtek, 1. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Sa-' Ionski kvintet. — 19 Slike iz narave (g. Harlort). -- 19.30 Zabavni kotiček (g. Bitežnikl. — 20 Aka-" demski poklici, — 20.30 Klavirski koncert gosp. Aniona Trosta. — 21.45 Prenos plesne glasbe iz kavarne »Zvezda . — 22.30 Čas, poročila!" Petek, 2. septembra: 12.15 Plošče — 12.15 Dnevne vrsti - I3.ro Čns. plošče, borza — IK.Oii Salonski kvintet — 19.00 P. Ilorn: Nekaj za starše — 19.30 Gospodinjska ura, vodi gdč. llumekova — 20.00 Plošče - 20.30 Prenos i z Belgradu — 22.30 Čas, poročila. Drugi programi t Petek. 2. septembru: Zagreb: 20.15 Kult. in društvena poročila — 20.80 Prenos iz Heglrada — 22.40 Plesna glasba. — Milano: 20.15 Simfonični koncert. — Slullgurt: 20.15 Slušna igra — 21.15 Zabavni koncert 22.45 Plesna glasba. — Toulouse: 21.00 Filmska glasba — 21.15 Pestra glasba — 22.45 Arg. konccrt — 23.15 Violinski koncert — 0.05 Angleška glasba. — Iteriin: 21.15 Simfonični koncert radio orkestra _ 22.30 Plesna glasba. — Belgrad: 20.00 Narodne pesmi, poje g. Jovančič t.ale — '20.3?» koncert na orgle (g Leopold Mcjač) — 21.(K) Koncert havajskega tria (petje in plesna glasba) — 21.80 Violinski koncert g. A. lianam- - 22.00 Sodobni šlagerji - 22.80 Ciganska glasba. Bo-roiniinstnr: 21.43 Jodlerji - 22.00 Večerni koncert radio orkestra. — Langenbčrg: 20.00 Koncert mestnega orkestra iz Mllnstra — 22.80 Plesna glasba iz Londona. — Praga: 20.00 Gledališki večer - 22.20 Plošče. — Dunaj: 20.00 Prenos iz Amerike — 20.15 Bruoknerjeve simfonije — 21.35 Igra --22.10 Koncert Feodorja Šaljapina. — Budapest: 20.10 Prenos igre iz študija _ 22.00 Ciganska glasba in poljudno ogrske pesmi. Po Beti Donavi 2. Kovin. Slovenska naselbina — Doživljaji v kovinski umobolnici — Na banatskem polju Od kovinskega pristanišča do mesta Kovina Je se dobro uro hoda. Jaz sem se poslužil kočije, če morem tako Imenovali staro razbito škntljo, ki naj služi za prevoz ubogih potnikov. Moj kočija/, Spn-so se je razveselil, ko sem mu povedal, da sem prišel iz Belgrada. On sam je rojen BolgrajBnn, pa že celili devet let ni videl svojega rojstnega mesta. Spraševal me je, koliko in če se je veliko spremenilo. Skoraj neverjetno sc mu je zdelo, ko sem mu resno zatrdil, da tistega Belgrada, ki gn jo on videl pred devetimi leti, nI več. Spaso mi je nato razkladal svoje življenske prilike in končno ugotovil, da je kar prav, da je v Kovinu, kjer po-eedujo majhno hišico in krave In konja, ki ga takole od časa do časa vpreže, da pripelje, kakšne »otmenije ljudi (boljše ljudi) v kovinsko meslo. Mesto samo Je pravzaprav ena sama dolga vas. Hiše so pritlično ln enonadstropne. Imajo svojega okrajnega načelnika, okrajno sodišče in davčno upravo. V gimnazijo pa pošiljajo svoje otroke kar čez Donavo v Smederevo. Pravoslavni Romuni in Srbi so si postavili svoje cerkve, nemški katoličani niso hoteli zaostali tu tudi neizbežni banatski Judje so zgladili v tem mestecu svojo sinagogo. Iz tega se vidi. da je Kovin, kar se tiče narodnosti zelo pester ln mu ne manjka ne Srbov, ne Nemcev, Romunov, Madžarov in še Slovencev ne. Nn drugo stran mesta ob cesti, ki pelje naravnost do romunske meje v Belo Cerkev, stojijo objekti kovinske bolnišnice za duševne bolezni. Kočijaž Spaso je ustavil in zahteval svoje plačilo. Nato je obrnil lil šel. V par trenutkih sem se na- hajal nato že v sobi upravnika umobolnice dr. Marka Radmana, s katerim sem se seznanil že v Belgradu. Upravnik je zelo ljubeznjiv gospod in v svojem položaju mož na mestu. 0 sebi noče govoriti, o zavodu govori z ljubeznijo in vendar mi je potem razlagal mladi psihijater in znani srbski pisatelj dr. Jevtič, katerega je odredil g. upravnik, da me uporna z bolnišnico, da je samo dr. Radmana ln odličnega ekonoma, ravnatelja zavoda g. Božidarja Severja zasluga, da »e je bolnišnica tako uredila in da so se obenem tudi razmere, ki so preje tu vladale, izboljšale. Upravnik me je nato predstavil vsem zdravnikom, katerih je na zavodu pel in mi odredil za čas mojega bivanja prijazno sobico. Točno ob štirih je potrkal na moja vrata dr. Jevtič. ki je prišel po dogovoru, da me popelje v bolnišnico med norce, blazne, bebce in idijote. Za uvod mi je razložil to, kar sem sam hotel. Kako živijo bolniki, na katerih boleznih bojujejo, stanje bolnikov in nekaj splošnega o bolnišnici. Pred vojno so madžarske oblasti, pod katere jo Kovin kot banatsko mesto spadal, sezidale na leni mestu zgradbe, ki naj bi služile za kasarne. Prišla je nalo svetovna vojna in poslopja so ostala še nedozidann iu so propadala. Kolo po vojni so se oblastva zganila, da so začela misliti, kaj naj bi s temi poslopji. Ker so takrat zdravstvene oblasti silno tožilo, da nimajo kam z umobolnimi, so se odločile, da uporabijo poslopja v Kovinu, ki so bila že precej v derotnem stnnju, v te svrhe. Lela 1024 je belgrajska bolnišnica poslala v Kovin prvi transport bolnikov in od takrat neprestano prihajajo v ta kraj bolniki, ki jih pošljejo vsemogoče bolnišnice v državi, Dasi je bila prvotno namenjena samo za Vojvodino, sprejema sedaj bolnišnica radi velikern pomanjkanja umobolnic v državi, ljudi iz vseh koncev in krajev. Sedaj je v bolniš- ! niči okroglo 530 bolnikov in je torej po številu bolnikov kovinska ena največjih umobolnic v drža-i vi. Vodslvo umobolnico jc moralo prebroditi slrnš-| no ovire. Pod vodstvom spretnega ravnatelja g. Se-! verja in odličnega psihijatra dr. Radmana šele je bolnišnica prišla v pravi tir. Tačas se je napravil | lasten vodovod, izpeljala kanalizacija, ki je v laki i bolnišnici prepotrebna, ter se dogradila lastna 1 elektrarna. Občuti se še pomanjkanje prostorov, saj b| bolnišnica pravzaprav zadoščala komaj za štiristo bolnikov, sedaj pa jih je preko petsto. Bolničarji so povečini Slovenci, katerim stoje ob struni šolske sestre, ki delajo nač in dan v blagor teh, ki so najmanjši na umu... Bolniki bolujejo največ na shizopherljl, na paralizi, epilepsiji, veliko jih je, ki so postali žrtev prestanih bolezni (vnetje možganske mrene, lifusi itd.), drugi so bebci in popolni idijoti, prav malo pa je alkoholičarjev(l). Kar se tiče