IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 630824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina plačana v gotovini
tednik
LIST
Posamezna številka 1.200 lir
NAROČNINA Letna 40.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 45.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1791
TRST - ČETRTEK 11. JULIJA 1991
LET. XL.
Konec nekega mita
Poslej ne bo nič več tako kot doslej. Poslej bo vse drugače. Se letošnja bazoviška proslava bo drugačna. Ne smemo namreč pozabiti, da so bazoviški junaki Padli pod fašističnimi svinčenkami ob kriku: živela Jugoslavija! Ti naši junaki s° padli tudi zato, da bi živela tista Jugoslavija, ki je sedaj umrla. Te Jugoslavije sedaj ni več! Konec je nekega mita, ki je ogreval srca našim očetom, ki so z anglosaško miselnostjo videli v Jugoslaviji, v dobrem in v slabem, svojo domovino. Right or ivrong: my countrg. Za ta ideal so se borili v želji, da bi se osvobodili izpod fašizma, da bi se Primorska priključila Jugoslaviji. Za ta ideal so z ra-
Rafko Dolhar
nio ob rami darovali z drugimi jugoslovanskimi brati svoje življenje v prekomorskih brigadah mnogi Primorci. Tudi po osvoboditvi je ponosni upor jugoslovanskih narodov proti informbirojevski nadutosti dvignil naš ponos in zadoščenje, da Pripadamo tej ponosni skupnosti južnoslovanskih narodov.
Danes gotovo ni lahko vsem tistim, ki so v ta mit verjeli, še manj tistim, ki so se zanj tudi žrtvovali; premnogi se gotovo premetavajo v grobu. Pa vendar je bilo tudi vsem nam prijetno vedeti ali vsaj verjeti, da imamo nekje neko skup-no, bolj ali manj močno matično domovino, ki se vsaj do neke mere zanima za nas. Nekje pač moraš kot narodnostna skupnost imeti neko oporo.
Seveda nam ni bilo prav, če so nas na meji cariniki ogovorili srbsko ali celo vljudno italijansko, samo slovensko ne. A-d če smo hotelske račune v Jugoslaviji Plačevali kot drugi tujci samo zato, ker Srno pač imeli zelen potni list. Ali če so nas stevardese na Jat-ovih letalih nagovarjale v vseh mogočih jezikih, samo v na-^vrn ne. Kako lepo je sedaj leteti na letalih domačega letalskega prevoznika, Adria, kjer te lepo nagovorijo tudi po slovensko!
Sedaj bi s pesnikom lahko rekli: Sem dolgo upal in se bal..., kajti od lanske Urodbožične plebiscitne noči do letošnje kresne noči je minilo šest neskončnih Mesecev. Pol leta upanja, da bo proces slovenske osamosvojitve potekal brez pre-Ivesov in v strahu, da bi se ob tem kaj V-apopravljivega zgodilo. Teh šest mese-Cev, ko je nova slovenska, demokratično
Slovenija subjekt mednarodnega dogajanja
Medtem ko pišemo, še ne vemo, kako se bo slovenski parlament odločil glede brionskih predlogov, ki jih je obrazložila evropska trojka in o katerih je tekla razprava nič manj kot 16 ur. Glavne točke predlagane listine objavljamo na tej strani. Važno se nam zdi ugotoviti, da je Slovenija, ki ji tujina še vedno ne priznava značaja neodvisne in suverene države, vsemu navkljub le postala subjekt mednarodnega dogajanja, saj jo predlogi evropske trojke obravnavajo kot eno izmed prizadetih strani. To pomeni, da je v teku proces, ki se mora nujno končati s priznanjem slovenske državne suverenosti. Ta proces se po našem nikakor ne more ustaviti ali prekiniti in je treba trimesečni moratorij dejansko smatrati za čas, ko se lahko natančno izoblikuje koledar u-krepov, ki jih terja sama proglasitev državne samostojnosti in suverenosti.
V tem trenutku je seveda predvsem važno, da se prekinitev sovražnosti spremeni v premirje in se nato sklene pravi mir. Miru pa danes, kot že včeraj, ne o-groža Slovenija, temveč sedanji jugoslovanski vojaški vrh, to je skupina generalov, ki vedri in oblači v Beogradu. Zal gre
za ljudi, ki so in hočejo ostati političen dejavnik, in sicer tudi odločilen, češ da je njihova dolžnost obvarovati jugoslovansko državo pred razpadom. Tako ni govoril po televiziji le načelnik glavnega stana general Adžič, ki je zagrozil, da bo njegova armada »ukrotila« Slovenijo, temveč je enake grožnje v bistvu izustil tudi obrambni minister, general Kadijevič. Ta je med drugim javno postavil na laž predsednika svoje vlade Markoviča in celo napovedal neposlušnost svojemu nadrejenemu organu, zveznemu predsedstvu, če se bo to drznilo nasprotovati izvedbi načrta o zavarovanju obstoja in ozemeljske celovitosti jugoslovanske države.
Radi verjamemo tistim, ki trdijo, da so že omenjena generala in njuni prijatelji sposobni pričeti z izvajanjem svojega načrta, vendar je na dlani, da ti gospodje razen velikih žrtev, gotovo ne morejo doseči ničesar trajnega, saj narodov, ki nočejo biti pod skupno streho, ne moreš k temu prisiliti.
Težko si mislimo, da se jugoslovanski vojaški vrh tega ne zaveda. Zato se nam
dalje na 2. strani ■
Na Brionih je evropska trojka predlagala
IZ DEKLARACIJE
■ O lastni usodi morejo odločati le narodi Jugoslavije;
m Najkasneje 1. avgusta letos se morajo brez vsakršnih pridržkov začeti pogajanja o vseh aspektih krize v Jugoslaviji;
■ Jugoslovansko zvezno predsedstvo mora imeti popolno oblast nad oboroženimi silami;
■ Prizadete strani ne smejo ukrevati enostransko in se ne smejo posluževati sile.
PRILOGI
I.
■ Za nadzorstvo na meji (z Italijo, Avstrijo in Madžarsko) bo skrbela slovenska policija ob	upoštevanju zveznih predpisov;
■	Slovenski cariniki	bodo denar Pročali zvezni blagajni, ki jo bodo nad.zo
rovali zvezni in republiški predstavniki;
■ Zvezna oblast bo nadzorovala notranji in mednarodni letalski promet;
■	Zeleni pas ob meji	bo tri mesece ponovno nadzorovala vojska, v tem času
pa bodo pogajanja,	da bi tudi to nadzorstvo prešlo v pristojnost slovenske
policije;
■ Deblokirajo se vse vojaške enote, vojski se vrne zaplenjeno orožje, do polnoči 8. t.m. pa se osvobodijo vsi vojni ujetniki.
II.
Mednarodna skupina opazovalcev (od 30 do 50) bo nadzorovala stanje v Sloveniji in po možnosti na Hrvaškem.
RADIO TRST A
H NEDELJA, 14. julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder. Lučka Su-sič: »Soncu naproti«; 11.45 Vera in naš čas; 13 00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Boris Kobal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«;
17.00 Boris Pahor: »Vila ob jezeru«, roman; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK. 15. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 I2 Četrtkovih srečanj; 9.00 Otroški kotiček: »Glasbeni vrtiljak«; 9.30 Jaroslav Hašek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Moški zbor štmaver; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Slovenski film v Gorici: povratek nazaj; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 16. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Jaroslav Hašek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Namaste, Sagarmata«, zapiski Dušana Jelinčiča z odprave na Everest; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Vladimir Jurc:	Slovensko pismo; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 17. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Jaroslav Hašek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Ženska komorna skupina Cappella Civica iz Trsta; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Dvojezičnost in identiteta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Jugoslavija po letu '45; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 18. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Literarne podobe: Zgodbe o revijah: 9.30 Jaroslav Hašek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«;
10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnk; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Spomini Henrika Tume; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 19. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.30 Jaroslav Hašek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Nazaj k naravi; 12.40 Oktet Javor iz Pivke; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Doživljati rojstvo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Slovenski Ikar; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 20. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.00 O-troški kotiček: »Prevarana lisica«, slovenska ljudska basen; 9.30 Jaroslav Hašek: »Dobri vojak Švejk v prvi svetovni vojni«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Koncert Glasbene matice, organist Milko Bizjak; 12.20 Priljubljene melodije; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Drobtinice; 16 00 Moč tišine. 16. oddaja; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Boris Kobal in Sergej Verč: »Satirični kabaret 1991«; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
NOVI LIST
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« -Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157.
