Politični ogled. Avstrijske dežele. Družba za zdravatvo na Dunaji tirja, aaj ae osauje posebno aiiaisterstvo ali vaaj kak oddelek v aotraajeni miniateratvu ae poaebej za zdravatvo. Zdravje je aicer že aajdražje blago, toda tako, aovo miaiaterstvo se dozdeva, da bi bilo le predrago. — Ker pride aačrt šolske postave knezaLiechtenateiaa kmala, ko ae aaide drž. zbor v razpravo, opomeaimo, da je bilaza postavo glede sedanje ljudske šole leta 1868 večiaa samo dveh glaaov in je imela torej oaa že takrat obilo aaaprotaikov. — Štajarska dež. braailaica v Gradci je zaižala obreati pri vlogab čez 1000 gld. aa 3V2%- Njej ae je aabralo preveč deaarja ter ne ve, kam ga aaj aaloži. — V Gradci se pričae te dai obravaava zoper aecega ,,baakirja" Gurre,. Mož je po vseh noviaah razglaaeval, da ae dobi pri ajem deaarja ia veliko mu jih je aedlo aa Hmaaice. Terjal je od ajih aekaj deaarja za pisarije, ki bi jih bilo treba, toda deaarja jim potlej ai priskrbel. — Na Koroškem je bilo letošajo spoailad plazov aa večih krajih, škode je valed ajih precej, ljudi pa aa arečo ai bilo aikjer usmrtjeaih. •— Sloveaaki volilci se poavetujejo marljivo, koga ai naj izvolijo za pok. Eiaspielerja v dež. zbor, toda kar se piše v liberalaih liatib o prihodajem slov. poslaaci, to je le sad libcralae domišljije. — V Ljubljaai je umrl dr. Val. Zaraik. Mož je bil tudi pri aaa na glaau vrlega aarodajaka. Na taborji v Ljutomeru ia v Žalci ga je Ijudatvo rado poaluaalo, ko je govoril o ,,zjediajeaji Sloveacev". — Vaai Viaica, Podklaaci ia Golek ao aa veliko sredo pogorele do tal. Škode je 172.000 gld., cerkev ia šolo v Vinici so pa še oteli. — Na Goriškem ae je uatanovil odbor. aa čegar čelu je grof Coroaiai, za to, da aapravi tramway aa par, t. j. oakrbi aekako železaici podobao prevažaaje ljudi. — Slov. otroako zabavišče vzdržuje podružaica sv. Cirila ia Metoda v Tratu ter priakrbuje ubožaišim otrokom od čaaa do časa tudi oblačilo. To je lepo pa tudi potrebao, ker živi v Trstu veliko družin slov. delalcev. — Iz jeee v Kopru 80 trije jetniki pobegnili, toda edea izaied ajih še je prišel tiati dea aazaj, oatalih dveb pa še meada aiao zajeli. —¦ Na Hrvaškem dela se aedaj aa to, da ae spoprijaznijo Hrvatje ia Srbi. Doalej aied ajimi ai bilo sloge, Bajbolj zavoljo šole. — V Sisku je meataa hraailaica prevrgla, t j. za 170.000 gld. inia več dolga, kakor pa deaarja. — V Djakovem je bil aa veliki petek potres ia je trpel kacih 6 aekuad, škode pa Bi aapravil. — Skof Strossmaver pojde dae 5. aprila v Rira ia z ajim ae več brvaških romarjev. — Ogersko aiiaisterstvo se apopolai te dai ter atopi va-aj grof Albia Csaky, da prevzame miaisterstvo aotraajib zadev. Pred grofom gre glas, da je bud pomadjarovalec, ae ve, da je še tacega treba. — V Galiciji ni ljudem, to je brž ko ae judom, ki imajo žgaajarije v rokab, po volji, da hoče vlada večji davek od žgaaih pijač. Pa ae, da odatopi za to vlada kje od svoje volje! Vunanje države. O av. Očetu ao zagaali glaa, da ao aevarao zboleli. To pa ai resaica, kajti aa veliko aoč ao imeli sv. mešo ib vzprejeli so tudi kardiaale. Romarjev prihaja čedalje več v večao meato, prihodaji tedea odpelje ae jib pa aajveč iz našega ceaaratva. — Kralj Umberto odpelje se v soboto v Floreacijo, da pozdravi aaglijako kraljico, ko tje pride. Le-ta ostaae kake tri tedae v lepem meatu. — V Livorai je razpočila petarda pod zvoaikom atolae cprkvc. Tri oaebe, ki ao to storile, pa bo že ujeli. Izgovarjajo se, da so botele le malo preatrašiti ljudstvo v cerkvi. — Fraacoska republika ima sedaj že arečao aovo miaisterstvo. Na čelu stoji mu Floc^uet, doslej predsednik poalaBiške kamore. Ko je bilo prejšaje miaiateratvo odstopilo, bilo se je bati, da Floojuet ae prevzame ministerstva ia vendar je bojda oa še ediaa oaeba, ki ima zaupanje večiae zmeraih poalaacev, ki drže republiko po koaci. Pravi se tudi da je mož Bismarcku po volji. — Geaeral Boulanger ae prevzame poalaaištva, češ, da še za-aj ni doba. —¦ Nemški cesar Friderik je podelil Bismarcku dedao kaeštvo, maršalu Moltkeju pa proato kaežjo čaat. — Pu.ške ima Nemčija že blizu, da vse gotove ter odpušča sedaj delalcev, ki ao imeli doslej v razaih tovaraab delo. —• Ruski rube]j dobiva sedaj v Beroliau sopet veljavo. Kakor se kaže, veje tedaj v Nemčiji bolji veter za Rusijo, vse eao pa se le-ta še oborožuje na vse pretege. Do konca aiaja meseca dobode več poljakih topov ali kaaoaov iz belgijskih tovarea. Zoper koga jih poatavi? Avstriji bode treba biti previdai gledč Ruaije. — V Rumuniji je bila mala rabuka, krivi ao je bili uasprotai poslaaci, aedaj pa je v Bukareštu Bekam vae tibo, akorej aeprijetuo je tiho. — V Bolgariji se dela na spravo nied Karavelovom ia Caakovoai, oba sta Ruaiji prijazaa ia torej zoper priaca Koburškega. Ako ae ta moža apravita, ae bode dolgo, da sežeta po princu, ter ga deaeta pred vrata. Ubogo bolgarsko ljudstvo! — Kralj Milaa je vzprejel te dai drž. poslaBce ter jim malo, da ae ostro povedal, češ: aaj skupščiaa podpira skoz in skoz njegovo vlado, aikar pa je aaj ne ovčra! — V Carjem gradu je bila te dai poaebaa rabuka. Veliko žeBsk, žeae uradaikov so prišle pred palačo vezirja ali ministra ter ao s strašaim krikom tirjale plače, ki jih je vlada ajib niožem ostala na dolgu. Vezir jim pa ai mogel apolaiti želje, ia gajele sultaa rešil sitnibžeaak, ko mu je poalal aekaj deaarja. Take prikazae bojda v Carjeai gradu aiso redke. — V Maaavi 8e bliža ali čaa boja ali pa miru. Abesiaski kralj terja sedaj, da italijaaska vojska ostaae še aamo v Masavi, vse druge kraje pa zapusti. Tega se ve, da ae more atoriti general SaaJVIarzaao. — V Missouri, v Ameriki, ao se udrle jame za premog ia čez 100 delalcev je Bašlo v ajib raai grob. — Doa Pedro, cesar v Braziliji, je aa poti v Evropo ia aicer pride aajprej v Italijo.