St. 176 nrrJDJ ilafeM» itMal KsbIs csmrare ciniatcifi)
V Trstu, v sreao 36. lulUž 1SH
Posamezna Številka 20 stotJnk
LetsslK KUfll

pcrtdelje*. vssk dan rjvlr.j. UrednSftvo: ulici sv. FtsneUka nadstropje. Dopisi ee pofil|«Jo ureiuiitiV. Nelrtnkirant
S. 1D> L —	.
Oknu is bc iprejemsje, rokopis! se	«igevor»l nređr
ti te lan O odio a. — Lastnik tnala aa nesec
SpS^SiL tiskanu Edino*-'	_ .
*	-*4 A ^

Posamezna Številke v Tista in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo t Urakosti ene kokmc (72 mm.) — Oglasi trgovccv In obrtnikov po 40 ceni csm:tnicet in zahvale, poslanice tn vabila po L I* —, oglasi denarnih zavoda m po L % — Mali oglasi po 30 sL beseda, asajnanj pa L 3 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo iztiučno opravi Edinosti, v Trsta, alte«
Franfitta Asilkaga kiv. 20, l nadstropje. — Jtkkra uredaiitva m uprave Il-iT«
I itoliujia u.id
Dan 24. julija 1922. je bil za našo izmučeno Istro znamenit spomendan: stoletnica rojstva dra Dinka Vitežića, tega velikega delavca za narodni preporod Istre in boritelja za teptana prava izmučenega od nasprotnikov preganjanega in od oblast-nežev preziranega naroda!
Ljubezen do naroda mu je Stvarnik položil že v zibel. Tej ljubezni je ohranjal Lvestobo tudi potem — v odvisnosti iržavnega uradnika. In kar je posebno značilno in kar nam kaže vso osebnost dra Dinka Vitežića v najsijajnejši luči", je dejstvo, da je vkljub svoji odkriti narodni značajnosti in v času divjanja dunajskega protislovanskega režima dosegel najčast-nejso uradniško karijero. Ob nje zaključku je bil vižji finančni svetnik in prokurator 2a vso Dalmacijo.
Dr. Dinko Vitežić je bil — cb uvedbi direktnih volitev 1. 1873. — prvi narodni zastopnik Hrvatov in Slovencev v državnem zboru na Dunaju. Prvi oznanjevalec dejstva, dotlej nepoznanega avstrijskim državnim modrecem — in to je preznačilno za nesrečno avstrijsko vladavino —, da je .stra po veliki večini hrvatska in slovenska] Še več: niti tega niso vedeli, da v Istri <sploh živijo Slovani. Ko je v prvem svojem govoru izrecno nastopil kot glasnik istrskih Hrvatov in Slovencev, so ga debelo gledali vladni možje in nemški poslanci. Neki Eninister je vzkliknil začudeno: «Ja, gibt es ienn in Istrien auch Slaven? 1» — In taki fudje so vladali v Avstrri in so tarodom krojili usodo! To je bila pač najkrvavejša ironija, ki je kruto zadevaia ravno našo ubogo Istro.
Tako junaški je nastopal Dinko Vitežić takoj iz začetka svoie£a poslanskega delovanja in to vkljub dejstvu, da je bil še aktiven državni uradnik. V pokoj so ga poslali — in to po zahtevi narodnih nasprotnikov — 1884., na kar je odprl na Krku odvetniško pisarno.
Leta 1885. je bil v tretjič izvoljen za poslanca v državnem zboru. Narodu zvestemu možu je narod ohranjal neomajno vdanost, in zvestobo. Neustrašnemu borcu za njegova pogažena prava je izkazoval narod globoko hvaležnost z dokazi ne-^magljivega zaupanja.
Dr. Dinko VitezSć pa ni bil samo neustrašen borec v parlamentarni areni, temveč tudi vzorno skrben delavec med narodom: za njegovo osrveš&enje, za njegov duševni preporod; za njegovo odrešitev iz spon, v katerih je narod, ni bil Vitežiič voditelj in dramitelj naroda le z besedo, ampak tudi z dejanji, z delom, ki ni poznalo oddiha nte odmora. Nobeni napadi, nobeno zasledovanje od strani nasprotnikov ga ni moglo
odvrniti od smeri, ki si jih je določil za svoje delo narodu na korist. Bil je vzor nesebičnosti, kristalno čist in neomajen značaj, kakor je nepremična skala kršaega Krasa. Povsod je uveljavljal svoje smotreno delo: na narodno - političnem, na gospodarskem in na kulturnem polju. Posebno pažnjo je pc-svečal zanemarjenemu šolstvu. Svoje napore za kulturno povzdigo naroda je ovenčal s pridobitvijo hrvatske gimnazije v Pazinu. V borbi za to kulturno ustanovo je moral premagati neštevilne zapreke, ki so jih postavljali nasprotniki
Dragoceno zapuščino je zapustil dr. Dinko Vitezić svojemu narodu tudi v krogu svojih sorodnikov. Lastna družine ni imel. Vzgojil pa nam je dva junaška borca in poznejša zastopnika naroda v deželnem zboru istrskem: nečaka mu dra Matka in Dinka Trinajstiča, ki sta vs&dar zvesto sledila svitlim zgledom svojega blagega in vzornega strica. S kratka: dr. Dinko Vitezić je cd prvega hipa, ko je vstopil v resnost življenja, pa do zadnjega diha svojega blagoslovljenega življenja vse svoje bogate duševne darove s ta vi jal v službo naroda, ki ga je ljubH z vsem žarom svojega srca. Zato ostane neizbrisen v duši naroda spomin tega velikega dobrotnika, ki je vedno priporočal bratstvo tn slogo kot prvi neizogibni pogoj za uspehe v narodni borbi Obsojal je vsako strankarsko cepljenje. Nauke tega apostola naj bi uvaževal tudi sedanji rod! Še iz gr jba nam govori dr. Dinko Vitezić: bodite vojska složnih bratov in čistih narodnih značajev!
Tudi nam Tržačanom je bil dr. Vitezić dober in mil znanec. Kdo starejših se ne spominja s pijeteto starega gospoda, izrazitih potez v obrazu, ki sta mu izza naočnikov — bil je kratkoviden do blizu slepote — gledali očesi neoptsno m: lo, in ki je prihajal na skupščine našega političnega društva s Vekoslavoci Spinči-ćem, Alatkom La£injo, Slavojem Jenkom, Matkom Mandidam, svojima dvema nečakoma, Kazimirjem Jelušićem in drugimi istrskimi boritelji. Te skupščine so bile sijaien aeropag, ki je neustrašeno sodil in obsojal narodu sovražni dunajski režim in ukrepal potrebno za nadaljnjo borbo.
Vse svoje duševne in telesne sile, vse svoje misli in skrbi, samega sebe vsega, vse svoje življenje je dr. Dinko Vitezić posvečal blaginji svojega naroda, dokler mu ni smrtni angelj dne 25. diecembra 1904. zatisnil oko za vedno. Zemske ostanke so položili v grob, duh njegov pa je ostal med narodom kot učitelj, svaritelj in bodritelj. Nevenljiva slava spominu dra Dinka Viteziča.
Italija
Vladna kriza, — Bonomi se pogaja s popolati in socialisti
RIM, 25. Po Orlandovih neuspehih je f evzel sestavljanje nove vlade Bonomi. cn. i isti, ki je zadnjič skoraj sramotno padel v zbornici Tokrat pa Bonomi baje ne namerava prevzeti ministrstva notranjih « vari, ki je najbolj kočljivo in na katerem s. • je že marsikateri izpodtaknil, temveč tr=inistrsko predsedništvo in ministrstvo vnanjih stvari.
