SS. Sttfilta.
XL¥H. lelo.
.Slovenski Narod" velja v
na dom dostavljen:
eelo leto naprej ....  K 24-—
pol leta     „     ..... 12 —
četrt leta    „      ...... 6*—
na mesec   m     . • ■ •   ■ 2*—
v uprav nistvn prcjeman:
celo leto naprej • » • • K 22*—
pol leta      » • • • . . 11*—
četrt leta    m . . . . .   5 50
na mesec   - • • • • . 1'90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne viačajo. Uredništvo: EnaHova mlioa it. 5 v prltHčju levo,) telefon ŠL 14.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrata sa ena** f» 16 vin., za dvakrat po 14 via., za trikrat ali večkrat po 13 vaa. Park fca anflrvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih lnsercijah aa> abgovoru. Uptavnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, InaesaH itd, to je administrativne stvari
—— raaaaa^aaia številka veki* m cja»jaa|arj. . Na pisarn ai naročila brez istodobne v postat v c naročnine se ne
.Slovenski Narod* valja po postit
ta Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej
pol leta     „ „    . .
četrt leta   . ...
na mesec   m m   . .
K 30--
Iza Nemčijo: celo leto naprej      . . za Ameriko rn vse druge dežele: .   - <~    celo leto naprej  .... K
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatvo (spodaj, dvorišče levo), KnaOova ulica tt 5, talaion *t Ms
Žalostni pojav.
Kdor čita te dni češke liste, term mora pač žalost prevzeti srce. Vsi listi se bavijo samo s korupcij-skimi aferami, v središču vseh pa stoji afera poslanca dr. Švihe, ki po svojem obsegu in značaju prekaša pač vse dosedanje take afere. Medsebojne obdolžitve so hude in težke, najhujše je pa to. kar se očita na-rodnosociialni stranki in njenemu do-danjemu načelniku.
So rane. ki se morajo izžgati z vso brezobzirnostjo. Samo tisti narod je zdrav in krepak, ki ima moč in voljo, da izžge take rane. kakršne so se pojavile sedaj v življenju čeških strank. Taka operacija je 'jo-*rebna in boljši je največii škandal, kakor pa prikrivanje, s katerim se samo gniloba razširja.
Toda silno žalostno je vendar, kar vidimo sedaj in vsemu slo var.-$tww v monarhiji v veliko škodo.
Zlasti Nemci odpirajo usta na ^ežaj in ne vedo dosti povedati o '\'»rupdji čeških strank in o nizkem moralnem stanju slovanstva v državi, dasi jp znana stvar, da služi dispozicijski fond v prvi vrsti nem-Bcitn Ustom in nemškim strankam in da bi brez vladnepra denarja marsikatera nemška frakcija komaj dihala.
Češki škandali niso žalibože ni-kak izjemen pojav. Šele nekaj tednov ie tega. kar smo doživeli velikanski škandal Dlugosz - Stapinski in Če bi hoteli listati no zgodovini av>:trij-;c2a parlamentarizma, bi lahko navedli še marsikai podobnega, še marsikaj ravno tako grdega in sramotnega.
Vsi ti škandali so dokaz, da je v avstrijski javnosti zavladala korup-a ki nas mora navdajati s se a-*■ m. Kam pa moramo priti, c-z b* -do meroJLjm voditelji velikih ooirtč-nfli strank pristopni nodkiincvaniti :n Če boki * chke stranke uiavn; vale $vc|J delovanje in nehame. r.o v sočini vsot. ki jim jih da vlada iz di-spozicijskega fonda?
V tem nesrečnem dispoziciiskem fondu tiči vir vsega zla, denar je pač vladar sveta. Za denar se dobe Časti in naslovi, za denar se doni pri-
LISTEK.
Kristalni zamašili.
Roman.
Francoski spisal M. L e b 1 a n c.
(Dalje.)
— Pogajati se z Daubrecqom — kako smešno!
— Da, smešno je to, je dejala gospa Mergv s trpkim usmevom. On je pa med tem časom delal in je brez sramu šel naravnost na svoj cilj. Osem dni po tem, ko je bil ukradel listo, je prišel v parlament in je brutalno zahteval, da mu mora moj mož v štiriindvajsetih urah plačati tride-
jtisoč frankov. Če ne — bo škandal in onečaščenje . . . Moj mož je Daubrecqa poznal, vedel je, da je neizprosen, poln sovraštva in hudobnosti, in je izgubil glavo ter se ustrelil.
— To je bilo neumno! Lupin ni mogel zadržati tega vzklika. Dau-brecq ima listo sedemindvajsetih imen. Če hoče eno teh imen izročiti javnosti, mora objaviti celo listo, sicer mu ne more nihče verjeti, a če objavi listino ali vsaj njeno fotografijo, je že škandal tu in Daubrecqu je vzeto njegovo sredstvo za izsiljevanje denarja.
— Da in ne, je menila gospa.
jateljstvo in ljubezen, za denar se dobi slava in zdravje — a da more
denar pokvariti cele stranke, to je vendar od sile.
Dispozicijski fond je največja moč. s katero razpolaga vlada. Svota, ki jo voiira vsako leto državni zbor /a dispozicijski fond, je pač malenkostna, a ta fond ima še druge \ ire dohodkov. To so »prostovoljni« darovi, ki jih plačujejo ljudje za različne dobrote in usluge in odlikovanja. Ti • nrostovoljni- darovi presedajo v veliki meri vsote, ki jih da dr-iavfli zbor vladi na razpolaganje. Viada razpolaga s tem denarjem brez vsake kontrole, popolnoma svobodno in kakor se ji zdi.
Ogromne so vsote, ki jih ima vlada z dispozicijskim fondom na poljubno razpolaganje in porablja jih za to, da ž njimi podpira svojo politiko. S tem denarjem podpira časopisje, ki ji služi, podpira svoje stranke pri volitvah in kakor smo videli, kupuje ž njimi ne samo posamične politike, nego tudi cele stranke. Marsifcako politično prepričanje se je že izpremenilo za denar, mar-^ikaka velika akcija se je vsled podkupovanja izvršila drugače, kakor bi bilo v javnem interesu.
Naižalostnejše pa je. da sploh ni upati na kako zbolišame razmer. Naj so tudi škandali na Češkem iako veliki, kakor so bili škandali na Ga-liškem. sistem korumpiranja strank in nosamičnikov bo ostal še dalie v veljavi. Ali se ie viada mar razburila, da je bil Stapinski podk'inlien? Kaj še! San o. da je stvar prišla na dan. to ji ni bilo všeč. Tudi sedaj H najbrž le to ni po volji, da so bile razkrite te škandalozne srvari s Češkega, metode svoje na ne bo opustila, dispozicijski fond bo še nadalje igral tisto vlocro, kakor sedaj.
Na narodih samih ie. da poskr-be za očiščenje javneora življenja, narodi sami morijo poskrbeti, da se zboljšajo razmere.
Stro Sviiii;.
>Česk6 Slovo^ se ie v b r\y\ za-!adi afere Šviha postavilo na stališče, da vse zanika in da zvr ča sedaj tudi za slučaj, da bi se /kazala
krivda dr. Švihe, krivdo na dr. Kramara, češ, da je že dolgo vedel za početje dr. Švihe, da pa je o tem molčal. S tem spravlja »Češke Slovo« v zvezo tudi aiero glede dispozicijske-ga fonda ter pravi: Ko so pri »Narodnih Listih« videli, da ves razsodni svet ne veruje v brezpogojno verodostojnost svedočbe gosp. Prekopa Oregra in ko je nastala po članku dr. Fofta groza v mladočeskih vrstah, kakršna je morala priti v stranki, ker je eden izmed njenih voditeljev priznal, da je dobival mladočeški dnevnik že podpore iz dispozi :ijskega fonda, so se odločili pri »Narodnih Listih , odvrniti pozornost od mla-dočeške korupcije . . . Molčali bi bili še nadalje o švihi, če bi »Češke Slovo« ne bilo obiavilo afero mladoče-ške stranke z dispozicijskim fondom. List piše v drugem članku: -Narodni Listv« so prinesli senzacijonalno vest, da je dunajski urednik Češkega Slova - oficijalno ponujal vladi narodno - socijalno obstrukcijo za 350 tisoč kron na proda i.« Bil je to gosp. šimek. Ta telefonira »Češkemu Slovu«, da na celi vesti »Narodnih Listov« ni ene besede resnice in da bo uredništvo tožil. Da »Narodni Listv« ne ponavljajo imena Švihe, smatra Češke Slovo« kot dokaz, da se mla-dočehi umikajo in pričenjajo spoznavati nevzdržljivost vseh svojih trditev. V sobotni številki pa poživlja >Česke Slovo- dr. Kramara, da naj imenuje onih 18 narodnih socijalcev, ki so bili še v službi policije. V ostalem se obrača »Češke Slovo i tudi proti »Bohemiji« ter prinaša brzojavko z Dunaja, da poslanec dr. Šviha ni sporočil listom »Neue Freie Pres-se«-, »Neues VVienerTag^latt < in -Prager Tagblatt« vladnih predlogov o češko - nemški spravi.
O tej slednji aferi pišejo »Narodni Listv« sledeče: Konstatiramo sledeča dejstva^ Gosp. Benedikt, lastnik »Neue rreie Presse - je izjavil, da mora njegov list dobiti vladni elaborat o spravi in naj to stane, kar hoče. Vsi češki poslanci so odšli od grofa Stiirgkha, ki jim je dne 17. februarja izročil elaborate, v parlament, kjer so obedovali in takoj po obedu so šli vsi v češki klub na posvetovanje. Pri tem posvetovanju ni bil dr. Šviha navzoč. Nato so se odpeljali vsi z brzoviakom ob 4. uri 25
minut v Prago, na Dunaju pa sta ostala le poslanca Vojna in dr. Šviha. Ko je dr. KramaF v konferenci načelnikov strank očital Nemcem, da so ta elaborat sporočili »Neue Freie Presse«, sta mu rekla poslanca dr. Oross in Teufel. da so srečali nemški poslanci popoldne okrog 5., ko so šli k grofu Stiirgkhu, urednika »Neue Freie Presse*, ki jim je že vse to obširno povedal, kar bi jim bil imel povedati šele grof Stiirgkh. Orof Stiirgkh pa je izjavli. da je popolnoma nemogoče, da bi bila j Neue Freie Presse dobila predloge iz državne tiskarne ali iz ministrstva, ker je bilo le toliko eksemplarov napravljenih, kakor jih je bilo treba za ude-ležnike konference. Glede dunajskega urednika »Češkega Slovan pišejo zopet Narodni Listv«: Gospod Šimek je brzojavno sporočil pred nekoliko dnevi, da bo tožil »Narodne Liste«. Med tem pa je prišla afera Švihe - VViener. Tožba ne bo šla. Gospod Šimek ve dobro, da bo zraven njega igral gotovo vlogo predsednik narodno - socijalnega kluba poslanec dr. Šviha. Glede skromnega življenja dr. Švihe pišejo »Narodni Listvda se je vedno vozil na Dunaju in v Pragi z vozom in da ni hodil peš. ali pa se vozil s tramvajem. Tudi je v gotovi trgovini za zlato na Vaclavskem trgu prav pridno kupoval zlatnino. »Pravo Lidu dodaje k temu še iz Švihovega življenja v Zamberku sledeče: V Zamberku je živel naravnost prenapeto in njegova potratnost je bila prav pogosto naravnost neverjetna. Rad se je delal kavalirja ter zalival svoje tovariše in gospode iz mestne honoracije s celimi bataljoni šampanjca. Znal je en večer zabiti več sto.
»Narodni Listv« poročajo nadalje še, da so dobile narodno - socijalne organizacije na Češkem po deželi nalog, da razbijejo vse mladoče-ške shode, zlasti pa shod dr. Kramara v Kutni flori.
Glede obdolžitve, da je še 18 narodno - socijalnih veljakov v policijski službi, pišejo »Narodni Listv«: Pisali smo: »Zaupnik urednika Anv-ža je trdil, da je poleg Švihe še na-daljnih 18 narodno - socijalnih oseb, zavzemajočih važna mesta v stranki, pred dvema letoma bilo v službi policije. ^Narodni Listv < torej niso trdi-
li, da so ti še danes konfidenti in tega ne trde, bilo pa je to pred dvema letoma, ko je bila vsled demonstracij in procesov zaradi antimilitarizma tako velika ponudba za policijske službe.
V »Pravu Lidu« priobčuje dr.. Šmeral svoje subjektno prepričanje, da je bil dr. Šviha konfident ter opira to svojo trditev na njegovo priznanje, da je občeval s policijskim komisarjem dr. Klimo. O tem pravi, da je bil kot dijak narodni radikalec ter je stal blizu narodnim socijalistom. Zelo pa je presenetilo, da je prišel dr. Klima takoj, ko je bil napravil doktorat, k policiji in je bil prestavljen že čez pol leta do najtaj-nejšega oddelka, kamor pridejo le najizkušenejši ljudje. Komaj je bil Klima par mesecev pri policiji, je srečal v neki restavraciji oba socijalno-demokratična voditelja dr. Šmerala in dr. Houserja ter govoril z obema na tak način, da ima dr. Šmeral danes vtisk, kakor da je skušal poskusiti, če bi ne mogel kot prvi dokaz svoje sposobnosti dr. Šmerala in dr. Houserja pridobiti »k službam, za katere bi zaslužila, da bi naju ustrelili, če bi se bila dala najeti.« In naprej pravi dr. Šmeral: »Važno vlogo kot uradnik politične policije je igral Klima pri demonstracijah narodnega diiaštva proti buršakom na Pfikopih, razsodniško vlogo pa je igral pri zbiranju materijala, na podlagi katerega je bila sestavljena obtožba proti narodno - socijalnim antimilitari-stom. Dr. Šmeral pravi ob koncu svojih izvajanj: ^»Razglas, s katerim se misli danes Šviha braniti, je za mene poln dokaz krivde. Šviha je konfident, Šviha je zločinec, Šviha je mčvrednež.«
Kakor smo že poročali, so sklicali narodni socijalisti za včeraj na 2ofinu shod. na čegar dnevnem redu so bile zadnje korupcijske afere. Prišlo je kakih 2000 oseb. Predsednik poslanec Vojna je izjavil, da shod nima namena, braniti samo stranko. Poslanec Choc je izjavil, da so mla-dočehi pričeli z napadi n^ narodne socijaliste v trenotku, ko so se ti odpovedali skupnosti z mladočehi. Obdolžitve proti mladočehom so naperjene proti celi stranki, dočim so miadočeške obdolžitve naperjene samo proti nekaterim osebam. Na ka-
— Kako to veste?
