DNEVNIK Leta XVI. - St. 221 (4684) TRST, četrtek 15. septembra 1960 tasavubujev vojaški poveljnik Mobutu Jeizvršil vojaški udar v Kongu Ni 1 znan nadaljnji razvoj udara zaradi pomanjkanja vesti - Mobutu pravi, 0 bo «nevtraliziral državnega poglavarja, obe vladi in obe zbornici do decembra» - Spopadi v Katangi - Varnostni svet odrekel zakoniti kon-goški delegaciji pravico do udeležbe v razpravi rpoent ncn — Kljub temu, da je kongoški Ji ® Podpiii no zaupnico Lumumbovi vla- siairii'0^0 razdir^redna Pooblastila, nadaljuje Kasavu-vrhovnp akcijo. Včeraj je Kasavubu «od- in ime P°velinika oboroženih sil generala Mobuti^°Val za no',e§a poveljnika polkovnika p?a nadznrct,?3' Ta Je nocoj izjavil, da «vojska pretil ■ radiu jp Xt° Pad Kongom do 31. decembra*, ib&a Jt Mobutu izja- r——■ . , »V1* Se reš":mn U-LU lzja Sni* nk0ng;?kOa1ZvoS^a ^alizFrati dr. °be zawyar^a’ °be vla-U 31 Hp^daJni zbor-I) S je; 1960.» f* Va bolji ',sk-ati SP°-'«io ■ eresom p -5l.UziJ0 viš-»• , “*« lahko • Kakor . 23 voia»p‘- sP°znali. «tiji e*>več Ja!*f državni ^°ben v.^.rno revo-* bom °blac*i i ne bo 1« ta-* ko"goškiaZg0varja,i ^’>i sopp; i • tehniki S;oai>i m; . ’’ ki j,h i,mi' da -ŠL-’ g0sPodarskf ; resfni s°- ""Uiu. finanč- ni problemi. Vojska mora pomagati deželi, da reši svoja številna vprašanja, ki postajajo vedno bolj pereča. Vsakdo od vas naj ostane miren. Vojska je tu, da zajamči varnost premoženja in ljudi. Qb koncu tega kratkega revolucionarnega obdobja bo vsakdo od vas izrekel priznanje kon-goški vojski, ki bo na ta način, kar iz vsega srca upam, rešila čast Konga.« Zvedelo se je, da je spravna komisija, ki jo sestavljajo člani obeh zbornic, stopila danes v stik s Kasavubujem in Lumumbo, da bi našla možnost normalizacije splošnega političnega položaja. Zatrjuje se, da je Lumumba odpokoval z letalom v Stanleyville. Lumumba je govoril danes popoldne po radiu. Moral bi govoriti že zjutraj, toda nastale so «tehnične okvare«. V svoji izjavi je Lumumba med drugim izjavil: «Vaša svobodno izvoljena vlada je vedno na nogah. Qbe zbornici sta obnovili svojo zaupnico vladi, katere zakonitost in pravica bosta edini voditeljici. Boli-kongo, ki se je včeraj vrinil v sedež radia, ni minister za informacije. Njegove besede so neveljavne in kakor da ne bi bile izrečene. Kot minister za obrambo pozivam vojsko, da z vso dušo stopi v službo ljudstva in republike. Skupno bomo branili našo domovino protti imperialističnim zarotam in spletkam. Ves svet’ nas gleda. Sovražniki naše neodvisnosti so na preži. Skuša se postaviti Kongo pod mednarodno varuštvo.« Lumumba je zatem izrekel priznanje senatorjem, poslancem in vojski ter je pozval vojsko na enotnost in disciplino. V pokrajini Katangi pa so preteklo noč v Manonu, 650 kilometrov od Elisabethvilla, izbruhnili neredi in prišlo je do bojev, ki še trajajo. Tam so se namreč pristaši opozicijske stranke Balubakat uprli proti Čombejevi oblasti. Evropsko prebivalstvo je odpotovalo z letali v Elisabethvil-le, nekateri pa so ostali v mestu in so zaprosili zaščito oboroženih sil OZN. Combe je skušal dobiti od poveljstva OZN dovoljenje, da bi v Ma-nono poslal vojaška ojačenja z letali, toda poveljstvo OZN je to zahtevo odklonilo. Niso še znane podrobnosti o uporu. Na vsak način so spočetka za. čele prihajati pretirane vesti o številu mrtvih. Trdili so. da je bilo 70 mrtvih. Pozneje pa je bilo govora o 20 mrtvih. Zanesljivejših vesti pa še ni. NEW YORK, 14. — Kakor napovedano, se je danes ob 17. uri po srednjeevropskem času ponovno sestal Varnostni svet v zvezi s Kongom. Takoj v začetku seje je predsednik Ortona povabil še predstavnike Indonezije, Gane, Gvine ‘"'"MIMMIIIIIIII M imiiii liti II ■ 111 tihimi lil IIII lil Milinimi Centralni odbor razpravlja danes o bližnjih volitvah Pernice tajnika ?? bližnje upravne volitve 8cMillan Hov, H in zunanji minister lord Home v Rimu od 21. do 23. ^lbra - Dunajski list «Das kleine Volksblatt» objavlja po-0 memorandumu avstrijske vlade glede Južne Tirolske 'Sofedn;>a številka uradnega glasila Kr-Ntni ^aihik vr^e 00 objavila okrožnico, ki jo je NSida? Vjpv3oro že razposlal vsem sekcijam KD. Kij j^e ha vodil a. kako je treba izbrati L1 daV° Za hhi ak° je treba voditi predvolilno ?Kh HVelJaviJJ •e uPravne volitve. Spričo okoliščini b^bofe Proporcio izjaviaterih nekate- vC s*cu RnPruai0 0 Sih Poniao ’ kl ho- ŽSi Zavezi1 svoilm Si>ubUkikom’ libe‘ N 1>>kmf„lkahcem !- propor cionalnega sistema pomeni enih dosedanjih pozicij (kar fctiSSf!voilm ™0Lua°Segij a.ha volit-k1* nasede ^Ji voltlni N >, kandidatov % fbolj ]e treba iz-N LUdi Vol^Czentat.vne L V,?4 So v sestavlje-kinJs’0h zaftopa-Je , ‘J med v ,?ris°tne SNS*. kd, V#ifili’ vaobodo do-\ l,lm Pr°- V občinah, ki imajo nad 10 tisoč prebivalcev, bo KD nastopila s samostojnimi kandidatnimi listami. To pa ne pomeni — poudarja okrožnica — aa bo KD v predvolilni kampanji nastopala polemično na. sproti ostalim strankam, ki podpirajo sedanjo vlado, ker bi se to utegnilo odraziti negativno na splošnem političnem področju. Okrožnica hkra-ti poudarja, da se ne sme sklepati predhodnih sporazumov glede sestave bodočih upravnih odborov. Tako sklepanje se prepoveduje in ne bo imelo nobenega učinka. V občinah z manj kot 10 tisoč prebivalci, bo KD postavila samostojne kandidatne liste povsod tam, kjer obstaja možnost, da sama dobi večino glasvo; kjer take možnosti ni, se bo KD vezala z drugimi demokratičnimi strankami, če bi taka povezava jamčila ali nudila upravičeno panje, da bo njen blok zmagal nad nasprotnim blokom. Samo v izjemnih primerih se je moč zateči h krajevnim kandidatnim listam, ki naj ne obvezujejo KD kot take in njenega emblema. Pri pokrajinskih volitvah bo zaradi proporcionalnega sistema KD preložila prav tako samostojne kandidatne liste v vseh volilnih okrožjih. Načelno mora biti vsak kandidat KD neposreden izraz lastnega volilnega okrožja. Ob zaključku okrožnica poudarja, da je treba v predvolilni kampanji odstraniti vsakršen razlog naspi otja in notranje razprtije, kajti med demokristjani .ne sme biti diskriminacije«. Izvedelo se je, da bo angleški predsednik vlade Mac Millan obiskal Rim od 21. do 23. novembra. Spremljal ga bo zunanji minister lord Home. Italijanska parlamentarna delegacija, ki bo ostala osem dr.i v Sovjetski zvezi, je danes odpotovala z letalom v Mcskvo na povabilo sovjetske sekcije medparlamentarne u-r.ije. Delegacijo sestavljajo: senatorji Umberto Terracini, Jaures Busoni, Francesco Fer. rai, Luciano Granzotto, Lelio Basso in Guglielmo Donati ter u- 11,11 "iiiilinnnn,,, ............. 0s/edice omejitve osebnega prometa v Berlinu w°šni trgovski „embargo“ !kodo Vzhodne Nemčije? S vlade ip • naj SSt i^lnemProizvo-‘h . 6ai ”? sejmu St V N>°VLd,a bo in. > vlil>, k; Ushe?n 2bor' !^i? M. > h bi dovo- ,?*>, p,a ‘em ®meravali v - ^ vele- S%a
  • rSde^>‘ s Vprašanju "i v^° odločila skupina ameriških, angleških, francoskih u izvedencev na zunanjem ministrstvu v Bonnu ‘•Glavnin no notQ gie(je «neprimerne uporabe zračnih koridorov. Glasnik angleškega veleposla ništva v Bonnu je danes izjavil, da bodo še nadalje prevažali osebe v zapadni Berlin in da zračni koridori nimajo izključnega namena oskrbovati vojaške posadke v zapad-nem Berlinu. V svoji protestni noti je sovjetska vlada zatrjevala, da se zračni koridori uporabljajo za prevoz ((militaristov in revanšistov« v Berlin. Na zunanjem ministrstvu bonnske vlade se je danes sestala delovna skupina angleških, francoskih, ameriških in nemških izvedencev, da bi proučili položaj. Angleško veleposlaništvo je sporočilo, da se bo ta delovna skupina izvedencev sestajala, dokler bo to potrebno, da bi izdelala protiukrepe, ki naj prisilijo vlado Vzhodne Nemčije k ukinitvi sedanjih omejitev osebnega prometa. Med možnimi ukrepi, ki bi jih mogli sprejeti, je tudi že zgoraj omenjeni »embargo« na blago, ki ga Vzhodna Nem. čija nabavlja na Zapadu; med 0 Ptotčst- nil novo neugodje za prebivalstvo Vzhodne Nemčije in bi predstavljal nadaljnjo oviro za nemško združitev. Angleška vlada je danes zavrnila kot »nesprejemljivo« sovjetsko noto, v kateri se zatrjuje, da oblasti Vzhodne Nemčije izvajajo suverene pravice nad vzhodnim Berlinom, Glasnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil glede tega, da za zapadne velesile sovjetska vlada ostaja še vedno odgovorna za upravo tistega dela mesta, ki je pod sovjetsko kontrolo. Isti glasnik je hkrati poudaril: 1. Zapad ne priznava pravice Sovjetski zvezi, da se ogne odgovornosti za Berlin, kakor predvideva štiristranski sporazum; 2. glede uporabe zračnih koridorjev so trije veleposlaniki v Bonnu jasno naglasili zapadno stališče na začetku tega meseca; 3. po stališču Zapada so zračne koridorje določili 30. novembra 1945 s štiristranskim sklepom. Za oblasti Vzhodne Nemčije poslanci Codacci Pisanelli, Vittorio Aicardi, Orazio Bar-bieri, Renzo Franco, France-sv.i Colitto. Giuseppina Re in Flaminio Piccoli. Spremljajo jo generalna tajnika senata in pcslanske zbornice ter tajnik italijanske medparlamentarne skupine dr. Bosco. Delegacija je prispela v Moskvo ob 0.10. Na letališču jo je sprejel predsednik sovjetske sekcije medparlamentarne unije poslanec Bajan, ki ji je, izrekel dobrodošlico. Odgovoril mu je Codacci Pisanelli in izrekel željo, da bi sovjetska parlamentarna delegacija čimpicj vrnila obisk. Italijanska in sovjetska parlamentarna delegacija se bosta sestali jutri z naslednjim dnevnim redom: italijansko-sovjetski kulturni sporazum (ki ga bo zbornica ratificirala v oktobru); razvoj gospodarskih odnošajev med c-bema deželama; primerjava med italijanskim in sovjetskim parlamentarnim postopkom in podroben program obiska. Po naslovom »Dokumenti o življenjski borbi Južne Tirolske« je dunajski dnevnik «Das kleine Volksblatt« objavil prve podatke o memorandumu, ki ga bo avstrijska delegacija iztočila tudi članom vseh o-stalih delegacij na zasedanju generalne skupščine OZN 20. ali 21. t.m., takoj po otvoritvi zasedanja. Ta memorandum je avstrijska vlada napovedala že takrat, ko je zahtevala, da se vprašanje Južne Tirolske vključi v dnevni red tega zasedanja OZN. V njem se na podlagi številnih dokumentov ponovno poudarja avstrijska teza, da italijanska vlada, v nasprotju s pariškim sporazumom med Gruberjem in De Gašperjem, vztraja na skupni deželni avtonomiji med bocensko in trentinsko pokrajino. S tem se, po mnenju avstrijske vlade, ne jamči avtonomija, ki jo pariški sporazum predvideva za bocensko pokrajino, kajti pretežni del