Uredništvo: Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Ivo Jevnikar, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppelt, Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vršaj.
Oglasi: Publiest d.z.z.; Trst, ul. Montecchi 6; tel. 040/7796611.
Tisk: Tiskarna Graphart, Trst, ulica Ros-setti 14, tel. 040/772151.
Pomoč Sloveniji 91
Solidarnostni odbor Slovencev v Italiji sporoča, da je v polnem teku nabiralna akcija za ublažitev posledic vojaške agresije na Slovenijo. Denar zbirajo naslednji denarni zavodi pod gtslom »Pomoč Sloveniji 91«;
TR2ASKA KREDITNA BANKA fSedež Trst, Agencija Domjo, Agencija Rojan) številka tekočega računa je 01.6560/54
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE — 9626
HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA (Sedež Nabrežina, Filiala Sesljan) — 65283-1
KMEČKA BANKA GORICA (Sedež Gorica, Filiala Krmin) — 61001
HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBER DOB — 1720
HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVOD-NJE — 23/7
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA — Filiala Čedad — 02.200/89
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE — 4256B/S
CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA — 13160/1
BANCA POPOLARE UDINESE — 6986
Tudi mladi so se odločili, da po svojih močeh sodelujejo pri tej človekoljubni pobudi. V petek, 12. t.m., bodo mladinski predstavniki Slovenske prosvete, Slovenske skupnosti in SKGZ postavili dve stojnici v Trstu, in sicer na Borznem trgu in pod arkadami na križišču med ulicama Carducci in Battisti, kjer bodo zbi-rali podpise v podporo Sloveniji in delili letake s pozivi za solidarnostno pomoč prizadetemu slovenskemu prebivalstvu.
Obenem je treba še povedati, da se nadaljuje tudi zbiranje zdravil, ki poteka v dogovoru z Društvom slovenskih zdravnikov. Prva pošiljka je bila že oddana zbirnemu centru v Gorici.
Vse podrobnejše informacije dobite na sedežu Solidarnostnega odbora Slovencev v Italiji v Ulici Sv. Frančiška 20 (sedež SKGZ), ki odgovarja na telefonsko številko 368094. Svoja sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu na številko 368158.
Slovenija subjekt
■ nadaljevanje iz 1. strani
vsiljuje misel, da se za takšnim v bistvu nestvarnim stališčem morda skriva nekaj drugega. Gre morda za nadaljnjo usodo Hrvaške, kjer je od poznega lanskega poletja v predelih, naseljenih s pretežno srbskim prebivalstvom, v teku pravi upor zoper zakonito hrvaško oblast. Ta upor se stopnjuje, saj prav v tem trenutku bere-1 mo, da je samo v vzhodni Slavoniji dozdaj padlo nad 90 ljudi, povečini pripadnikov hrvaške policije in hrvaške narodne garde. I Boji in nemiri na Hrvaškem imajo za posledico, da zvezna jugoslovanska vojska postopno zaseda ozemlje hrvaške republike. Scenarij je naslednji: srbski teroristi pridejo v vas in navadno napadejo postajo hrvaške policije. Začne se streljanje, ki o-bičajno preneha s prihodom tankov in ok-lopnikov jugoslovanske vojske. To se ponavlja že dalj časa. In kakšen je učinek? Armada postopno zaseda čedalje več ozemlja in prevzema nad tem ozemljem tudi nadzorstvo. Do kdaj bo vse to trajalo?
Konec nekega mita
■ nadaljevanje iz 1. strani
izvoljena oblast, nadaljevala po začrtani poti, nas ni nihče jemal resno, ne doma in še manj v svetu. Se danes malokdo ve, da je pot do samostojnosti, mimo načelnih helsinških izjav, zapisana tudi v ustavi SFRJ iz leta 1974. Paradoksalno nas ja na to moral spomniti brezobziren general JLA, ki je grozil našemu narodu z uničenjem.
Z veseljem smo gledali na televizijskih zaslonih zapleten, a demokratično izveden postopek osamosvojitve v slovenskem parlamentu. S ponosom v srcu smo gledali, kako se je nova slovenska zastava dvigala ob starodavni lipi in kako so bakle svetile v poletno noč na vrhu Triglava, ki je že drugič, in upamo za vedno, postal simbol naše narodne samobitnosti.
Predsednik Kučan je tisto noč dejal, da je to noč slovenski narod lahko sanjal, gotovo pa ni mislil, da bo prebuditev iz sanj lako trda in kruta, kot je potem bila.
Sedaj je poletni kres pogorel do tal in z njim mit dosedanje Jugoslavije. Pri tem so se mnogi zmotili. Zmotili so se tisti, ki so mislili, da v srednji Evropi kaj takega danes ni več mogoče. Zmotili so se tisti, ki so mislili, da bo nekoč skupna armada v nekaj urah normalizirala položaj v uporni republiki. In zmotili so se tisti, ki so mislili, da se slovenski narod ne bo z orožjem postavil v bran komaj pridobljene suverenosti. Vsi so se zmotili.
Na pogorišču stare Jugoslavije, na tem geografskem prostoru pa bodo seveda jugoslovanski narodi na tem ozemlju morali ' živeti še naprej, seveda v novi, na novih temeljih zgrajeni skupnosti samostojnih in svobodnih subjektov. Nekega mita je konec, čas je za načrtovanje nove geopolitične strukture južnoslovanskih narodov.
Beri - širi - podpiraj
"NOVI LIST"
mednarodnega...
Ključ za rešitev krize v Jugoslaviji je treba zato poiskati prav v dogajanju na Hrvaškem. V ostalem je srbski predsednik Miloševič, ki se obnaša, kot da se ga predlogi in delo evropske trojke ne tičejo, te dni naglasil, kako armada ni dolžna skrbeti, da bi ostali v Jugoslaviji narodi, ki tega nočejo. Poskrbela pa bo, da bodo vsi vsi Srbi živeli v svoji državi. Te besede so zelo jasne in se ne tičejo le srbskega prebivalstva na ozemlju Hrvaške, temveč tudi Srbov v drugih republikah, predvsem v Bosni. Zanimivo je, da je prav na dan, ko je beograjska televizija s poudarkom poročala o raznih kršitvah prekinitve ognja v Sloveniji, prav tako s poudarkom kazala, kako predsednik Miloševič pregleduje nove oddelke do zob oboroženih teritorialcev na ozemlju Srbije.
Kriza ima torej širše razsežnosti in si zato Slovenija povsem upravičeno prizadeva, da bi se čimprej rešila iz tega kaotičnega stanja ter sama začela skrbeti za lastno usodo.
Prizadevanja	Ssk
Slovenska skupnost je pobliže in zavzeto spremljala in še spremlja dogajanje v matični domovini. Z veseljem je vzela na znanje demokratične spremembe v Sloveniji, med prvimi je matici izrekla čestitke ob proglasitvi samostojnosti, ob dramatičnem razpletu dogodkov pa je ves čas stala ob strani mladi Republiki Sloveniji. Po svojih močeh je posredovala na vseh pristojnih ravneh od Rima preko dežele do krajevne stvarnosti.
Predstavniki Ssk so bili 25. in 26. junija Prisotni v Ljubljani, torej tako na dan izglasovanja neodvisnosti kot na slovesni Proglasitvi. Dan kasneje, ko so tanki JA zasedli mejne prehode, je deželni tajnik Ssk Ivo Jevnikar takoj posredoval pri Predsedniku deželne vlade Biasuttiju, ki je bil tedaj v Rimu, s prošnjo, naj od vlade zahteva obsodbo agresije. Poslal je tudi nujno poslanico predsedniku italijanske vlade Andreottiju.
Prav v dneh naj hujše krize je bil v Ljubljani deželni svetovalec Ssk Bojan Brezigar. V slovenski prestolnici je zasedal prvi Svetovni slovenski kongres. Brezigar je bil ves čas v tesnem stiku z vodilnimi italijanskimi politiki. 28. junija je zasedalo deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki je obravnavalo nadaljnje pobude v korist Sloveniji. Na predlog Ssk se je sestalo zastopstvo vseh slovenskih komponent v Italiji, ki je priredilo tudi tiskovno konferenco. Udeleženci so odločno obsodili Vojaško agresijo na našo matično domovino, rekli so, da morajo zahodne države takoj priznati samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo in obenem izjavili, da nosijo za to, kar se je zgodilo, dober del odgovornosti Italija in vse ostale evrop-j ske države v EGS. Istega dne je bil v Tr-| stu sestavljen tudi krizni štab, ki od tedaj redno zaseda vsak dan. V njem so predstavniki Ssk in ostalih osrednjih slovenskih komponent. Člani štaba so sprožili
M
nabiralno akcijo za ublažitev posledic vojaškega napada, natisnili so plakate v slovenščini in italijanščini z napisom: »Nočemo več tankov v Evropi«, obiskali so tržaškega prefekta in obenem napisali protestno pismo, ki so ga naslovili na ministrskega predsednika Andreottija, zunanjega ministra De Michelisa in na Evropsko skupnost.