— Od Daubrecqa. Da, Daubrecq, ta zavrženec, je prišel k meni in mi je cinično povedal ves pogovor, ki ga je imel z mojim možem. En dokaz je neovržen, to je tisti listek, na kateri je zapisal blagajnik imena podkupljenih poslancev in na kateri se je predsednik stavbne družbe pred svojo smrtjo lastnoročno podpisal. A poleg tega listka obstoje še druga, četudi ne tako zanesljiva dokazila: Korespondenca med predsednikom stavbne družbe in blagajnikom, med predsednikom in advokati itd. Gotovo, tisti lastnoročno od blagajnika pisani in od predsednika podpisani listek je neoporečen dokaz, a tudi druga pisma vsaj zadostujejo, da se provzroči velik škandal. Dva poslanca so ta pisma že uničila. In Daubrecq zna delati. Izbrano žrtev požene najprej v strah, ji predoči ves škandal in njegove posledice in jo tako užene, da mu ali plača zahtevano vsoto ali pa se ustreli, kakor je to storil moj mož. Ali zdaj vse razumete?
— Vse! je odgovoril Lupin.
Med molkom, ki je sledil temu pogovoru, si je Lupin v duhu predstavil Daubrecqovo početje. V Dau-brecqovih rokah je lista podkupljenih poslancev. To moč izrablja; počasi se dviga iz teme; denar, ki ga izsiljuje od svojih žrtev meče s polnimi rokami okrog sebe; s pomočjo denarja postane član generalnega sve-
ta, postane poslanec in vlada z grožnjami in s terorizmom, nedotakljiv in nekaznovan, kajti vlada mu raje ustreza, kakor da bi začela z njim boj, in postane tako mogočen, da imenuje vlada v nasprotju z vsemi postavami Prasvillea za generalnega tajnika policijske prefekture, samo za to. ker Prasville Daubrecqov osebno sovraži.
— Vi ste ga pozneje še videli?
— Videla sem ga! Moralo je tako biti. Moj mož je bil pač mrtev, a njegova čast ni omadeževana. Nihče ni slutil, zakaj je šel v smrt. Da ubranim vsaj ime, katero mi je zapustil moj mož, sem prvič dovolila, da sva se z Daubrecoom sešla.
— Prvemu sestanku so sledili še drugi . . .
— Da, sledilo jih je še mnogo ... Sešla sva se v gledališču ... na gotovih šetališčih v Enghienu . . . tudi v Parizu ... a le ponoči . . . zakaj sram me je bilo, da bi me ž njim videli . . . Toda, to je bilo potrebno . . . to mi ukazuje sveta dolžnost, najsvetejša od vseh ... dolžnost, maščevati mojega moža ...
Vstala je in se nagnila k Lupinu ter ognjevito rekla:
— Da. maščevanje ... to mi narekuje vse moje postopanje, to Je največja skrb mojega življenja. Maščevati hočem svojega moža. maščevati hočem svojega izgubljenega sina maščevati sebe za vse strašno
zlo, ki me je zadelo po Daubrecqu ... To so moje edine sanje, to je moj edini smoter. Uničiti hočem tega moža, v bedi ga hočem videti, videti hočem njegove solze — ah. ko bi sploh jokati znal! — slišati hočem njegovo ječanje, njegov obup, hočem . . .
— Njegovo smrt, je dejal Lupin, spomnivši se prizora v Daubrecqovi pisalni sobi.
— Ne — je dejala gospa Mergv. Mislila sem dostikrat na njegovo smrt . . . Dvignila sem celo z bodalom oboroženo roko proti njemu . . . A kaj naj mi koristi njegova smrt? To je gotovo, da je pripravljen za vse slučaje in Če tudi umrje — lista ostane in kdo ve, v kake roke pride. Sicer pa — smrt ni nikako maščevanje ... Moje sovraštvo gre dlje . . .. rhoje sovraštvo zahteva naj bo Dau-brecq uničen in pogubljen v življenju, a edino sredstvo, da se to doseže, je, vzeti mu listo. Ta lista dela Dau-brecoa mogočnega, brez te liste ni nič. Če mu vzamem to listo, je takoj izgubljen, je uničen m pride v strašen položaj. To listo iščem!
— A Daubrecq vendar ni v dvomih glede vaših namenov?
— Gotovo ne! Ah, prisegam vam, to so bili čudni sestanki, ki sva jih imela. Jaz sem ga opazovala, poskušala iz njegovih kretenj in iz njegovih besedi uganiti njegovo skrivnost ... a on ... a on .. •
— A on, je Lupin nadaljeval misel Klarise Mergy ... on je prežal na žrtev, na katero je osredotočil vse svoje hrepenenje ... na ženo ... ki je nikdar ni nehal ljubiti ... ki jo še ljubi ... po kateri koprni njegovo srce z vsemi silami in z vso bes-nostjo . . .
Gospa Klarisa Mergv je povesila glavo in je tiho rekla:
— Da!
Čudna vojska med tema osebama! Kako velika in goreča mora biti Daubrecqova ljubezen, sicer bi se Daubrecq ne izpostavljal neprenehoma največji smrtni nevarnosti ter ne bi vodil v svojo hišo te ženske.ka-teri je uničil življenje in srečo. A kako sigurna je morala biti ta ženska, da se ni bala nobene nevarnosti.
— In vaša zasledovanja — kak namen so imela? je vprašal Lupin.
— Moja zasledovanja, je odgovorila gospa, so bila dolgo časa brez uspeha. Kar ste poskušali vi, ka* je poskušala policija na svojo roko, to vse sem jaz že davno prej poskusila in brez uspeha. 2e sem obupavala, ko sem nekega dne v Daubrecqovi vili v Enghienu našla pod pisalno mizo košček pisma, ki je bil zavržen. Na papirju je bilo le nekaj od Daubrecqove roke v slabi angleščini pisanih besed. Mogla sem to-Ie čitati:
»Napravite v kristalu votlino, da se lahko kaj vanjo spravi, ne da bi to kdo zapazil.«
(Daljo prihodnjič.)
ceri strani bi se izkazala krivda, ona uranka bi morata izginiti. Program narodno - socijalne stranke   pa le
čist. Glede 18 koniidentov pravi, da se je trudil na Dunaju izvedeti njih imena. Ministrski predsednik in notranji minister pa sta izjavila, da imen ne poznata. Ta poročila pošilja državna policija namestništvu ter pridejo poročila k višjim instancam z naslovi: Neki konfident poroča . . . K temu prihajajo še samostojna poročila namestništva. Govorilo je še več govornikov. Po shodu je prišlo več sto udeležencev na Vaclavski trg in demonstriralo proti dr. Kra-mahi in mladočeški stranki. Policija je preprečila, da demonstranti niso prišli v Marijansko ulico pred uredništvo »Narodnih Listov*.
Hrvaški sabor.
Sobotna seja se ie pričela ob 11. dopoldne. Predsednik se je spominjal v kratkem govoru pokojnega pravoslavnega vladike Grujića, ki je bil član sabora.
Prvi je govoril poslanec hrvaško - srbske koalicije dr. M a ž u r a-n i Ć Med drugim je naglašal, da konflikt radi morskega obrežja zakonito še ni rešen, marveč da je rešeno samo vprašanje razlaščevanja. Naloga bana in vlade bo, da pazita pri izvajanju tega zakona na to, da se ne bodo kršile pravice kraljevine Hrvaške in hrvaškega naroda. Sicer pa ie čisto gotovo, da bo preje ali sleje vendarle prišlo do konflikta glede tega vprašanja, v tem slučaju pa bodo morale biti složne vse stranke v obrambi ugroženih narodnih pravic.
K stvarnemu popravku se je oglasil frankovec dr. Prebeg, toda predsednik mu ni dal besede, češ, da ga ni nihče osebno žalil.
Zbornica je nato sprejela v tretjem čitanju zakon o polaganju prisege ter započela razpravo o adresi na vladarja.
Govoril je v imenu trankovske stranke poslanec dr. Horvat.
Med drugim je govoril tudi o narodnem edinstvu. Rekel je: Ne razumem narodnega edinstva. Ali obsega to narodno edinstvo Hrvate, Srbe in Slovence, ki žive v monarhiji, ali tudi one,ki so izven meja habsburške monarhije? (Poslanec Pribi-čevič: Aha, sedaj ga imamo, zopet hoče denuncirati!) Ako se nanaša to edinstvo tudi na Srbe izven monarhije, potem lahko nastanejo nepremostljive zapreke za uresničenie tega edinstva, katere zapreke lahko izzovejo strašno katastrofo. Srbski narod je zadovoljen s svojo dinastijo in bi se je čisto gotovo ne hotel odreči. Mi Hrvati in SlovencLkar je nas prar vašev. pa delujemo za svoje edinstvo v okviru monarhije in zato ne priznavamo edinstvo s Srbi. (Poslanec Pribičević: A v Bosni priznavajo pravaši hrvaško - srbsko edinstvo! — Dr. Horvat: O tem ne bom govoril!)
Ko je dr. Horvat končal svoj govor, je predsednik ob 3. popoldne zaključil sejo ter naznanil, da se vrši prihodnja seja danes dopoldne ob 10.
Albanija in njen knez.
V soboto ob 3. popoldne je dospel knez Viljem I. albanski s soprogo v Drač. Predno je dospela ladja »Taurus v pristanišče je nagovoril Esad paša množico z besedami: Evropa nam pošilja vladarja! Zvesti in dobri služabniki mu bomo. Ustanovil se bo močan kabinet, ki bo dal narodnemu značaju se prikladajoče zakone, pred katerimi bodo vsi državljani enaki. Na ta način se nam bo posrečilo ustvariti moderno državo. — In črnogorska godba iz Bara je zaigrala albansko himno. Se-veroalbanskega duhovništva ni bilo k sprejemu, ravno tako ne albanskih veljakov princa Ghike, Prenk Bib Dode, voditelja Miriditov, ne generala Fasil paše Toptani in ne Nucet bega Vrioni. Ti so se med tem zabavali v Trstu. Ob 2. popoldne se je prikazala avstrijska ladja »Taurus«. Esad paša je vstopil v neki pripravljeni italijanski majhni parnik ter se peljal novemu knezu nasproti. Točno ob 3. je prrplul parnik v pristanišče, kjer so se zbrali oddelki mednarodnega vojaštva v Skadru, Angleži, Francozi, Rusi, Italijani, Nemci in Avstrijci. Tudi holandski častniki so bili navzoči in albansko orožništvo je napravilo Špalir. »Živel kralj« je zadonelo in godba je zapiskala albansko himno. Knez je bil ginjen, kneginja še bolj in odšla sta na novo stanovanje.
¥ Epira.
Grška je proglasila nad pristaniščem Santi Kvaran ta blokado v okražiu treh mili. Kot vzrok za to
blokado navaja grška vlada, da »porablja provizorična vlada v severnem Epiru to pristanišče za izhodišče tuje materijalne pomoti za vstajo proti Albaniji. Grki pro* OriMn, to bi bilo pač nekaj zelo čndnega. Pa če diplomati to verjamejo* le tudi prav. Na Dunaj« vsaj se nali diplomati kar valjajo blaženosti ki pri šampancu kličejo »Fini Epiri!« Dejanje velikodušne lojalitete napram sklepom velesil imenujejo ta nastop grškega vojnega brodovja in dokaz, da grška vlada ne podpira vstaje v Epiru. Tuje ladje ne smejo v pristanišče, grške ladje pa smejo. Grki so spodili v Santi Kvaranti albanske uradnike; kdo bo kontroliral, kaj se tam godi?
Štajersko.
Trbovlje • Hrastnik. Graški listi pišejo, da so prodrli pri naših občinskih volitvah v III. razredu demo-kratje, v 1. Nemci in v II. po kompromisu 4 nemškutarji (deutschfreund-lich), 3 kerikaici in 2 naprednjaka, da je torej konec liberalne večine. Istina je, da je za 3 leta konec napredne slovenske večine, laž pa je, da je v II. razredu prodrla kompromisna lista, pač pa tudi nemškutar-ska, kajti, kakor smo mi v I. razred kandidirali par Nemcev, so tudi ti v II. postavili v kandidatno listo gg. Molla, Krammerja, Časla in Vodu-ška, katere smo imeli v listi tudi mi. Od onih kandidatov II. razreda, ki so bili napisani samo na slovenski listi, je prodrl edino g. Roš iz Hrastnika, poleg njega pa 7 onih. ki so jih postavili Nemci. Med temi je tudi izdajica Alois Loger iz Hrastnika, sin slovenske matere, doma v bližini Ljubljane. Ta podkupljenec (sicer zelo dobro situiran mož, ki bi lahko nemškutarjem fige kazal), je bil v plačilo, da je izdal v L razredu svoje prijatelje, rojake in može istega kmetskega stanu, kakor je on sam, izvoljen od Nemcev kot »deutsch-freundlich« v odbor. Z mirno roko je pisal na glasovnico I. razreda: AViltschnigg — Direktor, Martvnv
— Oberingenieur itd.<'. ni pa hotel pisati »Posestnik Pust, kmet Babic ...« Oj, tužna nam slovenska zemlja, da se ne odpreš in pogoltneš v svoje ognjeno osrčje takih -mož.c . . .! Pa ta človek je vsaj od vsega početka govoril, da voli z Nemci, ne tako pa gospodje socijalni demokratje. Ti so pravzaprav krivi vse nesreče!! Zahtevali so zase ves tretji razred t. j. 10 odbornikov, ako reflektiramo na njihovo pomoč v II. in I. Barantali smo in barantali, prosili jih naj prepuste vsaj 2 mesci za kmete, a vse zastonj! Odnehati smo morali, da smo bili gotovi ljihovega sodelavanja v prvih dveh razredih. Prepustili smo jim cel tretji razred. Na shodu dem. stranke, ki se je vršil v Hrastniku, je obljubil Malovrh, da bodo volili s Slovenci. Zato s:no bili zmage tudi gotovi, naj ne mislijo naši somišljeniki, da smo stavili svoje upe v oblake, ker smo si morali misliti, da bo rudnik na^el \se sile. da vpogne naše kmete. Pa - danes vemo, da smo res zidali gradove v oblake, ker smo se zanesli n. hrast-niškega sodruga Malovrha. Trikrat
— če ne večkrat — so ga Šli naši možje na dan volitve prosit ; aj voli z nami, kakor je obljubil, a \oz je besedo snedel — naj mu ohicži, v želodcu! — ter oddal prazno glasovnico! Da je volil, bi odločeval žreb, ki bi gotovo donesel delno zmago Slovencem. Z Nemci je volil, kakor rečeno, tudi Loger. dalje trboveljski mesar Jaka Božič, restavra-ter Dolničar in južna železnica. Kaj se je pa godilo v II. razredu, kriči po maščevanju. Cela trboveljska rudniška pisarna je bila cel teden na nogah, ki so kmetom žugali, da ne kupijo od niih več lesu itd., če ne volijo ž njimi. Imeli so polne žepe glasovnic, katere so delili popisane z njihovo listo, našim ljudem ter jih naučili, kako naj nas goljufajo, da bomo mislili, da volijo z nami. Uverje-ni smo, da so tudi tu volili sodrugi (menda Jih je bilo 13) z Nemci... Mi nismo bili na vse to pripravljeni, padli smo. A vstali bomo! To prisegamo slovenskemu svetu! Ne mislite, da že »hudič Trbovlje trese«, kakor poje stara domača pesem, ne, hudič je le malo poškilil na naš svet, a mi mu bomo dali brco, da se ne povrati nikdar nikoli! Če izvem še kaj več o drugih izdajalcih, jih opišem enako odkrito ko sem te.