Ali se bo Bonomiju posrečilo sestaviti novo vlado, ni še gotovo, na vsak način pa je že stopil v stik z raznimi strankami. Bonom! ima nalog, da sestavi vlado, ki se bo opirala na levico. Desnica se je že odpovedala vsaki iniciativi za sestavo vlade spričo odločnega nastopa popolarov in socialistov. Listi, ki zastopajo posamezne stranke desnice, že pripravljajo javnost na cpopolarsko» vlado, pozivajoč ljudsko stranko, ki je glavna povzročiteljica krize, aaj sedaj prevzame nase vladno breme in aaj pokaže svojo zmožnost.
Hoče se ministrski predsednik popolarec z važnejšimi ministri tudi popolarci — vzklika «Giomale d' Italia*. Dežela se hoče zabavati, če ne zaradi drugega vsaj zaradi tega, da naredi začasno konec tolikim bridkostim. Hočemo jih videti (popolare) že enkrat na delu!»
Tudi «Idea Nazionale* želi videti ljudsko stranko na delu. «Vlada, ki naj pripravi in začne protinarodno reakcijo, se mora sestaviti na svetlem in ne potom posredovalcev. Popolari, ki so glavni krivci krize, se ne morejo umekniti v drugo vrsto v času njenega reševanja. Popolari in njihovi ^ ZUnanje zadeve, a notranje zadeve bo
bore več s peresi temveč s -samokresi in bombami — Bonomi se jo na vsak način dal pogumno na dtelo. Takoj ko se je vrnil s Kvirinala, je sprejel v svojem stanovanju Turatija, s katerim je imel dolg pogovor. O vstopu socialistov v vlado, seveda, ni govora, čeravno bi to imelo zdrave posledice pri delavskih množicah, ki bi se navadile računati z dejanskimi razmerami; gre le za večjo ali manjšo naklonjenost, s katero bodo sprejeli socialisti novo vlado. Bonomi je tudi imel daljše pogovore s demokrati, socialci in z GioJittijevo skupino. V prid Bonomijevi vladi se za sedaj izražajo pcpolarci, demokratični liberalci, demokratični Italijani, reformisti in socialistična skupina, ki se je izrazila za sodelovanje. Spričo sedanjega položaja se zdi, da se bo Bonomiju posrečilo sestaviti novo vlado. V kolikor bo to njegova vlada, je seveda, drugo vprašanje.
Turati-jevi nazori o sestavi vlade
RIM, 25. Čim je dobil Bonomi nalog, da sestavi vlado, je imel pogovor s Turatijem. Urednik lista «Mondo» se je nato približal Turatiju ter ga vprašal za njegovo mnenje o sestavi bodoče vlade. Turati je izjavil, da bodo šli vsi Bonomijevi napori za tem, da sestavi vlado iz centra in iz levice.
Kdo bo ▼ bodoči vladi — Prva imena
RIM, 25. Danes je imel Bonomi več sestankov, med drugim dolg pogovor s predsednikom poslanske zbornice De Ni-colo. Bonomi se je izrazil, da pogajanja potekajo ugodno in da upa, da bo tekom jutrišnjega dne prišel do končnega ustpeha.
Imenujejo se že možje, ki bodo tvorili novo vlado. Bonomi bo prevzel predsedstvo
pod repni k i reformisti morajo sestaviti irlado proti desnici Tej vladi sme predse-iovati ie kak njihov voditelj ali sluga.»
Tako pripravljajo glasila desnice svoje pristaše na rešitev vladne krize; ki je sedaj edina mogoča. V resnici ne gre priMrankah desnice za izzivanje, temveč za prikrivanje dejanskega stanja, ki je to, da stranke desnice ne morejo sestaviti vlade brez Fašistov ali proti njim. In večina zbornice Jta dežele hoče ravna vlado, ki ne bo odvisna od fašistov in ki bo imela dovoJj odločnosti, da vzpostavi v deželi mir.
Jasno je, da se hočejo za tako vlado ljudje železne volje. Splošno se pa misli, da
vodil De Nava.
Fašistovski napad na gostilno ▼ Milanu
MILAN, 25. Včeraj okrog polnoči je vdrla fašistovska oborožena četa v neko krčmo v ulici Popali Uniti ter preiskala navzoče. Ko so končali svoje delo, so nemoteno odšli Policija je stvar vzela v roko, toda izdala je poročilo, da so bili krivci — neznani tujcL
«Banca di Sconto».
RIM, 25. Snoči se je sestala v senatu parlamentarna komisija višjega sodnega dvora, ki je odločila, da se bodo morali vsi bivši upravitelji Italijanske eskomptne banke, tudi sena-
Bonomi ni tak možker dose^je izkušnje; ** zagovarjati ^U^ožb^^ goljufi-
l njim niso bile najboljše. Bd je pac moz Sa*t0(r0 ^ tudi zahteval, naj se izda ukaz za okrožnic, m okrožnice, katerih se mhce ne i aretacijo vseh bivših upraviteljev razen sena-boji, niso ravno najprimernejše sredstvoi torjev scalinija, Gavazzija «n Marconija* Kota pomirjenje države in strank, ki se ne ' misija o tej zahtevi še ni sklepala.
Jugoslavija
Balngdfić poslana minister dvora?
BELGRAD 25, Poslanik v Atenah Balugdžić je včeraj prispel iz Aten v Belgrad. Danes zvečer z orijent expressom odpotuje poslanik na Bled, kjer izroči kraljici pozdrave njene sestre Elizabete, katere zdravstveno stanfe se izboljšuje.
V	vladnih krogih smatrajo, da čaka poslanika Balugdžića važna služba, ker ga je baje kralj sam osebno pozval na^ Bled. Pravijo, da nadomesti sedanjega ministra dvora Jankoviča.	—
Ultimatum uredništva vladi BELGRAD, 25. Včraj je bila velikanska skupščina zastopnikov uradništva iz vseh krajev države. Skupščina je sprejela več resolucij, ki so že bije predložene vladi.
V	eni teh resolucij napoveduje uradništvo stavko oziroma (zjavlia, da zapusti državno službo, če vlada ne upošteva predlogov uradniških organizacij glede izboljšanja gmotnega položaja. Sprejeta je bila baje resolucija, ki zahteva takojšnjo uvedbo nove službene pragmatike, kl jo naj narodna skupščina takoj vzame v pretres.
Prvi nastopi jugoslovanskega in čehoslovaškega naraščaja.
LJUBLJANA, 25, 2e v soboto je prispel v Ljubljano sokolski naraščaj iz vseh delov Jugoslavije, iz Srbije, Banata, Hrvatske, Dalmacije, Bosne, Slovenije m drugih jugoslavenskih pokrajin. V posebno velikem številu so bile zastopane sokolske župe v Sloveniji. Sokolska mladina je bila nastanjena večinoma po šolah, kjer so bila pripravljena preprosta, toda čedna ležišča. Prostori so bdi! pregledani od zdravniškega odseka. Sokoli spremljevalci so prenočevali z mladino.
V	soboto zvečer ob 6. uri se je vršila na te-lovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoliju slavnostna akademija, ki $e imela značaj pobrati-mije med čehoslovaškim in jugoslovenskim sokolskim naraščajem. Prijateljsko razgovar-janje med sokolsko mladino obeh narodov je potihnilo, ko je stopil na krasno razsvetljeni oder starosta JSS dr. Ravnihar dn izročil po navdušenem govoru načelniku čehoslovaškega naraščajskega odbora Očenišku bronasto plaketo, krasno delo kiparja Dolinarja- Plaketa predstavlja kralja Matjaža, ko dviga k solncu svobode brata, okovanega v suženjske verige, ki so sedaj zdrobljene.