upravne oblasti, in ro najvažnejši, se nahaja v deželi Trentinska-Južna Ti. rolska«, ali celo pri osrednji vladi v Rimu. Ker pa italijanska vlada smatra kljub temu, da je prišlo do uveljavljenja avtonomije za Južno Tirolsko, so morala dosedanja pogajanja ostati brez rezultata. Spričo tega, ni Avstriji preostala druga pot kot obrniti se na OZN. zaključuje «Das kleine Volksblatt«. Na ustrezno vprašanje, so v avstrijskem zveznem tajništvu potrdili točnost tega, kar je objavil «Das kleine Volksblatt*, dodali so pa, da gre pri tem za obžalovanja in obsodbe vredno indiskrecijo o-menjenega lista, ker bi se o tem vprašanju ne smelo nič objaviti pred 20. ali 21. t.m., ki. bodo avstrijski memorandum o Južni Tirolski izročili vsem delegacijam v New Ycrku. Vodstvo PSI je danes nadaljevalo s svojo sejo in proučilo poročilo, ki ga bo Nen-r.i jutri predložil centralnemu tem blagom je tudi, tako, ^ci i koridorjev im tri zapadne ve-ga je težko nabaviti drugje, lesile pristajajo na omejitve Tak ukrep bi seveda pome-1 glede njihove uporabe. ti koridorji ne predstavljajo ____________ ____ sporne točke. Po podpisu spo- j odboru stranke. razuma do danes niso nasto-! Danes se je sestalo vodstvo pile spremembe glede zračnih KPI, da bi proučilo politični položaj v zvezi z bližnjimi u-piavnimi volitvami. A. P. Eisenhower se je odločil za udeležbo na prihodnjem zasedanju skupščine OZN Govoril bo 22. septembra, in sicer pred Hruščevom - Tudi Mac Millan bo verjetno prišel v New York, de Gaulle pa misli ostati doma - Tudi za Castra veljajo omejitve kakor za Hruščeva - Tito in Naser nista bila povabljena v VVashington nik Eisenhower je že zdavnaj sporočil svoj namen, da odide v OZN, zato da govori pred glavno skupščino. V ta namen bo odšel v New York v četrtek 22. septembra zjutraj. Imel bo jasne predloge za delegate OZN. Predsednik se bo vrnil v Washington po svojem govoru.« Po povratku Eisenhocverja v Washington bo v New Yor-ku ostal državni tajnik Her-ter, ki bo vodil ameriško delegacijo in bo tam ostal nekaj dni. Na zadevno vprašanje je in Maroka, naj prisostvujejo seji. Te države niso članice Varnostnega sveta, toda so zaprosile za udeležbo pri debati o Kongu. Kakor je znano, je pri tej debati udeležena tudi Jugoslavija, ki tudi ni članica Varnostnega sveta. Ortona je zatem omenil brzojavke Lumumbe in Kasavu-buja glede dveh delegacij, ki sta prišli v New York. Sovjetski delegat je poudaril, da bi moral Varnostni svet povabiti samo delegacijo zakonite Lumumbove vlade, ki jo vodi stalni predstavnik v OZN Kanza. Toda ameriški delegat Wadsworth je trdil nasprotno. Pripomnil pa je, da ni umestno in niti potrebno, da bi Varnostni svet začel razpravo o ustavnem vprašanju Konga. Predlagal je, naj začnejo takoj razpravo o bistvu zadeve, ne da bi povabili nobeno od obeh delegacij. Jugoslovanski delegat Vidič je poudaril, da je samo delegacija, ki jo je imenovala Lu-mumbova vlada, zakonita. Ker ni bila predložena nobena resolucija, naj bi povabili to ono delegacijo, je predsednik sporočil, da misli preiti x dnevnemu redu o bistvu vprašanja. Sovjetski delegat se je upr! temu postopku. Poljski delegat je tudi predlagal, naj Varnostni svet povabi delegacije zakonite vlade. Delegacija zakonite vlade je med to razpravo navzoča kot opazovalka, in prav tako so bili navzoči tudi Kasavubujevi odposlanci kot opazovalci. Argentinski deiegat Amadeo je podprj ameriško tezo. Dolga debata je nastala tudi, ko je gvinejski delegat zaprosil za besedo. Delegati Velike Brita-nije, FDA in Francije so pripomnil-, da predstavniki, ki so bili novabljeni na udeležbo pri debati, in ki niso člani Varnostnega sveta, nimajo pravice posegati v debato o postopku. Sejo so potem prekinili, ne da bi sprejeli kalaaeh koli sklep. Takoj po prekinitvi seje sta se delegacija, ki jo vodi Kanza, in delegacija, ki jo vodi Bom-boko, večal; ob izhodu iz dvorane. Člani obeh skupin so se prisrčno pozdravili kot stari prijatelji te- si smehljaje podali roko. Kanza in Bomboko sta se tudi dala skupno slikati. Nato sta obe delegaciji odšli vsaka v svojo smer. Se preden je bila seja odložena, je sovjetski delegat Zorin predložil resoiucijo, s katero zahteva, naj se gvinejskemu delegatu dovoli beseda. Ko se je zvečer seja nadaljevala, so glasovali o zahtevi Gvineje, in ta je bila zavrnjena. Proti udeležbi gvinejskega predstavnika v debati so glasovali -.redstavniki Velike Britanije, ZDA, Francije, Italije in Formoze; Ekvador in Argentina sta se vzdržali. Pozneje je zahodna večina odklonila vabilo kungoški delegaciji, ki jo vodi Ka.iza, naj bi govorila n^ seji sveta. Ko so razpravljali o tem vabilu, je Kanza posla; predsedniku Ortoni pismo, s katerim sporoča, da je dobi! navcdiia od svoje vlade, naj :e ne ud-leže sej, če bi Varnostni svet povabi) predstavnika Ka-savubujeve delegacije, ki predstavlja nezakonito vlado. Ku je bila končana razprava o postopku, je bila seja odložena na eno uro popolnoči po srednjeevorpskem času. IttltlllllllllHIIIIIMItllllinlllHHmiMIIMUtlllHlIMimilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIH Tito v Parizu WASHINGTON, 14. — Beia hiša je sporočila, da bo predsednik Eisenhower govoril na skupščini Združenih narodov 22. septembra in da bo sporočil «specifične predloge«. Predstavnik Bele hiše Hagerty je dodal, da bo Eisenhovver drugi govornik v skupščini. To pomeni, da bo govoril pred Hruščevom. Prvi bo namreč govoril brazilski predstavnik. Eisenhower bo prišel v New York 22. septembra in se bo po svojem govoru takoj vrnil v Washington. Izjava, ki jo je prebral Hagerty, se glasi; «Predsed- je Hagerty izjavil, da ne ve, ali se bo Eisenhovver ob svojem bivanju v New Yorku sestal s Hruščevom. Agencija Tass pravi v svojem komentarju o današnjem sporočilu Washingtona: «Po dolgih odlašanjih in temeljitem razmišljanju je Bela hiša sporočila, da bo predsednik Eisenhovver govoril 22. septembra pred skupščino OZN. Čeprav ima predsednik namen vrniti se v VVashington, takoj ko bo končal svoj govor, je treba njegov sklep, da govori v OZN tolmačiti kot prisil-1 ameriškim no pobudo OZN«. Medtem poročajo, da je pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin posredoval pri tajniku OZN D. Hammar-skjoeldu, naj bi zahteval u-kinitev ameriških omejitev proti premikom Hruščeva med njegovim bivanjem v Nevv Yorku. Moskovski radio je v svojem komentarju poudaril, da spadajo ti ukrepi v načrt ameriške politike »za poživitev hladne vojne po vsaki sovjetski miroljubni pobudi«. Komentator je dodal: »ZDA omejujejo svobodo gibanja N. Hruščevu v Nevv Yorku, hkrati pa organizirajo velike pomorske manevre NATO. Ali ni to dokaz, da ameriški voditelji ne vidijo radi možnosti zmanjšanja mednarodne napetosti?« Na koncu je komentator izjavil, da skušajo ameriške oblasti »postaviti zid med sovjetskim voditeljem in ljudstvom«. Hru- no koncesijo javnemu mnenju, ščev bo govoril v skupščini ki odločno podpira miroljub-123. septembra zjutraj. •iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiitiiitiiiiiiititiiiimiiiiiimiiitiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiimiiiiiiimiiiiiii De Gaulle se zapira v slonokoščeni stoip» Alžirska vlada bo zahtevala od OZN organiziranje referenduma - Sodniki, ki sodijo simpatizerje Alžircev, povezani s pripadniki skrajne desničarske organizacije - SFI0 prihaja v popolno opozicijo proti de Gaullu PARIZ, 14. — Minister za informacije v alžirski vladi Jazia je danes pred odhodom iz Tunisa v Nevv Yorku izjavil, da bo alžirska vlada zahtevala od OZN, naj organizira referendum v Alžiriji na podlagi pravice do samoodločanja. Dodal je. da bo to zadevo obravnavala njegova delegacija v glavni skupščini OZN. «Prvikrat je, je nadaljeval Jazid, da postavljamo zadevo pred OZN izven okvira morebitnih pogajanj med Francijo in Alžirijo. Prišli smo do tega po številnih brezplodnih poizkusih, da bi začeli pogajanja s Francijo. Mnenja smo, da francoski voditelji nočejo pogajanj in da so nesposobni realistično gledati na položaj.« Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas pa je podal francoskemu tedniku «France Ob-servateur« izjavo, v kateri Je med drugim rečeno: ((Nemogoče si je misliti, da bi prenehali boji, « tem da bi postavili ob stran politično plat. Konec vojne v A žiriji se ne da ločiti od politične rešitve vprašanja.« Nocoj so sporočili, da sta bili zaplenjeni zadnji številki francoskih tednikov «Express» in »France - Observateur«. Nova izdaja tednikov bo v prodaji šele v petek. Na orcces francoskih intelek-talcev, ki so sodelovali z alžirsko osvobodilno fronto, so se danes vsi advokati, ki s.o branili obtožence, odrekl; tej nalogi. To so sklenili danes popoldne, ker je vojaško sodišče zavrnilo zahtevo obrambe, naj bi izločili dva sodnika, ki sta na dvorišču sodišča stisnila roko enemu od ustanoviteljev skrajno desničarske nezakonite organizacije »Jeune nation«. Predsednik sodišča je odložil razpravo na jutri, da medtem določi uraslne branitelje. Današnja razprava se je začela z izjavo advokata Usedi-ka, ki je dejal: »Znano mi je, da se j- včeraj neki moški spre- Danes odpotuje na ladji «Queen Elizabeth * iz Cherbourga v Nevv York - Pozdravna brzojavka predsedniku Gronchiju PARIZ, 14. — Predsednik republike maršal Tito je prispel danes dopoldne skupno z ostalimi člani jugoslovanske delegacije, ki potuje na XV. zasedanje skupščine Združenih narodov, v Pariz. Na lyonski železniški postaji v Parizu je predsednika republike v imenu predsednika francoske republike de Gaul-la in francoske vlade pozdravil šef protokola zunanjega ministrstva Chancel. Predsednika republike .Tita so prav tako na železniški postaji v Pgrizu pozdravili jugoslovanski veleposlaniki v Belgiji, Holandiji, Danski in Švedski: Prpič, Draškovič, Ilič in Ka-pičič, stalni jugoslovanski zastopnik urada OZN v Ženevi Machiedo in osebje jugoslovanskega veleposlaništva v Parizu; zatem številni jugo-slovani, ki žive v Franciji ter francoski in tuji novinarji. Jugoslovanski veleposlanik v Parizu Darko Cernej je pozdravil predsednika republike v Dijonu, kjer se je modri vlak ustavil po prehodu švicarsko-francoske meje. Z železniške postaje je maršal Tito odpotoval z avtomobilom v rezidenco jugoslovanskega je posebej zahvaliti za vljud' sti Koče Popoviča sprejel jugoslovanske diplomatske zastopnike v Belgiji, Holandiji, Danski, Švedski in Švici, zatem pa osebnega odposlanca predsednika francoske republike de Gaulla, opolnomoče-nega ministra Pierra Maillar-da, ki je Titu