Iz Trbovelj. (Po občinskih volitvah.) Občinske volitve so se končale za narodno stvar dokaj neugodno. Prvi razred je prešel z enim glasom večine sedaj popolnoma v roke nemškutarjev; tretjega so dobili brez boja socijalisti v roke, v drugem razredu Je bilo sicer izvoljenih 10 Slovencev, a od teh so bili štirje tudi nemškutarski kandidati Od ostalih 6 so vsled kompromisa 3
ipredniaid (a ravnateljem Vodnikom) hi S klerikalci Kakor smo že ▼ »Slov. Nar.c pisali, si Je rudnik svoj vpliv na občinske volitve zvišal na smetan nada s lem* da to njegovi uradniki napovedati izvanredno visoke davke in Jih menda a po« močjo mdniške in Sttdmarkine blagajne tadi plačali. Slovenci so kot povsod tndi v tem slučaju delali le s poštenjem in pravico* postavili so na volišče prave in ne umetno ustvarjenih davkoplačevalcev. — Uspeh tega poštenega postopanja nt bil sijajen. Kaže se vedno nujne j še, da si bo treba v takih kritičnih slučajih na enak način pomagati kot to delajo Nemci. Nemški uspeh temelji torej na slepariji. Socijalistom se v 3. razredu ni postavilo protikandidatov; za zahvalo je oddal socijalist Malovrh v 1. razredu prazno glasovnico in z njo pomagal do zmage rudniškim »krvosesom«. Tako se najdejo včasi največji nasprotniki. O razlogih te načelne politike menda ne bo kazalo tu dalje razpravljati, ker so precej očividni. Slovenski klerikalci so tudi igrali nekoliko čudno vlogo: na eni strani je njih kolovodja Zupan agitiral za rudnik, na drugi so pa v kompromisu z našimi ljudmi »reševali« trboveljsko Slovenstvo. Tako so le na dobičku: več ko 3 možake bi itak nikoli ne spravili v občinski odbor, poleg tega pa se lahko solnčijo v milosti petične rudniške in industrijske gospode. Kar se narodnjakov tiče, smo napravili napako, da se volitev nismo samostojno na celi črti udeležili; kompromisarija na vse strani nam je zelo Škodovala. Sicer pa — kako naj delajo 2 ali 3 odločno narodno politiko. Če veČina ni za njo? Politični ideali zaostajajo pri nas, kakor še marsikje drugod daleč za negovanjem osebnih interesov. Splošna depresija na narodne kroge po Sp. Štajerskem se kaže pač tudi v Trbovljah — kaj hočemo? Gbupavati ni treba, slovensko življenje bo šlo v Trbovljah tudi tako svojo trdno pot naprej. In upati je. da se vsled večjega nemškega pritiska celo zopet osveži in utrdi.
Laški trg. Z jutrišnjim dnem poteče pol stoletja, odkar obstoja v Laškem trgu dobroznana trgovska tvrdka »And. Elsbacher«, — jubilej, ki ga bode č. obitelj Elsbacherjeva v intimnem krogu obširnega sorodstva proslavila na velcpraznični način. Razumevno, — kajti to podjetje lahko s ponosom gleda na svoj razvoj in na svojo Častivredno zgodovino. Umeio se je skozinskoz žilavo vzdržati na stopnji trg. nedotaknjeno-sti. in si je vzpričo svojih reelnih in solidnih vodilnih principov tekom let pridobilo sirom slovenskega ozemlja, osobito pa v okrožjih Sp. Štajerja najlepši renome in splošni ugled. To pride v tehtnico tembolj, ker je svojo nalogo izvrševalo z dosledno vztrajnostjo v narodno-ogroženem kraju, kjer se je imelo boriti tupatam domalega z nasilno konkurenco nemških nasprotnikov. Lahko se torej trdi. da je tvrdka Els-bacher slovenskemu trgovskemu svetu v najlepšo diko. — V naslednjem nekaj podatkov iz njene prošlosti. Nje ustanovitelj bil je g. Andrej Elsbacher, rojen leta 1835. v Zabnici na Koroškem kot sin tamošnjega posestnika in z zaslužnim križcem odlikovanega župana istega imena. Kot trgovec v Laškem trgu se je etabliral dne 11. marca 1864, kjer se je vsled svojih vsestranskih sposobnosti in simpatično - možatih vrlin povzpel v javnosti do prvih tržaško - častnih i. dr. funkcij, v kojih si je za svoj neminljiv spominski venec stekel namalo najrazličnejših zaslug. Poročen je bil z gospo Emo Wantzl pl. Rainhofen, kateremu zakonu je vzklilo 10 otrok, izmed kojih žive danes še 4 sinovi in 4 hčere, ki so vse odlično pomožene . Tudi gg. sinovi so vsi v važnih in tehtnih javnih službah. Kako lepo se je podjetje pod veščo spretnostjo g. A"d. Els-bacheria razvijalo, kaže okolnost, da mu je bilo možno, ustanoviti poleg še troje podružnic — in sicer v Rajhen-burgu. na Zidanem mostu In v šmar-jeti pri Rimskih toplicah. Po njegovi smrti 1. 1905. prevzel je trgovino s podružnicam* vred najstarejši njegov sin g. Konrad, ki pa je bil s svojim očetom asociiran že od leta 1889. sem, tako da slavi obenem s tvrdki-rlm jubilejem hkrati tudi on 25letm-co svojega trgovskega delovanja. Stopajoč po začrtani poti svojega umrlega očeta in z vseskozi gcntle-manskim uveljavljanjem svojih življenjskih načel ima tvrdka v njem najvzornejšega reprezentanta. Kot imejiteij številnih prvenskih in častnih mest v raznih društvih in drugih javnih korporacijah stekel si je liki njegov rajni prednik istotako že neštevilno narodno - družabnih in socijalnih zaslug. Kot soproga pa mu s pravim razumevanjem njegovih stremlieni in teženj stoji ob strani
Vfgledno - požrtvovalna in narodna gospa Aneta rojena Kukec, iz viso-kočislane in znane obitelji nekdanje-
5a lastnika »Združenih pivovaren aiec * Laiki trg«. Vso spoštovanje tel vril dvojici! In naposled Je še nekdo, ki se ga moramo posebej spomniti. Hkrati z g. Konradom Els-bacherjem praznuje namreč svoj 50-letni trgovski jubilej tudi mož. Ki mu stoji že nekaj let kot naravnost požrtvovalno - nesebičen činjenik, kot izkušen in zvest svetovalec ob strani.
— mož, ki ga vsled njegove dobrodušnosti čisla in obožuje vsa obitelj,
— mož, ki je radi svojega vzorovi-tega rodoljubja. neomajnega narod-njaštva in vrloprikupljivega mirnega značaja ljubljenec vseh laških Slovencev, — mož, ki si je svojo mla-deniško čilost ohranil noter do pozne starosti, — t. j. njegov blagi stric, sp. g. Ivan Elsbacher, nekdanji trgovec in župan v trgu Kozje. — Čestitke torej, ki jih k temu trojnemu jubileju izražamo č. slavljencema in obitelji sploh, nam prihajajo istinito iz srca —! Naj bi nam rodbina Elsbacher, ki je v vsakem oziru naš narodno - oporni steber in naš neoporečni ponos, ostala s prospevajočo tvrdko vred ohranjena še mnoga leta!
Tudi slovenjgraški zaplotniki so
na predlog župana Pototschniga slovesno protestirali proti uvedbi proporca za občinske volitve v Celju, Mariboru in Ptuju, češ, da bi bili potem Nemci v teh mestih »brez varstva izročeni Slovencem.« Res, nismo si mislili, da je Nemštvo v Celju, Mariboru in Ptuju že tako zelo prišlo na psa. Če stoji slabo z njim. ga tudi volilni priviligiji ne bodo rešili smrti.
Obrtniško in poljedelsko razstavo prirede I. 1915. v Lipnici. Protektorat sta prevzela namestnik grof Clary in deželni glavar grof Attems.
Koroško.
Celovška porota. — Posilstvo in uboj. Dne 6. oktobra 1. 1. je napadel rudar Ivan Prikarschnigg zvečer na poti domov delavko Margereto Ce-linšek in jo je hotel posiliti. Dekle je poklicalo na pomoč delavce, ki so ji sledili, in je s tem prepodila nasilneža. Prikarschnigg trdi, da je storil to v hipni razburjenosti. — Preiskava je dognala, da mož ni duševno bolan, marveč zloben in pohoten. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. — Dne 22. februarja se je vršila v Štadlingu pri Labudu poroka, kateri je sledilo veselo svatovanje. Svatje in gosti so pili. peli in plesali celo popoldne. Zvečer, ko so se prižgale povsod luču Je prišel Zaplečnik. hlapec Karel Bauer in se je, ne da bi goste prijazno pozdravil, pomešal med plesalec. Prišel je mož z namenom, da je napadel z nožem posestnika tep. Ker tega ni dosegel in ker ga je med tem vrgel gostilničar 3krat iz gostilne, se je maščeval na ta način, na je napadel v nožem posestnika Jurja Freitaga. ki ni nit: govoril z njim in ga sunil z nožem v vrat tako silno, da je mož čez par minut umrl. Bauer je bil obsojen na poldrugo leto težke ječe.
Drobne vesti. Posestniku Andreju Komatarju v celovški okolici je ukradel neznan tat, ki mora biti domač tat, iz postelje v kuhinji denarnico, v kateri je bilo 160 K denarja. Tatu so baje, glasom zadnjih poročil, že na sledu. — Iz Paternjana poročajo, da so pokopali včeraj delovodjo Adama Merfelsa, ki se je ponesrečil v svoji delavnici. Merfels je prišel iz Nemčije in zapušča ženo in 6 malih otrok.
Primorsko.
Ples »Zveze jugoslov. železničarjev« podružnica Kanal je na pustni torek izborno uspel in mora se reči, da je bil eden najboljših plesov, akoravno je bil primoran štacijski poveljnik, podpolkovnik Staufer svojim podložnim prepovedati obisk tega plesa. Odbor izreka s tem vsem cenj. damam in gospodom hvalo za obilno udeležbo, kakor tudi požrtvovalnim gg. načelnikom raznih uradov, dr. Terkuču, sodnemu svetniku Fabjanu, pomorskemu kapitanu Hermanu, bu-fetirju Justu Koširju. Jožetu Drašče-ku iz Plavi, mesarju Pristavcu, kakor tudi podružnici pri Sv. Luciji in obilnim domačinom za nakazana predplačila. Enako veselo družbo vabi odbor na koncert, katerega namerava prirediti podružnica v tekočem letu.
V Mlramar je prišel v soboto zjutraj nadvojvoda Franc Ferdinand z rodbino in spremstvom. Nadvojvoda ostane delj časa v Miramaru.
RevolteBa. Nesramni izgredi laških dijakov na tržaški višji trgovski šoli »RevolteHa« so povzročili veliko razburjenje po vsem slovanskem lugu monarhije. Laški dijaki so
dosegli nekaj, na kar niti mislili niso. Svoječasno se je očitalo Slovanom, da ustanavljajo hrvaško ljudsko šolo v Trstu samo zaradi tega, da bi opozorili širšo slovansko javnost na Trst in si pridobili novih moči za nove naskoke na »laški« Trst. Toda ta očitek je bil, kot se je pokazalo, popolnoma neumesten in za lase privlečen, samo, da je imel »Piccolo« kaj pisati. To kar so očitali Italijani Slovanom, so dosegli namreč dijaki na Revoltelli sami in brez vpliva slovanskih faktorjev. Če so jim pri tem kaj pomagali tisti politiki, ki so vodili boj proti hrvaški šoli, ne vemo. Gotovo pa je, da so ravno laški dijaki opozorili vso jugoslovansko javnost na škandalozne razmere, ki vladajo v Trstu, in osvetlili zadostno razmere, v kakršnih žive slovanski dijaki v Trstu. Zaradi njih nastopa se je pojavilo posebno razburjenje ravno na Hrvaškem, obenem pa tudi v Dalmaciji, Istri, Goriški, na Kranjskem in med vsemi Slovani do Dunaja in še naprej. Opozarjamo Italijane, da naj bodo previdni, da se jim ne bo očitno in opravičeno predbacivalo, da delajo s svojimi nesramnimi nastopi sami propagando za razširjenje narodne zavednosti in skupnosti med Jugosovani v okviru naše monarhije, in opozarjajo sami vse Slovane na boj, ki ga bijejo tržaški, odnosno vsi primorski Slovani, v Trstu in v našem Primorju za svoje, po vseh zakonih jim pristoječe pravice.
Princ Wied. V zadnjih dneh se je nastanilo v tržaških hotelih več odličnih Albancev, ki so prišli v Trst že po odhodu princa Wieda. Šli so od doma samo zaradi tega, ker se niso hoteli udeležiti slavnostnega vsprejema njihovega bodočega kralja. Med temi opozicijonalci so tudi princ Ghika, Prenk Bib Doda, vodja Miriditov, general Fasil paša Topta-na in Nuzet bej Brioni, najbogatejši mož v Beratu.
Bombni atentat na Reki. Naše tozadevno poročilo, ki trdi, da so zasnovali in izvršili atentat Italijani, se glasom novejših poročil popolnoma potrjuje. V soboto zvečer so aretirali na Reki laškega karamista P. Umile, ki je izpovedal, da mu je Bellelli, katerega zagovarjajo Italijani kljub njegovemu pripoznanju, ponujal 300 kron, če vrže bombo Iz palače nadvojvode Josipa v stanovanje grofa Wickenburga. Umile je ta predlog odklonil, nakar je izvršil, po njegovem prepričanju, atentat Bellelli sam. Policija je dognala, da Bellelli ni imel denarja in da je moral biti najet, dasi on sam to taji. Gre sedaj zato, kdo je Bellellija najel in kdo mu je dal bombo in denar.
Dnevne vesti.