dela, imajo zdravniki lažje stališče v moškem oddelku kakor v ženskem. Moški so bolj poslušni in disciplinirani, dočim žensk včasih kar vkrotiti ne morejo. /Če boste kaj pisali o tent, je končal z uvodom psihijater, ne plSite, da je la kraj pekel, tudi raj ni. Za nas pa, ki tu delamo, pa so tu vsaj vico. - Z nasmehom se je doktor dvignil in sledil sem mu proti ženskemu oddelku. Ženski oddelek Na dvorišču okrog ženskega oddelka so stale, hodile in sedele bolnice, kakor so je kateri ljubilo. Za naju, ki sva prišla med nje, so niso dosti zmenile. Nekatere so vpile in njih kričanje je šlo skozi ušesa. Ena izmed njih jo vpila, da so ,ji pokradli dukate in dn nuj jih vrnejo njej, ki da ie lastnica, Doktor nij pojasni, da so te bolnice, lil so Iti ali v poslopju, najslabše, kajli druge, ki so za stopnjo boliše. so uporabljive za poljsko delo in so sedaj tla posestvu, ki ga ima bolnišnica. Stopila sva v poslopje in mlada, prijazna sestra nama je odpirala. Sobe so čisto bele, postelje železne In trpežne, perilo je sveže. Tuintain kaka raztrgana blazina, katero bolnica v navalu besnosti raztrga. Sobe drugega in tretjega razreda so manjše in je v njih prostora samo za dve ali Iri postelje. Ko smo zopet nn dvorišču, se nam nekatere bolnice približajo. Nekatere se dobrovoljno smehljajo in odgovarjajo hitro in brez pomisleka. »Daj mi jedne tvoje oči. se obrne ena Izmed njih nnmo, ker vidi, dn imam na nosu očalu. Skoraj vse bi rade kadile. Druge so take, kakor kakšne Indijanko. Ostrižene so na kratko in okrog glave si spletajo vence iz srobotja. Ko sem že odhajal, priteče ona za menoj in vpraša, kaj sem. Ko' ji odgovorim, hitro vpraša: »Dnil nisi ti moguče brat od onoga Principa, koji jo ubio prestolonaslednika Ferdinanda? Po tem vprašanju nekoliko pomisli ln no d: bi čakala mojega odgovora zastavi *rugo vprašanje: Nlesi li ti ili tvoj otac brat ono Bernardke. koji se je prikazivala Majka božija?« Ko odločno zavrnem, da ni res, kar vpraša, je nekoliko razočarana, potem malo poskoči in »boži k svojim tovarišieam, ki so ji glasno smejejo. Tik pred vrati, ko mislimo žc zapustiti ženski oddelek, pride k meni mala ženica in pravi, da je sedaj že čisto pametna iu da bi rada šla zopet domov. Tri meseco jo že tu, pa so ji obljubili zdravniki, da bo Slu ven, kadar bo čisto zdrava, sedaj pa da jo in prosi zato, da nnj hi jo spustili iz bolnišnice. Majhna jo in dobrodušna. Kakor sem potem zvedel. je res nn poti okrevanju in jn bodo tmli kmalu spustili, du dobi mesto zopet druga, ki je še bolj potrebna pametne nege v bolnišnici« Ogromen cevovod Z vzhodnega brega reke Tigrid bodo gradili v Hailo 2.400 hm dolg cevovod za nafto Že dolgo časa so znana najdišča petroleja v Perziji in Mezopotamiji. V severnem delu arabskega polotoka med Perzijskim zalivom, Perzijo. Turčijo, Palestino in Transjordanijo. leži arabski, kraljestvo Irak, ki meri 370.000 kvadratnih kilo metrov, torej nekako polovico več. kakor Jugoslavija. Irak ima 3 milijone prebivalcev. Kj s: večinoma Arabci, Kurdi, Turki in Armenci. <1 lavno mesto je Bagdad. Kraljestvo je razdeljeno v tri okrožja Vilajele, Bagdad, Rasna iu Mosul Kraljestvo pa je pod angleškim pokroviteljstvom in v vseli zadevah, ki se tičejo zunanje politike, denarnih in gospodarskih vprašanj, mora kralj najprej dobiti pristanek angleškega vrhovnega komisarja. Ker so na vzhodni obali reke Tigris« nasl: že pred leti bogata ležišča surovega olja — nafte, iz katere se pridelujeta za ves sveiovn-' promet tako važni bencin in petrolej, je seved.: angleška vlada storila vse mogoče, da si j., ob ležala vse predpravice glede izrabljanja leti lako važnih petrolejskih vrelcev. Sicer se je po 'Mkrilju petro-lejskih vrelcev osnovala takoj iraška petrolejska družba, ki je imela vse pravice v.i črpanj" petroleja v odkritih vrelcih, vendar se je leta 1981 ta družba preosnovala po mnogih in težavnih mednarodnih političnih bojih v tako zvan > Irak Petroleum Company, v kateri sede demn ni mogotci mnogih držav. Po dolgih bojih se je lasiništvo razdelilo takole: Angleški petrolejski družb; Anglo-Persian in Koyal Dutch and Shell, francoska petrolejska družba Cotnpagnie Francaise des Pe-troles in ameriška petrolejska skupina Near Kast Development Corporation so prevzele po 23 in. tri četrtine debiic. Jeziček na tehtnici pa je ostalo zadnjih o% delnic, ki jih je dobila družba armenskega pelrolejskega kralja Gulbekiana. Ta pa dela v sporazumu z angleškima družbama in tako bo prav za prav angleški kapital odločilen pri tem velikanskem i>odjetju. Ker so najdišča petrolejskih vrelcev zelo daleč proč od vsakih prometnih zvez, se družba delj časa ni hotela lotiti izkoriščanja vrelcev. Saj ji je zadoščalo dejstvo, da se nihče drugi ne more lotiti teh vrelcev, s čemer je bila rešena nevarne konkurence. Po pogodbi pa je družba dolžna začeti izkoriščanje vrelcev do konca leta 19S4. Zato se je sedaj odločila, da bo začela z vsemi pripravami, ki so potrebne za vrtanje petrolejskih vrelcev. Po dolgotrajnem študiju se je družba odločila. da ne bo prevažala nafte z železnico ali z drugimi prevoznimi sredstvi, katere je bilo treba vse šele ustvariti, ampak da bo zgradila velikanski cevovod, ki bo dolg 2.400 km. Po tem velikanskem vodu naj bi teklo surovo olje iz Kitaha. na vzhodnem bregu reke l igrida. kjer je središče petrolejskih vrelcev, čez sirijsko puščavo v Palestino < 4n pristanišča llaile. Od Kidata v sirijski puščavi pa se bo od tega cevovoda odcepil vod. ki bo £ tekel proti severu in končal v Siriji v mestu Tara-holus (Tri|>olis). ki leži prav lako ob morju že na pobočjih Libanona. Ta velikanski cevovod je dobil ime Pipe-Line Mosul-flaifu. Za zgraditev lega velikanskega daljnovoda je bilo treba pripraviti naravnost ogromen aparat. Prav sedaj pluje v mesto Rnsro, ki je oddaljeno 90 km od perzijskega zaliva in katero leži pod stočjeni rek Evfrata in Tigrida. veliko brodovje, ki prevaža ogromne množine potrebnega orodja, katero bodo rabili delavci pri graditvi cevovoda, iz Basre. kjer bodo ladje raztovorili. bo odpotovala velikanska karavana v Kitah, kjer se bo začel graditi cevovod. V