Ssk je priredila vrsto manifestacij v podporo Sloveniji in sodelovala na protestnih shodih, ki so jih priredile druge, tudi vsedržavne stranke in organizacije. Manifestacije so bile v Trstu, Gorici, Doberdobu in Dolini. Treba je tudi opozoriti, da je deželni predsednik Slovenske skupnosti Marjan Terpin pospremil v Ljubljano, v dneh, ko so še trajali spopadi, vsedržavnega tajnika liberalne stranke Altis-sima. To srečanje z vodilnimi slovenskimi oblastmi je bistveno vplivalo na spremembo stališča PLI o slovenskem vprašanju, saj se sedaj ta stranka zavzema za priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.
Vse dni, ko je v Sloveniji potekal boj za obrambo suverenosti, je Ssk imela vrsto stikov z deželnimi in vsedržavnimi oblastmi, s prijateljskimi manjšinskimi strankami in z ljubljansko vlado. V dneh od osamosvojitve dalje so zasedali tudi vsi izvoljeni sveti na našem področju (občinski, pokrajinski in deželni) in na vseh teh sejah so aktivno sodelovali tudi zastopniki Slovenske skupnosti, ki so že pred 25. junijem predstavili osnutke resolucij, v katerih so zahtevali priznanje Slovenije kot samostojne države. Po vojaškem napadu pa so takoj obsodili agresijo na mlado, demokratično republiko.
Omeniti je treba še dejstvo, da je Bojan Brezigar tudi sodeloval v delegaciji dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je skupno z delegacijama dežel Veneto in Tridentinske - Južne Tirolske obiskala Slo-
venijo v dneh vojne vihre. 3. in 4. julija pa sta dva slovenska poslanca — Podver-šič in Pavšič — obiskala Trst in Gorico in sta bila po posredovanju Slovenske skupnosti sprejeta na goriški pokrajini, v Trstu sta se srečala z županom, udeležila pa sta se tudi zasedanja predsednikov in načelnikov skupin vseh štirih pokrajinskih svetov v naši deželi.
To so v skopih obrisih le najpomembnejši koraki, ki sta jih naredila deželno in
ft
^elegacija iz Furlanije Julijske krajine, Veneta in Tridentinske - Južne Tirolske je obiskala Ljubl ano a dan, ko so tulile sirene in opozarjale na nevarnost letalskega napada. Na sliki sta med drugimi predsednik Biasutti in deželni svetovalec Ssk Brezigar
POZIV SVETOVNEGA
SLOVENSKEGA KONGRESA
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa obvešča javnost, da je bil v nedeljo v Ljubljani sestanek Glavnega odbora, ki je med drugim pozval vse organizirane Slovence po svetu, naj izvedejo Svetovni teden solidarnosti s Slovenijo od 8. julija do 12. julija. To naj bi bil pričetek usklajene in stopnjevane animacije vseh državnih prostorov, v katerih živimo Slovenci.
Deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa zatorej poziva tudi vsa naša društva, organizacije in vsakovrstne pobude, da s srečanji, manifestacijami, posveti, odprtimi pismi izrazijo svojo solidarnost, seveda tudi po tem tednu. Vplivanje na ■ javno mnenje je namreč bistvenega pomena, saj to prispeva k pogojem za priznanje j samostojne Republike Slovenije.
pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti | v dneh po napadu okupatorske vojske na Slovenijo. Dela, ki ga je opravila stranka,
, je seveda veliko več, vendar vsega tudi zaradi prostorske stiske ni mogoče omenjati. V nadaljevanju objavljamo odlomke iz nastopa dveh manjšinskih predstavnikov v italijanskem parlamentu Ebnerja (Južnotirolska ljudska stranka) in Caveri-ja (Union Valdotaine) na zasedanju v poslanski zbornici v sredo, 3. julija. Oba sta se odločno zavzela za priznanje Slovenije kot samostojne države, saj bi bilo to močno jamstvo za obrambo pred agresijami, podobna stališča pa so izrekli tudi krščanski demokrat iz Pordenona Agrusti, liberalni vsedržavni tajnik Altissimo in predstavnik Demokratične stranke levice Ga-sparotto. V zvezi s slovenskim vprašanjem je bilo postavljenih kar 21 parlamentarnih vprašanj, na katera sta odgovarjala zunanji minister De Michelis in obrambni minister Rognoni.
S KUVAJTOM JE BILA SOLIDARNOST DRUGAČNA
Predstavnik Južnotirolske ljudske stranke Michl Ebner je v svojem posegu poudaril, da se ne strinja s stališčem ministra De Michelisa, ki je v svojih odgovorih v parlamentu skušal nekoliko »olepšati« dogodke v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je v resnici državljanska vojna. Izrecno je zahteval priznanje obeh držav. »Po Berlinu, Budimpešti, Pragi, po dogodkih na trgu Tien An Men, so sedaj tudi Ljubljano in Zagreb zasedli komunistični tanki. Spoštovani minister, tu gre za brutalno agresijo,« je opozoril poslanec južnotirolske
Pogovor z odličnjakinjo Katarino Košuta
Mladi se živo zanimajo za dogajanja v Sloveniji
Veliko posplošenih trditev smo že slišali o tem, da se sodobna mladina sploh ne zanima za to, kar se danes dogaja, da verjetno misli le na
nega poklicnega zavoda za industrijo in obrt »J.
Katarina Košuta
Ste v šoli posvetili kaj časa tudi aktualnim dogodkom?
O tem smo se v razredu veliko pogovarjali, v razredu smo brali tudi časopise in revije. Pri urah nemščine nam je profesorica razlagala, kaj se dogaja v Berli-zabavo in še marsikaj j nU) prj italijanščini smo večkrat govorili takega. Tudi do Držav- jn brali tudi o virusni bolezni AIDS, pri
slovenščini pa smo se sploh veliko pogovarjali o sodobnih dogodkih, predvsem o Stefan« imajo nekateri j spremembah v Sloveniji in Jugoslaviji, o negativne predsodke; novi slovenski demokraciji ipd. Ob tej prideš da je šola za nekoliko slabše dijake, od ka- ložnosti želim še posebej pohvaliti profe-terih pač ni mogoče veliko zahtevati. Da vse Sorje literarnih predmetov, saj so nam po-gornje trditve ne držijo, je dokazala Katarina sredovali res veliko znanja.
Košuta iz Križa, ki je maturirala prav na po-1
klicnem zavodu v oddelku za tehnike kemijskih i Ste maturantje v času, ko ste se pri-industrij z odlično oceno. Povedala je, da se pravljali na zrelostni izpit, spremljali dra-njeni sošolci in sovrstniki zanimajo za marši- matične dogodke v Sloveniji? kaj, da prebirajo časopise, redno spremljajo ak-j Kolikor vem, je velika večina prebira-tualno dogajanje in so ob vojaškem napadu na j la časopise. O tem sem se tudi pogovar-Slovenijo pokazali veliko zavzetost za dogodke jala s svojimi sošolci in sovrstniki Vsi v matici in veliko navezanost na slovenstvo. smo v tistih dneh občutili povezanost s Kaj več boste lahko prebrali v intervjuju s Ka- slovenstvom. Čutili smo, da smo ogroženi tarmo Košuta.	j	{-ucji mj; ge je ogrožena naša matična do-
Ali ti je šola, po tvojem, dala dovolj f™3' Nekateri so celo rekli, da bi ho-znanja? Si morda pričakovala več?	teh takoJ	v	teritorialno obrambo...
Reči moram, da mi je šola dala več,
Solidarnost iz Doline
Dolinska sekcija Slovenske skupnosti je 5. t.m. priredila solidarnostno in protestno zborovanje. Na trgu v Dolini so se Dred mikrofonom zvrstili sekcijski tajnik Sergij Mahnič, občinski odbornik Aldo Stefančič, pokrajinski svetovalec Zorko Harej in deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar. S solidarnostno izjavo in branjem krajših literarnih utrinkov sta sodelovala pesnika Marij Cuk in Boris Pangerc. Spored je povezoval Alojz Tul. Govorniki so izražali solidarnost slovenskemu narodu in slovenskemu vodstvu ob vojaškem napadu in ob težavah, ki nastajajo v zvezi z mednarodnim priznanjem nove slovenske države. Pri tem so tudi kritizirali dosedanje zadržanje Italije in Evropske skupnosti ter Združenih držav ter zahtevali spremembo politike, ki naj prizna slovenskemu narodu pravico do samoodločbe. Govor je bil tudi o novih razmerjih med samimi Slovenci po hudi preizkušnji teh dni.