+ Zvišanje deželnih doklad. Dr. Lampe je res nadvse pogumen mož. Kar se ta upa, presega res vse meje. V »Slovencu« je v soboto izpregovo-ril o zvišanju deželnih doklad. Klerikalci so sklenili, navaliti prebivalstvu ogromna bremena in podražiti najvažnejše življenske potrebe, a se s tem še hvalijo in trde. da so svojo nalogo »sijajno« rešili (!) in postavili »deželo na trdna tla«. Pogum, ki se povspne tako visoko, da se upa kaj takega trditi, je pač občudovanja vreden. Klerikalci so tako slabo gospodarili, da so stali tik pred banke-rotom in ga hočejo preprečiti z — zvišanjem deželnih doklad! To je pa finančna modrost, ki mora imponirati. Z zvišanjem doklad si je preklicano lahko pomagati, tako zna tudi vsak analfabet, ki je župan, spraviti občinske finance v red in potem bahato trditi, da je postavil občino na trdno podlago in sijajno rešil svojo nalogo. Kdor ne zna nič drugega, kakor doklade zviševati, ta naj kar pospravi svojo modrost, zakaj taka modrost Je »od muh«. Če bi dr. Lampe o nacijonalni ekonimiji kaj razumel, bi vedel, da se ne nalagajo nove doklade in novi davki prebivalstvu, ki ga že itak država do skrajnosti izsesava in čegar življenske razmere so vedno slabše. Naloga dr. Lampeta je bila, najti nove vire dohodkov, ne da bi zvišal obstoječe doklade, in skrčiti deželne izdatke po načelih, po katerih se ravna dober gospodar. Toda dr. Lampe tega ni znal in zato si je pomagal kakor kak zamorski finančni minister z najnavadnejšim sredstvom — z zvišanjem doklad, in iz-posloval tako nečloveško zvišanje doklad, da mora prebivalstvo izkr-vaveti. Če jih bo vlada odobrila.
Opozicija   ni   hotela pomagati.
Klerikalci imajo vso moč v rokah in zadene jih tudi vsa odgovornost za deželno gospodarstvo. Zavozili so deželne finance in samo oni imajo dolžnost, da jih spravijo v red. Zdi se, da klerikalce hudo boli, da ni niti narodno-napredna, niti veleposestniška stranka v deželnem zboru hotela prevzeti soodgovornosti za zvišanje doklad, in zato zabavljajo, da obe opozicijonah?; stranki nimata po-
1 1  1   1 1
Stran 3.
benega načrta, po katerem bi uredili deželno gospodarstvo. Da znata narod no-n a pred na in veleposestniška stranka dobro in previdno gospodariti, to sta že pokazali, med tem, ko so klerikalci doslej samo pokazali, da znajo denar zapravljati in doklade zviševati — niti narodno-napredna, niti veleposestniška stranka pa nista poklicani, pomagati klerikalce iz blata vleči. Naj klerikalci le sami po-kiepljejo juho, ki so jo skuhali, kajti klerikalci imajo večino in so za vse odgovorni.
+ Sami ficki! Klerikalni časopisi pišejo o zvišanju doklad tako, kakor da. gre samo za par tickov in vse skupaj da nič ne pomeni. Prava reč, ti ficki pri vinu in mesu in pri drugih davkih! Res, človeka spreleti jeza, ko vidi. da se klerikalci zdaj še norca delajo iz ljudi, katerim hočejo podražiti stanovanje in hrano in vse živlienske potrebščine. Samo dva ficka bo plačati pri vsaki četrtinki vina, se norčujejo klerikalci, samo en ficek bo več doklade na kilogram mesa. Seveda, če se to preračuna na celo leto. če se pomisli, da ficek do ficka napravi lahko veliko pogačo, potem se pokaže ta stvar v drugi luči. O fickih govore, a na leto bi to znašalo 1,600.000 kron! Ali res zasluži izsesano prebivalstvo, da se klerikalci z računanjem po fickih iz njega se norca delajo?
-f- Dva lepa shoda sta bila včeraj v Dol. in Gor. Logatcu. Zlasti v Gor. Logatcu je bil shod mnogoštevilno obiskan. Bili so skoraj sunil kmetje, trdni, neustrašeni in značajni možje. Poslušalci so strmeli, ko jim je govornik državni poslanec dr. Ravnikar s suhimi številkami dokazoval, kako silno zavoženo je naše deželno gospodarstvo, da se je dežela v zadnjih letih zadolžila za 20 milijonov, da znaša redni vsakoletni primanjkljaj nad poldrugi milijon kron ter da se hočejo sedaj nanovo in neprimerno visoko zvišati deželne doklade, kar bo v prvi vrsti .:adelo kmeta. Vsi drugi stanovi bodo zvišane doklade lahko prevalili na ^voje odjemalce, tako trgovec in obrtnik, samo kmet, ki je danes pretežno konsument in drugi konzumenti, kakor uradniki, delavci, tega ne bodo mogli storiti. Podražili se bodo vsi predmeti, ki jih kmet potrebuje. Draginja bo torej zadela v prvi vrsti njegov žep. To je edino pravilni račun i sijajnega finančnega načrta in naj dr. Lampe s še tako lepimi besedami dokazuje, da bo kmet razbremenjen, bližnja bodočnost bo pokazala, da je ravno nasprotno resnica.
'+ »Trape love«! Kako je mislil pokojni poslanec dr. Nace Žitnik o ^.usteršiču in njegovi politiki, priča ta - le značilna epizoda: Bilo jc na glavnem kolodvoru, kjer sem čakal vlaka, da se popeljem po opravkih v Trst. Bil sem ravno v živahnem razgovoru s pokojnim Višnikarjeni in nekaterimi drugimi znanci, ko pri-■pi k nam pokojni poslanec dr. Žitnik. Ko smo povedali, kam smo namenjeni, je rekel, da gre tudi on s tem vlakom, zdi se mi, da je rekel, v Trnovo. ne pomnim več. Ko smo ga vprašali, po kaj, je odgovoril, da gredo s Šusteršičem trape lovit, on z vlakom, drugi Da z avtomobilom. —
Vidi. je rekel, »da sem ves bolan, pa me goni po deželi — trape lovit-Z avtomobilom se ne upam, ker nisem za nič. Vsega vraga obeta kme-
im, pa ve. da jim obljub ne bomo mogli izpolniti, ker ni denarja.« No-tranjci, zapomnite si te besede svojega pokojnega poslanca in izberite mu naslednika, ki ne bo lezel pod Šuster-šičev plašč!
— Ljubljanski »Dan« nas je napadel na brezobrazen način, da kaj takega že dolgo nismo doživeli. Očita nam. da smo nekega slovenskega : ika ironično imenovali kipar-I in to radi tega, ker je izdelal kip pokojnega dr. Žitnika. Mi smo pribili, da noben duhovnik ni hotel kupiti >:itnikovega kipa in samo list. ki ima oodle namene, more kaj drugega iz
aše notice citati in izvajati, da smo se hoteli iz dotičnega kiparja norca delati. Nam še danes ni znano, kdo je dotični kipar. Naš metteur gosp. Fr. Hribar je priča, da se nam ime kiparjevo ni povedalo, ampak sc nam je na vprašanje, kdo je dotični umetnik, reklo: neki kiparček. Nam niti na misel ne hodi. zameriti se kakemu kiparju, če napravi kip dr. Žitnika in
c hi napravil kip ljubljanskega škofa, bi mu tudi tega čisto nič ne zamerili. Kako pride torej ta inferijorni
Dan < do tega. da nam najprej podtakne namene, ki so za vsakega razsodnega človeka naprej izključeni in
am se meče v obraz besedo infa-mija«. Tak list, kakor je »Dan . ki špekulira samo na najnižje instinkte nerazsodnih ljudi in je po svoji zani-krnosti sploh prava sramota za slovensko žurnalistiko, pa bo naš list obmetaval s takimi insultami! Tudi si je »Dan« dovolil opombo, da o priliki, ko je treba energično nastopiti, zlezemo pod klop in pišemo Članke starih veterainariev.    Naši čitatelji 1
vedo sami, kako znamo biti energični in kako znamo braniti slovenske in napredne koristil Kdo naj jih pa — razen poslancev — sploh brani, če ne »Slov. Narod«, na čigar ramenih leži vsestransko breme in ki stori za stranko vse, kar je v človeških močeh, med tem, ko ne stori »Dan« drugega, kakor da skrbi za svoj obstanek, če »Dan« svojega prostora ne more drugače porabiti, kakor za perfidne napade na naš list, naj si zapomni, da znamo tudi mi nazaj streljati.
-f- »Cena vinu pri producentu se
ne sme znižati,« trobijo klerikalci, da bi premotili vinogradnike, ki bodo hudo občutili zvišanje deželnih doklad. Tako trobentanje je zelo poceni, žal, da ne bo nič pomagalo, kajti to je pač popolnoma naravno, da vplivajo doklade vedno na ceno pridelka in da višje doklade zvišujejo ceno vina. To se je pokazalo še povsod in se bo pri nas toliko bolj pokazalo, ker dolenjsko vino ni za izvoz v druge dežele.
— Fabrika za popravke. Zadnja »Sava« nam je priča, da imajo kori-tarji pri deželnem odboru prav malo dela. ker si ne znajo dolgočasja drugače preganjati, kakor s kovanjem popravkov. vSavo« so kar zasuli s popravki. Človek se kar za glavo prijema, ako čita, kaj deželni odbor vse popravlja in s tako zlorabo davno zastarelega zakona pači resnico. Prokleto se morajo klerikalci bati, da bi ljudstvo že enkrat spregledalo!
T- Promoviral je doktorjem prava na graški univerzi v soboto, dne 7. marca gospod Davorin Rus iz Sv. Lenarta v Slov. goricah. Čestitamo!
— Radogoi. Poročilo o sobotnem občnem zboru dijaškega podpornega društva -Radogoj, smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti na
jutri.
— Častni večer sta priredila v sredo zvečer uradniška zbora obeh ljubljanskih erarnih pošt novemu načelniku poštnega urada Ljubljana II., višjemu upravitelju Josipu Kurentu, v steklenem salonu kolodvorske restavracije. Kako čislan je bil slavlje-nec med svojimi dosedanjim kolegi in s koliko radostjo so ga sprejeli novi, je bilo videti na impozantni udeležbi. Novega šefa je pozdravil v imenu kolodvorčanov kontrolor Sir-nik. v imenu starih tovarišev pa se je postovi od njega višji oficijal Pod-gornik. nakar se je slavljcnec z gan-Ijvimi besedami zahvalil. Večer je počastil višji upravitelj Josio Flere, poveličeval ga pa je uradniški pevski zbor. ki je neutrudno prepeval domače pesmi. Dičnemu slavljencu na mnoga zdrava leta!
— Dragonci in csstnopolicij. red. Oragonei imajo to slabo navado, kadar odhajajo v jahalnico ali iz nje, da vedno jezdijo ali vodijo konje po poti za trotoar določeni. Občinstvo, osobito še otroci, so pri tem v vedni nevarnosti, ali naj se umikajo na sredo, do členkov blatne ceste, ali pa naj si puste od plašljivih konj ude polomiti, ali pa, kakor se je zadnjič zgodilo, da si je pasant. umikajoč se jezdecem, ob vrtni ograji obleko raztrgal. Ker je tako postopanje moštva, ki se nato pasantorn še porogljivo smeje, vse graje vredno, prosimo slavno poveljstvo, da moštvu zaukaže, kje sme iezditi in kje ti , ali pa naj se postavi nekoliko več kolov kot mejnike med trotoarjem in v isto, da sc tako zabrani zloraba pešpoti.
Bratomor pred 39 leti. Minoli teden je policija v Ljubljani aretirala leta 1849. v Trebnjem rojenega Martina Rogla, ki je obdolžen, da je dne 6. decembra 1875 umoril svojega brata Jožefa Rogla. Zgodilo se je to baje radi tega. ker je Jožef Rogelj od svoje matere zahteval, naj mu izroči posestvo. Martin Rogelj je truplo ubitega brata zakopal in odstranil vse sledove storjenega umora, a čez nekaj mesecev je neki pastir našel na skednju krvavo obleko umorjenega Roglja- Martin Rogelj je nato pobegnil in mislilo se je, da je šel v Ameriko, a živel je na Koroškem in Gorenjskem pod imenom Grebene. Ko je obolel in bil oddan v deželno bolnico, so mu prišli na sled.