V	nedeljo je že na vse zgodaj zavladalo po Ljubljani živahno življenje. Točno ob 6 pa so sc na zlet&em telovadišču polnem malih So-količev in Sokolić, začele tekme in skušnje jugcslovenskega naraščaja, čehoslovaški naraščaj je imel skušnje že ▼ soboto popoldne. Program tekem jugoslovenskega naraščaja je bil zelo obsežen- Ža ženski naraščaj je vseboval program: 1. Dve prosti vaji, izžrebani, 10 točk. 2. Nastop k prostim vajam, 10 točk. 3. Skok v daljino, z deske z zaletom in enoožnim odrivam s poljubno nogo, daljina 2.60 m. 4. Tek na hitrost, proga dolga 75 m, 10 točk, čas 12 sekund. Za moški naraščaj, višji in nižji oddelek, pa: a) Proste vaje, 10 točk. b) Skok čez kozo, visoka 155 za višji in 135 za nižji, c) Skok v daljino, za višji 3.60 do 4 m, na nižji 3.20 do 3.60. d) Tek za hitrost, 100 jardov (91.4 metra), višji 14 sek., nižji 15. e) Skok v višino, višji 1.30 do 1.40 metra, nliji 1.10 do 1.20 m
Tekme sa bile nad vse zanimive in so se vršile zelo disciplinirano. Razlike ▼ temperamentu med deco iz Srbije, Hrvatske, Dalmacije in Slovenije so izginile pri teh tekmah in se zlile v skladno sliko. Popoldne, po skupnem nastopu jugoslovenskega naraščaja je bil proglašen izid tekma: Zmagovalci: Sokol Ljublja-
krogih, ki na skrivajo svojega presenečenja zaradi strogosti komisije nasproti Bolgarski, ki se je kazala vedno pripravljena, da naredi vse mogoče za izpolnitev svojih obvez; to so ji priznale vse države, ^
Francija
Sestanek med LIoydom Georgejem in Potncarćjem in Italija PARIZ, 25. «Temps» piše, da bi francoska vlada rada sprejela sodelovanje Belgije in Italije pri pogajanjih, ki se bodo vršila v kratkem med Lloydom Georgeom in Poincarčjem. Prisotnost Belgije — nadaljuje list — je potrebna zaradi vprašanja odškodnine, prisotnost Italije pa razen vprašanja odškodnine tudi zaradi vzhodnega vprašanja. Vendar bi ta sestanek —-zaključuje «Temps» — ne mogel imeti značaja vrhovnega sveta.
ansllja
Anglija in nemška odškodnina LONDON, 25. Llovd George je izjavil v dolnji zbornici v odgovor na tozadevno vprašanje nekega poslanca, da je Anglija po premirju opustila izdelovanje strupenih plinov, izvzemši majhne množine, potrebne za znanstveno raziskovanje.
Na drugo vprašanje je odgovoril finančni minister, da je Anglija dobila doslej od Nemčije na račun odškodnine kakih 55,250.000 šterlmgov in 600 miljonov papirnatih mark. Troški za angleško okupacijsko vojsko znašajo kakih 54,000.000 šterlingov.
Poslanec Konworty je nato vprašal, ali je angleška vlada ponudila Franciji razve-ljavljenje angleškega kredita pod pogojem, da Francija zmanjša svoje odškodninske zahteve od Nemčije. Finančni minister je to vest zanikal.
Vojna na Irskem
DUBLIN, 25. Čete začasne vlade poti-skujejo vstaše proti jugu. Vstaši so zapustili nekoliko krajev južno do Limmericka iai se umikajo proti Corku. Po zadnjih vesteh so redne čete, ki se< bore v zapadni Irski, r-zele snoči Ballinloiugh in Ballahanms,
Dnevne vesti
svoj* Ana Faj-
310.8 oz. 97.15%, prvi zmagovalec. 2. Split 305 točk oz. 95.30%, drugi zmagovalec. 3. Sokol L, Ljubljana 285 to&k oz. 88.7595, tretji zmagovalec, b) nižji oddelek: 320 točk. 1. So-kol-matica Ljubljana 291 toč oz. 90.93%. 2. Sokol L, Ljubljana, 290 točk oz. 90.62%. 3. Sokol Maribor, 287 točk oziroma 89.68%. I. Ženski naraščaj: t. Sokoi-matica, Ljubljana 244 točk oz. 93.84%. 2. Sokol L, Ljubljana 242 točk oz. 93.07%. 3. Sokol L, Ljubljana tretja vrsta, 239 točk oz. 91.92%.
Pri tekmah je nastopilo 72 vrst Po »končanih tekmah se je vršil po mestu veličasten sprevod do mestne hiše, kjer ie pozdravil Sokole v imenu občine dr, Zarnik. Ko mu je odgovoril v imenu jugoslovenskih in čehoslova-ških Sokolov starosta dr. Ravnihar, je vojaška godba intonirala «Kde domov muj?» in pra-porji so se poklonili mestu.
Sprevod je nato krenil proti Narodnem domu, kjer se je ražšeL Povsod je občinstvo burno pozdravljalo.
Malo pred tremi popoldne se fe sprevod razšel in so malčki dobili obed, a ob treh je bil že ves naraščaj zbran na telovadišču, pripravljen sijajen nastop, kateremu je prisostvovalo ogromno število prebivalstva.
Po javnem nastopu je podstarosta V. Stžpa-ne(k izročil jugoslovenskemu naraščaju v imenu čehoslovaškega naraščaja krasen, nov prapor. Ob tej priliki je godba igrala jugoslovensko in čehoslovaško državno himno, ki ju je občinstvo poslušalo odkritih glav. Zvečer se je zopet vršila na telovadišču fv Tivoliju akademija, na kateri je imel Savezni načemik dr. V. Murnik krasen poslovilni govor
Bolgarska
Spor med Bolgarsko in medzavežniško komisijo
SOFIJA, 25. Bolgarska vlada je prejela od medzavezniške komisije noto, s katero jo obvešča, da bolgarska zbornica ni odobrila tekom 20. julija finančnega dogovora, kakor je to zahtevala komisija in ga je razen tega bolgarska vlada odločno odklonila, brez vsakega protipredloga; vsled tega stopa avtomatično v veljavo popolna kvršitev neuillyske pogodbe. 2e zapadli znesek 110 miljonov in pol zlatih frankov se lahko takoj terja.
Listi pravijo, da je nota medzavezniške komisije naredila zelo mučen vtisek v vseh
zav;
Hemžila
Zakon o zaščiti dižave na Bavarskim
MONAKOVO, 25. Bavarska vlada je izdala naredbo za zaščito republike. Vlada poudarja, da je naredil zakon, ki ga je odobril državni zbor dne 18. julija velik vtisek na Bavarsko, posebno pa na pokrajine ob desni obaU reke Rena, ker je zavladala bojazen, da &e zakon udejstvi brez pridržkov. Naredba ponavlja splošne določbe državnega zakona, kot izvršilni organ pa postavlja namesto državne vlade bavarsko vlado in bavarska sodišča namesto sodišč, ustvarjenih v zakonu. Bavarska sodišča bodo sodila tudi o prestopkih določb državnega zakona za obrambo republike, če ti prestopki niso bih se naznanjeni sodnemu dvoru. Bavarska policija pa ne bo smela nastopati na desnem bregu reke Rena.