začetku septembra pa bodo pripeljali prve cevi. tako da bodo začeli z delom na zimo. vročina nekoliko poneha. Kako velikanska bodo ta dela. nam dokazuje dejstvo, da bo na v«ej progi, kjer bodo gradili cevovod, delalo poldrugo leto najmanj 40.000 delavcev. Ker teče večina cevovoda po Iraku, bo nu Iraškem ozemlju zaposlenih okrog 25.000 delavcev. V Transjordaniji in Siriji bo delalo po 5000 delavcev, v Palestini pa nad 3000 delavcev. Da bo mogoče to armado delavcev v večinoma puščavskem svetu vzdrževati, je pripravljen zopet posebni sanitetni in prehranjevalni štab. ki je tako velik, kakor bi ga morala imeti kaka vojska, ki se hoče prebiti skozi puščavo. Ta oddelek ima na razpolago veliko število sanitetnih in reševalnih avtomobilov, ki bodo prevažali hrano. vodo. ranjence in obnemogle. Dasi bi pri tej graditvi bilo najbolj ugodno, da bi se zgradila tudi že tolikokrat obravnavana železniška proga iz Haife v Bagdad, ali pa vsaj avtomobilska cesta, se podjetje zato ni moglo odločiti. Pač pa bodo delavci hkrati s cevovodom zgradili velikansko telefonsko progo, ki bo vezala Palestino z iraško prestolnico Bagdadom. Že samo pri tem bo angleška industrija dobila bogata naročila. Izdelati bo morala skoraj 8000 km prvovrstne bakrene telefonske Sice in 27.000 železnih in jeklenih drogov, ki bodo uosilj telefonske vode. Še večje naročilo pa bodo za tovarno železne cevi, po katerih bo teklo surovo olje. Cevi bodo imele premer 30 cm in skupna leža uporabljenih cevi bo znašala 150.000 ton (15.000 vagonov cevi!). 00.000 ton le.h cevi bodo izdelale angleške tovarne in bodo imele dela vse leto. Samo te cevi bodo stale 100 milijonov dinarjev. Ostali dve tretjini cevi pa bodo izdelale, francoske, nemške in ameriške tovarne. Koliko bo stala zgradba tega cevovoda, ni točno znano. Dosedanje uradne cenitve cenijo gradbene stroške nu 3 milijarde dinarjev, vendar je verjetno, da bodo stroški za eno petino višji. To pa zato, ker bo samo gradbeni materijal stal dve milijardi dinarjev. Te velikanske številke so nam prav golovo nerazumljive, če ne poznamo razmer, v katerih bo treba izvršiti ta dela. Tako povzroča izredne težave že samo dovoz gradbenega materijala. Cele vlake cevi, cementa in vseh drugih potrebščin bo tTeba prepeljati na stotine in skoraj tisoč kilometrov daleč, čez puščavo, v kateri ni nobenega pota. nobene ceste. Delavnice palestinskih železnic grade z vso naglico 18 posebnih puščavskih lokomotiv s potrebnimi vagoni. Gradili bodo namreč ponekod do puščave zasilno železniško progo, ki bo omogočila delni prevoz gradbenega materijala. Železniška uprava v Iraku je kupila 4 vlake s posebnimi vozovi, v katerih bo mogla pošiljati robo cim delj na rob puščave. Promet v puščavi, v kateri železnica ne bo mogla vozili, pa bo prevzela petrolejska družba sama. Družba je dala zgraditi M.ooj. .vico umerjeni in Biumngom v okviru Hugenberg, vodja nemških nacionalcev. Samoumor preiskovalnega sodnika v Calmeiieovem procesu v nekem hotelu v bližini glavnega kolodvora v Hamburgu si je v noči od sobote na nedeljo končni življenje sodnijski svetnik dr. Wibel, ki je na stotine tovornih avtomobilov, ki bodo mogli bil P" vsej Nemčiji in še drugod po svetu prepeljavati do 3 tone tovora čez puščavo. Ti | zaradl leP," )P senMcionfilno sod"° raz- pravo v tako zvanem Calmette procesu. Nesrečneža so našli v nedeljo zjutraj mrtvega v postelji, v roki pa je še držal revolver, s katerim se je ustrelil. Kaj je gnalo dr. Wibla v smrt, najbrž ne bo nikdar mogoče ugotoviti. Pač pa moramo skle- prepeljavati do 3 tone tovora čez puščav avtomobili bodo imeli po lt> koles in posebno široke kolesne obroče, tako da bodo lahko zvozili tudi čez najdrobnejši puščavski pesek. Nekako na sredi proge so pri mestecu Rutbah odkrili vrelce vode in odtod bodo zalagali delavce z vodo na vse strani proge. V mestecu Baj in Hodeta so zgradili že začasne vodovode in do tja prav tako napeljali cevovode, po katerih bo pritekal petrolej in bencin. katerega bodo rabili puščavski avtomobili. Družba mora ludi poskrbeti za varnost delavcev. Kajti prav verjetno je. da bodo Arabci napadali delavce v puščavi. Zato se je dogovorila z najvplivnejšim arabskim šejkom, da jo bo podpiral pri graditvi cevovoda. Kljub teniu pa bodo posebna izvidna letala neprestano obletavala progo in pazila, če ne prihajajo od kod sovražni Arabci. Za boje z Arabci pa so pripravljeni oklopni avtomobili. ki se bodo lahko brez nevarnosti spustili v boj z arabskimi roparji. Strah pred napadi je, upravičen, saj je prav verjetno, da bodo mogočni nasprotniki, lastniki drugih petrolejskih vrelcev, skušali nagajati kolikor se bo le dalo lako silnemu in nevarnemu konkurenčnemu podjetju. — Največjo korist od te po svetovni vojni največje zgradbe, bo imel poleg družbe seveda Irak sani. Trgovina bo vzvetela in prebivalstvo bo dobilo dela. kolikor bo hotelo. Poleg tega pa bo dobila iraška vlada, dokler ne bo stekla natla po cevovodu, vsako leto 80 milijonov dinarjev predujma. Zakaj gradijo Angleži ta velikanski cevovod, je težko ugotoviti. Sami trde. vedno, da je cevovod nujno potreben zn najcenejše dobavljale nafte na obalo Sredozemskega morja. Verjetno pa je, da zasleduje Anglija pri tej velikanski zgradbi še drug namen, da si namreč zagotovi svoj položaj v zahodni in južni Aziji v slučaju spopada z Rusijo. Vreme v septembru V začetku septembra bodo v splošnem lepi in topli jesenski dnevi. Drugi teden v mesecu bo večkrat oblačno in ozračje se bo zlasti ponoči precej shladilo. Od 7. do 10. lahko pričakujemo dež in veter. Nato se bo vreme zboljšalo in tudi temperatura bo rastla. Noči pa bodo ostale hladne. Tretji leden bo se topleje, lako da bodo celo noči tople. Okrog 20. lahko pričakujemo v južnih Alpah počasno ohlajevanje in dež. ki bo trajal najbrž s jiresledki do konca meseca. pati iz dejstev, ki so nam znana, na morebitne vzroke, ki so pognali dr. Wibla v smrt. Leta 1930 so v Liibecku nenadoma začeli umi-1 rati otroci, ki so bili vsi cepljeni proti jetiki s j lako zvan i ni Calniette-cepivom. ki ga je poslal lii-beški bolnišnici Pasteurjev zavod iz Pariza. Obsežna in natančna preiskava je dognala, da so otroci umirali zato. ker so bili cepljeni s cepivom, ki je imelo virulentne tuberkulozne kulture, torej s cepivom, ki je mesto, da bi preprečilo obolenje na jetiki. jetiko z vso silo pospešilo. Nadaljnje ugotovitve so dokazale, da se je moralo cepivo zamenjati v laboratoriju liibeške bolnišnice. Jasno je bilo, da so bili poklicani na odgovor vsi odgovorni zdravniki bolnišnice, ki so kakorkoli iz nepazljivosti zagrešili, da je umrlo zaradi okužitve s hitro jetiko 76 lubeških otrok. Proces, ki je nastal, je po cepivu dobil ime Calmette-proces in obtoženi so bili sivolasi vodja liibeške bolnišnice. 