Z Viča. Dopis v »Slovencu« in sploh drugi dopisi, kateri itak izvirajo vsi iz našega obče poznatega fa-rovža. vzbujajo prepričanje, da imajo v farovžu nekega, ki je svoj duhovniški poklic popolnoma zgrešil. Ta človek gotovo tudi samo radi politične strasti cele noči ne spi: tudi najmanjši nesporazum, sploh najnedolž-nejšo stvar, ki se zgodi pri nasprotnikih, že obeša na veliki zvon, češ, taki so ti socijalisti ali liberalci. Zadnji so mu veliko bolj v želodcu nego prvi; on že ve zakaj! Vse mu pride prav. vsako tudi najmanjšo priliko porabi za udrihanje po nasprotnih. Če se človek priseli v našo občino, tedaj že v nekaj dneh skuša farovž izvedeti, kakega mišjenja je novi prišlec! Menda peljejo ti prevzetni farovški prebivalci celo statistiko občinskega Drepričanja. Ti farovški
kuharji kuhajo politiko v prav velikem kotlu; s to skuhano juho polije-jo zdaj enega, zdaj drugega, kakor pač prilika nanese. Ampak gospodje, če bi se vi držali vsaj 5% nauka onega, katerega pravite, da zastopate, tedaj bi vi morali drugače delati in živeti. Svet vam bi moral biti deveta briga, politiko bi vi  kot taki sploh poznati ne smeli, sedaj   je pa ravno narobe. Prvo   besedo hočete imeti povsod, vse naj se vam klanja, vse naj bo pod vašo oblastjo! Kristus je sicer učil:  moje kraljestvo ni tega sveta, vi pa hočete na  vsak način tukaj kraljevati, ukazovati in kaznp-vati. No, ako bi danes prišel na svet naš učenik, tedaj bi žalostno vzdrh-tel! »Zastonj sem umrl«.   Kako pa tudi ne, ako vidimo:   Škof Fajduti, deželni glavar; dr. Lampe, deželni financir in mlinar kranjski; dr. Krek, izumitelj in posestnik ljubimskih pisem! Avgust Čampa v kuti občinski odbornik na Viču.   Spet tam vidiš rejenega župnika, ki se pelje s parom konj, kot kaki baron.   Eden ima gostilno, oni drugi prodajalno in kon-sum, oni tretji se bavi s homeopatijo, če tudi se nikoli ni učil!   Eden vozi motor, eden je strasten lovec, da ga ni nikoli doma.   ter gredo ponovno brez njega   duše iz tega   sveta itd. Dragi moji, je - li res to Kristus učil, je - li se   res tako   izpolnuje nauk onega, ki toliko ni imel,   kamor bi položil svojo trudno glavo?   Ne in stokrat ne!   Pa pravijo, da sedanji papež sovraži modernizem; ako bi to res bilo. tedaj bi vsi zgoraj navedeni morali čez noč izginiti iz imenovanih prostorov!   Kako naj tudi duhovnik sedi v strankarski korporaciji, ako je on kot »tak« oče ali duševni voditelj vseh brez razlike! Kako naj grehe   odpušča človeku, katerega kot politika iz   dna svoje duše sovraži?   To je vendar neKaj nemogočega, kakor je tudi nemogoče, da bi sicer dober kristjan poslal ob gotovem času po duhovnika, kateri je njegov največji političen sovražnik!   V naši občini je farovška gospoda pravi duševni voditelj političnega prepira.   Naj bode kar hoče, povsod imajo svojo   roko oziroma jezik vmes. Na primer, če jim ni po volji občinski sklep, že se vidi v par dneh gosp. P. Teodorja, kako jo urnih krač zavije iz farovža v ob Črnsko pisarno, potem se pa že Čita v časopisju ali je ta pritožba na kako višjo oblast! Tako prakticirajo ti božji namestniki nauk onega, ki   je za vse umrl! Kar sklene občinski odbor, pa ni po njihovi volji, je vse za nič. ampak kar se rodi v glavi Čampeta aii Bučarja to se pa povzdiguje v deveta nebesa.  Če tudi je mogoče največja nesmisel! Kakšen krik so dvignili ti gospodje   radi   opojnih pijač sploh, je znano, ampak na njihovih nosovih se pozna, da ti gospodie javno sicer kričijo zoper tako imenovano   božjo kapelco«, a med štirimi stenami si jo pa pošteno privoščijo! Kaj ne, da je res tako,   Patei Arh-angelj Appej!!!   Nič drugega, kakor gola   hinavščina   na vseh koncih in krajih, da se mora poštenemu človeku gabiti!   Za konsumno društvo so se na vse načine pehali in povzročili, da se je ustanovilo, a sami kupujejo tudi nekaj pri trgovcih, hočejo namreč s tem javno imponirati,   češ. mi nimamo nič pri temu! Enako hinav-ščino uganjajo sedaj z mesarji: potegujejo se indirektno za nje. drugod zopet  kričijo o oderuštvu in hočejo vse konsumirati. Imajo par mesarjev na svoji politični strani, za katere se pa močno bojijo,  kajti   ako jih zgubijo, so potem preveč zgubili: kajne, gospodje!   Tisti mesar pa, ki  se v -Slovencu - opisuje,   da so mu liberalci dolžni ostali, naj bo tako prijazen, pa mogoče   objavi   vse svoje dolžnike; bomo videli če so to sami liberalci: potem naj pa še sebe objavi,  mogoče je pa on tudi z liberalci finančno v zvezi. Da se razumemo! Naša farovška gospoda ima posebno svojo taktiko;   ne odgovarja nikdar tako, kakor je res, ampak čisto nekaj drugega iz trte izvitega. So pač mojstri v zavijanju. Kajpa! Časa je v izobilju, pa človeku vse vrste misli po glavi rojijo, kajne gosp. Appej, potem ga začne pa grlo boleti! No, upati je, da se bodo ljudje vendar enkrat zbudili iz tega  mrtvila  ter tem ljudem pokazali kje je njihov prostor, ko ga sami   na noben način   nočejo najti. Potem bo pač konec njihovih političnih in tudi drugih komedij. Je pa tudi prav  zadnji čas.  sicer  pride cela Kranjska na kant! — Tihi opazovalec.
K slučajem koz v Litiji. Kakor smo že poročali, so se med delavstvom predilnice v Litiji pojavile koze. To je že tretji slučaj, da je okuženi inozemski bombaž, v naših slučajih iz Male Azije in Indije, povzročil to opasno bolezen. Kajti enaka obolenja smo doživeli v predilnici v Ajdovščini in pred tremi leti v Ljubljani. V Litiji so izven enega k sreči vsi slučaji lahki. To je posledica tega.
da je pri nas prebivalstvo skozinskoz cepljeno, v večini slučajev po večkrat. Zasluga naših zdravstvenih oblasti je, da so v tem oziru dosledno in kategorično nastopale. Tako tudi ni naključje, da so v Litiji vsi oni, ki so biii po večkrat cepljeruje na lahko oboleli, dočim je bila edina težje obolela bolnica celjena le enkrat v prvem letu svojega življenja. A kljub lahkemu značaju teh obolenj je treba nastopati z vso strogostjo, da se bolezen dalje ne razpase. Kajti marsikdo bi lahko dobil težke smrtnone-varne koze; posebno otroci so v tem oziru v nevarnosti. Treba je torej, da se prebivalstvo strogo pokorava vsem naredbam. Osobito je važno, da si dajo vsi znova staviti koze, ker je to najboljše varovalno sredstvo proti tej bolezni, ki je svoj čas na Kranjskem zahtevala toliko žrtev.
Lovska slava. Gospa Olga Rudež rojena Kosler je danes pač najimenitnejša lovka na Slovenskem. Ustrelila je že medveda. Dne 6. t. m. je na Veliki gori v gozdovih svojega soproga g. Antona Rudeža ob tri četrt na 7. zvečer ustrelila krasnega, 95 kilogramov težkega medveda. To je že tretji medved, ki ga je ustrelila odlična lovka. Ustreljenega medveda so pripeljali v Ljubljano.
Kaj se vse po svetu vidi. Piše se nam: Te dni me je prinesla pot v Stari trg v Beli Krajini. Potoma sem srečaval kmete, ki so v pogovoru o gospodarskih stvareh silno tarnali zaradi vsakojakih bremen. Bil jim je tudi že znan novi klerikalni atentat na njihove žepe, namreč povišanje deželnih doklad. Gospod urednik! To so se vam pridušali in preklinjali »ve-lemožne« svoje zastopnike za deželni in državni zbor. da je bila kar groza. Bili smo zapeljani, je rekel skoraj vsak, kdor je pri zadnjih volitvah glasoval s klerikalci. V Starem trgu sem pa imel priliko videti najnovejšo »akademično« izobrazbo gospodov »prečastitih« dušnih pastirjev. Seveda, gotovo mora tako izobrazbo vsak prečastiti srkati v lemenatu. ker tudi nekaj nese in »kšeft je kšeft<. V farovžu ima »prečastiti« pravega štiri-nogatega bika. Tega bika ima nalogo, spuščati menda mati prečastite-ga. Župnišče je tik cerkve in šole. Šolski otroci imajo priliko večkrat gledati ta cirkus in se ne malo čudijo tej akademični« izobrazbi. — Hudomušneži pravijo, da tudi prečastiti časih pomagajo pri takem delu. Kakor se kaže. bodo farovži postali žrebčarske postaje. — Potnik.
Avtomobilna vožnja Rakek-Bab-no polje se je z 9. marcem t. 1. zopet redno otvorilo. Avtoomnibus odhaja iz Rakeka ob 8. uri 15 minut zjutraj, pride ob 9. uri 51 minut v Stari trg, odkoder se ob 10. uri nazaj na Rakek povrne, kamor dojde ob 11. uri 30 minut dopoldne. Popoldne odpelje ob 3. uri iz Rakeka, dojde ob 5. uri 16 minut v Babno polje, se takoj vrne in pride na Rakek ob 7. uri 31 minut zvečer.
Smrtna kosa. V Trnovem na Notranjskem je umrl gosp. Josip Va-ienčič, trgovec in gostilničar, v najlepši možki dobi. 53 let. Rajnki je bil vsikdar zvest pristaš narodno-na-predne stranke. Bodi mu ohranjen prijazen spomin. Prizadeti robini naše sožalje.
Cirkuški vrabec, prekrasna drama v 4 delih, po slovitem Gvpovem artistovskem romanu »Le Friquet«, predvaja se jutri v torek v kinematografu »Ideal-. Glavno vlogo igra gdčna. Polaire. velika cirkuška umetnica krasnega telesa. — Film je jako zanimiv, kaže cirkuško življenje od različnih strani, dalje pa tudi mnogo nežnega. Gotovo bode ta drama imela najlepši uspeh. Danes zadnji dan lepega romana »Trobentice«, ki je imel pretečne dni tako velik uspeh.
Samomor. Danes zjutraj so našli v Slomškovi ulici obešenega hlapca Tomaža Gabrščka, rojenega 1889 v Blagovici ter pristojnega v Prevoje, okraj Kamnik. Policijska komisija je dognala, da se je samomor moral zgoditi že včeraj, in odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vzrok samomora nam ni znan.
Tatvina. Snoči sta bili v šentjakobskem farovžu ukradeni dve kokoši, ki sta hodili po dvorišču. Ministrant je videl kokoši nesti iz farovža neko žensko.
Najdeno. V kavarni »Prešeren« so našli ključ. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi tam.
Otvoritev tovarne. Na Kongresnem trgu št. 14 v Ljubljani je otvorila tvrdka Pečevnik in drug tovarno za žitno kavo »Viktoria«. Več v današnjem oglasu.
Ifaradna obramba.
»Branibor« podružnica Ljublja-
na ima svoj redni občni zbor v petek, dne 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni Zupančič na Ahacljevi cesti v LJubljani Dnevni red: a) Poročilo
načelnika, tajnika in blagajnika, b) Volitev odbora, c) Razno. Cenjeni podružnični člani in prijatelji društva »Branibor« se nujno vabijo na občni zbor. Odbor.
Družbi sv. Cirila in Metoda je izročil g, Fortunat Kurnik, skladiški mojster v Vevčah po odbitku c. kr. kolka za 2 K vsoto 18 K 44 v in sicer izkupiček za razglednice, narodne kolke in dr. pri predpustni veselici v Vevčah pri g. G. Kuharju 9 K 44 v, v nabiralnik se je nabralo 11 K. Za dosego dobrih uspehov v korist družbe si je pridobil lepih zaslug g. železnični čuvaj Sluga. G. Fr. Papst, revident juž. žel. v Gorici je poslal 6 K s pripombo: »Ne za konfete pustu — ampak Ciril in Metodovi družbi^. G. Fr. Brinar, nadučitelj v Go-tovljah pri Žalcu, je poslal 20 K, katere so položili domovini na altar ob slovesu Malčike in Vojteha zbrani bratski parčki Brinar, Geiss, Kunšič, Benjamin in Šribar. — Učiteljsko društvo v Ljutomeru je darovalo 15 kron, namesto venca pokojnemu nad-učitelju Jožefu Strniši pri Sv. Duhu pri Sv. Jurju na Sčavnici. G. Jernej Fabjan v Ložu je nakazal 23 K 30 v, katere je nabrala gdč. učiteljica M. Krannar v gst. pri g. Benčini v Starem trgu.
Društveno naznanila.
VI. redni občni zbor Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj v Ljubljani se vrši v soboto, dne 14. marca 1914 ob S. zvečer v posebni sobi restavracije pri -Zlatorogu« s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tainikovo. 3. Poročilo knjižničarjevo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 6. Volitev novega odbora: a) predsednika, b) devet odbornikov in pet namestnikov, c) treh pregledovalcev računov in enega namestnika. 7. Slučajnosti. Opomba: Če se občnega zbora ne udeleži zadostno število članov, se vrši pol ure kasneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor ne glede na število članov.
Zveza slovenskih dramatičnih društev je imela v soboto v Narodni kavarni izredni občni zbor, ki se je bavil z izpremembo pravil, kakor je bila nasvetovana s strani štajerskih članov. Popravila so se pravila v tem smislu, da plačuje vsako včlanjeno društvo po 3 K od vsake predstave, najmanj pa 10 K na leto. največ 50 K. Za vsakih 10 K, tudi pričetih, ima društvo pri občnem zboru po en glas. Vršilo se je nadalje posvetovanje zaradi izdajanja in vzdrževanja Talije ter se je sprejel predlog, da se Talija niti včlanjenim društvom ne sme posojati, tako da bodo društva primorana zvezke kupovati in njih izdajanje omogočati. Do sedaj je zvezi pristopilo 40 društev. Za tajniška dela bo treba dobiti posebno moč.
Slovensko planinsko društvo. Včeraj popoldne se je vršil v restavraciji Narodnega doma shod delegatov Slov. planinskega društva, ki ga je posetilo 25 delegatov, med njimi delegati podružnic v Gorici, Idriji, Kranju, Kranjski gori, Radovljice, Savinjske in Selške podružnice. Zapisnikar g. Josip H a u p t m a n n. Zapisnik zadnjega shoda delegatov se brez ugovora odobri. Predsednik g. dr. T o m i n Š e k razjasni nato razmerje mecl podružnicami in osrednjim društvom ter določi po nasvetih delegatov delovanje društva v tekočem letu. Podružnice so kolikor toliko upoštevale enotni cenik za koče, izdajo seznama gostilničarjev so oskrbele gorenjske podružnice, vendar je ta seznam v marsikaterem oziru netočen. Po nasvetu delegatov gg. Šabca inPustoslemŠka se sklene stopiti do merodajnih korpo-racij, da se izposluje odhajanje vlaka iz Jesenic vsaj do Gorice ob 9. zvečer in obnoviti prošnjo za večerni poštni vlak z Gorenjskega v Ljubljano. Tudi glede Športnih voznih listkov za poletje je akcija v teku. Z zavarovalno družbo »Providencia« ima S. P. D. dogovor. Planinskega koledarja pa društvo za sedaj še ne more prevzeti v svojo redakcijo. Društvo stremi za tem, da imajo koče enotne ključe, vsled vlomov v koče pa se lahko zgodi, da se morajo ključavnice nadomestiti z drugimi, kar se je zgodilo n. pr. pri Orožnovi koči. Kar se tiče posredovanja posojila za Vilfanovo kočo, (del. g. Sega) opozori predsednik, da tega osrednje društvo ne more prevzeti, ker bi bilo za to treba enako, kakor pri podružnici, prevzetja osebnega jamstva. Dejstvo je, da so vpisani nekateri kot člani pri osrednjem društvu, ki bi spadali pod podružnico in narobe. V tem oziru je puščati članom prosto voljo. Sprejme se nasvet delegata notarja K lan d er j a (Kranjska' g< ra). da se napravijo zopet tečaji
Stran 4
SLOVENSKI NAROD', dne 9. marca 1914
55. štev.
vodnike. Treba pa le skrbeti za vodniški naraščaj. Tudi glede prve pomoči pri nesrečah bo predaval g. dr. Demšar. »Planinski Vestnik« izide v večjem obsegu morda že prihodnji teden. Na nasvet delegata g. Pustoslemška se sklene, da se nižje ležeče koče, vsaj pa koče v kamniškem okraju, otvorijo še pred 29. junijem. Predsednik g. dr. Tomi n š e k se bavi z razmerjem napram podružnicam, omeni lepo napredovanje kranjskogorske podružnice, dom na Vršiču in Prešernovo kočo kranjske podružnice ter naznani, da hoče staviti tržaška podružnica kočo na Črni prsti, osrednje društvo pa da tržaški podružnici v oskrbo še Orožnovo kočo. Češka podružnica bo gradila kočo na Križu. So pa nameravane še druge koče. Razmotri-valo se je tudi o ugodnostih na Vi-šarjih ter posebna pozornost posvetila hotelu Zlatorog ob Bohinjskem Jezeru, ki obeta S. P. D. v kratkem donašati prispevke. Seveda pa mora osrednje društvo posvečati ravno tej postojanki vso svojo pozornost. Najvažnejše delo podružnice pa je za enkrat obnovitev markacij in ureditev potov. Vršile so se koncem shoda delegatov volitve poverjenikov za občni zbor ter so bili izvoljeni sledeči gg.: prof. Anton Zupan in farmacevt Fran Savni k za Kranj, učitelj Ivan Šega za Radovljico, dr. Josip T i č a r za Kranjsko goro, nadrevident drž. žel. Jos. Hočevar za Trst. prof. Jakob Zupančič za Gorico, za namestnika pa gg. nadpoštar v p. M o d i c in c. kr. gozdar Tr č e k v Škofji Loki, nakar je predsednik g. dr. Tominšek zaključil shod delegatov S. P. D.
