LISTER. Gašpurjeva smrt. Nap^sal Matko. Pri mizi poleg pefti je sedel tesar GaSpur, Sam ie bil, brez družbe, brez prijateijcv, a nimubilo dolg^as. Z rokaraa se je naslanjal na mizvo, gledal srepo v prazno kupieo in moflroval sam s sel>o.i. Včas.h se je ozrl k sosednji mizi, kjer je razlagal Rogafiev Petor štovilni družbi svo.ie doživljaje v Galiciji. Strašno je bilo tam gori, krogle so Svigale kakor bi rojile bučole; tu je padel vojak, ^am dva, triie, vcftkrat cela vrsta — smrt je imela bogato žct;>v, Redkim je bila sreča mila, med temi tudi Petru, ki je bil sanio ranjon na roki. Moral je v lsnlnišnioo, k.jor so mu dali dopusta štirinajst dni. Pozor:io so ga poslušali vsi i'a tudi Gašpur je ii;el nekaj bosed, ki so ga prisilile k modrovanju. In Crašpur je mislil, glasno mislil tnr tako-lo modroval: ,,Vo.?ska, kajpada, vojska! Tjudje se koljejo, tol-ejo, strel.ia.jo iu ne vem, kaj Se vsc. Ccmu je tega t:-eba? Doma bi ostali, de-la jim ne zrnajijka, Ce se ga lo ho?>ejo lotiti. Gospod so rekli danes pri pridig': ..Vojska je šiba božja". — Gosnod žo vojn, kaj rofiejo. Možje |n fant^c so odšli na vojsko, doma pa smo ostal starci, otroci in ženske. Kaj ftoš, s tnm ui nič! Kdo lo delal, kdo sejal? Ženske so prcslabe, starci ravno liko, na otroke pa sploh ni misliti, dn l)i kaj oprav-r. Hm, križ je z nami, velik križ jo, če je vojska. Hm!" Gašpur je pogledal v st^klenioo in pomislll, da iii bilo dobro, ako lii mu kr^marioa princsia Se čcti-t nko rina. !;iti!' Krftmarioa je prišla, ter nagovorila GaSpurja: ..Kajne, enega še?" .,Naj se pokadi! Enega Se, šentianževec mora Krftmarica se je ozrla še na sosednjo mizo in lakoj odbrzela k vinsk' omarci. kjer je jiapolnila steUenico z vinom. V sobi se ie delal mrak. Postave pivcev so se /.abrisale, obrazi so postali neiasni, ln ogorki oigar so žaroli v mraku kakor kresnice. Tedaj so je sponii! Gašpnr, da se vra^a od desotoga opravila, da ima 'lalefi doniov t.ja g«r do lesene kofte pod .Tevšnikovijis svetom; iu na cekar se je spomniL, na tisti cekar, ki ;ra je vedno spremljal v mesto, in v katerega je vseIi\j naložil raznih potre'>šSiii za cel teden. Gašpur je •irmral dalje: ..Nekaj moke, kos slani:ie, šesi zavoičkov tnha';a — kaj je to? A odStoti sem moral tri krone — zaslužek dveh dni. Nič ne bi rekel, ko bi še raogel tako 'ielati kakor prejšTie fiaso: ali človek se postara, o !'eš>a- in jaz sein se. Okn ne nese, rnka so tres«, tesar "a mora imeti bstro oko ii mirno roko, drugafte jc 'irmio, kakor bi ga z motiko okopal." — Nalil si jr kupioo, izpil v dušku i) nadaljeval z modrovanjem: ..Takfiga bi imel vsak dan, pa se ne bi nikoli prito Seval. A kaj hor'em! Siromak sem in siromak nst:v em. I.eso.-m lcoftica, grcda poleg nje, v lilevf.u pa koza — to je moje premoženje. Prav nift se ne pritožuem: stradal nisem, požreSnost pa je greh". GaSpur je tapil, poklioal krčma.rico in plaftal. ,.Saj se ne mudi", norčevala so je ženska: GaZpur pa ji je zabrnsil v obraz: ,.Lepo sem se obnašal, pošteno sem pla/^al, zat i lahko grem, kadar sam hoftem. I^ahko noč!" Natiknil je eekar na palifo in odšel pri zadniil: vratih. Lepa jesenska noo, ga je objela. Milijon zv«zd ua je pozdravilo ter mu ponudilo spremstvo do doma. 1'od r.ogami je škripal in ječal led, ki se je naredil j)o mlakah in lužah. Gašpur sm je z«]>el suknjo, kajti i oe je bila hladna. .,Poldrugo uro hoje", jo pomislil, ,,težava bo." Zurmj mesta se je ozrl na breg in zadovolano ]K)kimal. ..Tam gori pod tisto široko njivo je moja ljuba kočica. Moje oko jo vidi, četudi je noč icrog in krog. Skrita je kočica, drevje krog nje zapira pogled nenoklicaiiim ljudem in prav je tako. Ako bi bila velilca, z apnorn pobcljcna iu z rdočo strelio pokrita, vi;'el bi jo tujec od daloč in dobil bi poželj&nje po njej. lvdo ve, kaj še pride? Morda prilomasti sovražnik v tlolino, in ko bi zaglcdal lepo liišico, po njej bi bilo. Sovražnik? Na Turka se prav nifi uc zancsem. Po''•ivavšiukov komij, tist:, ki časnike bere, je dejal, da Iržijo Turki z iiami. V obraz sera se mii nasmejal pri' !;!h fxisodaii. Hotel mo je imeti za norca, a jaz prav ¦ iobro vom, da s Turkom ni nič. Rajni dedej so mi prijiovodovali nekdaj, da še pride Turek v našo dolino: j.'O t ste lipe prido na Homou, ki jih je zasadil, ko je razgrajal tu okrog. I^og ne daj, da bi doCakali takega biska! Rajši iimrjem, kakor da bi prišel Turkom v ;est. fn po moji kofti bi bilo, in mojo marogo bi vzel: i:i jn zaklali." Gašpurju se je storilo niilo pri spominu na ko- ¦¦0 in na kozo. Nehoto se je ozrl krog sebe ter pospe- .^il korake. Cesta se je začcla vzdigovati in Gašpur o moral vzefi palioo na pomoft, kajti starost ga je Ua- r-ila in naduha mu dolala napotje. Prišel je do Plaz- iiika: dva sfa morala v vojsko od te hiše — gospodar n lilapec. (Dalje prihodnjift,)