68 let stari profesor dr. Devkc, dr. Klotz, / razstav« na tipskem velesejmu. V Lipskem so otvorili velik jesenski velesejem, na katerem i • -iln zanimivih novosti. Na lev« vidimo model stavbe, koje ogrodje je iz jekla. Prednost lega ogrodja je zlasti ta, da se more hitro sestavljati. Na desno: čudne kadi iz lesa, ki jih uporabljajo kot shrambe za tmojila. Kardinal van Rossum umrl Dne 29. avgusta ponoči je umrl 78 let stari kardinal van Rossum v Maatrichtu na Nizozemskem. Kardinal van Rossum je bil med najodličnejšimi cerkvenimi osebnostmi in je bil ua več papeških volitvah resen kandidat zu prestol sv. Petra. Veliki mož se je rodil 3. septembra 1854 v mestecu Zwolle na Nizozemskem. Leta 1879 je bil posvečen za duhovnika, kmalu nato .je postal profesor dogmatike v Wittemu. Leta 1893 je tam postal rektor, leta 1895 pa je bil poklican v Rim, kjer je delal od leta 1904 do 1917 v komisiji za kodi-fikacijo cerkvenega prava. Leta 1917 je bil imenovan za predsednika svetopisemske komisije in na evharističnili kongresih na Dunaju leta 1912 in v Amsterdamu leta 1924 jo bil papežev legat. Najvišje odlikovanje pa gn je doletelo, ko ga je papež Benedikt XV. posvetil 1918 leta dne 19. maja v sikslinski kapeli za prefekta Propagande Fidei. Rajnki kardinal je na tem mestu deloval z vso svojo močno osebnostjo in dosegel lepe uspehe. Najprej je pripravljal pa peško misijonsko enrikliko. nato pa se .je lotil preureditve misijonskega delovanja. Prvi je upeljal zahtevo, da naj čim več misijonov prevzame domača duhovščina. Po nekaj letih so se pokazali že prvi uspehi, ko je papež posvetil v Rimu 6 kitajskih škofov. S posebno vnemo je skrbel kardinal za to. da so začele delovati zopet vse misijonske postaje, ki so trpele zaradi svetovne vojne, število misijonskih postaj po vsem .svetu se jc pod njegovim modrini vodstvom povečalo, prav tako tudi število misijonarjev. Kljub si nrosti je leta 1929 osebno blagoslovil novo katedralo na Islandiji in posvetil prav lam prvega katoliškega škofa, katereca Islandija od časov re- dr. Altstadt in usmiljenka Ana Schutze. Za preiskovalnega sodnika je bil imenovan sodni svetnik dr. Wibel. ki je ves čas vodil naporno preiskavo. Zaslišani so bili strokovnjaki in izvedenci iz Francije in iz vse Nemčije. Mnogo je bilo prič, ki so dobivali pri zaslišanju živčne napade. Vendar je dr. Wibel zdržal naporno delo in ko je po poldrugem letu, 6. februarja 1932 bil proces končan, je dr. Wibel mirno izrekel sodbo, s katero je moral obsoditi zaslužnega in priljubljenega prof. dr. Deyka na dve leti. dr. Altstiidta pa na 15 mesecev ječe. dočim sta bila ostala dva obtoženca oproščena. Takoj po tem pa je dr. Wibel ves poten brez besed" zapustil sodno dvorano in dobil strašen živčni napad, o katerem so sodili zdravniki, da je posledica velikanskega duševnega napora, ki ga je zahteval dolgotrajen proces. Ta pravda je gotovo ena izmed uajbolj zagonetnih v dvajsetem stoletju. Preiskava sama ni mogla točno ugotoviti, kdo je prav za prav kriv, da je umrlo 76 liibeških otrok, pač pa je moral prevzeli breme odgovornosti nase vodja bolnišnice dr. Deyke. Čimbolj je sodišče prihajalo na misel, da je kriv dr. Devke. tembolj žalostno je-'.bjjo razpoloženje v sodni dvorani. Pravdo so spremljale nerešljive uganke. Eden izmed zagovornikov dr. Devka si je med odmorom na eni izmed razppav vzel življenje. Našli so ga ustreljenega v Vegovem stanovanju. Med razpravami je tudi umrl berlinski profesor Friedeberg, ki je ugodno pričal za glavnega obtoženca. Razpravo so tudi pokazale, da se nekateri zdravniki med seboj hudo sovražijo in še danes tečejo nekatere pravde zaradi žaljenja časti na teh razpravah. Skozi vse to je vztrajno vodil nit razprave dr. Wibel, ki je ob zaključku v resnici popolnoma omagal. Zdravit se je šel na univerzitetno kliniko v Marburgu, kjer je prišel v norišnico. Dr. Wibel sam s svojo okolico ni bil zadovoljen in je rekel, da bi rad prišel iz družbe norcev. Dr. \Vibel nikakor ui napravljal vtisa duševno bolnega, pač pa do skrajnosti izčrpanega človeka. Zagovorniki obso-jencev pa so v zadnjem času objavili mnenje, da je bil dr.VVibel slaboumen že medtem, ko je. vodil preiskavo proti obsojencema. Zaradi lega so zahtevali, da se proces obnovi pod novim vodstvom. Kje je torej resnica? Ali je končal dr. Wibel življenje zato. ker je bil slaboumen, ali zato, ker si je vzel očitek slaboumnosti tako k srcu, ali pa so bili morda še drugi, neznani razlogi. — Prav verjetno je. da bo proces zaradi samomora dr.Wib!a obnovljen. formacije ni več imela. Ko se je vrnil na Nizozemsko. je obhajal v domovini zlati duhovniški jubilej in 75 letnico rojstva. Vsa Nizozemska je proslavljala sivolasega kardinala in celo kraljica ga je prav posebno počastila. - Tudi po njegovi smrti ne bodo pozabljena njegova dela in zlasti misijonarji se bodo s hvaležnostjo spominjali velikega misijonskega organizatorja. Avtobus padel v prepad V Porloriko se je v bližini mesta Ponce prevrnil v prepad avtobus, ki je vozil poslance na zborovanje. Na dnu prepada .je obležal avto v razvalinah in pokopal pod seboj 18 mrtvih in 38 ležko ranjenih. I ***tc J. >Zakaj pa ne greste rajši po brvi?« >Se bojim, da bi padel v vodo.c Izjava ravnateljstva Praštedione V zvezi, s članki, ki so izšli v nekih naših dnevnikih in ki pravilno naglašajo, kolikšna je škoda, ld jo trpe vlagatelji, če prodajo svoje vložne knjižice z znatnim popustom, izjavljamo — to smo v ostalem nekoč že poudarili —, tla ravnajo vlagatelji, ki .