Ljubljanski športni klub naznanja svojim članom, da so došli klubovi znaki ter se dobe pri klubovem blagajniku.
Člani I. kranjske tovarne mineralnih voda, reg. zadruga z o. p. v Ljubljani, se tem potom opetovano opozarjajo, da se vrši redni občni zbor v torek, dne 10. marca ob pol 3. popoldne v vrtnem salonu g. Petra Krischa na Ces. Jožefa trgu.
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana vabi na svoj redni letošnji občni zbor. ki bo dne 26. marca t. L popoldne ob 6. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se uro pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih odbornikov.
Slovensko bralno društvo v Litiji. V četrtek 19. marca bo predaval v Sokolskem domu g. dr. Fran Ilešič o temi: Kaj govori Slovencem pesnik Simon Gregorčič.
Slov. akad. športni klub »Ma-han«c na Dunaiu ima svoj redni občni zbor dne 14. t. m. v restavraciji Hammerlinghof VIII. Hammerling-platz ob 8. zvečer.
Presneta.
»Rokovnjači«. Včeraj zvečer je fgral Blaža Mozola g. Borštnik. Ko je Kersnik nadaljeval Jurčičev roman, so bili ob Mozolovi smrti mnogi bralci zadeti. Tudi v javnost je bila zašla tožba po tem simpatičnem junaku, ki ga končajo rokovnjači sredi romana. Tak je torej Jurčič-Kers-nikov Mozol. Bahač v govoru, vragu privošči lepo besedo, ker nas uči vera. da je treba sovražnike ljubiti, in vrag je naš sovražnik (to je sicer včeraj izostalo, da ne bo pohujšanja), ali skoz: robantenje in skozi kletev si je dobra duša, ki nas ogreje, da jo ljubimo in da je nam težko, ko plane po njej tatinska druhal in jo ubije. Po včerajšnjem Mozolu nam ni bilo posebno hudo, dasi nam je za. robil marsikatero v svojem gorenjskem dialektu (menda ne ravno točnem) prav po domače in z veliko ko-rajžo. Predstava je bila dobra, obisk hvalevreden in aplavza dovoli, P.
Razne stvori.
* Kmetski strah ustreljen? Kakor smo že poročali, je obstrelil v sredo lovec grofa Henkelna Pavel Steinbauer zver na takozvanih Pra-kih. Bil je trdno uverjen, da je zver obstreljena, toda kliub temu se mu ie izgubila in je izginila v gozdu. Iskali so jo po celem lovišču in jo res našli obstreljeno skrito v gostem grmovju. Mesto je oddaljeno od Vol-šperka kakih 25 km. Zver je bila kljub hudi rani še živa. Zadnji smrtni strel ji je dal nato tovarniški ravnatelj Maks Diamand. Ubita žival je velik pravi volk in tehta 38 kg. Če je to pravi kmetski strah, kar se bo v kratkem zvedelo, bo dobil lovec Steinbauer vse nagrade, ki so bile razpisane za smrčenje kmetskega strahu.
* Izseljevanje na Ogrskem. — Sumljivo  nasprotstvo  Številk. Ne
samo pri nas,. marveč tudi na Ogr-
skem narašča vsako leto število Izseljencev. Zadnje izseki ftke ikandal-ne afere pa so tudi pokazale, da niso utihotapili samo iz Galicije neštevil-no avstrijskih izseljencev vojaških begunov, marveč da so delali ti agenti in trgovci z izseljenci tudi na Ogrskem zelo intenzivno in tudi z velikim uspehom. Ogrski centralni statistični urad je izkazal za 1. 1913 približno 65.000 ogrskih izseljencev. 2e to je veliko število. Presenetljivo in sumljivo pa je, da izkazuje vladna statistika Zedinjenih držav število ogrskih priseljencev precej nad 117.000 oseb. Kje tiči napaka, še ni do sedaj pojasnjeno, bržkotne pa se Amerikanci ne bodo motili, kajti tako stroge preiskave priseljencev, kot se vrši na Elbs-Islandu ne najdemo nikjer.
* Zagonetni odmevi. V nekem starem gradu v bližini Vitre na Francoskem je soba, ki je postala znamenita zaradi odmeva. Ta grad je bil svoj čas last madame de Sevigne, priznane francoske pisateljice, katere pisma se odlikujejo po gracijoz-nem stilu in duhovitosti in se še sedaj mnogo bero. V tem gradu je v pritličju velika in lepa dvorana, če se postavi poslušalca na gotov prostor in se začne kakih 10 do 12 korakov od njega oddaljeno govoriti, se zasliši naenkrat več sto glasov v sobi. Zdi se človeku kot bi prihajali večstoteri glasovi iz tal, kot bi se oživil vsak kamen in bi začel govoriti. Besede šepetalce se ponavljajo v nekoliko sikajočih glasovih in odmev je podoben kot bi stresel šibre po mizi. Če se premakne od določenega prostora samo za pol koraka, je odmev že veliko slabejši. in par korakov od mesta se ga pa sploh več ne sliši. Iskali so že dolgo rešitev te zagonetke, kopali so pod podom, pa niso ničesar našli. — Najlepše odmeve pa se sliši v votlinah Lurav pri Washingtonu. V teh votlinah so tudi veliki stalagmiti, ki imajo lastnost, da zvone, če se udarja po njih, kot veliki in dobro uglašeni zvonovi. Nekoč je šel v votline neki sloveč goslač, ki je prišel slučajno v VVashington. Igral je v votlinah, in res je bila ta igra nekaj tako krasnega, da so vsi strmeli. — V Woodstock parku odmeva po dnevi vsaka beseda 17krat, po noči pa 20krat.
* Maščevalec svoje žene. — Žena na policiji. K poročilu, da je ustrelil zasebni uradnik Gasco policijskega koncipista dr. Csissarja v Budimpešti, poročajo ogrski listi še sledeče podrobnosti: Pri preiskovalnem sodniku se je zglasila soproga morilca Gasca in je potrdila v celem obsegu izpoved svojega moža. Povedala je, da je imela nekoč opravek na policiji, kamor je bila povabljena. Zadevo je imel v roki policijski kon-cipist dr. Csissar in takrat se je žena ž njim seznanila. Od tega časa naprej jo je dr. Csissak neprestano nadlegoval z Ijubavnimi ponudbami in jo je toliko časa zapeljaval, da je postala žena po daljšem odporu možu nezvesta in se je zapeljivcu vdata. Tisto noč pred napadom jo je čakal njen mož. ki je prišel slučajno domov, celo noč in jo iskal pri s >se-dih. Ko je prišla žena zjutraj dor ov, se je skesala in je možu celo s var povedala. Mož jo je najprvo v Uni jezi pretepel, nato pa je šel od d ma. Napotil se je pred policijski nad. Med potjo je kupil samokres. Z namenom, da maščuie svojo ženo je čakal več ur pred uradom. Ko je videl dr. Csissarja, da je odšel v urad, je skočil za njim in ga je dohitel že v pisarni. Začel je takoj streljati. Prvi strelj je zgrešil cilj, ostali streli pa so vsi zadeli. Gasca so zaslišali in ga obdržali v zaporu za toliko časa, da se zadeva še natančneje pojasni. Oglasilo se je namreč še več prič. ki hočejo izpovedati v prilog morilcu in katerih izpovedi potrjujejo izpovedi zapeljane žene.
* Roman nezakonskega otroka.
Pred približno 9 leti je porodila v neki češki vasi dekle z imenom Hem-pel, nezakonskega otroka. Mlada nezakonska mati bi se bila otroka silno rada iznebibla. Poskušala je najpreje otroka — bila je deklica, krščena za Klotildo — prodati in že je malo manjkalo, da ga ni prodala in sicer za 2000 kron. Kupec si je premislil v zadnjem trenutku. Ko je uvidela nezakonska mati, da otroka za denar ne bo spečala. ga je dala neki znani ji rodbini na Dunaju. Ta rodbina ie otroka sprejela in ga z vso ljubeznijo in pozornostjo odgajala, dasi ni plačala Hempelnova za to niti vinarja. Reditelja tega tudi nista nikdar zahtevala. Ko ie dekle odrastlo detin-skim letom in začelo obiskovati šolo. je pač zvedelo, da ni pri starših, marveč pri rediteljih, je svoje reditelje tako ljubilo in spoštovalo, da je bilo vzor drugim otrokom. Pa tudi reditelja sta ljubila otroka popolnoma kot svojega. Med njimi sc je razpletla vez kot med starši in otroci. Meseca julija lanskega leta pa se je zgodilo nepričakovano nekaj kar je popolno-
ma skalilo to medsebojno razmerje in kar bi bilo postalo kmalo usodno za otroka. Nezakonska mati ie sklenila sporazumno z varuhom otroka, da se vzame deklica dosedanjim rediteljem in se jo izroči nekemu Adria-nu Pichotu. trgovcu v Beljaku. Varuh je vložil na sodišču tozadevno prošnjo m jo utemeljeval poleg drugih navedb tudi s tem, da je obljubil novi reditelj, da vzame otroka čez 14 let, ko bo on sam star 50 let za svojega. Sodišče je ugodilo varuhoveniu predlogu in kljub odločnemu ugovoru rediteljev in otroka, ki je rekel da rajši umrje, kot bi šel k novemu reditelju, Pichotu iz Beljaka. Na podlagi tega odloka se je pripeljal Pichot na Dunaj, da bi vzel otroka. Deklica je pokleknila pred njim na kolena in ga je obupno prosila, da naj jo pusti pri svojih ljubljenih rediteljih, ker njega ne more nikdar rada imeti. Pichot je poklical nato stražnika in avtomobil, da bi odpeljal otroka s silo. Toda našel je otroka v taki mrzlici, da to ni bilo mogoče. Drugi dan je prišel Pichot in je odpeljal otroka z rešilnim vozom, zvezanega na nosilnici na policijski komi-sarijat. Otrok je tako milo prosil, da naj ga puste, da se je zasmilil celo policijskemu komisarju, ki je sistiral nadaljno izvršitev sodnega ukrepa, vrnil otroka rediteljem in povzročil novo sodno postopanje. Deželno sodišče na Dunaju je nato razveljavilo odlok okrajnega sodišča in prisodilo otroka zopet prejšnim rediteljem. Proti temu odloku se je pritožil Pichot na najvišji sodni dvor. ki pa je njegovo pritožbo zavrnil in potrdil ukrep deželnega sodišča. S tem ie bil boj za otroka končan v prilog otroku in po želji rediteljev. — Glede Pichota pa, ki je tako silil za otrokom se je kmalo nato zvedelo, da sploh ni bil trgovec v Beljaku, marveč da so ga videli večkrat v Soluo-gradu in v Švici in da hodi sedaj nekje po Francoskem.
Telefonska in brzojavna poročila.
Državni zbor. Dunaj, 9. marca. »Reichspost« pravi, da se vrše pogajanja zaradi ustanovitve češke obstrukcije. Češki agrarci bi bili baje za to, da se reši brambna predloga, če izreče cesar sam to željo. Radikalna obstrukcija bi se dala potem prostovljno premagati.
Dunaj, 9. marca. Češki Nemci se trudijo skrpati novo zvezo. Povabljeni so bili poslanci Bachmann, Far-ner. Keller, Knirsch, Kindermann, Hart, dr. Langenhan, dr. Lodge-mann in tir. Urban. Naprednjaki se še protivijo vstopiti v Nationalver-band.
Dunaj, 9. marca. Cesar je sprejel ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v nad eno uro trajajoči av-dijenci. Zatrjuje se, da bo vlada porabila vse, da zatre obstrukcijo. Ofi-cijozni komunike v »Neue Freie Pr.« pravi, da more živeti parlament samo, če obstrukcija brezpogojno ustavi svojo »frivolno« taktiko. Vse rešilne ideje, kakor izmenjava sistema, kriza kabineta, poklicanje obstrukci-jonistov k cesarju, nova posredovalna češko-nemška pogajanja, ne odgovarjajo dejstvom in ne odpirajo nobenih novih izhodov. Vlada ima pot že pripravljeno in bo na vsak način spravila brambni zakon in posojilo pod streho. Vlak stoji na tiru, treba je samo pripreči lokomotivo. Obstrukcijomsti bodo potem imeli časa dovolj, da se bodo izmotali iz zagate.
Proporc.
Dunaj. 9. marca. Od deželnega zbora sklenjeni zakon glede proporcionalne volilne pravice za nekatere nižjeavstrijske občine bo baje sankcioniran meseca aprila. Nove volitve se vrŠe avgusta ali septembra.
Afera Švlha.
Praga, 9. marca. Sestra urednika Anyža objavlja izjavo, da je le smrt preprečila, da njen brat ni mo-jjel preiskavo zaradi izdajstva dr. Svihe dokončati.
Praga, 9. marca. Mladočeški »Narod« je objavil nekaj imen onih 18 narodno-socijalnih konfidentov, med njimi ime načelnika mladinske organizacije Trnobranskega. Trno-branskv izjavlja, da je list že tožil.
Praga, 9. marca. Mladočeški poslanci dobivajo neprestano pisma, v katerih jim groze gotovi ljudje med raznimi  psovkami z napadi na ulici.
Praga, 9 marca. Posl. dr. Kramar je bil priglasil za včeraj shod v Kutni Hori. Narodni socijalisti so mu shod razbili. Dr. Kramara je moralo ščititi orožništvo.
Versko vprašaj Lvov, 9. marca. Rusini hočejo pričeti  proti  Ivovskemu mestnemu zastopu uri namestništvu energično
akcijo ter zahtevajo suspendiranje župana Neumanna, ki nastopa prot» Rusinom. Licence se baje odklanjajo če prosici niso rimsko-katoiiške vere in tudi v občinsko službo se sprejemajo samo rimski katoliki. Tudi dosedanje občinske uslužbence silijo k prestopu. Vsled tega prestopa v Lvo-vu na leto 400 Rusinov v rimskokatoliško cerkev.