Avstrija
Novo gibanje habsburških podrepnikov Avstrijski legitimisti v zvezi s «Pravinu Madžari»
DUNAJ, 24. Legitimistične organizacije so se začele ponovno živahno gibati Tudi zadnji dogodki na madžarsko - avstrijski meji so baje v zvezi s tem novim gibanjem. Parlamentarna korespondenca naznanja z ozirom na to, da je voditelj avstrijskih legi-timistov Honig ustanovil tajno organizacijo «Zvezo vitezov*, ki si je nadela cilj, da kaznuje vsakogar, ki bi... žalil čast bivše habsburške dinastije. Organizacija je, seveda, sestavljena po večini od bivših častnikov in aristokratov, ki ne morejo preboleti zgube svojih nekdanjih časti in svoje moči. Ustanavljajo se nove podružnice legitimistov v vseh nasledstvenih državah. Najbolj živahno delujejo te organizacije sedaj na Slovaškem in na Madžarskem. __
Protest švedskih socialistov proti smrtni obsodbi ruskih socialnih revolucionarjev STOCKHOLM, 25. Branting ie poslal moskovski sovjetski vladi brzojavko v imenu vseh švedskih socialnih demokratov, v kateri protestira proti smrtni obsodbi izrečeni proti socialnim revolucionarjem.
Smrtna kosa, V nedeljo je umrla pri hčeri učiteljici v P e vrni pri Gorici ga. Fajgelj roj. Oblak, vdova po raj. Danilu gelj-u, slov. skladatelju. Kdor jo je poznal, ji ohraui blag spomin. N. v m. p.!
Vazao za jugoslovenske državljane. De*
legacija kraljevine SHS nam sporoča: Kr, jugoslovenska Delegacija poživlja državljane Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kateri so že vložili prijave svojih obveznic predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije Generalni Direkciji Državnih Dolgov in niso prijavam prrložili domovnice, da to takoj storijo, ker se drugače njihove prijave in odnoeno protesti ne bodo mogle vzeti v obzir. Obrača sc pažnja prizadetih na dejstvo, da morajo v slučaju neodziva temu pozivu sami prenašati posledice. — Z ozirom na to, da se po odrejenem roku za popis in žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše a.-o. monarhije naši državljani še vedno obračajo s takimi prošnjami Generalnemu Ravnateljstvu Državnih Dolgov v Belgracfu, poživlja to ravnateljstvo, — da zamore podvzeti potrebne mere pri Reparacij-ski Komisiji v Parizu — prizadete, da 1. vse svoje nežigosane obveznice pi'edvoj-nih posojil bivše avstro - ogrske monarhije pošljejo s prošnjo neposredno GcneraUiemu Ravnateljstvu Državnih Dolgov v B Ogradu; 2. v prošnji navedejo razlog, radi katerega niso obveznice bile prijavljene pravočasno za popis in žigosanje; 3. n; znft-čijo, ako so prenesene iz inozemstva z) od kocf so prenesene, b) kje so bile deponirane in c) ako je vložen protest proti žigosanju pri dotični vladi neposredno, ali potom naše vlade, d) ako in kdaj so bile obveznice prijavljene Generalnemu Ravnateljstvu Državnih Dolgov. 4. Poslati treba tudi one obveznice, katere so bile v inozemstvu definitivno ali začasno žigosane pri dotičnih državah — v takih slučajih mc<ra se predložiti dokazilo o državljanstvu i" lastništvu. 5. Vsaka prošnja mora biti propisno kclkovana. — Kdor se ne odzove temu pozivu ima sam sebi pripisati posledice. V pogledu naknadnega žigosanja se ne prevzema nikaka obveza, ker se bo žigosanje vršilo samo v slučaju da to r^pa-■racijska komisija v Parizu odobri. Obveznice se bodo vrnile lastnikom kakor hitro bo reparacijska komisija izdala svoj« rešenje.
\ pouk in svarilo. Naj omenimo tu dogodek, ki se sicer ni pripetil pri nas v Julijski Kraihir. ki pa naj opozori tudi našo javnost na možnost tako nevarnosti. Podružnice banke za Tirolsko in Vorarlbcrg so zašle v zadrege in upniki so se že sešli na posvetovanja. Ugotovil* so, da je te težave pripisati v prvi vrsti neopravičljivi nemarnosti vlade z ozirom na vprašanje vojnih odškodnin. Med tem pa sc je po raznih krajih južnega Tirolskega odigraval šo neki drugi dogodek, ki je tudi velikega pomena za gospodarsko življenje. Vse poslovalnice tirolske društvene banke — torej drugega zaveda — so ostale zaprte, ker so podružnice prvo imenovane banke ustavile plačevanja. Vzlic vsem pojasnilom, naj se rečena dva zav«o<fe ne zamenjujeta, so vlagatelji navalih na poslovalnice tirolske društvene banke v toliki meri, da vkljub obilnim razpoložljivim sredstvom v gotovini niso mogle več sproti zadoščati zahtevam vlagateljev. Zato je moralo ravnateljstvo začasno zapreti blagajne, da-si je bilanca aktivna. — Pomembnosti tega do-dogka ne smemo prezirati tudi mi. Aktiven denarni zavod, Čigar imovina (terjatve) popolnoma krije obveznosti, mora zaustaviti izplačevanje le vsled nervoznostt občinstva, ki se boji za svoje vloge, ker je neki drugi zavod zašel v zadrege! Taki izbruhi neupravičenega strani niso nevarni Ie za prizadeti zavod, marveč tudi za vse narodno gospodarstvo. Ne more biti drugače, nego da denarni zavodi pri njih vloženi denar izposojujejo ali na me<-niče, ali na zemljišča. In obresti teh posojil pla« čujejo potem obresti za vloge. Naravno je, da zavodi ne morejo izplačevati teh zadnjih obresti, če vlagatelji hkratu in v preveliki meri zahtevajo povrnitev vlog. Zato ne more bift na vsem svetu denarnega zavoda, ki bi mogel takoj povrniti vse vloge svojih vlagateljev. Tako prihaja zavod v zadrego le vsled nespa-meti sojih vlagateljev, a to v omenjenem tirolskem slučaju le radi tega, ker se oMiven zavod zamenjuje z drugim, ki je v zadregi. Nujno potrebno je torej, da občinstvo v takih slučajih ohranja mirno kri in da ne zahteva vrnitve vlog le iz praznega strahu. Pomisliti treba tudi to-le. Če vlagatelji hkratu in v veliki meri zahtevajo povrnitev vlog, morajo denarni zavodi nemudoma izterjati terjatve na menice in zemljišča, kar more povzročiti gospodarsko pogubo marsikaterega teh dolžnikov. Potem so posledice težke za vse gospodarsko življenje.
«Nazione» in Amerikanci. Neki Amerikanec A. C. Holzapfel je objavil v mornarski reviji The Marine News članek, ki govori o naši de-
ZA SLAVNOST »ŠOLSKEGA DRU-ŠTVA» ki se bo vršila 6. avgusta v Sežani vlada med našim ljudstvom splošno zani- Želi, pred vsem o Trstu. Člankar pripoveduje,
manje. Obeta se nam ta dan krasen užitek. Prijavljenih je že 20 pevskih, godbenih in tamburaših društev. Druga dobrodelna društva bođo postavila bogato obložene paviljone. Po celi Julijski Krajini naj bo praznik «5ol, društva». Oddaljeni kraji, ki se ne moiejo udeležiti slavnosti naj prirede ta dan prostovoljne prispevke v korist «ŠoL društva«.