TRŽAŠKA OBČINA GROZI
Z NOVIMI RAZLASTITVAMI
Kmečka zveza iz Trsta je na tržaškega župana Richettija, na odbornika za javna dela in za urbanistiko ter na načelnike vseh svetovalskih skupin v tržaškem občinskem svetu naslovila pismo, s katerim izraža nezadovoljstvo in protest prebivalcev Svete Ane in Kolonkovca zaradi načrtov, ki jih je izdelala tržaška občina, da bi na področju za tržaškim pokopališčem, med ulicama Costalunga in Vida zgradili
, .	.„	,	.	Zadnje	vprašanje	zadeva	tvoje	načrte.
kot sem pričakovala sama, pa tudi vec, kot Bo§ nadaljevala s študiiem ali se želiš 'Gm ----------------------------------- <=“	-
so mislili drugi. 2e od vedno mi je ugaja- zaposliti?	~	j	.lko.	Par^insce za avtomobile in pri tem
la kemija, zato sem se po srednji šoli od-	.	.	.j	uničili večjo površino, nekaj vrtov in vino-
ločila, da se vpišem v poklicni zavod. Mno-i . Kot sem že rekla, mi zelo ugaja kemi- gradov. Prebivalstvo tega že tako prizade-gi profesorji so mi tedaj to odsvetovali	se torej rada posvetila tej vedi. tega področja je zbralo več desetin pod-
rekoč, da je ta šola primerna za »slabše« , Nameravam na univerzo, a se še nisem pisov pod protestno listino, v kateri med dijake. V teh petih letih sem se prepriča-1 odločila na katero fakulteto. Za nasvet bom j drugim predlagajo občini, naj bi parkiri-
la, da so se motili.
Tudi iz praktičnega vidika mi je poklicni zavod nudil precej dobro pripravo. V zadnjih letih smo se naučili uporabljati tudi najsodobnejšo instrumentacijo za izvedbo raznih analiz in računalnik, kar je v današnjem času neobhodno potrebno.
Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bila šola, ki si jo obiskovala, kvalitetnejša in uspešnejša?
Najprej bi bilo treba spremeniti mentaliteto profesorjev in dijakov drugih šol, pa tudi tistih, ki se lahkomiselno vpišejo v poklicni zavod misleč, da jim tu ne bo treba veliko delati. Na žalost ima do naše šole marsikdo še velike predsodke. Osebno moram reči, da sem se na poklicnem zavodu zelo dobro počutila. V razredu nas je bilo malo, zato pa smo delali toliko bolje in intenzivneje. Tudi naši profesorji so zelo pripravljeni tako v tehničnih kot v literarnih predmetih.
Kaj meniš o svojih sovrstnikih? Se zanimajo za sodobno dogajanje?
Višješolci nismo tako pasivni in apatični, kot mnogi napačno mislijo. Zanimajo se za šport, pojejo pri raznih zborih, aktivno pa se udejstvujejo tudi na kulturnem področju. Mnogi na primer radi hodijo v gledališče. Nekateri se ukvarjajo tudi s politiko. Na žalost pa je že v šolskih klopeh opaziti ločevanje med pripadniki raznih političnih strank.	I
vprašala tudi profesorje, ki so me učili v teh letih.
(h j)
šče uredila ob ulici Sv. Marije Magdalene, ki je baie dovolj široka, da bi bila možna ta rešitev.
Oboji imamo podobne probleme
Tržaška pokrajinska uprava je skupno s šesterimi občinskimi upravami na Tržaškem ustanovila »začasen observatorij«, ki naj bi od blizu spremljal dramatično dogajanje v bližnjih republikah Sloveniii in Hrvaški ter posredoval vsedržavnim in mednarodnim pristojnim oblastem informacije za ustreznejše ukrepanje. V tem okviru je delegacija predstavnikov občin pod vodstvom predsednika tržaške pokrajine Crozzolija tudi opravila nekaj obiskov onkraj meje, in sicer pri občinah Koper in Sežana ter pri Uniji Italijanov iz Istre in z Reke.
Na srečanju s predstavniki italijanske manjšine, do katerega je prišlo v nedeljo, 7. julija, v Bujah, je bila med drugim izražena z različnimi poudarki potreba, da bi nova državna razmejitev med Slovenijo in Hrvaško ne načela že dosežene ravni zaščite in pravic italijanske skupnosti ter da bi poiskali takšne rešitve, ki bi tej skupnosti tudi po novi razmejitvi omogočile neoviran notranji pretok in izmenia-ve. Predsednik izvršnega odbora Unije Tremul je izrazil celo zahtevo, nai bi o-hranitev enotnosti italijanske manjšine v
'Sloveniji in na Hrvaškem bila zajamčena | na mednarodni ravni, devinsko-nabrežin-ski podžupan Brecelj pa je na srečanju o-pozoril na idejo enotnega kulturnega prostora, katero smo Slovenci že pred časom domislili da bi presegli meje, ki so se zarezale v naše narodno telo. Na sestanku v Bujah je tako prišla večkrat do izraza potreba, da bi Italijani v Sloveniji in Hrvaški ter Slovenci v Italiji tesneje sodelovali, saj se eni in drugi spopadamo s podobnimi problemi.
—o—
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IZ PRAGE
Dekliški pevski zbor »Puellae Pragen-ses« iz Prage je imel 5. t.m. uspešen koncert v Finžgarjevem domu na Opčinah-Zbor, ki je prejel številna mednarodna priznanja, je na Tržaškem priredil dva koncerta: v dolinski cerkvi ob prazniku Svetega Urha in na Opčinah. V pozdrav gostjam sta v Finžgarjevem domu zapela Dekliška pevska skupina in Dekliški pevski zbor »Vesela pomlad«, ki sta se ob tej priložnosti združili. Dekleta iz Prage so odpotovala v Benetke.
SDGZ je slovesno odprlo novi sedež v Gorici
Slovensko deželno go- Trenutno stanje gospodarstva na Gospodarsko združenje je riškem je zelo zaskrbljujoče. To velja za v petek, 5. t.m., sloves- malo trgovino, saj je tu preveč trgovin no odprlo v Gorici no- glede na število prebivalcev in je zato zave prostore. S tem je z radi pomanjkanja kupcev z onstran me-uspehom kronalo več-j je takoj nastopila kriza. V krizi je tudi letna prizadevanja, da zunanja trgovina. Slednja je bila zaradi bi v Gorici imelo ustre- gospodarskega stanja v Jugoslaviij že prej zen sedež, kot zahteva v težavah, sedaj pa je po tragičnih dogod-njegova dejavnost, ki se kih v Sloveniji popolnoma paralizirana, ie v zadnjih letih zelo Če v kratkem problem ne bo rešen, bo za
Predsednik Anton Nanut , .,	_	•	j.„„
razmahnila. Pri tem ima
hemajhne zasluge predvsem predsednik goriške-odbora SDGZ Anton Nanut, ki združenju posveča mnogo svojega dragocenega časa, kar gre gotovo na račun njegove poklicne dejavnosti. Anton Nanut je namreč znan goriški hotelir in lastnik restavracije na Tržaški cesti. Obiskali srno ga le nekaj dni po slovesnem odprtju novih prostorov in ga zaprosili za krajši pogovor.
Kdaj ste se začeli zanimati za nov sedež združenja in zakaj?
Najprej bi povedal, da smo goriški del SDGZ ustanovili že leta 1977. Bili smo prva pluralistična zamejska organizacija, saj srno tedaj sprejeli v naše združenje ljudi Vseh taborov z namenom, da vzpodbudijo razvoj gospodarstva. In kot vemo, je Prvi pogoj za razmah gospodarstva prav ta, da stranke nimajo vpliva nanj.
S prostori je bilo v začetku za nas bolj težko. Sedež smo imeli na Travniku v Mer-joljevi hiši in čez nekaj let, ko je postal Pretesen za naše delovanje, smo se preselili v bivše prostore Kmečke banke v Uli-ci Morelli. Z napredkom informatike in
zunanjo trgovino prava katastrofa. Italijanska vlada in druge evropske države morajo nujno priznati suvereno in samostojno Republiko Slovenijo. To je po mojem edini izhod iz te krize.