Veleizdajniška afera v Lvovu.
Lvov, 9. marca. Danes se je pričela razprava o veleizdajniški aferi proti Rusom Semenu Bendasjuku, Vasilu Koldri, ter pravoslavnima duhovnikoma Sandoviču in Hudini. Obtožnica pravi, da so bili obtoženci v zvezi z rusinskimi nacionalističnimi krogi, zlasti z grofom Bobrin-skim. ter da so delovali za priklopi-tev Galicije k Rusiji. Proti glavnemu obtožencu Bendasjuku navaja obtožnica sledeče: 1. Da je razdeljeval ruske knjige, 2. da je spisal rusko slovnico za Maloruse, 3. da je informiral ruske politične kroge o razmerah v Galiciji, 4. da je skrbel za nastavljanje ruskih učiteljic v zasebnih zavodih in 5. da je preskrboval malo-ruskim dijakom ruske štipendije. Obtožnica pravi nadalje, da sta Sando-vič in liudina merila ponoči neki važni strategični most čez reko Če-remos. Povabljenih je 96 prič, obravnava bo trajala 6 tednov. Takoj začetkom obravnave je prišlo do spora. Obtoženci so hoteli govoriti rusko, sodišče pa je to odklonilo, češ da morajo govoriti v poljskem ali maloru-skem jeziku, sicer njih odgovorov ne bo vzelo na znanje. Obtožnica je bila izdana v poljskem in maloru-skem jeziku.
Novo dalmatinsko pristanišče.
Zader, 9. marca. Tekom tega meseca se otvori v dalmatinskih vodah novo pristanišče Vrbovska na otoku Kvaru.
Oboroževanje Rusije. Pariz, 9. marca, »Temps« poroča: Kakor znano je ruska duma privolila v zvišanje rekrutnega kontingenta za 15.000 mož. Car je izrekel željo, da se izvrši nadaljno povišanje 111.000 mož. Vsled tega bo efektivno mirovno stanje ruske armade povišano za 480.000 mož.
Rusija.
Petrograd, dne 9. marca. Car je v petek pisal nemškemu cesarju zelo prisrčno pismo.
Dunaj, dne 9. marca. Baje ni pričakovati izpremembe v ruskem zunanjem ministrstvu. Sazanov ostane na svojem mestu.
Videm, dne 9. marca. V vlaku ki prihaja iz Niče je umrl šef ruskega generalnega štaba Lieven. Zadela ga je srčna kap.
Italijanski  državni  zbor. — Kriza.
Rim, dne 9. marca. Državni zbor je nadaljeval specijalno debato o izdatkih za Libijo. Socialisti so zahtevali preiskovalno komisijo glede izdatkov za preskrbo vojske. Ministrski predsednik je bil proti temu. Pri poimenskem glasovanju je bil socijalistični predlog odklonjen z 239 glasovi proti 41 glasovom.
R>m, dne 9. marca. Zdi se, da se hočejo radikalci oficijelno ločiti od Gi-olittija. Kabinetna kriza je potem neizogibna. Giolitti je baje označil kot svojega naslednika Salandra.
Rim, Radikalci so sklenili, da se ločijo od vladne večine. V Montecito-riju se govori, da bodo radikalni ministri podali svojo demisijo. Ni pa gotovo, če bo tudi Giolitti odstopil.
Rim, 9. marca. Kabinet Giolitti je podal včeraj svojo demisijo. To dejstvo se bo razglasilo še danes ali pa najkasneje jutri državnemu zboru.
Rim, 9. marca. Giolitti je podal svojo demisijo. Jutri se demisija naznani državnemu zboru. Kot nasledniki pridejo v poštev razen Salandra Luzzati in Sonino. Zatrjuje se, da ostane zunanje ministrstvo St. Giu-lianu.
Francoska.
Pariz, 9. marca. Mornariški poročevalec Chantin je predložil senatni komisiji poročilo o stanju posameznih evropskih vojnih brodovij. Izjavil je, da je glavni interes Francoske da si za vselej ohrani nadvlado v Sredozemskem morju, ter je govoril za to, da zgradi Francoska 5 doponilnih nadredadnoughtov, ki naj se zgrade do leta 1920.
Volitve na Španskem. Madrid, 9. marca.  Pri volitvah v parlament so baje podlegli republikanci, v Bilbau je prišlo do krvavih nemirov.
Dogodki na Solkanu.
Albanca.
Drač, 9. marca. V Skadru se le vršil velik shod. ki ie izrekel gotovo pričakovanje, da se bo Skader povzdignil v prestolico nove države.
Belgrad, 9. marca. Pomični krogi pozdravljajo prtfcod novega kneza
z zadovoljstvom ter pričakujejo, da se bo sedal konstituiranje albanske vlade hitreje Izvršila S tem pa mora prenehati tudi vojno stanje ob srbsko-albanski meji, ker nosi albanska vlada vso odgovornost za nadaljne dogodke. Tudi pogajanja glede železnice na Jadransko morje se moralo v najkrajšem času pričeti.
Dunaj, 9. marca. Kot prvi je odpotoval romunski poslanik v Drač, ki bo baje dojen diploma tičnega zbora.
Rim, 9. marca. »Agentia Štefani« poroča, da je knez Viljem I. ponudil ministrsko predsedstvo Turkan paši, ki pride baje 12. t. m. v Drač. Turkan paša je bil svoj čas veliki vezir in veleposlanik v Rimu.
Ob črnogorski-avstrijski meji.
Dunaj, 9. marca- Ob črnogorski meji je prišlo med avstrijsko patruljo in črnogorsko obmejno stražo do krvavih spopadov. Spopade je povzročilo dejstvo, da so avstrijski štrafuni reklamirali neko pot pri Metalki kot avstrijsko, čemur so se Črnogorci upirali. Črnogorci so se umaknili, imeli so 4 mrtve. Črna gora pripravlja protest na velesile.
Srbija in Avstrija.
Dunaj, 9. marca. „Fremdenblatt* je izvedel z merodajne strani, da so vesti o carini za pošiljatve poslaništvom v Belgradu in na Dunaja neresnične.
Srbija in naselitev novih pokrajin.
Belgrad, 9. marca. Kralj Je podpisal statut glede kolonizacije novih srbskih pokrajin. V krajih ki niso naseljeni imajo po vrsti pravico do naselitve pred vsem Srbi iz teh pokrajin, potem Srbi iz stare Srbije in končno Srbi in Slovani iz inozemstva. Posamezne rodbine kolonistov dobe zemlje najmanj 5 hektarjev in za vsakega moškega člana še 2 hektarja.
Srbska ustava.
Belgrad, 9. marca. Ministrski svet je odločal o vprašanju sklicanja velike narodne skupščine zaradi izpremembe ustave. Opozicijonalne predloge ne pridejo v poštev. Vlada hoče sporazumno z vsemi strankami izdelati novo podlago za novo ustavo. Glavna naloga je znižanje poslanskih mandatov sedanje skupščine. Tudi stališče novih pokrajin naj se uredi in določi 10 let kot prehodna doba.
Bolgarska.
Sofija, 9. marca. List »Dnevnik« priobčuje pismo nekega vplivnega ruskega poročevalca do svojega bel-gradskega kolege, v katerem pravi, da je srbski minister Genčić zaupno izjavil, da ima ruski poslanik Savin-ski od Sazonova direktno naročilo, da pripelje Bolgarsko k Rusiji nazaj ali pa vrže carja Ferdinanda. V pismu pravi, da je poslal poslanik v Belgradu Hartvik sofijskemu poslaništvu 147.000 frankov za agitacijo in ruski poslanik v Carigradu nadalinih 120.000 frankov.
Sofija, 9. marca. Po uradnih obvestilih je dobila vlada v mestih večino. Socialistična stranka je podlegla. Demokratična in narodna stranka sta dobili mnogo mandatov. Definitivne številke še niso znane.
Romunska.
Bukarešta, 9. marca. Poslanska zbornica je izvolila Pherekvda, senat pa Vasilija Missirja za predsednika.
Z balkanskih bojišč.
Solun, 9. marca. Štirje parniki so odpeljali od tu mnogo tisoč vreč po 50 kg krogel z balkanskih bojišč, ki se bodo v inozemstvu prodajale. Neki pamik je odpeljal 75 ton bakrenih praznih nabojev, ki se bodo predelali za zamaške.
Darila.
Prispevki dijaškemu podpornemu društvu »Domovini« za mesec svečan; gg. dr. Triller, državni poslanec, 30 K; Ažman. magistratni uradnik, 4 K 80 v, dr. Pire, Klun, posestnik, po 4 K; dr. Fettich, odvetniški kandidat, Škofova, modistkta, po 3 K, Vidmar, posestnik, Zerjavova, po-sestnica. Treova, posestnica, Zupane, inženir, dr. Lipold, profesor Reisner po 2 K; Mikuž, revident, Pfibil, nadzornik, Vernik, poštni uradnik, Av-šlč, po 1 K 60 v; Mencinger, Rohr-man, BonČar, Ažman, Brce, profesor, dr. Pestotnik, profesor Jug. dr. Pretnar, dr. Mole, Zalarjeva, Mejač, dr. Munda, Tepina, Adolf Ribnikar, poslanec, Pečnik, Breznik, profesor. Sever Fran, dr. Rusova, dr. Škaber-ne, Zotman, sod. svetnik, Kajfež, sodnik, dr. Grasselli, Bežan, Schuster-schitz, Petek M., Petek, Poher, Jakhl, Versovšek, Tome, Pustoslem-šek, Pirnat, Gomilšek, Gregorka. Jane, Košir, vsi po 1 K; Potočnik, Mandeljc, po 50 v; Barvar, liabu-nek, Seme, po 40 v; Cerni, Sircell, Rebec, Jeras, po 30 v; o priliki poroke g. drja. Klepca prijatelji 3 K M J&
55 štev
•SLOVENSKI NAROD", dne 9. marca 1914.
Stran 5.
Neka} poizkusaih uspehov.
Na poizknsnem zemljišču deželnega odbora priredili so se v preteklem letu poizkusi z raznimi vrstami krompirja, sladkorne pese in domače detelje iz raznih krajev ter podajamo v sledečem dosežene uspehe v kolikor so zanimivi za javnost.
so imeli predvsem namen pokaaati množino pridelka in vsebino škroba v krompirju,  odnosno  sladkorla v
sladkorni pesi. Vrste krompirja in z njim doseženi uspehi so razvidni iz sledeče razpredelnice.
1- j       Vrste krompirja j	Pridelek v q Izračun j en i na 1 ha	Vsebina Škroba T *A	- i Opombe 1
UfSBS ••«••«•.	334	17-6	Jako močne rase, zdrav in pozno ml.
	298	163	Podobnih svojstev kot gornji.
Potentat .......	312	17*9	Občutljiv napram glivičnim boleznim.
Lueva ••••••••	410	171	Močno občutljiv napram gldv. boleznim zgodnji
	292	173	*              •              mm              m 9
Kaiserkrone ...... j	1		Je že v zemlji ves segnil!
Od sladkorne pese so se preskušale z sledečim uspehom te le vrste:
1—    1 ------- } Vrsta pese	Pridelek v q na 1 ha i		Vsebina • ... 1		"1 Opombe
	| korenja	listja	sladkorja	tube 1 mori ; V toka |	
Brabantska bela . . . . |	382	192	183	i 20*10	Dne 15. avgusta je toča močno po-
Imperial (srebrno bela) . j	460	134	188	2125 H	škodovala pesno listje, kar je vplivalo ;
Wanzlebenska mala . .	363	182	189	2115!	neugodno na pridelek in tudi na mno- j
Villmorinova izboljšana .	452	154	185	20*85 : 1	žino sladkorja.
Gnojilo se je krompirju kakor tudi pesi edino z umetnimi gnojili in *icer krompirju s 600 kg rudninskega <uperfosfata, 450 kg kalijove soli in 130 kg žvepleno kislega amonijaka na ha. Sladkorni pesi pa. ker je sledila po močno zagnojeni koruzi se je dodalo samo čilskega solitra in sicer 4*'0 kg na ha. K temu bi bilo še pripomniti, da ima poizkusno zemljišče <amo kakih 30 cm močno, peščeno-humozno obdelovalno plast, katera nižje prehaja v naplavljen prod.
Kakor je iz razpredelnic razvidno so dali. ti, za našo deželo novi industrijski pridelki prav visoke letine in zadovoljive množine škroba, odnosno sladkorja za industrijske na-nene. Poizkus je dalje pokazal, da je krompir »Kaiserkrone« vsled prevelike občutljivosti napram glivičnim ooleznim (peronospori, gnjilobi itd.) nesposoben za naše razmere ter. da istega iz navedenega vzroka ne kaže dalje pomnoževati. b) Poizkusi z domačo deteljo imajo namen primerjati medsebojno vred-nos: laške, štajerske in kranjske domače ali črne detelje in to radi tega, ker se semena   teh treh vrst pri nas
cčkrat sejejo. Priredili so se v io >vrho na 6 parcelah   trije vzporedni
i:usi. Plevela Čisto deteljno seme <e je vseialo pod oves. ki se je zelen
pokosil. Prva košnja detelje (strnišč-nica) se je sveža stehtala in pridelek po suhi snovi izračunal na dobro posušeno deteljo (s 15% vlage) ter je znašal povprečno:
pri kranjski detelji   .   92*5 q na ha pri štajerski detelji   .   749 » > » pri laški detelji .   .   . 999
Detelja je kasneje dala še eno (tretjo) košnjo, katera se ni tehtala; navidezno pa je bil pridelek skoro enak prvemu.
Kakor je iz utežnih uspehov razvidno, prednjači za sedaj v pridelku laška detelja; treba je pa predno se izreče sodba za to ali ono vrsto počakati kako bodo posamezne vrste prezimile in kakšne košnje bodo dale v tekočem letu.
Dalje sta se zaseiala še dva poizkusa z neočiščenim deteljnim semenom laške in kranjske proizhod-nosti (provenijence). ki naj bi pokazala katera plevela so značilna za eno ali drugo vrsto. Žal se isto, vsled nerodnosti koscev, ki so pridelek pokosili prvič prezgodaj in ga potem še iz obeh parcel zmešali skupaj, ni moglo dognati.
Gnojilo se deteljam ni, ker so sledile za močno zagnojenimi okopa-vinami. Potrebna semena je oskrbelo kmet. kemično preskuševališče v Ljubliani.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. marca: Mihael Filipec, cin sluge, 36 ur. Rimska cesta 12.
Dne 7. marca: Franc Kosančič. • osestnik. 31 let. Poljanska cesta 44.
V deželni bolnici:
Dne 7. marca: Josip Kolarič, rredilnični delavec, 24 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni kurzi   dun. borze 9. marca 1914.
Deaarni Blagovni
Malolbeni papirji.