izrekel dobrodošlico in najboljše želje. Popoldne je maršal Tito skupno s Kočo Popovičem, Leom Ma-tesom in Darkom Cernejem obiskal leftovlšče Saint Ger-main pri Parizu, kjer je dalj časa s terase dvorca, v katerem je bila po prvi svetovni vojni podpisana mirovna pogodba z Avstrijo, opazoval panoramo Pariza. Jugoslovanska delegacija bo jutri odpotovala iz Pariza v Cherbourg. kjer se bo vkrcala na ladjo «Queen Elisabeth«. Ko je jugoslovanski Titov posebni vlak zapustil italijansko ozemlje, je maršal Tito poslal predsedniku Gronchiju naslednjo brzojavko: »Ko potujem po italijanskem ozemlju vam želim, gospod predsednik, sporočiti moj prisrčen pozdrav skutino z mejimi najboljšimi voščili vam in italijanskemu ljudstvu. Hkrati bi se vam hotel veleposlanika, kjer bo stanoval med kratkim zadržanjem v Parizu. Dopoldne je predsednik republike v navzočno- nost do mene, ki mj je omogočila v zelo kratkem času napraviti tako prijetno potovanje po vaši deželi,» hajal na dvorišču sodišča, kjer ni imel nobenega opravka: bil je gospod Sidos, pripadmk «Jeune nation«. še huje; znano mj je, da sta dva tu navzoča sodnika stisnila roko gospodu Sidosu in da ga je eden od njiju celo povabil, naj ga spremlja v avtomobilu. Nočem imenovati teh sodnikov, toda ne dvomim, da se bosta sama spoznala« Sledile so izjave advokata Vergesa, ki je eden glavnih zagovornikov obtožencev. Izjavil je, da so v sami sodni dvorani člani skrajno desničarskih organizacij izzivali in grozili: »Še predvčerajšnjim, je dodal, so grobo žalili neko nosečo Alžirko po končani razpravi. Ta proces ima politično važnost Vi, gospod predsednik, ste izjavil, da je bolestna stvar, in jaz prepuščam odgovornost za to ocenitev. Toda obramba mora biti gotova, da so sodniki ne samo izven slehernega suma, toda tudi da ni proti njim nobenega ugovora«. Advokat Dumas je tudi izjavil, da je povsem solidaren s svojimi kolegi in je dodal: »Vi, gospod predsednik, ste izjavili, da nameravate izvršiti svojo dolžnost brez šibkosti Obramba se misli ravnati prav tako. Predvčerajšnjim so bile okoli avtomobilov, ki so odpeljali obtožence, izrečene smrtne grožnje. Milo rečeno, neprijetno je, da so sodniki stisnili roko človeku, ki je organiziral to izzivanje«. Po teh izjavah se je sodišče u-maknilo in je zatem sklenilo odložiti razpravo na jutri. V zvezi z Alžirijo prehaja tudi francoska socialistična stranka vedno bolj v opozicijo proti de Gaullu. Iz izjave, ki jo je objavilo vodstvo socialistične stranke, se jasno razume, da misli ta stranka iz »omiljene opozicije« preiti k pravi opoziciji. Med glavnimi vzroki je prav alžirsko vprašanje. Socialistična stranka poudarja, da je nujno potrebno obnoviti pogajanja z alžirsko osvobodilno fronto, in je mnenja, da stališče, ki ga zavzema de Gaulle, samo podaljšuje boje, »šibi franco-sko-alžirsko skupnost in postavlja Francijo v zelo težaven mednarodni položaj«. Toda Alžirija ni edina spor-na. f°9ka' kajti socialisti obtožujejo de Gaulla, da »vodi politiko izolacije in da spravlja v nevarnost evropsko in atlantsko integracijo« K temu je treba dodati pritožbe socialistov proti gospodarski in socialni politiki sedanje vlade. Zdi se, da niti najnovejši razvoj položaja niti izjava SF IO. ne bosta vplivala na stališče de Gaulla, o katerem piše »Combat«, da »je prav gotovo edini, ki lahko ostane miren v svojem slonokoščenem stolpu«, «»------- SZ že poslala človeka v vesolje? LONDON,' 14. — Sovjetsko poslaništvo v Londonu ne zanikuje informacij, da so. številni sovjetski astronavti z uspehom ut pravili prvi vesoljsKi polet, kakor niše nocoj »Eve-ning .Standard«. Londonski list piše. do je predstavnik poslaništva na zadevno vprašanje odgovoril: »Tega ne moremo potrditi, toda ne zanikujemo.« Londonski «Daily Expres<» namreč piše pod naslovom na vsej prvi strani: »Hruščev vi sporočil nov sovjetski uspeh: prvi ljudje vesolja so se vrnili zdravi in živi. potem ko so dosegli višino 96 kilometrov.« List pravi dalje: »Sovjetski astro- navt; so se dvignili v višino 96 kilometrov z raketami in »e vrnili živi. Pričakuje se, da no to vest uradno sporočil Hruščev med svojim bivanjem v New Yorku. Prvi konjeniki na raketah, vsj sovjetski astronavti, so bili poslani v vesolje drug ..a drugim v kabinah, pritrjenih v glavah preurejenih vojaških izstrelkov. Vrnili so se, ne ua bi dobili resne poškodbe.« List ne poroča, od kod je dobil te informacije. Poveljstvo ameriške mornarice pa je nocoj sporočilo, aa tri sovjetske ladje zelo "verjetno poriejo na področje Srednjega Pacifika, od koder je Sovjetska zveza do sedaj izstreljevala rakete na dolgo razdaljo. Nevi neredi v Južni Rodeziji SALISBURY, 14. — Policija je danes s solzilnimi bombami razganjala več tisoč afriških demonstrantov v afriškem predmestju Highfield blizu Sa-lisburyja, ki so demonstrirali proti ministrskemu predsedniku Južne Rodezije Whitehea-du. Določeno je bilo, da bo predsednik govoril danes na javnem zborovanju družbe, ki skrbi za pomoč starejšim A-fričanom. Nekaj pred začetkom zborovanja so domačini napolnili dvorano ter vzklikali »Svoboda!« Množica je o-nemogočila Wbiteheadu, da bi govoril, in ta je odpotoval z avtomobilom ob močnem spremstvu policije. Množica je za njim metala kamenje. Kakor je znano, so bili v Rodeziji tudi julija veliki neredi zaradi aretacije treh voditeljev narodne demokratske stranke. Danes je ameriški državni tajnik sporočil, da bodo tudi za Castra veljale v Nevv Yor-ku enake omejitve kakor za Hruščeva. Ameriški državni tajnih C. Herter je na današnji tiskovni konferenci v zvezi s potovanjem Hruščeva v Nevv York izjavil, da se bo Eisenhovver vrnil takoj po svojem govoru v Washington. Vsako sporočilo o morebitnem sestanku Ei-senhovverja in Hruščeva mora priti iz Bele hiše, toda pogoji, ki jih je predsednik postavil za ta sestanek, še v celoti veljajo. Herter je dejal, da bo Hruščev lahko popolnoma svobodno vršil svojo funkcijo kot voditelj sovjetske delegacije v OZN, toda dvomi, da bi ZDA dovolile Hruščevu, da bi govoril izven o-toka Manhattan, če bi to zahteval. Herter je dejal, da dvomi, »da želi Hruščev resna jiogajanja zlasti glede razorožitve pred tako obširnim forumom, kakršen je skupščina OZN«. Zatem je izjavil, da bo na razpolago vsem tujim osebnostim, ki se bodo med njegovim bivanjem v New Yorku želele sestati z njim. Po njegovem mnenju bo splošna razprava trajala tri tedne. Herter je 'dejal, da Titu in Naserju ni bilo sporočeno nobeno vabilo, naj bi prišla v Wa-shington in za sedaj se ne predvideva nobena omejitev za njuno gibanje. Kar se tiče Konga, ni hotel Herter povedati svojega mnenja. Glede NATO je Herfer izključil možnost ustanovitve di-rektorija treh velikih držav. Dodal je, da so o tem neuradno razpravljali na nekaterih sestankih v Washingtonu. Na vprašanje, kaj misli o de Gaui-lovem načrtu glede obrambe, je Herter izjavil, da so ZDA vedno bile mnenja, da je integracija bistveni del vojaške strukture NATO. Danes je bila v Parizu seja stalnih predstavnikov NATO, na kateri so govorili o Berlinu in o de Gaullovih predlogih. To so razpravljali v okviru desetletnega načrta, ki ga je predlagal Herter lanskega decembra na svetu ministrov NATO. Kakor je znano, določa ta načf večje sodelovanje mej državami članicam ina vseh področjih in ne samo na vojaškem. Iz Mac Millanovega urada so danes sporočili, da se bo Mac Miilan morda udeležil zasedanja glavne skupščine OZN prihodnji teden: «Mac Millan do sprejel svoj sklep na podlagi razvoja položaja, kar se tiče niegov« navzočnost; v New Yorku v poznejši fazi, da ie udeleži diskusije.« Angleška delegacijo v OZN bo vodil zunanji minister lord Home. Iz Pariza poročajo, da so na današnji seji vlade sklenili, da bo francosko delegacijo v OZN vodil zunanji minister de Mur-ville. S tem sporočilom je dokončno zavrnjena možnost, da de Gaulle odide v Nevv York, kamor ga je Hruščev baje izrecno povabil s poslanico, kj mu jo je izročil poslanik Vinogradov. S tem spravlja de Gaulle zlasti ZDA. in Veliko Britanijo v precejšnjo zadrego, ker kar se tiče alžirskega vprašanja. Francoski minister za informacije Terrenoire je na tiskovni konferenci izjavil, da, če bodo v OZN razpravljali o Alžiriji, bo francoska delegacija skoraj gotovo zavzela enako stališče kakojr lansko leto in .->e ne bo udeležila debate. iiiittiiiiiiititiMMiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiii nuni iiumiiiiiiiii mi iimimiiiiiiiiiiii mil Novice iz Jugoslavije Grčija-FLRJ - Parlamentarci Gane pri Stamboliču BEOGRAD, 14. — Danes je prispela v Beograd grška gospodarska delegacija pod vodstvom generalnega ravnatelja graškega ministrstva za trgovino Triandafilisa, ki bo sodelovala na prvem zasedanju mešanega jugoslovansko-grške-ga odbora za gospodarsko sodelovanje in tehnično pomoč. Mešani jugoslovanski - grški odbor je bil ustanovljen na osnovi sporazuma o gospodarsko - tehničnem sodelovanju, ki je bil podpisan leta 1959 z nalogo, da proučuje ukrepe za napredek gospodarskega sodelovanja in za razvoj sodelovanja med grškimi in jugoslovanskimi gospodarskimi podjetji. Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije Petar Stambolič je priredil danes v Beogradu kosilo v čast parlamentarni delegaciji Gane, ki je pod vodstvom guvernerja province Volta Asareja, že nekaj dni gost zvezne skupščine. Na kosilu, katerega so se udeležili z jugoslovanske strani številni zvezni poslanci, sta Petar Stambolič in Asare izmenjala zdravici. »Mi smo danes priče bujnega razvoja, ki vodi h končni osvoboditvi še ne-osvobojenih narodov na svetu, posebno v Afriki«, je poudaril Stambolič. Potem ko je ugotovil, da se imperialistični krogi na svetu z vsemi silami trudijo, da bi preprečili o-svoboditev še neosvobojenih narodov in uničili svobodo tistih. ki so ,jo dosegli, kar dokazuje tudi sedanja kriza v Kongu, ki grozi da se hladna vojna prenese na področje Afrike, je Petar Stambolič poudaril nujno potrebo, da se vsi člani Z.N zavzamejo za o-brambo načela nevmešavanja, suverenosti in enotnosti suverene države. Stambolič je izrazil prepričanje, da bodo ljudstvo Konga in ostali narodi, ki se bore za svobodo, zmagali v svoji upravičeni borbi. Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije je nadalje poudaril pomen borbe proti blokovski razdeljenosti, potrebo odstranjevanja nezaupanja, razvijanja prijatelj- stva in enakopravnega sodelovanja med vsemi državami in izrazil prepričanje v uspeh nadaljnjega razvoja prijateljskega sodelovanja med obema državama. Vodja parlamentarne delegacije Gane je v odgovoru na zdravico Stamboliča izjavil, da so se člani delegacije seznanili z izrednimi rezultati, ki jih je Jugoslavija dosegla na gospodarskem področju in na področju družbene in politične organizacije. Asare se je zahvalil za prisrčen sprejem v Jugoslaviji, kar je bilo pri-cakovati soričo zelo prisrčnih in prijateljskih odnosov, ki te- rt"8 cnakos‘' Pogledov o-oeh držav v zunanji politiki m istih idealih, kajti tudi Ga-na, ima za cilj izgradnjo socialistične družbe. Vodja parlamentarne delegacije Gane je povabil zvezno skupščino Ju-goslavije, naj pošlje svojo delegacijo na obisk v Gano. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Vreme včeraj: najvišja temperatura 24, najnižja 16.6 stopinje, zračni plak 1015.1 stalen, veter 10 km jugovzhodnik, vlage 57 odst., nebo 4 desetine pooblače-no, morje skoraj mirno. temperatura morja 20.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes ČETRTEK, 15. Nikodem . Sonce vzide ob 5.43 18.17. Dolžina dneva lS.il vzide ob 0.12 in zatone Jutri, PETEK, 16. ^ Ljudmila Uf Sestanek skupnosti jadranskih pristanišč v Benetkah Parlament mora pravično oceniti tradicionalne funkcije Jadrana Skupnost jadranskih pristanišč je zavzela odločno stališče proti poskusu, da bi se okrnile pomorske družbe pretežne državne koristi Včeraj se je sestala v Benetkah skupnost' jadranskih pristanišč, ki je proučila zakonski načrt za preureditev pomorskih prog plovnih družb, ki jih podpira država. Sestanka so se udeležili župani iz Trsta, Ravenne, Ancone, Pescare, Barlette, Barija in Brin-disija, predsedoval pa mu je prefekturni podkomisar beneške občine dr. Giogu. Navzoč je bil tudi predsednik študijske komisije te skupnosti tržaški univerzitetni profesor Roletto. Na sestanku so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da je treba, preden se sprejme zakon o preureditvi pomorskih zvez, sprožiti v parlamentu izčrpno programatič-no razpravo o bodoči pomorski politiki zlasti glede prog družb pretežne državne koristi. Resolucija nadalje poudarja, da je treba pravično oceniti tradicionalne in neuničljive funkcije Jadranskega morja kot posrednika med njegovim zaledjem in državami vzhodnega Sredozemlja in Jutrovega; funkcije, ki bodo še porasle z razvojem v okviru Skupnega evropskega tržišča. Skupnost jadranskih pristanišč zahteva nadalje, naj se zagotovi pristaniščem na Jadranskem morju večina pomorskih prog za prevoz blaga proti vzhodnim državam skozi Sueški prekop ter da se jim zagotovi tudi pravičen delež prevozov v sredozemskem prometu in skozi Gibraltar. V resoluciji nadalje zahtevajo, da se upošteva potreba po obnovitvi ladjevja in po razvoju prog, ki jih podpira država. Končno zahtevajo, da se morajo predložiti v parlamentu novi predlogi za preureditev plovnih družb PIN, pri čemer se morajo ohraniti vse sedanje pomorske proge, zlasti pa tiste okoli vsega italijanskega polotoka. S tem so zavzela jadranska pristanišča odločno stališče proti poskusom, da bi se okr- tere proge, zlasti v samem Sredozemlju, zasebnim brodarjem. Pri tem gre za zakonski načrt prejšnje Tambro-nijeve vlade, ki je hotela pred žalostnim koncem podariti monopolističnemu kapitalu še zadnje darilo. Nevarnost seveda še ni mimo, zlasti ker je ostal v novi vladi isti minister za trgovinsko mornarico kot v prejšnji. Ob preureditvi družb PIN in spremembi načina podpiranja prog teh družb, kakršni predlaga omenjeni zakonski načrt, bi utrpel precejšnjo škodo Trst in z njim vsa jadranska pristanišča. Vlada in parlament seveda ne bosta mogla iti mimo odločnih zahtev jadranskih pristanišč. «Toscana» odplula v Avstralijo s 181 izseljenci Včeraj popoldne je parn;k «Toscana« odplul iz našega pristanišča v Avstralijo. V našem mestu se je na ladjo vkrcalo 181 izseljencev, med katerimi so razen 31 Poljakov vsi italijanski državljani. Druge izse-lence ro «Toscana» vkrcala v Brindisiju in Messini. 17. okto-, bra do «Toscana» priplula v Fremantle. ki je prvo pristanišče v Avstraliji, 24. oktobra bo v Veibournu, 28. oktobra pa v Sydneyu. Odobritev sklepov občin in pokrajine Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril ali izrekel ugodno mnenje o večjem številu sklepov pokrajine in občin. Za tržaško občino je odobril sklep o izplačilu nadur občinskim voznikom ter dva sklepa o plačilu najemnine za družine, ki sr jih morali izgnati iz stano- ocibor odobril naslednje sklepe. najetje posojila za nakup zemljišča v Ul. Calvola, kjer bodo sezidali šolo za državni zavod umetne obrti, nakup dveh knjig «Trst-Julijska krajina 1943-1954», profilaksa proti prašičji rdečici, plačilo članarine mednarodni ustanovi kongresov za cestni promet, izredna podpora nekemu u slcžbencu pokrajine. Za devtnsko-nabrežinsko občino je odbor odobril sklep o zgraditvi napajališč v 'Medji vasi in pravilnik o poljskih stražnikih. Popoln uspeh 24-urae stavke V v tovarni papirja Stavkalo je 97 odstotkov vseli uslužbencev V podjetju ORION se stavka Včerajšnja 24-urna stavka v tovarni papirja pri Stivanu je doživela popoln uspeh. U-deležilo se je je 97 odstotkov vseh delavcev, saj so od 250 uslužbencev delali samo trije delavci in nekaj uradnikov. Ta uspeh je še toliko pomembnejši, če pomislimo na pritisk na delavce in na razne obljube delodajalcev, ki so skušali na vse načine doseči, da bi teklo delo vsaj v omejenem obsegu naprej. Delavcem podjetja ORION je včeraj ob 11, uri ravnateljstvo izplačalo na uradu za delo zaostale mezde za mesec avgust in predujem za prve tri dni v septembru. Delavci nadaljujejo stavko, ki traja že teden dni, in se bodo danes zjutraj ob pol de- uje vetih ponovno sestali na skupščini pri Sv. Soboti. Ohranitev posebne cene žita za Trst Medministrski odbor za določanje cen je potrdil posebno ugodno ceno trdega žita, ki velja za tržaško področje. Sestanku odbora je predsedoval minister Colombo, udeležili pa so se ga poleg drugih tudi ministri Sullo, Rumor in Martinelli. Odbor je nadalje sklenil, da raztegne tudi na uvoženo mehko žito znižanje cene za 500 lir pri stotu, kakor je že sklenil v decembru za domače mehko žito. nile družbe PIN, to je druž-jvanj, ki jim je pretila nevar-be splošnega državnega inte-1 nost, da se poderejo. Za po-resa. ter da bi oddali neka-1 krajinsko upravo je upravni iiiiMiiimiHiniiiiiiiiiiuuiiiiiimiiiiiiHiHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiitmMiiiiiiimttHMiiiumumm Včeraj kai* štiri nesreče na delu Zastrupitev s Hlapi svežega laka - Nenadoma je švignil v delavca razbeljen kos železa - Vagon ga je stisnil ob ploščah Včeraj popoldne ob 14.15 so na opazovalni oddelek splošne bolnišnice sprejeli 52-let starega Angela Ellera iz Ulice Vincenti 113. Zdravniki so mu ugotovili znake zastrupljenja, tako da bo za okrevanje potreboval 4 ali 5 dni. Ellero, katerega so v bolnišnico pripeljali z rešilnim avtom ladjedelnice Sv. Marka, je povedal, da je barval dn > ladje s konstrukcijsko številko 1854, ko mu je nenadoma poslalo slabo zaradi strupenih tdapov, ki jih je izločal sveži lak. Približno ob istem času pa se je pri razkladanju železnega materiala na holandskem parniku «Skadi» v žaveljskem industr.jskem pristanišču ponesreči 58 let stari Stanislav Steiner iz Ulice Pauliana 6. Z j avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi ran in manjših poškodb sprejeli na Ii. kirurški oddelek. Okreval bo v približno desetih dneh. Uro kasneje pa so na dermatološki oddelek sprejeli 21 let s'arega Maria Covro iz Ratto deli* P .eria 2. Bil je zaposleu v železarni SATT v žaveljskem industrijskem pristanišču, ko je iz ‘troja, pri katerem je delal, švignil kos razbeljenega PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO tp.st-ul.monteccht fl-n TELEFON 93-803 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic* S Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TFST — UL. SV. FRANCI-SKA *t. 20 — Tel. it, 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vssk mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi, NAROČNINA Mesečna 480 lir, — Vnaprej: Četrtletna 1300 IKr polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka meseCno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, Četrtletno 360 din — Pogtnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ut. 3-1., tel, 21-92(1, tekoči račun pri Komunalni banki V Ljubljani 600-70/M75 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiakaraki zavod ZTT Trat železa in ga hudo opekel. Co-vra bo za okrevanje potreboval od 10 do 20 dni. Zadnjega ponesrečenca na delu sr. pripeljali v bolnišnico ob 16.30. To je bil 51 let stari Gaetano Pumo s Knlonkovca št. 5/3, Tumo je pri hangarju 62 v Novem pristanišču nadzoroval razkladanje materiala, ko ga je presenetil vagon v premiku in ga rtisnil ob ploščad. Pri tem sj je ranil levo roko in dobil lažji živčni pretres, tako da so ga morali z avtom RK pripeljati v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v enem tednu, sprejeli na opazovalni oddelek, #»-------- Hude posledice padca s stola Včeraj zjutraj okoli 9. ure so na ortopedski oddelek splošne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v dveh mesecih 78 let staro Foscanno Ben vd. Facchin iz Ul. Franca 4. Starka, ki je bila nekaj dni v gosteh pri svojem 51 lot starem sinu Ruggeru na Trgu Ospedale 6, se je hotela predsinočnjim usesti na stol, a je izgubila ravnotežje in padla na tla. Spočetka je mislila, da ne bo nič hudega, toda ponoči so postale bolečine vse hujše, tako da se je morala zjutraj zateči z avtom RK v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima verjetno zlomljeno levo stegnenico. iimitiiJimiiiiiiiiiiiiiimiimfiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiimiuiimiimiiiiiiiiiiiim 111111111 iiiiiHiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiitif mili tiiiiiiiuii Važen sestanek na trgovinski zbornici Funkcionar brazilskega zavoda za les na razgovoru s tržaškimi gospodarstveniki Govorili so o možnosti ustanovitve v Trstu skladišča brazilskega lesa ■ Dr. Cecsato in brazilski konzul v trstu sta včeraj obiskala dr. Palamaro in pokrajinskega predsednika Na trgovinski zbornici so se -včeraj tržaški gospodarstveniki sestali s funkcionarjem brazilskega zavoda za les dr. Ceccalom, ki je prišel v Trst, da bi se tu na kraju seznanil z možnostjo, ali bi se lahko ustanovilo skladišče lesa, kakor so to storili že za brazilsko kavo. Poleg lesnih trgovcev in predstavnikov plovnih in zavarovalnih družb sta se udeležila sestanka tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi. Na sestanku so se razgovarjali o raznih plateh morebitne ustanovitve skladišča lesa, pri čemer so glavna ovira visoke cene prevozov, ker je pač Brazilija zelo daleč in težko konkurira z afriškim lesom. Tržaški gospodarstveniki so tudi opozorili brazilskega funkcionarja, da bi se morali najprej seznaniti z vsemi vrstami lesa, ki bi ga lahko Brazilija poslala na tržaški trg, tako da bi lahko ugotovili, v kakšne gradbene in druge namene bi služil. Zato naj bi poslali v Trst tovor, ki bi vseboval vse te vrste lesa. Dr. Ceccato pa je seznanil tržaške lesne trgovce z ustrojem brazilskega lesnega zavoda, ki bi lahko služil za vzgled pri morebitni ustanovitvi skladišča izbranih vrst lesa v Trstu. Dr. Ceccato se je zahvalil gospodarstvenikom za vsa pojasnila in obljubil, da bodo v Braziliji upoštevali njihove želje. Popoldne je dr. Ceccato sprejel na brazilskem konzulatu člane združenja trgovcev z lesom, funkcionarje zavoda Banca Commerciale Italiana in predstavnike lesnih podjetij, ki so ga prosili za nadaljnja pojasnila glede namer Brazilije v trgovini z lesom in glede bodočega skladišča v Trstu. Zjutraj sta bila dr. Ceccato in brazilski konzul gospa Margarida Guedes Nogueira pri predsedniku pokrajine profesorju Gregorettiju, ki je že kakor predvčerajšnjim župan dr. Franzil izrekel upanje, da bo prišlo do ustanovitve skladišča brazilskega lesa v Trstu. Opoldne pa je brazilskega konzula in dr. Ceccata sprejel dr. Palamara, ki se je zadržal z njima v prisrčnem razgovoru. Nezgoda mladega kolesarja m vespista Včeraj popoldne sta bila 16 let stara Franca Boico in njen 14 let stari brat Luigi, oba iz Ulice Virgilio 17, namenjena s svojima kolesoma v Grljan. Pri Cedazu pa je Luigi s prednjim kolesom zadel ob zadnje kolo sestrinega dvokolesa, tako da je izgubil ravnotežje in padel na avtomobil, ki je parkiral na robu cestišča. Luigija so z avtomobilom RK odpeljali v bolnišnico in ker je imel nekaj ran na obrazu so ■ ga s prognozo okrevanja v treh dneh sprejeli na II. kirurški oddelek. Na isti oddelek so sprejeli tudi 33 let starega Vittoria Voivodo iz Ulice dello Sco-glio 145. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z avtomobilom RK, ni vedel povedati, kaj se mu je zgodilo, vendar so to lahko pojasnili agenti prometne policije. Voivoda je bil s svojo vespo namenjen na Prosek, toda na Furlanski cesti ga je na nekem ovinku zaneslo, zgubil je ravnotežje in padel. Pri tem si je poškodoval levo nogo, tako da se bo moral zdraviti 8 dni oseb zaradi pretepov, 34 oseb zaradi povzročitve telesnih poškodb, 3 osebe zaradi nenamernega umora, 4 osebe za. radi povzročitve nenamernih telesnih poškodb, 25 oseb zaradi groženj, 9 oseb zaradi klevetanja, 35 oseb zaradi tat. vin, 7 oseb zaradi povzročitve materialne škode, 5 oseb zaradi goljufije, 11 oseb zaradi nedovoljene prisvojitve tujega blaga, 4 osebe zaradi zatajevanja ukradenega blaga, 1 osebo zaradi izdaje nepokritih čekov in 25 oseb zaradi pijanosti. Poleg tega so policijski a-genti aretirali na osnovi zapornih nalogov 2Q oseb ter naložili 2496 glob. V ponedeljek seja pokrajinskega sveta Svetovalce čaka obširen dnevni red Najvažnejše je vprašanje staleža pokrajinskih uslužbencev V ponedeljek 19. t. m. se bo I začasno uoorabo občinskih pokrajinski svet sestal na svo- prostorov za državni zavod jem drugem izrednem zasedanju, ki bo zadnje, ker zapade 22. t. m. njegov mandat. Glavna točka dnevnega reda tega zasedanja bodo vsekakor pro-tipredlogi na ugovore pokrajinskega upravnega odbora (prefekture) v zvezi s pravilnikom novega staleža o pokrajinskem osebju. Te proti-predloge je po proučitvi omenjenih ugovorov sestavila posebna komisija pokrajinskih svetovalcev, ki se je večkrat sestala v ta namen. Na dnevnem redu pa je še nadaljnjih 32 točk, od katerih pa bodo obravnavali štiri na tajni seji. Najprej pridejo na vrsto predsednikova sporočila, nato bodo odobrili nujne sklepe, ki jih je sprejel pokrajinski odbor v imenu sveta za časa njegovih počitnic ter sprejeli na znanje sklepe, ki jih je odbor sprejel po pooblastilu sveta. Med drugimi točkami dnevnega reda so tudi naslednje: podelitev zlate kolajne olimpijskemu prvaku Ninu Benve-nutiju, določitev članov volilne okrožne komisije in podkomisije, kolikor spada v pristojnost pokrajine, odlok vladnega komisarja v zvezi z odobritvijo proračuna za leto .1960 s spremembami, poročila o izdatkih pokrajinskega eko-nomata v aprilu in maju, preureditev in razširitev bolnišnice za kronične . bolnike, povračilo izdatkov za nakup uci! nezakonskim mladoletnim o-trokom, ki jih podpira pokrajina, obdaritev teh otrok ob božičnih praznikih, obnovitev socialnozavarovalniih konvencij 1NPS za pokrajinsko osebje z nekaterimi spremembami," prispevek za vzdrževanje športnega igrišča na Kolonji. Druge točke se tičejo prispevka šolskim blagajnam, dogovora s tržaško občino za za umetno obrt, sprememb konvencije s Konservatorijem «Tartini», prispevka za vzdrževanje miramarskega parka, prispevka pokrajinskemu zavodu za radioterapijo, prispevka za delovanje eksperimentalnega odseka za ugotavljanje nalezljivih bolezni živine, prispevka za kampanjo za večjo potrošnjo grozdja, finansiranja izdatka za udeležbo na razstavi dežel v okviru proslav zedinjenja Italije, poroštva družbi «Autovie Venete« za najetje posojila za zgraditev avtostrade Trst-Be-netke z odcepkom Palmanova-Videm. Štiri tajne točke se tičejo upravnih vprašanj v zvezi z uslužbenci pokrajine. Nov zakon za zidanje ljudskih hiš Včeraj je vlada odobrila zakonski načrt ministra javnih del Zaccagninija za zgraditev 35.000 stanovanj, za katere bo prispevala država tri milijarde lir. Skupno bodo izdali za zidanje teh stanovanj 75 milijard. Zidali jih bodo Zavod za gradnjo ljudskih hiš, Zavod za zidanje hiš javnih uslužbencev, stavbarske zadruge, občine in pokrajine. Zidanje se bo pričelo, kakor hitro bo parlament odobril predlagani zakonski osnutek. Brezdomci so že dolgo čakali na ta zakonski načrt, ki pomeni korak naprej za povečanje gradbene dejavnosti pri zidanju ljudskih stanovanj, saj ne bo zagotovil le stanovanja 35.006 družinam, marveč bo tudi zagotovil delo brezposelnim. Upamo, da bo od tega na-Trst, kjer je pogrebnih vsaj še 6.000 ljudskih stanovanj, da se končno reši stanovanjska kriza, kajti delavske družine si ne morejo privoščiti stanovanj, zgrajenih na zasebno pobudo. iiiititiiiiiiiiimfiiiifiiiifitiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimiitiiiitiHmniuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiilitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliliiliiliiiiiiiiiiiiiiiiilu Včeraj na preturi Delovanje policije v mesecu avgustu Policijski agenti so v mesecu avgustu aretirali ali prijavili sodnim oblastem 6 oseb zaradi nasilja ali groženj javnim funkcionarjem, 7 oseb zaradi odpora, ki so ga nudili javnim funkcionarjem, 13 oseb zaradi žalitve javnih funkcionarjev, 2 osebi zaradi žalitve javnih uradnikov, 1 osebo zaradi simulacije kaznivega dejanja, 2 osebi zaradi širjenja ponarejenega denarja, 2 osebi zaradi ponarejevanja dokumentov, 2 osebi zaradi netočnih izjav javnim funkcionarjem, 3 osebe zaradi spolzkih dejanj, l osebo zaradi splava, 2 osebi zaradi konkubinata, 4 osebe zaradi varanja, 7 oseb zaradi slabega ravnanja v družini, 11 niiiminiiii iii iiimiiiimi 11111111 timiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitjiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prometna nesreča pri Pomorski postaji Na srečo ni bilo hujših posledic Goljufija jima tokrat ni uspela Mladoletniki obtoženi tatvine Zaman je trgovec čakal koledarčke, za katere je plačal predujem Na preturi sta se morala včeraj zagovarjati 25-letni Roberto Mega iz Ul. della Guar. dia 52 in 23-letni Antonio De Marco iz Ul. Tesa 55, ki sta bila obtožena nameravane goljufije. Obsojena sta bila vsak na 2 meseca in 20 dni zapora ter na plačilo 2.660 lir globe in sodnih stroškov. Pred dobrim mesecem sta Mega in De Marco prišla v Ul. Costalunga in potrkala na viata stanovanja, kjer biva na hišni številki 368 Natale Bordon. Izročila sta mu zavoj, v katerem je bilo nekaj perila v skupni vrednosti 41.000 lir, in sicer pregrinjalo za posteljo, odeja, prt, 4 rjuhe in 4 brisače. Bordonu sta rekla, Včeraj ob 7.30 se je na Nabrežju Nazario Sauro, in sicer pri Pomorski postaji, zgodila precej huda prometna nesreča. Iz Ul. Venezian je bil proti Pomorski postaji namenjen taksi, ki ga je vozil 28 let stari Luciano Karis iz Drevoreda D’Annunzio 77. Toda smola je hotela, da je Karis s svojim avtom trčil v motor, na katerem sta sedela 22 let stari Ser-gio Zucca iz Ul. Rittmeyer 18 in njegova 18 let stara zaročen, ka Mana Luisa Krecich iz Vrdeiske ulice 336. Trčenje je bilo zeio hudo. Krecichevo je vrglo kakih 7 metrov stran od kraja, kjer se je zgodila nesre- S ses‘anka med brazilskim predstavnikom in tržaškimi gospodarstveniki. Na sliki vidimo od leve proti desni: brazilskega konzula v Trstu gospo Margarido Guedes Nogueiro, funkcionarja brazilskega zavoda za les dr. Ceccata, predsednika tržaške trgovinske zbornice dr. CaidassiJa in ravnatelja trgovinske zbornice dr. Adobbatlija ča, pa tudi Zucca se je pri padcu na tla ranil. Oba so z nekim avtom, ki je tedaj privozil mimo, odpeljali v bolnišnico, kjer so Krecichevo sprejeli * prognozo okrevanja v 15 dneh na I. Kirurški oddelek. Zdravniki so ji namreč ugotovili rane in poškodbe na obeh nogah ter živčni pretres, medtem ko so Zucci nudili samo prvo pomoč, DOtem pa so ga s prognozo okrevanja v enem tednu odposlal) domov. Pri nesreči se je ranil tudi potnik, ki je bil v taksiju, in sicer fO let stari mornar Gio-vanni Brinco z Ul. Del Poz-zo 22, ki se je potem vkrcal na ladjo «Toscana». Na ladji so mu nudili prvo pomoč, ker je z nosom zadel ob steklo v taksiju. Na mestu nesreče so prišli tudi agenti prometne policije, ki so uvedli preiskavo. IZ ZABREZCA Mohorja Zobca ni več med nami V torek smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Borštu pokojnega Mohorja Zobca iz Žabrešca, ki je nenadoma umrl v starosti 64 let. Pokojnik je bil dober oče, priden gospodar in zaveden Slovenec. Zanimal se je za dogodke v svetu in doma ter vsak dan bral «Primorski dnevnik«. Zaradi njegovega značaja in marljivosti so ga domačini spoštovali in imeli radi, kar je bilo očitno tudi pri pogrebu, saj se ga je udeležilo veliko število domačinov in ljudi iz okoliških vasi. Naj mu bo lahka domača zemlja. Prizadeti