Rojaki! Ne zabite na Šolsko društvo!
i da je bil že v prejšnjih letih v Trsttr, zato pozna nekoliko naše mesto in njegove razmere in zato se seveda njegovo poročilo močno približuje resnici In resnica v oči bode. Zato se tudi «Nazione» kaj hudo zaganja v resnega Amerikanca ter ga s finim, a vendar nekoliko kislim humorjem pobija. Moramo namreč pevedatf. da ima g. Holzapfel dobro oko za Slo\anstvfl naše dežele in to seveda gospodom pri cNa« zicne* ni prav. Amerikanec trdi, da je domače avtohtono prebivalstvo Trsta v prvi vrsti slovansko ter prehaja nato na Dalmatince, katero hvali kot sposobne in podjetne ljudi in katerim prerokuje, da bodo prej nego preide 100 let imeli v svoji posesti vso obalo Jadrana od Kotora do Trsta. Povdarja pri tem, da so Dalmatinci Jugosloveni in da vse njihove simpatije veljajo Jugoslaviji Amerikanec konečno pokazuje na nekatere brodolastnike v Trstu, kakor Cosulich-a, Tripcovich-a, Polich-a, in tu ima konečno «Nazioe» svoje zadoščenje in z divjhn krikom skoči na Amerikanca, ki je tako predrzen, da si upa iskati resnico: «Kaka se ba
vendar začudil ta merodajm mož, ko bo zve-dcl, da tržaški brodolastniki, ki jih imenuje, fiko Dalmatinci! Prav res: Niso Dalmatinci, so Loiin£cL Mali otok Lošinj, ki spada k Istri in ne Jc Dalmaciji, je imel čast, da je dal Jadranu ta močni rod brodolastnikov.a Res je, omenjeni brodolastniki so iz Lošinja, a Lošinj spada politično k Istri ne k Dalmaciji. Geo-grafično pa je od Lošinja do Kotora ista zemlja, etnografično prebiva v tej zemlji isti narod. «Naz!one» se pa vendar tako veseli te male poiitično-geografične napake Amerikanca, da je celo pozabila oporekati, da so omenjeni brodolastniki Slovani, kar trdi Amerika-hec in — kar je tudi res. In kako se bo vendar začudila «Nazione», ko bo zvedela, da gotovi krogi trobijo v svet, da je Lošinj čislo italijanski in da na tem otoku ni ne duha ne sluha o Slovanih! Resnica je silna kaJtor voda: Eno luknjo zamašiš, pri drugi luknji pa sili voda na dan.
svojo drugo edborovo sejo. Zaupniki posameznih podružnic naf ee udeležijo te odborove seje polnoštevilno. Začetek ob 9H zjutraj.
MDP — Sv. Jakob vabi vse one, Jki bi morda sodelovali na cn ali drugi način pri IV, zabavnem večeru mladine pri Sv. Jakobu, naj se blagovolijo zglasiti pri tajništvu Zv. MD ali pa pri tajništvu MDP — Sv. Jakob. Čisti dobiček tega zabavnega večera gre zvezi MlacL društev v JuL Krajini.
«0dv&da»* Danes zvečer ob 21. uri sklicujem vie brate na sestanek izredne važnosti v navadnih prostorih.	Tajnik.
«G!ashena Matica». Drevt ob 19. uri odbora
seja.
Vrdeljski SokoL Jutri odJborova seja.
da se gA sigurno ▼deleže, abiturijenti se lahko priglasijo »kot člani po dopisnici. Prosimo društvene stareišne, srednješolce in prijatelje društva, da se vdeleže občnega zbora v velikem številu. Posebna vabila se ne razpošiljajo.	Odbor.
Iz Šempol&ja. (Vojna odškodnina). Čudno, da
nc nihče ne oglasi glede sklepanja konkorda,-tov za vojno odškodnino. Če se povsod * sklepaš tako kakor pri davčnem oddelku civ- ko-misaiiata Sežana, lahko zapečatimo obnovo. To niso konkordati, ampak obsolutno diktiranje. Posebno s strankami iz tuk. občine se ravna teko, kakor da bi ne bili utroeli nikake vojne škode in bi bile ponujane odškodnine še previsoke. Evo par slučajev: za škodo na stavbi v predvojni vrednosti K 2107 se je penu-
zglasijo pri tajništvu zveze mladinskih društev Trst Sv. Jakob. Campo S. Giacomo 5.
DASt&VI
V spomin smrti pok. Mihaela Debenjak daruje Mihael Kerševani L 5.— in Martin Golja L 5.— «Šolskemu društvu«.
Slovensko Planinsko društvo ▼ Trstu vabi diio le nekaj nad 1000 lir čeprav je vladni teh-svoje člane in prijatelja na svoj poletni izlef,' nik sam izjavil, da je bilo v kronah nizko cen ki ga napravi v soboto, 29. julija popoldne in v jeno. Zeml> pos. z voi. škodo v K 2200 se j<
I«
s cen-
. nedeljo 30. julija 1922 na Nanos, ki je najvišji dajalo L 1400. Enako je g. komisar pred vojno Te presnete pipe. Znano je, da Italijani na- , vrh na Krasu. Izletniki so odpeljejo v soboto dobro stoječemu posestu s 4—5 glav živine, ki
jc razpolagal z različno k hiši in gospodarstvu spadajočo premičnino in katero fe večinoma požrla vojna, ponudil za 1200 K predvojne škode L 800, kar je posestnika, ko je videl, kako se baranta z njegovimi žulji, užalilo
Sega okoličana ne rišejo drugače nego s pipo. 29. julija popoldne ob 16.40 z vlakom To ni nič slabega, saj pipa je dosti bolj civilno tralnega kolodvora v Divačo, kamor dospejo orodje nego bomba. Toda, ko povdarjamo mi) ob 18.34 in pojdejo odtod peš čez Gabrk skozi svojo pravico do svoje pipe, tedaj pa je križ. Senožeče v Razdrto (cirka 3 ure počasne hoje),
Včeraj je imela ga. A. Prevršek prevzeti neko svoto pri mestnem fizika tu. Podpisala je na dotično pobotnico svoje ime v slovenskem pravopisu. Čim je uradnik zagledal pipo nad njenim imenom, je bilo, kakor da bi v urad priletela bomba. Vse je Hlo po koncu in uradnik se je bolj zanimal za pipo nego za pobotnico m za denar. Potolažil se je še-Ie, ko mu je vrla naša Žena duhovito razložila, da stvar ni tako huda; saj visi nad tržaškim magistratom velika moralna pipa, ki jo izražata imeni Mikec in Jakec. Uradnik je zbral vse svoje znanje slovenskega jezika ter zaklical: Pasja pipa!
Zahvala. Zahvaljujemo se toplo gospodični Dolenčevi za takojšen odziv na našo prošnjo.
Urad Političnega društva «Edinost».
Učiteljem nabornikom. Po informacijah, ki smo jih dobili je treba, da si priskrbi vsak uči-telj-vojak ki reflektira na vstop v oficirsko šolo sledeče dokumente; 1. Krstni list, matu-ritetno izpričevalo, kazenski list (fedina penale, ki se dobi na sedniji) in nravstveno izpričevalo potrjeno od prefekture.
Ker ni še defitvno odločeno, koliko časa,
Borzna varaiHa.
Tuja valuta na tržaškem trtfui
Trst, dne 25. julija 1922. ogiske krone......
avstrijsko-nemške krone • Češkoslovaške krone . •
dinarji........
tej* •<••••»••«» marke
dolar.il........
francoski franki .... švicarski franki .... angleški funti papirnati . angleški funti, ziati . . napolconl .......