•e ilajo prestrašiti z raznimi vestmi in ki zaradi lega prodajajo vložne knjižice našega zavoda s popustom, na svojo očitno škodo, zlasti, če pri tem se vpoštevajo zavodove rezerve in njegovo imovino. Nakup zavodovih vložnih knjižic bi po našem mnenju moral biti prestrašenim vlagateljem najjasnejši dokaz, da kupci vložnih knjižic zaupajo tem vlogam, oziroma v njihovo izplačilo, ker je mogoče le minimalen del teh vložnih knjižic uporabili za poravnavo dolgov. Zavod se pri podeljevanju kompenzacij ravna po zelo strogih določbah uredbe in jih dovoljuje le s posebnim dovoljenjem komisarja ministra za trgovino in industrijo. Vesti, da bi bil naš zavod kupoval za svoj račun vložne knjiiice, so docela neresnične, tendenčne in lažnjive. Pri tej priliki se moramo dotakniti tudi vesti, ki so jih zlohotno razširili v javnosti, češ, da_ ,|e »Prva hrvatska šledionica razprodala veliko šle- Obrtniški zbor v Ljubljani V nedeljo dne 4. septembra ob f) se bo vršilo v veliki dvorani bolela Union v Ljubljani obrtniško zboi»>vanje. Na zborovanju se bo razpravljalo o vse perečih vprašanjih za dobrobit splošnega obrtništva : Davčne zadeve, obrtniško zavarovanje, obrtniške organizacije, gospodarsko vprašanje obrtnika, spremembe k novemu obrtnemu zakonu, strokovno šolstvo, denarstvo in obrtniški krediti, konkurence in šušmarstvo, obrtniški lisk, obravnavanja o obrtnih zbornicah ali njih odsekih in razna druga važna vprašanja. Na zbor je vabljen vsak samostojen obrtnik. Zborovanja se bodo udeležili tudi srbski in hrvatski tovariši, posebno v velikem številu pa tovariši iz bivše štajerske. — Udeleženci imajo četrtinsko vožnjo, ako pošljejo društvu brzojavno svoj naslov. — Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani. * Konkurz je razglašen o imovini KUzmič Mihajla krojaškega mojstra v Valfarcih št. 80, prvi zbor upnikov 7. sept.* oglasiti se je do 30. sept., ugotovitveni narok 3. oktobra. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Jurčeca Franceta, posestnika in klobučarja v Krškem št. 106, narok za sklepanje poravnave 4. oktobra, prijaviti je terjatve do 27. sept., nadalje o imovini Tischlerja Ernesta, posestnika in trgovca v Vitanju, narok za sklepanje poravnave 25. oktobra, prijaviti je terjatve do 15. oktobra, nudi 40%. Nadaljuje se tudi iKimolomn ustavljeno poravnalno postopanje o imovini Konrada Podlipnika, trgovca pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Grand-hotel Toplice v poravnavi. Pretekli teden je bilo uvedeno poravnalno postopanje o imovini Jule Molnar, Grand-hotel Toplice. Poravnalni sodnik je dr. Jos. Štular, poravnalni upravitelj pa dr. Ivan Dobravec. Narok za sklepanje poravnave je 6. oktobra pri dež. sodišču v Ljubljani, oddelek III. Rok za oglasitev poteče 30. septembra. Čebelarska razstava na jesenskem velesejmu T,l>jubljani od"3. do 12. septembra t. 1. Naši čebe-"JArji bodo zopet razstavili svoje letošnje pridelke. Dana bo vsakemu, ki ceni uživanje medu, prilika, da se o pravem času oskrbi z medo;«". Ta del bo nudil Iudi marsikaj poučnega, za kar se naši čebelarji najbolj zanimajo. Hitri računar. Uredil in sestavil Leon Novak. Tiskarna Maks Hrovatin je izdala, založila in natisnila 953 strani, večinoma tabele, obsegajoči) knjigo »Hitri računar-, ki naj služi kot zanesljiv pripomoček za preračun obresti, diskontov, provizij, do-klad in kalkulacij. Nadalje služi knjiga za različna množenja in razdelitev letnih obresti, najemnin in plač po mesecih in dnevih. »Hitri računar je sestavljen prav za prav iz samih računskih ključev, ki omogočajo lahkoto in naglico pri računanju v vseh strokah gospodarskega in javnega življenja. Dodatek so še mere in uteži. Uvodoma je podano podrobno navodilo z več primeri za vporabo knjige in tabel, katere toplo priporočamo. Grški trgovski dolgovi znašajo 28.2 ntilij. dolarjev, čemur je dodati še 7 milij. dolga švedski za monopolski dolg, tako du znašajo vsi grški trgovski dolgovi 35.2 milij. dolarjev. Grški trgovski dolgovi naši državi znašajo 231.305 dol. (11.5 milij. Din). FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi lotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki vilo svojih nepremičnin. Res pa je le to, da Je prodala samo dve zgradbi v Zagrebu, in sicer eno, ki je bila zgrajena bas za prodajo, drugo pa, ker jo je ■Prva hrvatska štedionica svojčas prevzela za delno pokritje svoje terjatve. Obseg teh prodaj, ki so bile v ostalem za zavod prav ugodne, je malone neznaten, če vpoštevamo, da znaša vrednost nepremičnin »Prve hrvatske šte-dlonlce nad 300 milijonov Din. Kar se tiče vknjižbe režijskih stroškov, moramo izjaviti, da je bilo v tem oziru storjeno pravočasno vse, kar je bilo mogoče. Zavodova personalna režija je bila znižana deloma z redukcijo osebja, deloma z znižanjem prejemkov in zavodovih pokojnin za približno 7.5 milijona Din letno. Pristavljamo k temu pa tudi to, da se jo pri Izvedbi teh prihrankov ravnalo po pravičnem načelu, da Je treba obenem z znatnim /.nižanjem celokupnih prejemkov vseh funkcionarjev, ravnateljev in nameščencev zavoda obdržati v službi vse liste, ki bi sicer zašli v hudo bedo, čo bi se naj prihranki dosegli z odpustom čim večjega števila personala. Zagreb, 31. avgusla 1932. Ravnateljstvo »Prve hrvatske štedienice«. Botra Dne 31. avgusta 1932. Denar Danes so devizni tečaji bili nekoliko slabejši, le Curih je ostal neizpremenjen. Ljubljana. Amsterdam 2302.35—2318.71, Berlin 1857.91 —1308.71, Bruselj 703.02 — 796.96, Curih 1108.85—1118.85, London 198.30—199.90, Newyork 5698.58-5726.79, Pariz 224.15—225.27, Praga 169.84 —170.20, Trst 292.68—295.