4° o majeva renta . • • « 1*2° i srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta . I j ogr kronska renta kranjsko dež. posojilo o k. o. češke dež. banke
Srečk«.
Srečke iz L 1860 Vs . . .
„ „»1S64.....
„ tiske.......
zemeljske 1. izdaje H-
n ogrske hipotečne . „ dun. komunalne • „ avstr. kreditne . . ljubljanske .... avstr. rdeč. križa . ogr.      „     „ •
bazilika.....
turške ......
ji
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke. Avstr. kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe Južne železnice ..... Državne železnice ....
Aloine-Montan......
CeSke sladkorne družbe . Živnostenske banke ...
Valute.
82 90! 86 65 -83-50 1 82 40
8825
437 — 670-— 293-— 28150 241-25 227-50 470 — 472-— 60 — 52-— 3175 27-— 225-50
406 —
638 75 536-103-24 713-50 840-75 315-279-25
8310 86 85 83 70 82 60 89-— 89*25
447 — 680 — 303-— 291*50 251-25 235-50 480-— 482 — 65 — 56 — 3575 31 — 228 50
407--639-75 537--104-25 714-50 841-75 317 — 280-25
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. marca 1914. Termin.
Pšenica za apr. 1914. Pšenica za maj 1914 . Pšenica za oktober 191 Rž za apr. 1914 . . P ž za oktober 1914 . Oves za apr. 1914. Oves za oktober 1914 Koruza za mai 1914 . Koruza za julij 1914
za 50 za 50 za 50 za .SO za 50 za .SO za 50 za 50 za 50
kg: kg kg
k*
ke k*
12-48 12 41 11-22 9-36 <>77 7-64 7.69 677 6-89
1 ntarc	veaja	Stanje tereni etra t mm	i: «S	Vetrovi	Nebo
7. »»	2. pop. 9. z*.	7259 728*8	ui 71	sr. jzah si. jzah.	del. jasno oblačno
8.	7. ij.	7300	56	sr. svzh.	•
9% »»	2. pop. 9. z v.	730-5 , 7321	13 2 10 7	sr. jzah. si- »	* e,
9	7.xj.	733 1	111	sr. „	
Srednja temperatura so 2-2c, nedelje  9 8°, norm. V 24 urah 00 mm in 00
mm.
Župnik Anton Nicolich
pri Sv. Luciji poleg Labina
je bil po uporabi
tinkture za želodec
lekarnarja Piccolija
v Ljubljani, Dunajska cesta
a
resen   želodčne   bolezni, na kateri
Postrežba točna!      im solidne!
Prve največja domača In eksportna tvrdka!
Zalagaielj t. kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd
Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Švici Pri p orna no najboljše
švicarske ure. VMhmm ure, Smega ure iti
Najbogatejše zaloga brllantnla in drugih prstanov, uhanov, veriiic, zapestnic itd. Namizno orodje. — Krasni nastavki iz
srebra itd. itd. »  Najnovejši cenik brezplačno, ::
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš mili, skrbni oče
Josip Valeacle
trgovec In gostilničar
dne 8. sušca 1914, v 53. letu starosti mirno v Gospodu preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bode v torek ob 1 29 uri zjutraj.
Trnovo na Notranjskem, dne 9. sušca 1914. Fanl Valeacle roj. Srebat, soproga, Josip, Pran, Andrej, sinovi.
Zahirala.
Ker ne ne moremo nahvaliti vsakemu posameznemu za toplo sočutje ob sani neizmerni nesreči, izrekamo tem potom za mnogobrojno udeležbo ob pogreba drage pokojnice najsrčnejšo zahvalo.
LOKAVEC, dne 9. marca 1914.
Cekini Marke Franki Lire . Rublil
:::
11-38} 1142 117-70» 117*90 95*40 95*30 2M-
oienfea
Žagarja
j sa vodno žago s turbino, 2 jarma. Plača,od komada, prosto stanovanje in vse žaganje in
ijne. 956
Ponudbe naj se pošljejo na Fr.
Liiijtkintte ili i Miftn
Bergmaana k Ka., Dečin na Labi
je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-ljivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite i srečne na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po bO h v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova litijska krema »Manera« (70 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954
200.000 prav močnega in lepega lepotnega in drevorednega
drevja
posebno lep divji kostanj, kroglasta akacija, jesen, kristusov trn, javor, hrast, različna krasna žalna drevesa itd. komad od 60 h naprej. Zbirka 100 komadov lepotnega in drevorednega drevja in 100 komadov lepotnih grmov v 10—15 vrstah K 70'—. Ista zb.rka s po 50 kom. K 40*— Milijon sadnih dreves vseh idočih in samo najpreiskušenejših vrst; 100 jablan visokosteblnatih od 25 K naprej, liruške, češplje. kostanj, češnje od 1 K naprej. Najboljše plotne rastline: akacija 1—2 let. 1000 kom. K 6—15, gledičje 1 -4 1. 1000 kom. K 5* -40. Hrasti (Stieleichen) 2—51. 1000 kom. K 13—25. Hrastici (Heister) 150—250 cm vis. Gozdne rastline .lepotni grmi, visokosteblnate grmičaste in ovijalne vrtnice, igličasto drevje. Pasmena perotninn in jajca za valjenje, lovni in lepotni fazani in jajca za valjenje. Glavni cenovnik zastonj. Grofa Žige Batthyanyia
grašef nska a prava Csendlak pri Radgoni
£epo stanovanje
na solnčni legi s 3 oziroma 4 sobami
se lice sa avgust termin.
Ponudbe pod „avffUSt" na uprav. »Slov. Naroda«. 392
Dva mlada gospoda
v javni službi, simpatične zunanjosti želita
z mladima ^ospicama ,tudi slike, pod yiM. N./94811 na uprav. »Slov. Naroda«.
Ena   ali   dve  meblovaai ali neme&lova&l
«b* o T> i
(solnčni) se oddasta s 1. aprilom v novi vili. 934
Več se izve v Zamikov: ulici
it« 9, L (Za novo cerkvijo Sv. Jožefa pri II. drž. gimnaziji.)
Sveže prav dobre
4022
Je znamka za
SLADKI ČAJI
Dr. pl. Trnkoczvia Sladni čaj je pra-izvir vseh sladnih izdelkov in da kri, moč, zdravje. Za dojenčke je Sladin kot redilno sredstvo varuh otrok. Za vsakega bolnika, za slabokrvne, nervozne, slabotne, rekonvalescente kot zajtrk, iu2ina zauživan, je Sladin izvir zdravja. Da odraslim bolnim kakor zdravim okusen, redi Ini zdravilni zajtrk. Poraba Sladina prihrani v gospodinjstvu 50° o na denarju, -.? na mleku, polovico na sladkorju. Vse te koristi potrjujejo vsakdanja zopetna naročila. 1 '4 kg za 60 vin. sc dobi tudi pri trgovcih. Po poŠti 5 zavojev f ran ko.
Glavne zaloge so v lekarnah Trnkoczv:
■ Dunaju. Jc^ladlrstrassc 25. Rattozkrjlatz 4. SchartnanE:-itrasre 1D3. v C'sdca. Sadtstrssse 4, » Trst«, drogist L Caruali. l\. GiGv. di Gtiarcieia 703. f Genti. Maroli E. trstr«* v I Htftnr. tT^tnrer. t Cstarcn, Bantr. lekirnu. t Fjaribont. jUnio, lebr.ar. v Ljukljaai. itkanu Tmk6czy iratei retevia. — Žena lastnika te lekarne je vzgojila 5rojih c rdr.aih otrolc s Sladinom. Na srotine mater je poslušalo ta «vet
in mnoge to rekile s hladnim čajem svoie dojenčke
Učinek shnnera  čaja ob- stoji v tem, ker slad ne
ige in torej obsega 2a pre- hrano potrebno substanco,  to je beljakovinasto diastazo. 668
vsak torek in petek.
Vedno fino praško blago, kakor šunke, razne salame, hrenovke, prekajeno meso in kranjske klobase priporoča
Jan Ghalupnik, prekafalec, Stari trg štev. 19, LJubljana.
Staroznana, dobrovpeljana
v večjem prometnem kraju na Dolenjskem, blizu železnice, na živahnem križišču 4 vel. cest, z lepo urejenimi gostilniškimi sobami ter sobami za prenočišče itd. se zaradi družinskih razmer odda na račnn. Pogoji po dogovoru.  Primerna kavcija potrebna.
Ponudbe pod šifro „Dolenjski"
na upravn. »Slov. Naroda«. 951
Razpis službe oskrbnika ozlr. oskrbnice In kuharice za botel „Zlatorog". Slovensko Planinsko Društvo
V Iijllbljani razpisuje službo
ozir. oskrbnice ter kuharice za
hotel »Zlatorog« v Ukanci ob Bohinjskem jezeru. 953
Ponudbe je poslati na Osrednji odbor Slovenskega Planinskega Društva
v Ljubljani do 30- mazca t. I.
Prosim, "gospodje...!
poizkusite enkrat in namažite se po britju z
Dr. Dralleja
MALATTINE
ii bo de te dobrodejnega učinka. —'— Odbrita kožna tolšča se takoj nadomesti.--Koža se ne napenja in ne peče, nego se začuti prijetna hladnosti iameUsta mehkost in voljnost.--Poleg tega postane koža odporna
proti vremenskim vplivom. — — Neprekosljivo sredstvo za konserviranje kože trn idravnike, kemike itd., ki jim roke pogosto pridejo v dotiko s sublimatom
ali ostrimi raztoplinami.
Puši ca K — 70 In 120 po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in
boljših brivnicah.
J»ri Dralto, Hamburg (Bodenbaok) na U
Nizke ene!
Iipijti ii uradjti liku, Min blago, perilo i. dr. pri
Zahtevajte vzorce!
mm rta 4
VMfC UfM
! 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balzam Hi Vaših kurjih očes, bradavic, ! otiščancev ne odstrani v 3 dneh brez bolečin, Cena lončka z garancijskim nismorn 1 K 3 lončki 2 50 K Hemenv, Kaschan (Kane) I.f Post!. 12 738 Ogrsko. 628
Od danes naprej
vedno sveže
Za svojo trgovino z mešanim blagom
spretne takoj
92;
2 učenca
SANATORIUM • EMONA
- -   .    *. » «. |f42A NOTRANJE IN-KSRURiilCNE-BOLEZNO.
Ivan Jelačin, LjnblhuuL L fflDT T.™^SN1CA
*        3        * H/ LiXJBLUANA • KOMENSKEGA ULICA 4
f/ SLF-ZDRAVNIK PRTIARU" DR FR DERGANC
I
V2 litra vrček po 20 vin., steklenica Vi litra čez  ulico ravno tako 20 vin.
priporoča 837
Anton Maver
hotel „Vega", Spcđ. Šiška 26.
Ponudijo   naj   se   telesno krepki dečki m s primerno šolsko izobrazbo.
Trgovina
papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer pod ugodnimi plačilnimi gogoji takoj proda. Ponudbe na anon-čno ekspedicijo Hočevar v LlnMianl.
BOROVLJE, KOROŠKO.
LOVSKE PUŠKE« STRELJIVO. POPRAVILA. REVOLVERJI. ITD. ITD. u   CENIK 1914. :i
113
Lep hlev
za 5 konj, zraven tudi soba za h'anca,   se  takoj   odda  v  najem v
Spodnji kliki, zaloga pivo Rei-ninghaua. 878
stavbišče
Jj na lepem prostoru ▼ Spodn|i Šiški
' nad cerkvijo.  Lep razgled    Meri 800 sežnjev  (klafter) po 6 K.  Je za dve
hišici.
Po:sve se: Čeh, glavna pošta LJublana. 644
Kavarn
vso noč
odprta^<^^^
Flarijanska ulica št. 0.
odf stfe!
i«! nI
P. T.
Podpisana tvrdka si dovoljuje vljudno naznaniti, da ge s 15. šarcem 1914 otvori
ViKIBRIA tovarno za žilne Revo v Huliliani
v kateri se izdeluje neprekoaljiva sladna in žitna kava pod znamko Viktoria.
Priporoča se p. t. trgovcem za cenjene naroČbe in naklonjenost. 955
Z odličnim spoštovanjem
k,
Albert Pečevnik & Co.,
Pisarna: Kongresni trg 14.
Uccnsko službo
vsakega obrta, v mestu ali na deželi, iščem za mojega varovanca, 15 let starega, krepko zrašenega in zdravega dečka. 912 Cenjene ponudbe z dopisnico na Franc Jonke v Ljubljani. Gradišče Št. 3.
Privatna vozna šola!
za a- tomobilizem izučuje ljudi vsakega stanu za spretne krmilce avtomobilov. Zmeren honorar. Vstop vsak čas. Za položitev oblastvenega izpita se garantira. Moja šola izkazuje najboljše =========   uspehe. Prve vrste reference. ===============
Priložnostni nakup že rabljenih avtomobilov prav ceno priporoča
Kari Lachner9
« aaetferj^asse €p«>
928
al
Razglas
V torek, 10. marca 1914 dopoldne ob pol 9. nri
to je hišo št. 36 z vrtom in gospodarskim poslopjem, nadalje krasne stavbne prostore, njive, travnike in gozde, ležeče v davčni občini Zgornja in Spodnja Šiška, Glince in Trnovo, in nadalje svoje stavbišče ob državni železnici v Spodnji Šiški.
Zadnje omenjeno stavbišče se nahaja prav tik železničnega tira in je jako pripravno za podjetnika, ki hoče izpeljati iz proge državne železnice že-leznični tir na svoje zemljišče.
Posamezni reflektanti so uljudno vabljeni, da se zglase pri meni v Zgoraji Šiški št. 36 ali pa pri mojem zastopniku gospodu dr. Josipu Furlanu, odvetniku v Ljubljani, kjer dobe vsak čas natančna pojasnila in vsestranske informacije.
S prodajo pričnem v torek, dne 10. marca dopoldne ob pol 9. uri v Zgornji Šiški št. 36, kjer naj se posamezni kupci snidejo.
V Ljubljani, dne 6. marca 1914. 937
Ivan Zavetnik
tesarski mojster in posestnik.
Spomladne modele
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19.
Za gospode in dečke
največja izbora
958
najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene.
Solidna postrežba!        Solidna postrežba!
Jadranska banka filijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalkc v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
s Živahna zveza z Ameriko, s
Delniška glavnica K 8,000.000.
Nakazila v Ameriko ln akreditivi.
Kupnje ln prodaja vrednostne papirje ! Spreiema vloge na hranilne kjltlce § Eskomptlrai merice, devize in fakture.
: karati Izgubi. — Revizija žrebanja
itd.) — Valute in devize. — Promeae j Obratovanje od dne vložitve do dne dviga, j brezplačno. — Rembonrs-kreditt.
===== k vsem žrebanjem. === j Rentnl davek plat* bamka iz svoja««. | ===== Bersaa naročila. — Inkase. =
^77534
72
06
76