—o—
OBČNI ZBOR BANČNE SEKCIJE SDGZ
Bančna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju prireja v petek, 12. julija, v Kulturnem domu v Sovodnjah svoj občni zbor. Začetek bo ob 20. uri.
BARDO IMA NOVO CERKEV
Petnajst let po potresu, ki je prizadel široko področje Furlanije in tudi Benečijo, so 6. t.m. blagoslovili v Bardu novo cerkev, ki so jo zgradili na ruševinah starodavne cerkve Svetega Jurija. Cerkev je posvetil videmski nadškof msgr. Battisti. Prebivalci Barda in sosednjih vasi so se na to slovesnost pripravili zelo skrbno; ob videmskem nadškofu so bili slovenski beneški duhovniki, dušni pastirji iz sosednjih furlanskih župnij ter iz sosednjih župnij v Sloveniji.
Po starodavnem obredu so med slavjem. obnovili poklon, tako imenovano poljubljanje križev. Župnik Renzo Calligaro, ki z veliko občutij ivosj o skrbi, da v verskem življenju ne bi zamrlo slovensko narečje Terskih dolin, in ki skrbi tudi za slovensko petje pri pobožnostih, je poskrbel, da so na steno nove cerkve vzidali ploščo z latinskim in slovenskim — pa čeprav narečnim napisom — v katerem je obeležen ta dogodek. Prisotne so pozdravili župnik Calligaro, znani kulturni in narodni dela-redni vec Wiliem Černo in tolminski župan Vik-|tor Klanjšček.
Naša društva
SKPD »F. B. Sedej« iz Števerjana
V Steverjanu že dolgo let deluje Slo-1 V tistih časih so prirejali veliko gledaliških vensko katoliško prosvetno društvo, po-j predstav, ki so bile tedaj zelo priljublje-imenovano po Frančišku B. Sedeju, gori- ne in dobro obiskane. Domači števerjan-škemu nadškofu, ki se je v času fašizma | ski dramski krožek je nadvse aktivno de-pogumno zavzemal za pravice slovenskega naroda. Korenine tega društva pa segajo že daleč, tja v leto 1884, ko je bilo usta-
loval. Poleg tega je imelo društvo že tedaj tudi svoj zbor.
Druga vojna je zelo omejila to živahno
razmahom našega delovanja so kmalu tudi riovljeno v tej prelepi vasi na griču Ka- kulturno vrenje v Steverjanu, po svetov-
^ prostori postali premajhni, tako da smo hiorali spet iskati nov sedež.
toliško bralno društvo. Nastalo je na po-	nem spopadu pa so se člani društva začeli
budo domačinov in tri leta po nastanku so	ponovno zbirati. Jedro nove prosvetne
člani sklicali prvi občni zbor. Od tedaj da-	skupine so tedaj predstavljali cerkveni
Posrečilo	se	vam	je	dobiti	prostor	v	lje je društvo vedno aktivno in redno de-	pevci z mladim in nadarjenim dirigentom
suniem središču	Gorice. Ste	imeli	pri	tem	lovalo in je tudi vzpostavilo plodne stike	Hermanom Srebrničem. Tudi dramska de-
kake posebne težave?	Is sorodnimi organizacijami v okolici, tako javnost je po vojni ponovno zaživela.
Večjih težav nismo imeli. Ko smo iz- na italijanski kot na slovenski strani meje.|	dalje	na	8.	strani	■
Vedeli, da so na razpolago prostori v Uli- j Cl Roma 20 v palači INAIL, smo takoj zaprosili za najem. Povpraševalcev je bilo sicer več, vendar smo prostore dobili mi, her smo prvi vložili prošnjo.
Bi kratko orisali delovanje Združenja na Goriškem?	|
Naše združenje je sestavljeno iz petih lekcij. Te so: mala trgovina, trgovina na debelo in zunanja trgovina, gostinstvo in •Prizem, obrtništvo in bančništvo. Poveda-P Pa moram, da je zadnja, bančna sekcija, sicer deželnega in ne pokrajinskega znanja.
„ Kakšno je sodelovanje s kolegi na Trpkem?
S tržaškimi kolegi imamo redne stike hi več skupnih sej. Tudi med tržaškimi in Soriškimi gospodarskimi operaterji je sodelovanje plodno in uspešno.
Kaj bi povedali o trenutnem stanju gozdarstva na Goriškem? V čem je naj-,°lj čutiti posledice zadnjih dramatičnih 19odkov v Sloveniji in kakšna so Vaša i
do
Cr	L/	U	iDLUJIcILLJL	LIL	fvun-onu	v	i
Predvidevanjci za nadaljnji razplet do-\ S°dkov?
Prizor z lanskega Festiva.a narodnozabavne glasbe
[Z KULTURNEGA ŽIVLJENJA Junijska številka revije »Mladika«
V teh dneh je izšla junijska številka Mladike. Uvodnik prijetno opremljenega mesečnika ima naslov:	»Pozdrav samostojni Sloveniji ...
dobrodošlica Svetovnemu kongresu... čestitke Slovencu...« 2e v naslovu vidimo, da urednik pozdravlja novorojeno samostojno državo Slovenijo, Svetovni kongres, ki se je prav v teh dneh končal v Ljubljani in tudi na novo ustanovljenemu časopisu Slovenec, ki po dolgem času spet pričenja izhajati.
»Odsotnost Boga« je naslov noveli, ki je na Mladikinem literarnem natečaju prejela drugo nagrado. Novelo je napisal sedaj že dober znanec Mladike, slovenski pisatelj mlajšega rodu, Franjo Frančič. Lahko rečemo, da pisatelj piše moderno prozo, ki zelo prijetno popestri sicer precej umirjeni ton Mladike. Na istih straneh najdemo tudi štiri pesmi pesnika Vladimira Kosa. Za Slovence so gotovo bolj zanimive pesmi, ki se zgledujejo po starojaponskih pesmih. Pesnik živi namreč na daljnem Vzhodu.
Pisateljica Zora Tavčar nam v junijski številki Mladike predstavi svetovno znanega geografa, univerzitetnega profesorja dr. Jožeta Velikonjo, ki živi in dela v ZDA. Dr. Velikonja je sin znanega pisatelja Narteja Velikonje, ki je bil doma s Predmeje nad Ajdovščino, in je po drugi svetovni vojni zelo tragično končal. Zori Tavčarjevi uspe vedno izbrati ljudi, ki so res vredni naslova cikla, ki ga piše: Osem Slovencev za danes. V intervjuju, ki ga je pripravila, se nam dr. Jože Velikonja predstavi, veliko zvemo o njegovem delu, nekatere pa bo morda bolj zanimalo vse, kar pove o svoji družini. Med branjem, ki nam ga ponuja nova številka Mladike, so tudi Spomini na Plečnika, ki jih je spisal inž. arh. Vinko Lenarčič. Tokrat je na vrsti četrto nadaljevanje. Inženir Lenarčič opisuje izredno zanimivo predvsem značaj našega največjega arhitekta, ustavlja pa se tudi ob potankostih, ki nam Plečnika pokažejo v vsej svoji veličini.
Novela, ki jo je prispevala Bruna Pertot in nosi naslov »Kraljica, vzhajajoči luni podobna«, nam prikaže žensko, mater, ki vztraja na zemlji, čeprav je že izgubila moža in tudi v neki meri otroke, saj so se vsi že odselili in si postavili nove domove. Bruna Pertot na koncu kratke novele pravi: »... in priznati sem morala, da spada med tiste, zaradi katerih je naša zemlja še lepa.«
Najplodovitejši slovenski pisatelj in književnik Pavle Zidar se tokrat oglaša v Mladiki s tremi pesmimi, katerih ena je posvečena Trstu, druga ima naslov Otok Zorana Mušiča, tretja pa je Duša večera.
Mladika poroča in tudi oriše življenje in delo pred kratkim umrlega pisatelja Jožeta Krivca, ki je živel v Argentini. Prof. Martin Jevnikar predstavlja dve knjigi, ki se tičeja zamejske in zdomske literature, to sta Dolinarjeva »Slovenska katoliška obzorja« in prvi del Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji, ki se ubada s Tržaško pokrajino. Seveda v junijski številki ne manjka obvestil, stalnih rubrik, tudi priloga »Rast« je zanimiva, v tej številki pa je tudi objavljen nov nagradni literarni natečaj Mladike.