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 81.660 Din. Curih. Pariz 20.22, London 17.90, Newvork 516.12, Bruselj 71.51, Milan 26.54, Madrid 41.55, Am-sterdam 207.70, Berlin 122.60 Stockholm 92, Oslo 90.60, Kopenhagen 92.75, Sofija 3.71, Praga 15.27, Varšava 57.66, Atene 3.21, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.68. Newyork. Pariz 392.625, London 347, Bruselj 13.865, Milan 512.50, Amsterdam 40.285, Berlin 23.78, Stockholm 17.95, Curih 19.39. Dunaj. Dinar notira: valuta 12.70. Vrednostni papirji Danes je bila vojna škoda v Zagrebu nekoliko slabejša, dočim se je v Begradu učvrstila. Tudi v ostalih papirjih je bila tendenca neenotna. Tudi promet je bil izredno majhen, saj je znašal na zagrebški borzi samo 100 kom. vojne škode in 2000 dol. 7% Blera. Lj hI jami. Vojna škoda 195 bi., 8% Bler. pos. 45.50 bi., 7% Bler. pos. 41.50 bi., Stavbna 40 (len., Ruše 125 den. Zagreb. Narodna banka 4250—4500, Priv. agr. banka 228—225, 7% inv. pos. 49—52, agrarji 24 d., vojna škoda 193—194, 9. 192—194, 12. 190—195, 6% begi. obv. 31—35, H% Bler. pos. 44—45, Bler. pos. 41—41.625. Belgrnd. Nnrodna banka 4000— 4400, Priv. agr. banka 219—222 (220. 219), 7% iuvest. pos. 51 den., agrarji 24.50 den., vojrta škoda 193—194 (193.50), vel. kom. zaklj. 195, <>% begi. obv. 33.75—34.25 (84.50, 33.75), ,8% Bler. pos. 43—45. Dunaj. Podon.-savska-jadran.. 61.10) Alpine 11.5, 11.50, Trboveljska 20.30. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač., okol. Novi Sad 79 kg 137.50—140, okol. Sombor 78 kg 137.50—110, sred. 79 kg 137.50—140, gbč. 79 kg 137.50—110, potiska 79 kg 140—142.50, bač. ladja Tisa 79 kg 140— 112.50, ladja Begej 79 kg 137.5(1—140, ban. gornja 79 kg 135.50—137.50, par. Vršac 78 kg 182.50—135, bač., sr. nova 76 kg 127.50—130, ban. nova 76 kg 125—127.50, ladja Tisa nova 76 kg 132.50—135, ladja Begej nova 70 kg 130—132.50, moka št. 8 bač. 70—80, fižol bač., sr. beli brez vreče 97.50—100. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet: 42 vagonov. Budimpešta. Tendenca .slaba. Promet živahen. Pšenica okl. 12.75—13, zaklj. 12.75—12.77, marec, 13.00—14.30. zaklj. 13.96—18.97, rž okl. 8.80—8.95, zaklj. 8.79—880, koruza maj 8.10—8.17, zaklj. 8.12 —8.13. Chicago. Pšenica marec 58.875, sepl. 54.125, december 57-50, koruza marec 39.375, sept. C,:>..25, dec. 33.50, oves marec 22.375, julij 17.125, sept. 19.75, rž marec 30.375, sept. 32.875, dec. 36.125. AVinnipcg. Žilo okl. 53.125, dec. 57.50, januar 61.125. Živina Mariborski sejem 30. avgusta. Prignanih je bilo 14 konjev, 21 bikov, 73 volov, 191 krav in 13 telet, skupaj 312 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile: Debeli voli 2.75—4, poldebeli voli 2—2.50, plemenski voli 1.25—2.25, biki za klanje 1.50—2.50, klavne krave debele 1.25 —2, plemenske krave 1—1.50, krave za klobasarje 0.80—1.20, molzne krave 1.75—2, breje krave 1.75 —2, mlada živina 2.50—3.25, teleta 3—4. Vse za en kg žive teže. Prodanih je bilo 196 kom. Mesne cene so bile: Volovsko meso I. vrste 8—10, 11. vrste 0 do 8, meso od bikov, krav, telio 4—5, telečje meso Iu vrste 10—12, II. vrste 6—8. svinjsko meso sveže 10-16 Din kg. Hmelj Savinjska dolina, 31. avgusta. Pri preccj živahnem povpraševanju so se v ponedeljek cene za letošnji savinjski hmelj dvignile na 17 Din za kg. V torek je bila cena vedno bolj čvrsta in se je zvečer ponujalo tudi do IS Din za kg. V teku današnjega dne pa so se cene učvrstile celo na 19 Din za kg. Za letošnje v barvi izredno lepo savinjsko blago se živahuo zanima zlasti nemška izvozna trgovina. O kakšnem ponujanju letos skoro ni mogoče govorili, zato pa švigajo po dolini dnevno številni uakupovaloi, katerim se seveda na periferiji, kjer so producenti slabše informirani, posreči nakupiti nekaj več blaga. V osrčju doline pa so hmeljarji še vedno zelo rezervirani in pride zato le težko do večjega zaključka. Računa se, da je doslej prodanih šele slabih 25% letošnjega pridelka. VIL poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec v Sav. dolini, 31. avgusta. Dokaz za odličnost našega hmelja je dejstvo, izboljšanje cen, deloma ker je blago presuho in se basali ne da. — Danes je nebo uro in še več merim lahko v vas, loda če ne pritisnem na vso moč na petelina, se la španski pihalnik ne bo sprožil. No, takole jo treba pritisniti, vidite, gospod Pook, saiho še malo huje..- .Za božjo voljo. John Ridd. za božjo voljo, dragi mladec, ne kaži mi lega. Postavi puško na tla, prosim te, pa boš dobil najboljše, kar imam v svoji borni trgovinici,. Nato sem dobil za en šiling dva tako debela zavoja smodnika, ki so ga moji nekdanji tovariši v Blundellovem zavodu imenovali -hudomušni so-lilet', da ju nisem mogel stlačiti v Step, a poleg njiju še velik kos svinca, ki sem ga privezal Peggy na vrat. Toda to še ni bilo vse: podaril mi je tudi vrečico sladčic za seslro Anko, ki si je s svojo ljubkostjo in lepim vedenjem mahoma pridobila sleherno srce. Mračilo se je že, ko sem jezdil v klanec nad Porlockom. Velika zavoja s smodnikom, ki sem si ju privezal 1111 hrbet, sta se tesno trla in som se bal, «la se ne bi strehi! prah užgal, zato sem se plaho sklanjal I'eggy do ušes. Oba, jaz in konj, sva bila vesela, da se je na nebu prikazala luna, četudi sem se sedaj nekoliko plašil mračnih senc okoli sebe. Pripravljen sem bil streljali nn vsakogar. kajti na vso moč sem zaupal svoji gromov-nici. Toda ko sem jahal mimo soteske, kjer so mi bili Dooni umorili očeta, 1110 je prevzela Inka groza, da sem se sklonil Peggy prav do ušes in sem se od strahu mrzlično tresel. Ali žive duše ni bilo opazili, dokler nisem dospel do našega dvorišča, kjer sem našel uiater vso v solzah. Po večerji sem zašepetal Anki na uho: »Pojdi z menoj, Anka, pokazal ti bom nekaj, če ne boš nikomur povedala.« Mali je bila medtem zadremala utrujena od skrbi in. dela. Pes f'uvuj, ljubljenec mojega rajnega očeta, je spal poleg nje in ji slonel /. glavo v naročju. Ali gi-eš, Anka? sem jo vprašal v druge; rabil sem namreč nekogn, da hi mi bil držal žlico »ri topljen ju svinca. Takoj moraš 7. menoj, sicer pokličem Liziki) in pokažem njej.« Ne, ne, tega no smeš, John, kaj pač razume Lizika! Saj zna komaj juho kuhali in razločevali jezik od plečeta,. češ, da jo meso eno ko drugo in je oboje dobro za v usta. Tu se vidi, kaj pomagajo človeku vso učene knjige, kajne Betly?