družini izrekata uprava in uredništvo «Primorskega dnevikas globoko sožalje. da jima je blago naročila njegova žena. Bordon je sprejel zavoj in podpisal potrdilo, kmalu pa je zvedel, da žena ni naročila nobenega blaga. Nato je Bordon dobil opozorilo za plačilo prvega obroka v znesku 4.000 lir. Med razpravo sta obtoženca izjavila, da nista zakrivila m": hudega' in da jima je blago zares naročila Bordonova žena. Sodnik pa jima ni verjel in ju je obsodil. # # # Pred istim sodnikom so se mcrali včeraj zagovarjati tudi 19-letni Dario B., 21-letni Vit-tcrio S., 18-letni Giorgio B., 21-letni Ennio U. in 21-letni Alvaro C., ki so bili obtoženi tatvine, prikrivanja in nakupa ukradenega blaga. Dario, Vittorio in Giorgio so bili ob toženi, da so iz nekega avta in vespe ukradli nekaj litrov bencina, oblogo za sedlo in baterijo. Vittorio je bil tudi obtožen, da je prikrival del ukradenega bencina, Ennio, da je prikrival oblogo, Alvaro pa da je kupil ukradeno blago. Sodnik je obsodil samo Vit-toria, in sicer na 5 mesecev in 10 dni zapora ter 5.335 lir globe zaradi tatvine in na 2 tisoč lir globe zaradi nakupa ukradenega blaga. # * * Tudi 45-letni Filiberto Cev chini iz Ul. Gelsomini št. 1 se je moral zagovarjati na preturi. Septembra leta 195. je Cecchini hodil po mestu m cbiskal razne trgovce in pod-ietnike, da bi nabral naroči- la za letne koledarčke. Nekateri so mu dali predujme. Med temi je bil tudi poslovodja trgovine jestvin v Drevoredu Čampo Marzio, Gastone De Pol, ki mu je naročil koledarčkov za skupno vrednost 10.500 lir. V raznih obrokih je De Pol izročil Cecchiniju skupno 4 tisoč 650 lir na račun, ob kon. cu leta pa ni bilo o koledarčkih ne duha ne sluha. Zaradi tega ga je prijavil sodišču. Pri razpravi je Cecchini de-jal, da je v novembru razdeljeval koledarčke na podeželju in v predmestju, nato pa je naletel na težave, ker nekateri naročniki niso sprejeli naročenega blaga, drugi pa ga riso plačali. Dejal je tudi, da so nekateri naročniki prišli k njemu na dom in mu grozili pa je takoj poravnal račune, kar pa ni storil z De Polom. Sodnik je sicer poslušal ob-toženčeva pojasnila, obsodil pa ga je pogojno na 2 meseca in 20 dni zapora ter 2.230 lir globe. Gczdni požar pri Dolini Predvčerajšnjim zvečer je ogenj zajel kakih 2000 kvadratnih metrov gozdne površine pri Dolini. Gasilci iz Milj so v sodelovanju s karabinjer, ji in policijskimi agenti po enournem delu pogasili požar. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO) Nova vojašnica finančnih straž Na pomolu «F. Bandiera* dokončujejo zidanje nove vojašnice, v kateri bosta poveljstvo tržaške skupine finančnih straž in poveljstvo ene čete, ki bo nastanjena v njej. V poslopju bodo tudi oficirska menza, uradi itd. Vojašnica ;c- petnadstropna in so potrošili za njeno zidavo 265 milijonov lir, ki jih je dalo na razpolago vladnemu generalnemu komisariatu ministrstvo javnih del. Izidi jesenskih izpitov nižje ind. strokovne šole Seznam kandidatov, ki so v jesenskem roku 1960 opravili nižji tečajni izpit Državne nžje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan): a) pred izpitno komisijo v Trstu: Dušan Bandi. Josip Bogateč Edvin Komar, Stanislav Kranjec, Zdenko Majcen, Boris Marži, Albin Omari, Manj Srebrnik, Vladimir Svetina. Zmagoslav Vouk, Zofija Prešel. b) pred izpitno komisijo na Opčinah: Vladimir Skerlavaj, Boris Stegel, Ivan Vidali. c) pred izpitno komisijo v Nabrežini: Božič Antonič, Ivan Fabjan, Bruno Ferfoglia, Aleksander Ttnce, Franc Tence, Nadja Pernarčič, Elsa Romagna, Helena Sedmak. č) pred izpitno komisijo v Dolini: Stojan Prašel, Romana Kraljič, Silva Montanja, Sonja Prašel, Nadja Ota, Alda San-zone. Marija Vilma Žerjal. illlllllilllniililimilillllilmiMiilllllliimiilllll OD VČERAJ DO DANES nojSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14, septembra t.l. se je v Trstu redilo 10 otrok, umrlo je 8 eseb, porck pa je bilo 18. POROČILI SO SE: električar Claudio Pohlen in gospodinja Nevia Magii, ladijski strojnik Bruno Volpi in učiteljica Eula-lia Dariev, državni uslužbenec Andrea Marši in gospodinja Ful-' iik Giovanni A- Cristalio 16.30 Caponu«. Pr«*> iri!ju via lahni, mehanik polloniio in gospodinja Maria Viezzoli, motorist Francesco Francese in uradnica Laura Car-dinali, prodajalec Tarcisio Maier in prodajalka Gabriella Tullio, uradnik Giuseppe Bulli in uradnica Lucia Lange, tesar Benito Dellapicca in gospodinja Romana Moc-ibob, mehanik-šofer Giorgio Colautti in gospodinja Maria Hrovatin, mehanik Claudio Furlan in šivilja Gioconda Bertoc-chi, šofer Giovanni Giannotta in šivilja Nella Gregori, upravnik podjetja Nevio Mosetti in učiteljica Nivea Fiegl, prodajalec Ni-colč Sedtaach in prodajalka A-da Vecohietti, delavec Tullio Florida« in delavka Roberta Moci-bob, mizar Celio Ramani in delavka Malvina Bursich, delavec Giuseppe Cavalieri in šivilja Vainea Strazzolini Ciriani, tesar Claudio Gustinoich in šivilja Maria Cooiani, šofer Viglia.no Bor-si in bolničarka Veneranda A-brami. UMRLI SO: 76-letna Matilde Rosman vd. Baldassi, 72-letni Giovanni Oibin, 78-letna France-sca Ghersinich por. Scrignari, 75-letna A m a 1 a Degrassi vd. De-grassi, 52-Ietna Ottilia Costanzo por. Zanolla, 65-letnj Mario Pariš, 72-letna Luisa Frank vd. — Fabbro Fontana. 80-letna Maria > Marconi 20.15 . Schuchter vd. Sferco. ' Garibaldi 20.00 G Ravnateljstvo ph sporoča, da se $ na osnovnih soDa- , DOnadoni, Sv. tienj in Sv. Ana vsaK d°D!daktično ravnai'!*!*0,-? lini sporoča, da se ju nje v osnovne 16 t.m. dalje. izleti SPI%; Odhod o) j^7*1$ Mangrtsko sedlo 01>e[o,; iz začetka Ul. J- -otavA. zrele prosimo, da. P“ . sitna naj dvignejo številko. * t ud 1 V prvi polovici 0k® dii izlet na _Plata!j,rva(S;_ rcrrva točneje na Snježnika, ki se , .n < I*AUOV Namesto cvetja ^jta/Ž ^ Nedoha d ruJ^j t Delfar in tiružiIMatk|> lir za Glasbeno V spomin Dar.ua a ruje ur. Vlaoo Tjr za Dijaško Matic0, ■’— NOČNA SLU*BA , ‘ Dr. Codeimatz, Jj Rt Piero 2: De ch°ii ’ Ul-iV la 42- Uepanghef.j., jpd l: Aiia Madonna £ Fiave 2; Zanett.-i* Mazzini 43 Femce 15.3U < Arcobaieno 16- techbicol0r’ Santa Fe«, Mac Crea. p-vratrt Aurora 16.30 «p°vr Lupina«. „nvot>°i Alabarda 16.30 goJ nesti«, iechnic0' ' sen. Zadnji čza. Capitol 16.30 “ ii-niieiffj« A s sfd !mp«ro 16 30 «V ogUJ Italia 16.30 «Lep , pref cello Mastroian«1 ■ ^ no mladini. ,r>ivji j ka«. technico!°r. iivier, MarjO1«1 ,gi. Moderno 15.30 '"'i/iif technicolor, J°" f| nji dan. ' Masslmo 16-’ttestnem-2aP0s!ena' To‘ ,!>n Po 0 stevilke 27-346 ?^6- Ko°ma da!a številko k°l evedelnem " fcasneje ,cle/onsn ’ • *em Posedala a. da i men,k 'n ugo- totil, 't"’ilica““ „Je t0 telefonska 'Ho ■ Ba Podjetja...,, f,** Preveč bl..*d°3 radi?» "Znanec Pniazno vPra- * bodo af“mre’ 90spod’ da >atj „ ad‘ tega začeli br«li mn,CllS ti4ti’ ki bo' kuP‘U !n°0lOS ki bi 'Hu Uh °3 "»Slo« raznih saj m,- "'‘‘M Ijttrfi, "“Potim”6 UeTn' fcam IH fiVe; SiIpa 3u- l0 ePutefc B°schetto 53..... ie iof,eiežim/, *Ptttefc. d« st w. preJcinii 30 J« mrmra- .£,^, fconc,/°b-esed"ifc pre- *u *Mio1,0 prap> S Bo^odi H?1 hv°ležna, t » da tJ»- atl uas , °PTOSt‘te, ker **>.» ehote nadlego- 'S te„, % ;on°u Jice Po' e »e k Povzel■ «•* b° kdo “No prau-p0»lal t 8,as!l, ga bom Dani, gospodič- kon Padlegujete ne iet ^'n' k ° u°eBa v mo- č* :naie- p«d- W* ’■ Cii edYe!*/°n i" 'etn delovni sobt. 'l?o, , t0 IS- ne f tafco - Veste, te t* men? mara,a. da bi foii° 'e bosthm' '\e dTU~ ki .«V°»^jatTor°l;teIe- tt»J b°do 1 * tisttmi, Jon., an"nali za moj iSraplo/Pon. P;od°j“‘e tisti ■» smem vpra- i S ker •t«fciCTnd«renutno ” .‘tt trn... > “a vam po b.’;e je P°ttem » tako % r"d Br^P°‘em P« °d f%” ^reTn 1,1090 C' d“ bi fca 'P (am sr »§3!"" M“' an je neenani Silvo: k rekeV Z/03' fira’ edaj p 2e- .Ppfa*a( Sh Petih8 ii?*1 kateri od vih C;ewni™- 'D, 1 poslal k j, |J)8 !l;» Ua ;e predrag, nihče ni kupil See\mopom, da bi >n0 ;.®J Pefi ‘ sreče 00- Mr ^ tl *° šlU ’? 3e vprašal: >. '«<• 452' "irJ. neko X7e' C6?40 41 °9l“da«' 'dv * 57»8.» (jaPl1 80 pa ni je 30 prestar in n° odgovo- aHm! No, upajmo, da se bo danes našel kak kupec. Pozdravljeni!« Tretji dan so se zglasili trije interesenti, si ogledali gramofon t n odšli. Eden od njih pa je pred odhodom podal tole cinično izjavo: «Tale vaš gramofon, gospodična, je starejši od Edisona, izumitelja gramofona.« Ker se četrti dan ni po telefonu nihče zanimal za gramofon, je posrednik vprašal Silvo, kaj je novega. ttSem že čisto obupala, da bi ga prodala,« je odvrnila. «Nikar ne obupajte tako hitro, gospodična Silva!« jo je hrabril one. uGotovo se bo našel kdo, ki bo kupil vaš gramofon. Odslej se bom tudi sam potrudil, da vam najdem kupca.« *Oh, preveč ste prijazni, gospod!« «Da, vprašal bom svoje sorodnike, prijatelje in znance — in teh nimam ravno malo — če bi kateri kupil dober gramofon, in upam. da se bo med njimi našel kdo, ki se zanima za nakup kakega gramofona.» «Oh, kako neki bom po-plečala vašo požrtvovalnost, gospod?» «Prav rad storim to, in zagotavljam vam, da ne bom odnehal, dokler ne bova prodala gramofona. Da, častna beseda!« Tri dni nato jo je vprašal, ali je medtem že prodala gramofon. «Ne,» je odvrnila z ubitim glasom, ene še. Oglasilo se je več vaših znancev, prijateljev in sorodnikov, toda nihče ga ni kupil.« «Hm, zdaj pa res ne vem, kako naj vam še pomagam, gospodična Silva.« «Saj ste mi vendar dali častno besedo, da ne boste odnehali, dokler mi ne najdete kupca..-.« «Ze res; toda zdaj ne poznam več nikogar, na katerega bi se še lahko obrnil. Prav vse ljudi, ki jih poznam, sem že vprašal, če potrebujejo kak gramofon...« «Torej me puščate na cedilu, kakor se reče, kljub temu da ste mi slovesno obljubili, da mi boste našli kupca.« «Verjemite mi, gospodična Silva, da mi je zelo hudo, toda res vam ne morem več pomagati.« «No, to res ni lepo od vas, da na pol poti vržete puško v koruzo.» mu je poočitala. «Hm... ja... hm... ja.« je nekaj časa mencal v zadregi posrednik. Nazadnje je vzkliknil: «Aha, zdaj sem se domislil nekoga, ki mi je pred časom omenil, da namerava kupiti gramofon. To je neki moj delovni tovariš. Vprašal ga bom, če ga je že kupil, in če ga še ni, ga pošljem k vam. Ce ga on rte bo kupil, potem pa prav zares ne poznam več nikogar, ki bi ga utegnil kupiti. Lepo pozdravljeni, gospodična Silva!« Naslednje jutro je zabrnel telefon v posrednikovi pisarni. «Oho, ste vi, gospodična Silva! Dobro jutro! No, kako, se je javil pri vas tisti moj tovariš?« »Da, da!