Jurij Paljk
SREČANJE NA MEJI
Skupina mladih je v soboto, 6. t.m., na pobudo mladinskega odbora Slovenske prosvete in Slovenskega kulturnega kluba na mejnem prehodu pri Fernetičih pozdravila slovenske straže in člane Teritorialne obrambe ter jim izrekla čestitke. Nekaj besed je spregovoril Marjan Kravos, ki je izrekel veselje nad vstopom v svobodno in samostojno Slovenijo, obžalovanje in spoštovanje za žrtve ter tudi tesnobo zaradi negotovosti jutrišnjega dne.
Dokumenti	Svetovnega
O izseljenstvu
V zadnjih zgodovinskih dobah je slovenski narod doživljal pogosto razhajanje svojih udov po svetu. Nekateri so odhajali iz naravnega teženja po spoznavanju in doseganju novega in boljšega, drugi, ker jim je bila domačija preskromna ali ker so jo hoteli reševati iz stisk. Spet drugi so zapuščali domačo zemljo, ker so bili na njej narodno tlačeni. V zadnji dobi so se izseljevali taki, ki jim uradna domovina ni hotela biti prijazna. Vsem, ki v svetu nosijo slovensko ime, ohranjajo narodno zavest in jo prenašajo na nove rodove, zagotavlja Svetovni slovenski kongres spoštovanje in priznanje slovenske domovine. Obenem jim izpoveduje, da jih domovina nima za celice narodnega telesa, ki se izgubljajo, ampak da jim priznava dejaven pomen za razraščanje slovenstva v svetovne razsežnosti. Kot take jih tudi prišteva med u-pravičene, da se odločujoče udeležujejo pri razvijanju slovenskega javnega življenja.
O politični emigraciji
Slovenci, ki so ob koncu vojne in revolucije odšli iz domovine, ker niso hoteli sprejeti totalitarnega novega reda, so kot politična emigra-
cija v tujini vredno predstavljali tisti veliki del slovenskega ljudstva, ki je doma za vso dobo do lani izgubil možnost, da se politično in idejno javno izrazil. To zdomstvu je v svetu zvesto ohranjalo domovinski čut v vseh generacijah in gojilo duhovne in miselne vrednote, ki predstavljajo notranjo vsebino slovenstva. Obenem je z ustvarjanjem kulturnih dobrin znatno obogatilo slovensko duhovno zakladnico. Ta del slovenskega sveta, ki je bil prej prezrt in zaničevan, je zdaj vedno bolj priznan in upoštevan. Svetovni slovenski kongres mu izreka javno priznanje in zahvalo, za prihodnost pa mu priznava tudi samolastnost v skupnem prizadevanju za razvoj narodnega življenja.
V skrbi za pomiritev v slovenski družbi in spravo v narodnem občestvu, upoštevajoč nujnost, da mora biti vsem Slovencem vrnjena domovina z vsemi pravicami in častmi, Svetovni slovenski kongres verjame, da so slovenski domobranci izhajali iz domoljubnih nagibov, kolikor so se po vesti upirali revoluciji, ki je predstavljala prevrat temeljnih osebnih in družbenih vrednot. Verjame, da sta bila njihov nagib in namen legitimna in je torej oznaka narodnega izdajstva krivična.
Nova številka Ognjišča
Številka verskega mesečnika Ognjišče, ki je izšla v teh dneh, je dvojna, za mesec julij 'n avgust, počitniška torej. Taka je tudi naslovnica, ki nam kaže mladeniča, kako utrujen počiva v gorah.
Po pismu meseca, ki se tudi tokrat ubada s težavami mladostnikov, to je namreč običajna tema, lahko preberemo, beležnice očeta urednika Franca Boleta. Urednik najprej opozori, da imamo pred seboj dvojno številko Ognjišča in tudi na dejstvo, da ima točno sto strani branja, je torej najbolj obsežna številka Ognjišča doslej. Sledi poročilo slovenske Karitas organizacije o 14. svetovnem kongresu Karitas, ki je bil v maju v Rimu.
V stalni rubriki »gost meseca« nam urednik Franc Bole predstavlja svetovnega popotnika Vinka Zaletela, duhovnika, ki živi na Koroškem. Pogovor s svetovnim popotnikom je zelo zanimiv, saj ima duhovnik Zaletel že častitljivo starost devetinsedemdesetih let, potovati pa je začel zelo zgodaj. Seveda je vsa potovanja tudi opisal in večkrat tudi predstavil s svojimi diapozitivi predvsem na slovenskem Koroškem. Izdal je tudi tri knjige o svojih potovanjih.
V Ognjišču je tudi stalna stran posvečena aktualnemu in tokrat dr. Jože Ramovž piše o »dobrodelnosti kot bistvenem delu pluralističnega socialnega varstva«. Urednik Bole ima pogovor z Zoro Škerlj, ki kot uršulinka vodi Karitas v afriški državi Botsvani, Božo Rustja pa se pogovarja z znanim voditeljem duhovnih vaj v Sloveniji, z Vinkom Kobalom, ki to delo opravlja že dobrih petindvajset let. Matjaž Puc objavlja molitev »Hvalnica za sedmi dan stvarjenja« in temu sledi časnikarsko poročilo izpod peresa Silvestra Cuka o papeževem drugem potovanju v Fatimo, kjer se je s svetim očetom srečalo okrog milijon vernikov pri molitvi.
Priloga zadnjega Ognjišča je posvečena Ja-cobusu Gallusu-Petelinu, čigar obletnica smrti poteka v letošnjem letu. Skladatelj je umrl pred 400 leti v Pragi. Letos se ga Slovenci spominjamo z letom, ki je posvečeno njegovi glasbi. Dr. Edo Škulj izredno lepo opiše Gallusovo življenje in pomen njegovega dela na osmih straneh zadnjega Ognjišča.
»Naši preizkušeni bratje« je rubrika, ki j° ima Ognjišče že zelo dolgo in nam vsak mesec predstavi ljudi, ki so običajno invalidi, preizkušeni bratje. Tokrat se je urednik pogovarjal z mladim Janijem Trdino, ki je obsedel na invalidskem stolčku po prometni nesreči, ko si Je zlomil hrbtenico.
Silvester Cuk je pravi pojem za slovenske bralce, saj že dolgo ureja imenitno rubriko v Ognjišču, ki ji je ime: »Priporočamo, berite«-Tokrat nam kratko in jedrnato predstavlja tfl nove knjige, med katerimi ima gotovo svoje mesto tudi nova Felčeva knjiga: »Duša imena«.
Mlajši bralci bodo lahko v Ognjišču prebral' pogovor s slovenskim kajakašem Jernejem A' bramičem, ki je bil najboljši na svetovnem Pr' ventsvu na Soči. Enako jim bo všeč tudi intervju, ki ga je pripravil z novim slovenskim P°' pevkarjem Marko Cuk; popevkarju je ime M1' ran Rudan, ki ga bolje poznamo kot pevca v skupini Pop design.