< Ta ženska pa sploh ni mogla verjeti, da zna kdo brati, Menita je, da se ljudje nauče nečesa na pamet hi poleni hlinijo, kakor da hi citali iz knjige in zbujajo lako v drugih občudovanje do svoje umetnosti. Ze skoraj štirideset let je služila pri nas za deklo, stregla jo očetu, ko jo bil Se olrok, mu skrbela za obleko in hrano in ga nazadnje položila v kislo. Mali oo 1 asi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek zo mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonsko, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko- iluibodobe Vsaka beseda 1 Din Zdravo, močno dekle sprejmem za domača dela. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 12.670. (b) Sobarica ki je že služila v dobrih hišah, mlajša, marljiva in poštena, ki je vešča pranja in likanja perila, se sprejme. Lastnoročno pisane ponudbe z označbo plače naj se pošljejo na gospo Julko Radanovič -Osiek 3, Cerkvena ulica št. 24._(b) Služkinja vajena vseh hišnih in kuhinjskih del ter pranja, se takoj sprejme v trg. hišo. Ponudbe na upravo Slovenca- pod Pridna in poštena« št. 12.638. (b) Vsaka beseda 1 Din Službo oskrbnika išče mlad iant, vojaščine prost, ki ima poleg tudi mater. Naslov v upravi Slovenca« št. 12.646. (a) Učiteljica (letos maturiralal i š č e mesto domače učiteljice ali vzgojiteljice. - Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12.654. (a) Dekle vajeno gospodinjstva in šivanja, gre najraje h kakemu upokojencu. • Ponudbe na upravo ?>Slov.« pod T. K. 12.666. (a) Vsnkn beseda 1 Din 120.000 Din posojila iščem na prvo mesto ve-leposestva Ponudbe pod »Varno« 12545 na upravo »Slov.« (d) Vsaka beseda t Din Christoiov učni zavod znana, najstarejša in najbolje obiskovana privatna šola v Ljubljani, vpisuje še ves september vsak dan v lastni novi vili — Domobranska cesta 15. -Vpisnina 20 Din, šolnina mesečno 120 Din, revni popust. Šolsko leto prične nepreklicno 1. oktobra. -Zavod preskrbuje službe. Dnevni, večerni tečaji, (u) Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik Dijaki Vsaka beseda 1 Din DijaSki internat Legat, Maribor, Vrazova ulica 2, blizu realne gimnazije, meščanske šole in drugih srednjih šol, sprejema tudi dijake drugih zavodov. (D) Dva dijaka (-inji) sprejmem na stanovanje s hrano ali brez. Cena nizka — po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.619. (D) Dijake sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12.618. (D) Dva dijaka nižješolca sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12.642. (D) Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo v bližini učiteljišča. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 12.659. (D) Dva mlajša dijaka se sprejmeta k boljši rodbini. Naslov pove uprava Slovenca« 12.664. (D) Dva dijaka srednje šole sprejmem v vso oskrbo na Rimski cesti. — Naslov v uprava Slovenca« 12.665. |D) Dve dijakinji sprejmem na hrano in stanovanje v Gradišču. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.667. (D) Stanovanja Veaka beseda t Din IŠČEJO: Stanovanje dve sobi, kabinet išče družina štirih odraslih oseb. Ponudbe pod -Ljubljana« št. 12.657 na upravo -Slovenca«. (c) ODDAJO: Dve komf. stanovanji se takoj oddasta v Zgornji Šiški. Pojasnila daje: Jarc, semenišče. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico, plinom in drugimi pritiklinami - se odda s 1. oktobrom. Domobranska cesta 17. (č) Dve lepi stanovanji 10 minut od postaje, se oddasta. Medvode 60. (č) Meblovana soba se odda boljšemu gospodu s celodnevno hrano (izvzemši nedelje) za 800 bivši komisar za šoferske Din. Vhod s stopnišča. — izpite. I Naslov v upravi ->SIov.'< Ljubljana, Dunajska c. 31 pod št. 12.652. (s) Ne bodite dolgočasni! kr EKLAMA ne snu- biti dolgočasna! Občinstvo 1^-hoče, da ga zamika vsebina inserata in da izve nekaj novega, nevsakdanjega, ( e se navajata v inseralih večinoma cenenost in kakovost blaga, občinstvo lo prerado začuti, da so to prazne besede, ki se vedno ponavljajo in ne nudijo nobene posebne mikavnosti. Prvi pogoj vsakega blagu, za katerega se dela reklama, je namreč, da je cenen in dober. To dvoje še posebej poudarjati v reklami, je čisto odveč. Prav tako kot vse, ki se napiše, da sc bere, je treba smatrati tudi inserat v gotovem smislu kot vmešavanje v osebne zadeve. In je že lako, da se tiče posel pisanja dveb - avtorja in bralca. Iz tega sledi, da je naša dolžnost, da se kakor pri pogovarjanju tudi pri pisanju vživimo v položaj poslušalca ali bralca. Informirati se moramo, kako se počuti, kako jo razpoložen. Du smo razumljivi, je le en del naše naloge; majhen in skoraj brezpomemben v primeri z našo dolžnostjo, prepričati in zapustiti določen vtis! Kdor hoče tedaj delati reklamo, mora opazovati duševno življenje svojih interesentov in ga študirati! Raviti se mora z reklamno psihologijo! Svoje reklamne ponudbe mora ponavljati. da se občinstvu bolj vtisnejo v spomin. Kakor v našem človeškem organizmu srce nikdar nc počiva, dokler živimo, tako tudi v poslovnem življenju ne sme prenehati reklama, dokler vodimo obrt. trgovino ali industrijo. Reklamo dela namreč le tisti, ki iuia dovolj optimizma v sobi. da veruje v bodočnost. Kdor pa je trdno prepričan, da bo mora! prihodnje leto ali pa žc prihodnji mesec opustiti trgovino, ta seveda ne potrebuje nobene reklame več. Tako je reklama ludi potrditev trgovčevega življenja! .,Denar izdam in denar prejmem?"' „Seveda, če ga izdaš za „SloveuČeve" male ali velike oglase! Prejel boš še več! Treba je le redno inserirati I" Inseratui oddelek „Slovenca": „V kratkem začne poslovati ,S/ovenčeva' posvetovalnica za oglase.' Opremljeno sobo čisto, solnčno, z električno razsvetljavo, oddam takoi eni ali dvema osebama. Reber 7. (č) IEE5331 Vsaka bi scUo 1 T>1 n IŠČEJO: Mesarijo na deželi iščem v najem. Ponudbe pod ' Mesarija« na upravo Slovenca« v Mariboru. (m) ODDAJO: Dva dvoriščna lokala popolnoma prenovljena, za mirno obrt ali pisarno takoj oddam. Ljubljana, Frančiškanska ul. 8. (č) • IU Vsaka beseda I Diu Mala modra papiga je ušla. Najditelj naj jo prinese proti nagradi na Ambrožev trg 2. (e) DALMATINSKA VINA I Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim i. septembra vinotoč na Cankarlevem nabr. 5 (poleg Frančiškanskega mostu), kjer bom točil vsakemu dobro znana zdrava in naravna vina iz lastnih vinogradov. Več let sem točil v gostilni »TRATNIKc, sedaj točim na Bregu 2, vsled lega lahko