• • • .
ali pa se pel jelo z vozom na Razdrto: z Razdr-	______________rm ______
tega gredo še zvečer na vrh Nanosa (Pleša), dno dušo in je sklenil pustiti raje vso odškod-kjer dobe pijačo in družbo, del izletnikov nino nego sprejeti nizkotno svoto. Takoj na to pa prenoči na Razdrtem in gre zjutraj ob 5 na so mu ponudili 600 L več. Zakaj in kako je to vrh Nanosa. Z Razdrtega na Nanos ni več nego možno? Čemu tudi — ko se je mož odstranil 2 uri hoda. Povratek v nedeljo popoldne z Razdrtega peš, ali z vozom v Divačo ter ob 20.21 z vlakom, ki pride v Trst ob 21.20. Opozarjajo sc izletniki, da je na vrhu Nanosa preskrbljeno za planinsko prenočišče, in pijačo. Izletniki, ki se želijo peljati iz Divače na Raz
— prebija «danes smo enega kaznovali». Mari je to kaznilnica ali urad, kjer je vsaka stranka upravičena ščititi lastne interese?
Sličnih slučajev je še dosti Gospoda, ki nam tako cinično reežjo vojno odškodnino, naj bi , .	„ , . i šli med ljudstvo in videli br, kako sodi o njih.
drto, ah ki hočejo prenočevati na Razdrtem, Ljudstvo je izgubilo vsako vero v pravico in naj se priglasijo vsaj do 27. t. m. pri drustve- zaupaiT,jc v državno upravo in ni čudo, če se
nem odborniku Andreju Pavlica v pisarni dr. M. Prelnerja, Via Macchiavelli št 15.
neki natakar.
Denarna kriza. Trije Tržačani: Castisiano kje in kako bodemo služili in tudi si nismo na Stolfa, star 22 let; Andrej Vassilan, star 24 let,
Tatvina. Dr. Kari Wieni je javil včeraj zjutraj policijskemu oblastvu, da je bil okraden
V^VrtCifi, t?aSqUalT V- 5°lkct-U 1lstniC1 novno opozarjali merodajn* činitelj na nevar-majhno svoto oenarja. Sumi, da ga je okradel ne	Lu^*	Pri^Arii
upravo
slišijo opazke, da nas sami (uradniki) uče sle-pariti- Da, goiovo so dobro poučeni krogi ravnali < praktično* — a mi ne vemo tega temveč zahtevamo le svoje. V nasprotnem slučaju ne zahtevajte od nas dobrih državlajnov!
"Vsi: župani, poslanci, časopisje itd. naj bi se enotno zavzeli v tem perečem vprašanju in po
ne posledice iiakega postopanja- Prizadeti.
Vesti iz Istre
Ubojstvo nad dijakom. Iz Oprtlja prihaja vest, da je našel dijak Sirotič tragično smrt na sedaj še ne razjašnjen način. Znano je le,, da se
jasnem kako stališče zavzemajo v tem oziru in Elio Celivani, star 22 let, so se odpravili učitelji-vojaki, smo sklenili sklicati sestanek pred dvema tednoma v Napeli, na letovišče.
v četrtek 27. julija ob 10. uri zjutraj v kavarna i Tam so se — kakor so sami povedali — prav____/_______t________________v ^ ___
«Adriatico» v Gorici, kjer se bo razpravljalo * imenitno zabavali. Preteklo soboto pa, ko so je dijak vračal'iz Oprtlja proti svojemu" domu bo o naših željah in težnjah, ki se bodo even- v veliko začudenje ugotovili, da je ostalo vsa-j na Livadskih brdih. Kcj za njim je šel neki ♦up!nrn r>rerHn$n»	A* lih itrfplcfviir> kemu v žepu komaj par lir, so opustili zabavo orožnik. DijaJca so našli mrtvega, a orožnik
in začeli premišljevati, kako bi se dalo priti pravi, da je nastala soirt vsled nesrečnega slu-nazaj v Trst, po možnosti brezplačno.	| čaja, ker je njemu (orožniku) padel revolver
Letoviščarji so prišli po dolgem premišlje- ter se pri tem sprožil. Malo čudna je ta vest in vanju do zaključka, da se bodo skrili v Dar- prt dno se spuščamo v podrobnosti, zahteva-niku «Wilson» in se z njim pripeljali v Trst, nio, da ©blastva stvar natančno preiščejo in

■radfanslr« banka. Cosulich . . . . Dai.natia .... Gerolimicb . • Libera Triestina . Llojrd ..... Lossino . . . a MarUnolich . • . Oceani* , . t . Prs mu d a .... Tripcovich ... Arnpelea .... Cement Dalmatia Cement Spalato ^
• • • • . • • • • •
• • . * •
......
•	1.3* — 1.45	
•		9.--.12
•	■i 7.50.— 48.25	
•	26.	75.— 27.25
•	14.	—14.50
•	4 30.— 4.55	
•	21.30— 21.50	
•	181	—182.—
•	411	—.—414.—
•	96.	—.— 9^.30
•	105	—.-—107.—
• ■	84.	—.— 84.70
25. julija 1922.		
•	• •	• • • 129
•	• •	. • . 290
•	• •	• • • 320
•	• •	• * . 1510
•	« ■	• . • 465
•	• •	• • • 1210
•	• •	• . • 635
•	• •	• • • 136
•	• •	... 170
•	• •	... 365
•	• •	• • . 220
•	• •	• . • 567
•	• •	... 310
•	• •	... 246
KRONE plačujem višje nego vsak drugI. Pon« dares št 6, I. nadstr.	121$
POZOR! Krone, koral«, zlato, piatin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10. L 16
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«

razne vrste testenin „PEKATETE". Temu dišijo ene, drugemu druge, akoravno so vse izdelane iz enakega testa.
63/9
ce računajo po 20 ststink besedo. — Najmaa/^s pristojbina L 2*—■. Debele črke siotink Leda, — Najmanjša pristojbina L 4"—> Z a ur Išč«? službo, plača polovično ceno.
tuelno predložile poslancem da jih udejstvijo.
Sklicatelji.
PREDAVANJA «PROSVETE» Danes bo v Barkovljah, kjer zadnič, ob 9. uri zvečer predavanje «0 človeških in državljanskih pravicah". Predavatelj: dr. Boris Furlan.
Jutri ob 8. uri in pol zvečer bo predavanje seveda brezplačno. Kakor so sklenili, tako so obvestijo javnost, ki je radi tega dogodka
pri Sv. Jakobu. Predavala bo gdč. Dolenčeva: o -»Ženski vzgoji^.