V dvojni številki Ognjišča najdemo še zaPlS o romanju 3000 Slovencev na Trsat, ki je praz-
Razstava vin v Nabrežini že postala občinski praznik
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ruzante
MOSCHETA
Režija Boris Kobal PREDSTAVE NA PROSTEM Premiera v soboto, 13. julija, ob 21. uri v TRNOVCI v BAJTI
Kot je na slovesnem odprtju 30. raz-!nja, saj so člani poudarili pravico do sa-stave in pokušnje vin v petek, 5. t. m., v moodločbe, ki je temeljna pravica sleher- Pon0vitve:
Nabrežini poudaril podžupan devinsko-na-( nega naroda.	v	nedeljo,	14.	julija,	ob	21.	uri	MACkolje	—
brežinske občine Martin Brecelj, je ta pri- Kar zadeva razstavo samo, je Brecelj Borov Gozdiček
reditev postala že pravi občinski praznik,	povedal, da se je letos prijavilo 13 vino-;v ponedeljek,	15.	julija,	ob	21.	uri	ZABRE2EC
Ob tej priložnosti se je Brecelj v svojem	gradnikov s 14 belimi in 7 črnimi sortami _ Hribenca
uvodnem nagovoru spomnil tudi tragičnih vin. Komisija, ki je bila tokrat precej stro-'v sred0i 17. julija, ob 21. uri PROSEK — Kul-dogodkov v Sloveniji in rekel, da se sled-	ga, pa je sprejela le pridelke 9 vinograd-J turni dom
uji odražajo tudi na tem tradicionalnem	nikov (10 belih in 4 črne sorte). V zad-jv četrtek, 18. julija,	ob	21.	uri	KRIZ	—	Ljudski
Prazniku. Prireditve se namreč ni udeležil	njih letih se je vino na Krasu znatno iz- dom
boben predstavnik pobratenih občin Buje boljšalo, je še dejal podžupan, za kar grejv petek, 19. julija, ob 21. uri BARKOVLJE —
ui Ilirska Bistrica, ki so bili prej vsako le- j delno zasluga tudi tej razstavi, to prisotni. Med drugim je še povedal, da | V nedeljo, 7. t.m., so v Nabrežini nato devinsko-nabrežinski občinski svet na gradili najboljša vina. Priznanje so pre-seji, posvečeni vojaški agresiji na Sloveni- jeli:
Jo, zavzel jasno stališče do tega vpraša
PROTESTNA MANIFESTACIJA KMETOV V BRUSLJU
BELO VINO:
1. nagrada Lupine Danilo - Praprot
2. nagrada Radovič Dušan - Nabrežina
3. nagrada Petelin Škerk Ida - Praprot
V sredo, 10. julija, je evropska komisi- CRNO VINO oz. TERAN: ju za kmetijstvo razpravljala o novem ok- 1. Lupine Danilo - Praprot virnem načrtu za preosnovo evropske kme- 2. Petelin Skerk Ida - Praprot tijske politike. Napovedujejo, da bo komi-1 3. Radovič Vedrana - Nabrežina
sija sprejela vrsto ukrepov, ki naj bi °H 0	NAGRADA:	za	merlot	brata
Uli proizvodnjo žitaric, preuredili pa naj
bi proizvodnjo oljčnic, mleka, mesa in tobaka. Bistvena novost je v napovedi, da bo prišlo do odkupne cene teh pridelkov.
Proti taki posplošeni evropski kmetijski politiki je bila v torek, 9., in naslednjega dne, 10. t.m., v Bruslju protestna Uianifestacija, ki so se je udeležili tudi
Mirko in Danilo Pahor iz Medje vasi.
Kulturno društvo
v soboto, 20. julija, ob 21. uri PADRlCE — Gozdna zadruga
—O—
NASE SOŽALJE
V Medjugorju, kamor je bila ponovno poromala z bratom Stankom, je umrla Albina Zorka Žerjal. Bilo ji je 86 let. Bratu Stanku, ki je naš dragoceni sodelavec, in ostalim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
Globoko občuteno sožalje izrekamo tudi družini Leopolda Ažmana iz Trsta, ki je bil naš dolgoletni zvesti naročnik in je umrl pred nekaj dnevi.
Novosti glede razlastitev
Slovenski živelj v zamejstvu ima žal da se v roku 60 dni upre izplačilu odškod-slabe izkušnje glede razlastitev zemlje in nine, ki jo predlaga odlok predsednika de-Predstavniki italijanske vsedržavne sta- izplačevanja odškodnin. Italijansko ustav- želnega odbora.
lovske organizacije Združenja poljedelcev Confcoltivatori. Predsednik tega združena Avolio je ob tej priložnosti predsta-yil evropskemu komisarju Mac Sarryju in 'tolijanskima predstavnikoma pri tej ko-toisiji, to sta Pandolfi in Ripa Di Meana, Poseben dokument Združenja poljedelcev Confcoltivatori, glede pogledov te stanovske organizacije na bodočo kmetijsko politiko Evrope
no sodišče pa je poskrbelo še za novost, ki za prizadete razlaščence ni zelo navdušujoča. Za kaj gre?
Razlaščenci, ki bodo sprejeli začasno odškodnino za odtujeno nepremičnino, torej odslej ne bodo mogli te odškodnine
Ustavno sodišče je z razsodbo označi-	imeti za dokončno,	vse	dokler ne bosta
lo za neustavna nekatera določila znanega	minila dva meseca,	se	pravi,	dokler	ne
zakona št. 865 iz leta 1971, ki ureja tema-	bo znano, ali se razlastitelj ne	bo uprl	iz-
tiko razlastitev. Doslej je veljalo, da ima	plačilu vsote.
NOVA ŠTEVILKA OGNJIŠČA nadaljevanje s 6. strani
edino razlaščenec pravico, da odkloni začasno odškodnino, ki jo z odlokom o razlastitvi določi predsednik deželnega odbo-Protestne manifestacije, med katero so ra. Razlaščenec je namreč vsoto doslej,	.	.
simbolično zasedli prostore evropskega lahko sprejel - in s tem je bila stvar	n°val letos	700-letmco	svoje cerkve,	kr je	po-
Parlamenta in med mimoidoče ponujali ita-1 rešena, ali pa odklonil in s tem se je za-,sve^encl sve	1 a	°ZJ1-
bjanske kmetijske specialitete, se je ude- čel daljši postopek. Začela so se pogaja-1 llv® Luk tokrat opiše Los 1 mu ej v tožila tudi štiričlanska delegacija Kmečke nja, včasih pa se je stvar končala le pred	Sk°^ L°kl	“ »obletnica meseca«	je;	posvečena
^eze iz Trsta. Poleg podpredsednika Fer- prizivnim sodiščem. Razsodba št. 173, kije	Pes™ku m	skladatelju	Miroslavu	Vilharju.	Se-
toge in tajnika Bukavca sta v Bruslju bila bila objavlejna v Uradnem listu 24. aprila	v	°^lšču ne ™ka pisem
to dva predstavnika Glavnega sveta trža- letos, pa pravi, da ima tudi razlastitelj - bralcev, obvestil, zabave in razvedrila.
toe Kmečke zveze.
I se pravi ustanova, ki razlasti — pravico, I
Jurij Paljk
Jurij Paljk »Sama malo miru hoče...«
»V obmejnih krajih je vedno tako,« mi to dejal znanec pred dnevi, ko so se končno tonirjale vse stvari na slovenski meji.
Hotel sem mu zabrusiti, naj vendar že toolči, on, ki je predstavnik italijanskega Jtoroda, naroda, ki je zmagal v vseh bit-ah in izgubil vse vojne. Ali pa obratno?
Vedel pa sem, da bi bilo to nesramno, ŽElto sem molčal.
Vedno bolijo dejstva, pred katerimi stoo nemočni, zahodna slovenska meja pa to samo ena od krivic, ki jih naš mali na-r°d vsak dan mora sprejemati kot nekaj bttievnega. Neka danost je to.
Veliki narodi imajo danost objestnega obnašanja in določanja, kdo sme kaj in kdaj. Zakaj je tako, niti ni važno.
Politična dejstva za določena obdobja.
Baje so bili pijani, ko so delili Jugoslavijo na interesna območja, sedaj gotovo niso, ko pehajo Slovenijo v propad pod balkanski jarem nesramne samozadostnosti naroda, ki ne pozna drugačnosti in niti ne tolerance.
Vsi imamo polna usta demokracije, ta beseda mi zadnje čase tako preseda, da je ne maram niti slišati. Raje bi jo videl na
delu. Predvsem v Sloveniji, ki mora v teh dneh pristajati na pakte s srbsko vojsko in njenim pohlepom po svežem denarju, ki ga sedaj lahko dobi le z nekakim legalnim ropanjem slovenske države, saj je o-stalega bore malo.
Zelo rad peljem tujce v Slovenijo, posebno Italijane, ki žive nekaj kilometrov stran od meje, a vedo o Sloveniji manj, kot vejo o daljnih deželah. Moja žena se niti v višji šoli ni učila ničesar o Slovencih, o manjšini sploh ni vedela, da obstaja, skorajda tako. Pa je hodila v vse šole samo dvajset kilometrov stran od meje s | Slovenijo!
Včasih se zgodi, da jih potem peljem še na Vipavsko, od koder sem doma, na-, vadno gremo čez Lokve proti Čavnu in
h.