zagotovim vsakemu dobro in solidno postrežbo. Cenj. gostom se priporoča SUNARA Dijaškim staršem, privatnim in rednim dijakom srednjih šol Šola »Hajdukovič«, kjer poučujejo samo profesorji-strokovnjaki, svetuje vsem staršem, katerih otroci so kakšno leto izostali, ali ponavljajo razred ali so zgubili pravico na nadaljnje redno šolanje, da jih takoj vpišejo v to šolo, kjer bodo sigurno nadomestili izgubljena leta. — Obstoja poseben tečaj za one, ki so padli pri sprejemnem izpitu. Ti učenci (-ke) delajo tudi prvi razred gimnazije in na ta način dohite druge. (V minulem tečaju ni nobeden ponavljal,) — V šoli sami obstoja zavod pod zelo strogim nadzorstvom profesorjev. Edini zavod v Beogradu z dvoriščem in poletnim vrtom. Nahaja se v najbolj zdravem kraju Beograda. V zavod sc sprejmejo tudi redni učenci, katerih starši žele, da so otroci pod nadzorstvom pri učenju in vedenju. — Vsi, kateri žele, da nc bodo imeli nepotrebnih stroškov in truda, naj pohite z vpisom na to šolo. — Podrobna pojasnila dafe in vrši vpis vsak dan D. Popovič, Kajmakčalan-ska ul. 58, Beograd VII. Telefon 20-752 (do Borovega Parkal- 11 33 Vsaka hefeda 1 Din Morje -t- solnce! Omiš — Split. Hotel »Jadran«, penzion 39 do 53 Din. (r) iaaa Vsaka beseda 1 Dio Če avto svoi stari prodajaš ar motorja bi znebil se rad. brž kapciv ti mtinco prižene Slovertčev najmar.jš' inserat Vsaka beseda 1 Din Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da. Hišo z vrtom ali njivo v bližini Celja, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12.643. (p) Koniekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker. Sv Petra cesta št 14. Ljubljana (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v ' veliki izberi najugodneje ; in najceneje tvrdka Kari Prelog. Ljubljana. Židovska ulica in Stari trg. (I) Vsaka beseda 1 Din Stiskalnica za seno se kupi. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju. (k) Vsakovrstoo travm*« po najvtšitb cenah ČERNE, iuvelir, Liubliana. Wolfova ulica it. 3. Spalno opravo za samca in zložljivo železno posicijo kupim. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Takoj štev. 12.656. (k) »Hochland < od 1. 1922 dalje kupim. -Ponudbe na upravo Slovenca« pod Hochland« št. 12.658. (k) Šolske torbice aktovke, domač izdelek, dobite poceni pri J. Kar-lo, Maribor, Trg Svobode št. 6. Popravila točna in solidna (1) »Wanderer« kolo s prvovrstnim »Sachs« motorjem je najpopolnejše in najcenejše vozno sredstvo. Tipo 1932/33 dobite le pri »Tehnik« Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Palača Okrožnega urada. Telefon 3419. (1) 115 Din 1 ma žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t Soboslikarska, pleskarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn. d. z o. z.. Ljubljana. Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Koruzo m ftrmo oddaja najceneje veletrgovina fcita »d moke A. VOLK. LJUBLJANA Rpsljeva ccsta U Šolske torbice . Kravos, Maribor Aleksandrova cesta IS s*avrac#/ odprta! Sobno slikarstvo Albert Špeletič Ljubljana, Emonska cesta št. 25 Vzorci na vjlogled. • Cene konkurenčne. O o Velika i$bira biaga 30 damske plašče finih kvalitet ugoden nakup Zlender Ljubljana ^^ Mestni trg št; 22 ^^ ZAHVALA. Za izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega preblagega očeta Alojzsea Trobeja šolskega ravnatelja v p. izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo prečaslili duhovščini in gg. govornikom za tolažilne besede, stanovskim tovarišem, vsem društvom, pevcem in vobče vsem dragim prijateljem in znancem, ki so spremili blagopokojnika na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tudi vsem mnogim darovalcem cvetja, kakor tudi vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način počastili blagopokojnika Rodbina Trobej-eva. vi-v; 1 '■ ^ v • v-1^'' .-.,•»• ..v-V'-A- Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Nekaj vagonov jabolk za prešanje in namizno sadje prodam. Vprašali pri Hrastnik, Slov. Konjice. (1) Avbe naprodaj! Ogled pri Mariji Kurnik, Pražakova ul. 3/II., Ljubljana. (II OPOZORILO. Vse cenj. interesente opozarjam, da razstavim na ljubljanskem jesenskem velesejmu v paviljonu H, najfinejše jesenske in zimske modne in strapacne moške tkanine, ki mi jih jc po meni zastopana tovarna v Angliji za jesenski velesejem poslala in pričakujem pošiljke koncem tega tedna. Med temi so registrirane in specijalne kvalitete, nakar posebno opozarjam, da se cenj. reflektanti na velesejmu krijejo s prihodnjo potrebo, ker je po sedanjih deviznih razmerah uvoz otežkočen. Cenjene dame pa opozarjani, da dobim za zimsko sezijo najnovejše in najfinejše angleške volnene tkanine pričetkom meseca oktobra. specijalna trgovina angleških tkanin Ifruitf Opozorilo Industrijalcem, izvoznikom in trgovcem! Redka prilika za turiste i 6-21 sept, 1932 se bo vršil VZHODNi VZORČNI SEJEM v BARI (Italija) Razstava vseh panog Industrije: poljedelstvo, Hvljenske potrebStlne. mehanika, elcklromchantks. kcmlla, oieklro Iremlja. pomstvo. grajbena Industrija, lontekc ja. dekorativna industrija. prevozna induslnta, sprcllalnc razsla>e trgovsko razstava. Udobnosti na železniških in parobrodnlh progah za razslavljalce, posetnibe in blago. ladustrijci in trgovci, v Vašem intoresu ie, Ha obiščete vzhodni *c|em, ker I« obisk poinenl isto kakor poslovno po lovanie na itipad ali vthod r velikimi prihranki na ča3u in denarju- Od /akt|u{enih kupčij dobile Sel®,',, popusta od notnih slroiUov. Turisti. Izkoristilo lo edinstveno priliko, da »idile napredno mesto Bari, ki 9 svojo lego nudi zadovoljstvo, a s svojim Uon torlom In morskim kopanjem privabi onronmo število obisko valeev. Nc pohabite. da |e v Bori morsko kopanje še v mesec 1 septembru v polnem razmahu. Organizirajo se tudi društvena potovanja in dobi popust obisk drugih mest tlalijr. Vsa pojasnila sc dobe brezplačno pri .PUTN1R- d. d. Beograd ter pri njegovih podružnicah v driavi in pri častnem delegat Vzhodnega sejma v Beogradu Liiju t. MOIIR. poJIni predal 2">. Telefon 25-447. Za Joffoalovanako tUtearno t Ljubljani: Karel Ce«. Izdajatelj: Iran Rakove«. Uiadnik: Prane Kreniiar.