Seja izrednega deželnega odbora za. Istro se
tudi storili. Resno- in pogumno so šli po mo- skrajno razburjena in vznemirjena, stiču a parnik in se srečo skrili v neko zalogo j ^ Obrovega pri Podgradu. Vsled vojnih in :TaiUx P, lm„ J^LS^S^ Povodih razmer je v naSem sodnem okrafu
prvi so se zbudila fantje in dekleta iz naša male vasicts Naprosili so društvo «Prosveto» v Trstu, naj bi čimprej ustanovilo v naši vasi
«n pristojbine, med temi tudi davek na pse. ne$el Pozneje pa se je njihovo veselje spre-: rediI; - bil ta£0 trd> da smo z obupom gledali, F iravljalo se je nato o spomenici istrske\mem}° v zfiotsL. V ^rivah^cu so jih namreč kdo ga bo skužal ^ bitL STJvof Nil to uč^.ke zveze, katera zahteva priboljške za Z/S^hu ^kateri pomoršcaki in pm oblfubih, • sklf5ai0 kako že ^sta^če družtvo, amuak učiteljski stan. Odbor je izdal obširno poro-i^/1 b?do ^^^ Trstu poh^H- In res, ,ko - - -čUo, v katerem navaja ukrepe, ki so se do se-Me ^^P61 P^P1^ v J™}' so bll» ^tovišcarji izdaj izvršili, da se pomaga učiteljskemu stanu, j	P01^ Ta J^ J« spravila v zaper.	______ ____________. _
ter razloge, zakaj odbor ne more sam rešidi fezsa nesreča v Boljunca. SestnajsUetnr dijak svojo podružnico. Dne 23. t. m. se je .Pro-spomenice in ugoditi njenim zahtevam. Poro- {Milan Cok in njegova desetletna sestrica So- j sveta» odzvala temu pozivu ki sklicala sesta-Čilo je vsled tega predlagalo, da se spomenica: in poročilo odbora izroči politično-gospodar-
sko-finanči komisiji v proučevanje in nadaljne	_	___.___________________&___
predloge. Odbor je ta predlog odobril.	cer v bližini Boljunca, se jima je pa konj spla- štva ter upliv kulturne izobrazbe. OdVeč bi
Načelstvo Počitniške Zveze poziva vse sred- šil in	dir>atL Pa.r minut pozneje se je voz bilo popisovati, kako so bali vsi navzoči, stari
nje in visokošolsko dijaštvo, da se vpiše v P. Prcvi"IU,• ™ ten» Je dobil Milan poškodbe na in mladi, navdušeni in kako so se zanimali za Z. in si obenem naroči •Almanah P. Z.» Član 5esnf raml m	n/egova sestra pa pod. vsa vpraSanja, ki so priSU ▼ razpravo. S prl-
postane lahko vsak srednje in visokclolecfka) desnim očesom. Frvi je bil-odpeljan z avtomo-1 srčnimi besedam« nas fo nagovoril tudi nas v Julijski Krajini. Članarina letno L 1.—, Al-j blIom rcSlIp-e postaje v mestno bolnišico, drugo bivii g. učitelj ter izrazil svoje veselje od tem, manah L 2.— pošljite načelniku Pavlin Josipi so pa Pustlh v domači oskrbi.	j da vidi, kako se čilimo njegova naukov iz
stud. iur. Gorica Via P. Isonzo 63, naikar do-! Radi tatvine je bil včeraj zjutraj aretiran na šole. Na to je bil izvoljen pripravljalni odbor, bite * Almanah* na dom. Vsakdo si ga lahko Goldonijevem trgu neki Ernest Cobal, star 18 ki ima predložiti pravila in urediti vse, da začne naroči potom bližnjega Akad. fer. društva. — let, stanujoč v ulici Chiozza It. 20. Mladenič društvo^poslovati, čim bo od oMastev odo-
SPALNE SOBE, masivne, od L 1500 naprej, obedue sjobe od L 2-100 naprej, kuhinje, stolice se prodajajo po zmernih cenah. Zaloga pohištva Vai Udine 25.	1427
Srebrne Krone in zlato plačujem po naMti cenoii
ALOJZU rara
Trst; Plozza Garl&nldl 111
8 (prej Barriera)
POSTELJE L 55, vzmeti L 55, žlmnice L 30, pol volne L 70, z dolgo volnen L 140, nočne •omarice L 50, chiffonniers L 220 in drugi posamezni kesi se prodajajo v ulici Fonderia 3.
_1428
MIZE in stolice, pregibne, za gostilne in leto-i v išče se prodajajo po nizkih cenah v ulici Geppa 17, skladišče.	1429
reglstrovara zadruga z omejenim poroštvom, uradu je v svcjl lastni hiši
ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
SOBA jako elegantna, pripravna za gospodično, se proda po zmerni ceni. Via Geppa 17, skladišče.	1430
Ponovno prosimo tovariše(ice) na učiteljišču v je ukradel neki služkinji iz žepa kup bankov-j br-00* Sestanek je bil številno obiskan, kljub Tolminu, ki so poslali po L 1, na-j sporoče na cev in nato zbežal. Videl pa ga je Dominik j temu, <ra fe bilo v HruŠaci op&siio. gornji naslov svoje naslove, prilože po L 1, da Butkovič, stanujoč v ulici Maiolica št. 6, m se Obrcvci! Zanimanje, ki ste tfa kazali, naj jim zamoremo doposlati »Almanah sicer jih spustil za njim. Kmalu ga je imel v rokah ter ga; ostane vedno živo med nami, po tej poti moremo vpisati le kot člane P. Z., ne da bi izročil v varstvo kr. stražnikom.	naprej! Imeli boste zavest, da ste prvi načeli
Imeli pravico do «Almanaha*. Načelnik, j Poskusen samomor v Bošketn. Včeraj popol-' ^^ mrtvila med načinu društvi. Druge vasi Nacionalno udruženje vojnih pohabljencev je dne so pripeljali v težkem stanju v mestno ^'^olu naj vas vzamejo za zgled in bodate jim i/.dalo zelo priložne jedilne liste. Natisnila jih bolnišnico brezposelnega šoferja Josipa Sor-; budnica, da se predramijo iz svojega trdega je tiskarna vcjcih pohabljencev v Trstu. Je- rentinija, starega 27 let, stanujočega v ulici sPan]aI
Cristoforo Belli št. 49. Našli so ga zastrupljenega z jodijem v Bošketu. Dozdeva 6e, da si je hotel vzeti življenje radi bede.
V SKLADIŠČU pohištva v ul. Geppa 17 se prodajajo po najnižjih cenah: spalne sobe, popolne, z mizo in dvema stolicama po L 1000, poročne sobe z velikimi ogledali od L. 2000.— naprej, obedne sobe, stolice s pravim usujem od L. 3000.— naprej, garnitura za predsobe, pohištvo za letovišča in vrte, popolne kuhinje in posamezni ikoci, pohištvo za urade, velika izbera stolic in naslonjačev. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Za izvažanje blago v transi tu.	1431
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, (er jih obrestuje
G!
EGIPTOVSKI profesor grafologtfe pove karakter in usodo življenja. Sprejema zadnji teden od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I.
11S9
ENONADSTROPNA HIŠA se proda. Zgornja Greta 270.	1423
DVE OKNI, popolni, 1.50X1.00, se poceni prodata. Bank o vije, (Judovec), 776.	1425
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Urctias ure za stranke od 9 60 11
Ob nedeljah in praznikih je urad z^prt Št. telef. 25-37.
RRZGLRS.
Kr. notarijat kot sod. komisarijat v LEPA meblirana sobaw s prostim vhodom, se II. Bistrici- naznanja, da se bo vsled pred-išče. Ponudbe pod .Istra, na upravništvo ! loga dedičev po Antonu Fabecu iz Trno-
diTni list ima prostor za objavo jedil, ostali prostor pa je zavzet od reklame. Z ozirom na človekoljubni namen podjetja priporočamo jedilni list našim gostilničarjem kajior tudi lipovcem In podjetnikom za inserate.
Društvena vasti
Žensko dobrodelno udruženje. Uljudno se vabijo vse priglašenke za "Žensko dobrode!ix>: ^Vtevilno._Predsednik.
Občni zbor akad. fer. društva «Adrija»
Vesti * Goriikega
Akad. fer. društvo «Adrija» v Gorici, V nedeljo 30. t. m. ob 10 dopoldne se vrši društveni : sestanek v kavami. Vsa tovariši točno in pol-
udruženje >, da se udeleže sestanka, kateri bo v četrtek 27. t. m. ob 514 uri popoldne v prostorih, kjer so se vršili prvi sestanki.