Prizadevanja Ssk za Slovenijo
nadaljevanje s 3. strani
I hoda mednarodnih opazovalcev.« Poslanec stranke. »Minister De Michelis je na tem Union Valdotaine je še izrazil upanje, da zasedanju izjavil, da je bilo stališče vla-,se ^° italijanska vlada končno resno in de pravilno in korektno. Sprašujem se, ka- odgovorno zavzela za ta problem. Slovenci ko lahko pojmujemo kot tako stališče, ko in Hrvati gledajo z velikim pričakovanjem pa je tako drugačno od tistega, ki ga je 1 na zahodne državeEvropa pomeni zanje zavzela vlada na primer ob izbruhu krize ne sam0 veliko možnost za ekonomski ra-
v Kuvajtu. Če bi imeli Slovenci in Hrvati nafto, potem bi bila podpora za obrambo njihove suverenosti najbrž drugačna. Tako pa ni nihče zahteval, naj se sestane Varnostni svet OZN, nihče ni predlagal ekonomske blokade, kaj šele, da bi napad vsi enoglasno obsodili! Če ima mednarodno pravo dejansko veljavo, potem imata Slovenija in Hrvaška vso pravico, da sta priznani kot neodvisni državi... Spoštovani minister je danes izjavil, da je vlada nudila vso podporo in dala vse potrebne nasvete. Če pa hoče res dati konkretno podporo, naj prizna obe neodvisni državi: le
tako bo uradno in na mednarodni ravni razkrinkana jugoslovansko-srbska agresija. Tedaj bo vsem jasno, da je šlo za napad komunističnih generalov in polkovnikov na dva naroda, ki sta bila zatirana več kot štiri desetletja,« je zaključil Ebner.
zvoj, ampak tudi izhod iz nedemokratičnega državnega okvira. (Atti parlamentari, 3.7.1991).
—o—
RAZSTAVA VIN V REPNU
Občina Repentabor vabi na otvoritev 29. razstave terana in pokušnje domačih belih vin, v soboto, 13. julija 1991 ob 18.30 v Kraški hiši v Repnu. Nastopil bo Logaški oktet.
Potujete v Rim?
Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona!
Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona.
Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 - ROMA, Via Statilia 23;
Tel. 06/7027911 ali 06/7027827; fax: 06/7028787. Dobrodošli!
Lastnik hotela Emona Gran Cav. Vinko Levstik
SKPD »F.B. Sedej« iz Števerjana
nadaljevanje s 5. strani
PRAVICA DO SAMOODLOČBE OBSTAJA
Tudi poslanec francoske manjšinske stranke Union Valdotaine Luciano Caveri se je zavzel za priznanje Slovenije in Hrvaške kot samostojnih in neodvisnih držav. Med drugim je dejal takole: »Res je, da je težko razumeti to, kar se dogaja v tem trenutku, saj je stanje še preveč nestabilno, vendar pa obstaja politično dejstvo, da vsi mednarodni sporazumi, pogodbe in Listine potrjujejo pravico do samoodločbe narodov. Slovenija in Hrvaška sta se izrekli za samoodločbo in sta skušali to doseči z demokratičnimi sredstvi. Prav zaradi tega morata biti obe republiki priznani ...«
Caveri je še povedal, da se je o tem vvrcišaniu nagovarjal tudi z drugimi manjšinskimi strankami in s predstavniki Ssk. »Slovenska skupnost me je predvsem opozorila na nevarnost soodgovornosti Italije, Evrope in Evropske gospodarske skupnosti, če ne bo v najkrajšem času zavzeto jasno stališče vsaj glede dveh vprašanj: uradnega priznanja obeh republik in pri-
Leta 1971 so člani SKPD »F. B. Sedej« prvič priredili Festival narodnozabavne glasbe, ki je dejansko ena najuspešnejših prireditev v zamejstvu nasploh. Pobudo zanj so dali člani društva in domačega ansambla »Lojze Hlede«. Njihova zamisel je bila res dobra, saj je postal danes Stever-janski festival nepogrešljiva prireditev za vse ljubitelje narodnozabavne glasbe. Na njem vsako leto nastopajo ansambli z Goriškega, Tržaškega in iz raznih krajev j Slovenije. Letošnji, 21. festival, bi bil mo-| ral potekati 6. in 7. julija. Zaradi dramatičnih dogodkov v Sloveniji, je povedala tajnica društva Franka Padovan, pa smo to prireditev prenesli na soboto, 31. avgusta, in nedeljo, 1. septembra v upanju, da se bodo razmere tedaj izboljšale. »Festival smo preložili tudi iz solidarnosti,« je še rekla tajnica društva. »Ni se nam zdelo prav, da bi mi priredili praznik, ko pa je v Sloveniji vojna.«
SKPD »F. B. Sedej« je v teh letih organiziralo še veliko drugih pomembnih kulturnih, glasbenih in družabnih srečanj. Povedati je še treba, da deluje v okviru društva tudi mešani pevski zbor z istim imenom, ki je še posebno v zadnjih letih lepo napredoval pod vodstvom dirigenta Tomaža Tozona, člana znanega Slovenskega okteta. Prav lani je zbor dosegel višek svojega delovanja z zmago na 1. reviji
| Cerkvenih pevskih zborov na Bledu. Ta I pevska skupina iz Števerjana, ki jo sestavlja 45 večinoma mlajših članov, se tudi redno udeležuje vseh zborovskih koncertov in revij v zamejstvu, nastopa pa tudi v Sloveniji in po Italiji.
Tudi otroci imajo v Števerjanu svoj zborček, ki prav tako deluje pod okriljem domačega društva. Sestavlja ga okrog 25 malčkov, starih od 4 do 10 let, vodi pa ga mlada dirigentka Valentina Humar. Poleg tega ima SKPD »F. B. Sedej« svojo glasbeno šolo. Redno je v njej približno 10 gojencev na leto. Ob koncu je treba omeniti še uspešno moško pevsko skupino »Števerjanci«, v kateri so bivši člani domačega ansambla »L. Hlede«.
SKPD »F. B. Sedej« izdaja nekajkrat letno tudi »Števerjanski vestnik«, ki izhaja v približno 450 izvodih in vsebuje najpomembnejše novice iz vasi ter domačine obvešča o delovanju društva. Berejo ga tudi v Gorici in Trstu ter v slovenskih vaseh na drugi strani meje.
Za konec naj še povemo, da šteje odbor društva 15 članov. Predsednik je Marko Terčič. V okviru SKPD »F.B. Sedej« deluje tudi mladinski krožek. Razveselji' vo je dejstvo, da mladi aktivno sodelujejo v društvu in da s svojimi idejami tudi u-smerjajo njegovo delovanje, kar je nedvomno dobro jamstvo za bodočnost.
(H J)
potem po celi Gori do Cola, tu se potem začnemo spuščati v dolino.
Niti enkrat samkrat še nisem bil z njimi, da me vsaj eden ne bi vprašal, zakaj je ta zemlja tako lepa in obenem tako prekleta, saj se tu menjavajo gospodarji kot na tekočem traku.
Ne znam odgovoriti, res ne. Le zgodovino razlagam, tisto, kar znam. Neprijetno mi je in vsakokrat se spomnim mame, ki mi je prav na Sinjem vrhu nekoč rekla, da ni nič čudnega, če se vsi tepejo za našo zemljo, ker da smo pač na prepihu.
Zelo enostavno, a prav zato toliko bolj stvarno.
Nihče se seveda ne vpraša, kaj mislijo ljudje o tem. Nek znanec, ki je z odliko končal politologijo, mi je rekel, da to niti ni važno, važna, da so dejstva.
Če pogledam samo v lastno družino, vidim ta dejstva v zelo prozaični obliki podatkov. Stari očetje in stare mame so bili rojeni v rajnki Avstriji, starša sta lahko uživala dobrote Mussolinijevih črnosrajčnikov, mi otroci pa smo se rodili v drugačni diktaturi, tisti, katero hudič jemlje sedaj po celem svetu, kot pravi moj prijatelj.
Sedaj pa hladen tuš, da ne rečem led.
Vsi, ki mi govorijo, da bo morala še teči kri. Kot da ne bi bilo vsega že preveč.
Groza me je, ko pomislim na grimaso zloveščega generala, ki v Beogradu razlaga svetu, da je bilo v teh dneh na Slovenskem samo toliko mrtvih, kot jih je v običajni avtobusni nesreči. Pošastne primerjave naj slabšega cinizma, ki ve, da nima prav.
Vsi ti generali, ki pošiljajo v smrt mla' dost, sami pa potem umirajo v penziji, na starost, s pokojninami in vnučki na kolenih, ki so ponosni nanje. Ponosni na kaj?
Na smrt ne moreš biti ponosen, res ne, na smrt ne. Preveč bedna je, življenje je nekaj drugega!
Prelepa je Slovenija. Nobene potrebe nima po herojskih umiranjih, niti po Re' vrednih. Samo malo miru hoče in pravico, da tudi ona zadiha. Samo življenje hoče. nič več. Nobene Evrope ne potrebuje, °^ vedno je v njej.
Tako da bi lahko dolgo živeli tudi peS' niki in pisatelji, umetniki in vsi tisti ljudje> ki jo poseljujejo in delajo lepo. In ne s3' mo generali, ki že itak vedno dočakajo st3' rost.
Vedno previsoko starost!