« je živahno odgovorila. «Prišel je včeraj popoldne in povedal, da ga pošiljate vi. Ko si je ogledal gramofon, je vprašal za ceno in mi brez vsake pripombe odštel denar.« «No, no, vidite, vidite! Zelo me veseli, da ste nazadnje le sklenili ugodno kupčijo z nekom.« »To pa je v prvi vrsti vaša zasluga.« »Ne omenjajte tega! Zadovoljen sem, da se mi je naposled le posrečilo najti kupca.« «ln še pran simpatičnega,« je pripomnila in se zasmejala. »O-o! Pa ne da bi vam bil všeč!?« »Zelo prikupen mladenič je. Povedal je, da se piše Rudolf Birsa in da je računovodja v vašem podjetju.« »Tako, tako. In kaj vam je še rekel, če ni moja radovednost prevsiljiva?» «No, majčkeno sva pokramljala o tem in onem, pred odhodom pa me je vprašal, če bi se lahko še kdaj videla. Rekla sem, da nimam nič proti temu... Oh, jaz klepetam, klepetam in čisto pozabljam na to, da bi se vam zahvalila za vašo veliko u-slugo, gospod... Oprostite, saj še zdaj ne vem, kako vam je ime m kdo pravzaprav ste.« «Jaz sem tisti, ki je kupil vaš gramofon...« — Ben, videš, Mihec, olimpjade so končale. O-limpis^i uagenj je ugasnu jen športniki s celga sveta grejo lepu nazaj domou pole ke so se u plemenitem tekmovanju pomerili z mladino celega sveta, vseh na-rodou, vseh ras, vseh celin brez nobene diskriminacje. V pravem športnem vzdušju so vsaj za nekaj časa utihnili spori, ki razdvajajo ljudstva. Olsrmpiski duh... — Te prosem, Jakec, ne stoj zač'nt tudi ti! Sm se te dni vre dvakra* zjoka u, ke sam poslušan po radji te dišknrše od olim-piskega duha. Mene me tu strašno prime, ke jemam mehko srce. Kadar me začne aden govort taku se nečko 2jočem. — Ben, ben, Mihec, se moreš pokazat mož, ne! Ke so vsi taku kontenti! Samo Francozi so forte čekirali, ke niso dobili nobene zlate madaje. —Kaku, da ne? Sej jo je dobu prou de Gol, ke mu jo je nesu j. Pariz prou Fan-fani; je de Gol je biu zatu forte kontent, ke jo je dobu. Uan, viš, be biu fejst portir za fudbal, ke je taku vele k. — Ja, ma je treba tudi znat sfcočet. Jen ne znam, če be uan... — Sej tista madaja je bla bol taku, diplomatska, za krejanco. Jest be reku, de de Gol se ni zaslužu madaje nanka za politiko, zatu ke zmiri nekej čudno mejša jen se zmišlava vse sorte... — Rusi, viš, so odnesli dosti madaj. — Rusi jen zamurci. — Kašni zamurci? — Ma tisti pej, ke so jemeli na maje i napisano VSA. — Ma tudi Jugoslovai i so dobili dvej. — Ano! Ne dvej. — Dvej! Sej pišejo žornali. — Ano, ti rečem. Zatu ke ano, tisto srebrno, so tistimi jegrauci ukradli. Jen še valižo po vrhi, za ne ialt. Taku je zdej tisti jegrauc še na zgubi, ke prej je j emu ut vsaj valižo. Jen ta zlato pej pravejo, de so jo pej Jugoslovani ukradli. (Mor-bet zastran une srebrne). Sej so taku krčali u Rimi tisti ledje, ke so gledal: na stadjoni ta zadno partido. — Znaš, jest ti rečem, de tisti ledje, ke so gledali tu partido, se niso prou neč športno skazali. Prou neč taku, ku pravejo po radji od olimpiskega duha jen drugo, ke te stri tebe jokat. Jen tudi tisto petje na konci partide prou ni spadalo zraven. Jest zastopem, de čekirajo, zatu ke je ce-gelc odloču, de so Jugoslovani dobili partido proti Italiji. Ma tisto od žrebanja jen tašen regolamento se ga nizo zmisleli miga Jugoslovani. Ce se jem je zdelo, de žreb lahko ni pravičen, be mogli tu reč poprej jen ne njurt pole samo zatu, ke je žreb naredu po svoje. Ce si aakordo za mečat fliko u left, moreš vzet za dobro pej nej pride al črno al belo. Ke če ne smo otroci, ne moži. — Ma si slišau, ke je un sp'ker po radji, kadar so se napraulali za žrebat, de je prosu, de be Buh dau, de ne b - dobili Jugoslovani. Jen Buh ga pej ni vslišou. De ni bi a morbet vmes spet kašna tajna diplomacija? — Ma tudi tisti sodnik Lo Bello... — A, bello, bello je biu. Grše figure ni mogu naredet. Sej vsi pravejo. de so Jugoslovani nardili štiri gole jen ne tri. Ma tisti bello anga gola ni toti priznat. — Jen ke so vsi protestirali je ta bello o brutto zapodu proč še ta bulšega jugo- slovanskega jegrauca. Prfina tisti znan športni špiker Carosio je reku. da ne za-stope, kaku ravna tisti bello sodnik. — Kej nisi zamerkau, de so mi žvižgali, kadar je pršu nazaj za sodet druge pu igre. — Ma lepa — al bello — je ta, de so ju- goslovani vselih dobili partido, čeglih so jemeli anga jegrauca mejn jen je sodnik vse naredu, de be jugoslovan, zgebili. — Ja, bello, bello. Začetek prosvetne sezone na Primorskem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNMiiiiiiiiiiiifiiuiiiiiMiiiiiiiiiuiuiiiiiH«viiiiiiiiiiiivi«iiiiMnmiNiiMiuiiMaiimiiii Do včeraj afriška puščava, postaja izredno «zanimiva» Libija takoj za Kuvajtom po bogastvu 50 garnitur istočasno išče in vrta - Nafta visoke kakovosti - Libijska vlada se skuša zavarovati BENGAZI, septembra. — »Sreča je bila tu, kar tu pri roki. Toda prekrivala jo je in jo prekriva debela plast puščavskega peska. Zato je o-stala tu. Na nas je, da, si je sedaj ne pustimo ugrabiti...« Tako figurativno se je izrazil mlad nekoliko nacionali-* stično nastrojen Libijec, ki mu pa njegovega nacionalizma ni_ sem zamefil. Kako tudi bi, ko mu bo v prihodnjih letih tako potreben. ’ Nekaj nad milijon Libijcev in njih dežela je bila do pred kratkim zanimiva le zaradi strateškega položaja tega itpasu« na jugu Sredozemlja. Ko pa so tu odkrili nafto, se je bivša «skrb» za te kraje spremenila v »zelo vročo ljubezen«, toda do nafte, ne do ljudi. Zato je prej omenjena nacionalistična nastrojenost mladega Libijca skoraj na mestu. O Libiji danes govore kot o drugem Kuvajtu, kajti ležišča nafte v njenih nedrih so baje večja od onih na vsem Srednjem vzhodu v Iranu, Iraku in Saudovi Arabiji, razen v Kuvajtu, ki še vedno nosi zastavo največjega odkritega ležišča nafte v svetu. Toda nafta v Libiji ima eno prednost. Je za 1500 kilometrov bližja evropskim in ameriškim potrošniškim središčem ,>7° Tr» A "S ,3-30: ‘4 ,G|I^U '°kalei-7rJ?>P0tne belež-19-20: O- Četrtek, lit. neptembrn 1900 rigon; 22.35: za godala. Nacionalni program 6.30: Vremenske razmere ital. morjih; 1100: Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.40: A-meriško glasbeno življenje; 12.10: Uspele pesmi; 13.30: Prevedene pesmi; 15.55: Vremenske razmere na ital. morjih; 16.00: Program za mladino; 16.30: Sličice Iz Francije; 16.45: Franclja v atomski dobi; 17.40: Zanimivosti og vsepovsod; 18.00: Slovarček najnovejših bi OiSatMi 1800: Slovarček najnovejših '5' V Daniela znanosti; 18.30: Francoske ba-•« „S8omin Lui- ,naven,’„._2200: Franc keTVi v - Sa egoisti«; kil lrhruki, ?era; 22 'J0; HetUJ 23 «»: Orke- lade 15, stoletja; 19.00: Oddaja za kmete; 19.30- Filmske novosti; 21.00: VVebrova opera «Oberon»; 23.20: Angelini in njegov orkester. , «Tr, Trst melodiji. 14.15: ^ Ch°P‘-ko£bro 3utro: ek; 11.30: 'k S Znan,V. ' Dahka * Do , *narii , v- ‘^anka e*jah• '4 00: Dle.i Narod- 16.00: o- 'n orkeu S*'adpe ,P*an,p 1***■• 17-00: 'C' '* On M sL ?: Mal1 0% Pi, ®kerJanc, s. 1*; RL: 19.00: •1&: ig ' 19 30: Pre. If!ra Benny Be- Haydn: Koncert Prejeli smo; 23.30: Angleška povojna poezija; 23.45: Mozartove skladbe. Slovenija 8.05: J. drahms: Madžarski plesi; 8.25: Naši glasbeni uspehi; 8.55: Rad.jska šola za višjo stopnjo; 9.25: Europa expres; 10.10: Od melodije do melodije; 11.30: Oddaja za cicibane; 12.00: Pihalni orkester LM; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Opoldanski spored- 13.30: Mariborski instrumentalni ansambel; 13.58: N9Š glasbeni globusi; 15.40: Violinist Karlo Rupel; 16.00: Zofja Kossakova: Jantar; 16.20; Parada plošč; 17.10: Petdeset minut turizma in melodij; 18.00: Iz oper G. Verdija; 18.30: Športni tedn,k; 20.00: Domače pesmi in napevi; 20.50: Ob sedemdesetletnici Franceta Bevka; 21.20: Iz Schubertove skl-cicke; 22.15: Plesna glasba; 23.10: Koncert simfoničnega orkestra. Ital. televizija 17.00: TV za mladino: Oglejmo si skupaj. Zgodbe Rin tin tina; 18.30: TV-dnevnik; 18.45: Angleščina; 19.15: TV zgodba »Prezgodaj za smrt«; 20.30: TV dnevnik; 2100: V evroviziji «Falstaff» z opernega festivala v Glyndebourna; 22.05: Zna- nost In umetnost, ob koncu TV dnevnik. Jug. televizija Ljubljana 18.00. V kiparski delavnici; -18.30: Film «Zračna zveza«; 19.00: TV Obzornik. Beograd 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.3U: Prenos kon- certa s festivala jazza na Bledu. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Nekdanje slavne pesmi; 11.00: Glasba za vas. ki delate; 13.45: »Severnica« — moda; 14.00: Filmske skladbe; 14.45: Parada orkestrov; 16.00: Magični prsti; 16.20: «Cafe chantant«; 14.40: Ko avtorji pojO; 17.30: Koncert operne glasbe; 18.35: Plešite z nami; 20.30: Radijska igra Ch. Hattona: »Vrhovni detergent«; 21.45: Večerna glasba. III. program 17.00: Beethovvnovl in We- bernovi kvarteti za godala; 18.00: 9tara zgodovina; 18.30: Ibertove in VVhittove skladbe; 19.00: presajanje organov; 19.15: Španski romain 18. stoletja; 20.00: Vsakovečerni koncert; Haydn, Faure; 21.30: Literarni večer; 22.50: Violinske skladbe od začetka do Viottija; 23.15: Nekoč je bila Libija na zemljevidu označena le kot puščavsko področje. Pred petimi leti pa so se tu pojavili prvi vrtalni stolpi, ki pa so tri leta delali zaman. Sele pred dvema letoma je neka vrtina tik ob meji s francosko Saharo dala nekaj nafte. To je tuje petrolejske družbe tako opogumilo, da jih je bilo v začetku letošnjega leta v Libiji že dvajset. Prve vrtine po že omenjeni uspešni, pa so bile spet neuspešne, vse do pred letom dni, ko so nenadoma v zahodni Cirenaj-ki odkrili velika ležišča, tokrat skoraj tik ob egiptovski meji. To veliko ležišče nafte je odkrila ameriška družba #Standard Oil of New Yer-sey». Novo odkritje je bilo kot alarmni znak. Tudi druge petrolejske družbe, ki so Libijo prepredle z vrtalnimi napravami, so začele objavljati poročila o odkritju velikih količin in ležišč visokokakovostne nafte. Po teh uspehih se je vnema raziskovalcev še povečala. Zato je Libija danes ogromno delovišče raziskovalnih ekip in vrtalnih naprav. Obsežni puščavski predeli, v katerih temperatura seže tudi do 50 stopinj C, so dobesedno preplavljeni z jeklenimi vrtalnimi stolpi. Do konca letošnjega leta bo v Libiji na delu nad 50 garnitur za raziskovanje nafte. Ko smo prej omenili Kuvajt kot največjega proizvajalca nafte na svetu, smo rekli, da je edini pred Libijo. Toda v Kuvajtu ni nikoli delalo več kot šest kompletnih raziskovalnih ekip, le v Saudovi Arabiji jih je bilo nekoč 12 hkrati. V Libiji pa jih bo ob koncu leta kar 50. Kolikšno je zanimanje, ki je nenadoma zavladalo za Libijo, nam pove tudi sledeči podatek: Poleg raznih skupin