Udruže nka.
se
vrši v nedeljo 6. avgusta t. L ob 10. uri dopoldne v gornjih prostorih kavarne «Adriatico» v ^	^ Gorici. Na dnevnem redu je med drugim vpra-
Odbor Zveze Mladinskia društev Julijske lan je, kako naj se na najslovesnejši način pro-Krajine v Trstu ima v nedeljo, dne 30. julija slavimo 20 letnico «Adrije», Pozivamo vse to-
MDP — Borit. Dne 28. t. m. se vrši rodni občni zbor naše podružnice. Dnevni red bo sledeči: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. — Po končanem občnem zboru predava tajnik Zveze mladinskih društev: «0 delovanju med narodom». Bodite točni in polnoštevilno udeleženi.	Predsednik.
Vesti z Notranjskega
Narodni tabor ▼ Matenji vasi. Podružnica MDP — Matenjavas priredi začetkom septembra velik narodni tabor. Cisti dobiček nar. tabora gre na polovico Dijaški Matici in polovico zgradbi društvenega doma. Sodeltfvalci naj se
PODLISTEK
L S. JURGENJEV:
BUDIN
(Iz ruščine prevedel Ivas Vouk.)
(50)
Natalija je šla v svoje sobo in prebrala Rudiaovo pismo.
«Draga Natalija Aleksejevna, — ji j© pisal: sklenil sem oditi. Ni drugega izhoda zame Sklenil sem oditi, da se izognem temu, da bi mi rekli: pojdf. Z mojim odhodom prenehajo vsa nesporazumljenja; za menoj se bo itak nihče žaloval. Kaj naj še priča-jem? .,, No, čemu vam po vsem tem pi-£ero?
cRazstanem se z vami najbrže za vedno in da bi zapustil v vas še hujši spomin nego ga zaslužim, bi mi bilo prebritko. Evo, čemu vara pišem. Nočem se ne opravičevati, ne kogarkoli kriviti razen sam sebe: jaz hočem, kolikor je mogoče, stvar pojasniti.. Dogodki zandjih dni so bili tako nepričako-vani, tako nenadni.,,
— Ali sc spominjate, — je začel Rudin, k > je prispel voz iz dvorišča na široko cesto pivsajeno z jelkami: — ali se spominjate, kaj govori Don - Kišot svojemu oprodi, ko gre iz dvorca vojvodine? «Svoboda — pravi on — dragi prijatelj Sknčo, je ena
srečen je oni, komur je nebo podarilo košček kruha, da se mu ni treba zanj nikomur oddolžiti!« Kar je Don-Kišot tedaj čutil — to čutim sedaj jaz... Day Bog tudi vam, moj dobri Basistov, da bi nebdaj doživeli takšen občutek!
Basistov je stisnil roko Rudinu in pošteno mladeničevo srce je močno bilo v razneže-nih prsih. Tja do postaje fe govoril *Rudin o človeškem dostojanstvu, o pomenu resnične svobode, — govoril je ognjevito, lepo in resnično in ko je prišel Čas ločitve se Basistov ni mogel več premagovati, ampak ga je objel okoli vrata in zajokal'. Tudi Rudina so oblile solze; toda ni jokal zato, ker se je poslavljal od Basistova, temveč so bile njegove solze solze samolfubja.
Natalija je šla v svojo sobo in prebrala Rudinovo pismo.
«Darja Aleksejevna, — ji je pisal: sklenil sem oditi. Ni drugega izhoda zame. Sklenil sem oditi, da se izognem temu, da bi mi rekli: pojdi. Z mojim odhodom prenehajo vsa nesporazumljenja; za menoj ne bo itak nihče žaloval. Kaj naj še pričakujem?... No, čemu vam po vsem tem pišem?
«Razstanem se z vami najbrže za vedno in da bi zapustil v vas še hujši spomin nego ga zaslužim, ^ bi mi bilo prebridko. Evo, čemu vam pišem. Nočem se ne opravičevati, ne kogarkoli krrvditi razen sam sebe:
naiboli dragocenih človeških dobrin, in iaz hočem, kolikor ie motfoče, stvar do- liubezni!
jasniti... Dcgodki zadnjih dni so bili tako nepričakovani, tako nenadni.
«Današnji sestanek mi bo služil v bodoče kot svarilen nauk. Da, vi imate prav: jaz vas nisem poznal, a sem mislil, da vas poznam! V teku svojega življenja sem imel priliko občevati z vsakovrstnimi ljudmi, približal sem se mnogim ženskami in dekletom; toda ko sem vas srečal, sem prvič srečal popolnoma pošteno in odkrito dušo. Tega nisem bil vajen in zato vas nisem znal ceniti. S prvim dnem najinega znanja me je nekaj privlačevalo k vam — to ste gotovo opazili. Preživel sem z vami ure in ure in vas nisem spoznal; sploh pa si nisem niti prizadeval, da bi vas spoznal... in sam si predstavljal, da sem vas vzljubil!! Za ta greh sem sedaj kaznovan.
poprej sem ljubil neko žensko in tudi ona me je ljubila... Moje čustvo napram njej pa je bilo komplicirano in istotako njeno napram meni; ker pa ni bila prosta, tedaj se je vse lepo izteklo. Resnica se mi tedaj ni razodela: tudi sedaj je nisem prepoznal, ko je stala pred menoj... Prepoznal sem jo končno, toda prepozno... Preteklosti ne prikličeš nazaj,.. Najini življenji bi se bili mogli združiti, a se ne združita nikoli. Kako naj vam dokažem, da bi vas mogel vzljubiti s pristno ljubeznijo — ljubeznijo srca, ne fantazije — ko pa I sam ne v<?m. će sem sd os ob en take!
1426
vega št. 49 vršila prihodnjo nedeljo, dne ZDRAVILA za vse živinske bolezni, redilni 30. julija 1922 dopoldne ob 11. uri v notar-prah, fluid za konje, se dobi v lekarni v H. | ski pisarni v II. Bistrici prostovoljna javna
28/4 dražba zemljišč vi. št. 71 in 351 k. o. Trnovo v cenilni vrednosti 11.950 L, katera ccna je tudi izklicna cena in pod katero se ne
Bistrici.
POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—, zimnice 30, chiffoniers 220.—, ponočne omarice 50.—,
žšmntce iz doige volne L 140.—, izredna! bo prodajalo. Posestvo obstoji iz hiše št. 49, prilika. Fonderia 3. _1394 gospodarskega posi-opja in 8 zemljiških
POPOLNA SOBA L 700.—, brestova 1400,— Par«l m tvori samostojno kmetijo. Najprej in druge bukove, se prodajajo v Fonderia 3. se bodo prodajale posamezne parcele, n^
1395 koncu se bo poskusil doseči višji ponudek
.-i a	t li-- • it--.	za cel° skupno posestvo. Drazbeni poboji
ZA5NICE, angleške ključavnice, ključi, mi- SQ na vpogled me<1 uradnimi urami v zarske klopi, oblici, pile, žage, žeblji, vijaki; , , . & . T1 0. , . . z matico in > kocko itd. Zaloga železnine! notarski pisarni v II. Bistrici.
via Fabio Filzi it. 17.	1413 Notarijat kot sod. koznisarijat v II. B
I I
9
I I
m m
I
Delniška glavnica L 15,000.000 Rszem L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. (o
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd In njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovnika, Ercegnovern, Jelši, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
Afilirani zavod v N*w-Yorku; Frank Sakser Stada Bank«
Izvršuie vse bančne posla.
PEŠEJEMJ4 VLOGE
na hranilne knjižica is na tekočI račun ter liii oliresfuje po 4°/..
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki ji!i sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
— ■ Daje v najem varnostne predala (safes) .=
Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Eisparntio štev. 5 — Via S. Kicoi5 štav. 9*
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.