strokovnjakov z vsega Zahoda je nič manj kot 3000 A-meričanov. Se nekaj podatkov: Samo ena ameriška petrolejska družba je v svoj letošnji proračun vpisala postavko od 45 milijonov dolarjev, ki jih bo porabila za raziskovanje nafte v Libiji. Ce k gornjim dodamo še sredstva drugih petrolejskih družb, se bo samo v letošnjem letu porabilo za raziskovanje nafte v Libiji okoli 130 milijonov dolarjev, kar pomeni, nekaj nad 100 dolarjev na vsakega prebivalca te do včeraj tako siromašne dežele. Sicer pa bo del teh investicij šel tudi za gradnjo naftovodov, ki bodo naftonosna polja v notranjosti dežele spajali s pristanišči ob Sredozemskem morju. Prvi naftovod je začela graditi ameriška družba »Standard Oil«, da bi spojila petrolejske vire Cirenajke z Ben-gazijem. Pred kratkim pa je tudi skupina OASIS, ki raziskuje za družbe «Ohio Oil«, »Continental Oil« in »Amerada Petroleum« začela graditi 80 milj dolg naftovod z dnevno kapaciteto 300.000 sodčkov. S posebnimi črpalnimi napravami pa bo zmogljivost tega naftovoda znašala celo 600.000 sodčkov nafte na dan. To daje slutiti, da so petrolejski strokovnjaki ugotovili izredno bogata ležišča in da bo držalo, da je Libija po tem svojem bogastvu takoj za Kuvajtom. Kako se bo to odražalo na gospodarstvu doslej tako siromašne dežele? Libiji je doslej uspelo zagotoviti si letni proračun komaj kakih 20 do 25 milijonov dolarjev. Čeprav ima komaj dober milijon prebivalcev, je bil za Libijo to zares skromen proračun. Sedaj pa so libijske oblasti začele računati z desetkrat večjimi dohodki. Računajo, da bodo dohodki od nafte znašali od 200 do 250 milijonov dolarjev n* leto. Pozneje Pa še več. Seveda bo treba nekaj let še počakati, dokler si njena nafta ne utre Pot> ha tržišče. To bo verjetno leta 1962. S prvimi sredstvi bo najprej treba pokriti stare račune in stroške. Libijska vlada pa je že ustanovila poseben odbor za dolgoročno načrtovanje, kateremu bo vsako leto dala na razpolago 70 odstotkov sredstev, kolikor jih bo dobila za nafto. V tem načrtu predvideva tudi nekaj velikih gradenj, med katerimi je obnovitev in razširitev pristanišča v Bengaziju, gradnja cest v dolžini 400 kilometrov, ter preselitev prestolnice v Beido, torej v planino, kjer je klima znosnejša. Seveda bo Libiji kljub temu ostalo še veliko problemov, ki jih ne bo tako lahko rešiti. Gre predvsem za problem prometa. Tudi ko bodo ceste zgrajene, bo šel velik del dohodkov za vzdrževanje teh cest, kajti v puščavi je zelo težko ceste vzdrževali. Za sedaj pa ima Libija le (Nadaljevanje na 5. strani) N. M. V znamenju življenjskega jubileja Franceta Bevka V Nori Gorici bo slavnostna premiera dramatizirane povesti «Krivda» - Razstava pod naslovom «Življenje in delo Franceta Bevka» Konec tega tedna bo naš goriški rojak, pisatelj France Bevk, slavil 70-ietnico svojega plodnega življenja. Njegov življenjski jubilej pada prav v čas priprav za novo kulturno-prosvetno sezono in nudi tudi zaradi tega lepo priložnost, da bodo prve, takorekoč otvoritvene kulturno prosvetne manifestacije posvečene prav njemu. Priljubljenega pisatelja m politika — predstavnika teženj primorskih Slovencev ter borca — se bodo ob njegovem pomembnem življenjskem jubileju spomnili Slovenci na tej in oni strani meje, posebno pa v Gorici, kjer je živel in delal vsa dolga leta fašistične okupaciie in silovitega raznarodovalnega pritiska. Bevka se bodo spomnili tudi Tržačani, saj je živel med njimi kot predstavnik ljudstva, ki se je po zmagovitem uporu dokončno otreslo suženjstva in tlake. Na proslave Bevkove 75-letnice pa so se še s posebnim poudarkom začeli pripravljati v goriškem okraju, kjer so že pred meseci izdelali obsežen načrt prireditev in kulturnih manifestacij. Začetek proslav v goriškem okraju bo slavnostna krstna predstava dramatizirane jubilantove povesti »Krivda«, ki jo pripravlja goriško gledališče. Na slavnostno predstavo bodo povabili tudi slavljenca ter njegove ožje politične in kulturne sodelavce. Dramatizacija tiKrivden je Bevkovo novo delo. Prvič je to snov sicer obdelal že kmalu po prvi svetovni vojni v drami »Materin greh«, ki je tedai doživela premiero v Brdih. Kasneje je pisatelj dramo preoblikoval v povest in jo izdal pod naslovom »Krivda«. V delu obravnava avtor po resničn-m dogodku dvojni »materin greh« (mati ubije najprej mo^a, nato pa po njeni krivdi še sin ubije rienega ljubimca). Slavnostna uprizoritev «Krivde«, ki sta jo kot gosta pripravila režiser Hinko Košar in -cenograf Vladimir Rijavec, bo 17. septembra. Naslednji dan bodo odprli razstavo pod naslovom »Življenje in delo Franceta Bevka«, ki jo je pripravila Slučijeka knjižnica v Novi Gorici. Razstavljene bodo vse knjižne izdaie Bevkovih del (razen petih slikanic, ki jih se niso mogli dobiti). V drugem delu bodo na razstavi prikazali Bevkove objave v perjodiki, v tretjem pa slikovno gradivo, rokopise, neobjavljene pesmi itd. Na razstavi bo skratka prikazano doslej najpopolneje zbrano gradivo o Bevkovem obsežnem opusu. Nekako v zvezi z razstavo je v goriški Studijski knjižnici nastala zamisel, da bi uredili Bevkovo bibliografijo. Bibliotekar Marijan Brecelj je pripravil I. del »Bevkove bibliografije«, nje natis pa je z razumevaniem prevzela zale ba »Lipa« v Kopru, tako da bo drlo izšlo še pred otvoritvijo razstave. Prvi del «Bevkove bibliografije« navaja vse Bevkove knjižne izdaje, razdeljene v tri skupine: originalna dela, Bevkove priredbe in prevodi ter prevodi Bevkovih del. Bibliografija bo prvič prikazala vso raznolikost Bevkovega ustvarjanja in bo dobro služila raziskovalcem Bevkovega dela. Bevkov Jubilej namerava proslaviti tudi tolminsko gledališče s »Partijo šaha«, goriško lutkovno gledališče pa pripravlja »Lenuha Poležuha«. V večini vasi na Goriškem in Tolminskem pripravljajo še posebne akademije, vse šole v okraju pa bodo imele uro pouka, posvečeno ran-cetu Bevku. Proslave Bevkovega jubileja bodo trajale ves teden Med prireditvami v tem i-dnu moramo omeniti še literarni večer, ki se ga bo udeležil tudi slavljenec sam l»-njegovi ožji literarni sodelavci, in na katerem naj bi nastopil tudi mlajši rod ustvarjalcev. Pomemben doprinos bogatemu začetku sezone kulturnih prireditev na Goriškem bo dalo tudi gostovanje Slo. venskega narodnega gledališča iz Trsta, ki bo uprzo-im »Dnevnik Ane Frank« v vseh večjih vaseh po Goriškem in v Vipavski dolini. lil m Jesensko-zimska moda se vrača k naravi Pestra in bogata izbira barv ob nekaterih smešnih novostih Skoraj vsak dan lahko či-tamo, da je ta ali ona modna hiša vrgla «novo zanimivost« za letošnjo žensko modo. U-slvarjalce teh novosti je enkrat navdihnila moda iz leta 1925, drugič zopet moda iz nekaj let kasneje. Vse te novosti so po navadi tako zelo ekstravagantne, da lahko izrazimo samo željo, da se ne bi obnesle. Res je sicer, da smo ženske pripravljene za modo na marsikatero žrtev, vendarle pod pogojem, da smo dosegle s tem večjo privlačnost in lepši videz. Ce nas pa takšne modne novosti samo osmešijo, potem se jim rade že kar naprej odrečemo. Kar se tiče barv, ki so jih modni ustvarjalci izbrali za jesenske in zimske modele, se pa z njimi povsem strinjamo. Barve so v glavnem posneli po poslednjih jesenskih cvetlicah. In te barve so nam zelo všeč. Sicer niso tako sveže in privlačne kot spomladanske in poletno cvetje, so pa zato primerne za sedanjo dobo. Se. veda niso pozabili modni u-stvarjalci pri izbiri na barvo trav, grmičev in jesenskega drevja. Kot je v tem času bogata barvna skala v naravi, tako pestra in bogata je tudi izbira blaga. Cim bliže bomo seveda zimi, tem bolj temačne in mrke bodo barve naših plaščev in oblek. Crna barva bo imela pri tem seveda glavno bese- do. Sicer so se ji modni u-stvarjalci že večkrat odrekli, češ da je preresna in žensko samo postara — vendar so se še vedno premislili in jo vnesli v svoje zbirke, ker je črna barva pač vedno najbolj elegantna in tudi najbolj primerna tako za popoldanske, kot tudi večerne obleke. In še eno prednost ima črna bar. va — rade jo nosijo vse tiste Ženske, ki so bolj okroglih oblik, ker vedo, da bodo vsaj nliiililiiililiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiii, n, iiiiiHiiinMiiiiiiiiKuHiiiiiiHiuuuiiiiiititliliiiiiiMumit um mn, uniMiniiMiiimiuiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiii umi iiaiMiiiiiuuiiiiMi,, im, ■■■■nnuiiiiuiiliiiiiiiil OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vaše jutranje pobude ne bo- do poplačane po njihovi vred nosti. Možnost večjih uspehov popoldan. Deležni boste izrazov resnične ljubezni BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite previdni pri velikih finančnih operacijah. Dobro razumevanje med prijatelji in družinskimi elani. Prehodna utrujenost. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Verjeten spor s sodelavcem ali poslovnim družabnikom. Ne kažite javno vaše pretirane ljubosumnosti. Nekoliko nervoznosti. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vaše posredovanje za ureditev nesoglasij bo zelo uspešno. Dobri vzgledi bodo poboljšali vaš značaj. Zdiavje odlično. LEV (od 23. 7 do 22. 8.) Kljub nepredvidenim oviram dobro napredovanje v službi. Vaš ugled v družini bo preprečil brezglavost nekaterih članov. Zdravje zadovoljivo. DEVICA <<>d 23.8. do 22.9.) Novo prijateljstvo bo omogočilo uresničitev nekega načrta. Upoštevajte nasvet osebe, ki vas ljubi. Nobenih posebnih motenj. TEHTNICA (od 23.9 do 23. 10.) Ce je mogoče izognite se potovanjem in do podrobnosti sestavite dnevni program. Bodite potrpežljivi v družini, če vlada napetost. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Ne postavljajte prevelikih zahtev. Bodite oprezni. Okoliščine vam narekujejo potrpežljivost in nezaupnost. STRELEC (od 23. 11 do 20. 12.) Prehodne težave zaradi kolegov ali družabnikov, ki delujejo preveč vihravo. Zmeda v srčnih zadevah. Zdravje zadovoljivo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Napake vašega tekmece vam bodo dobrodošle. Lahna nesoglasja z osebo, ki jo ljubite. Odlična moralna in fizična kondicija. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nevarnost prepirov. Premagati boste morali profesionalne težave. Utecite vašemu običajnemu ambientu in iščite nova prijateljstva. RIBI (od 20.z. do 20.3.) Vaši načrti naj ne bodo preveč splošni. Nenamerne indiifkret-nosti vam utegnejo škodovati. Prehodna nervoznost zaradi srčnih motenj. na videz bolj vitke. In to je že kar precej. Kljub vsem novostim in ekstravagantnostim pa se nam zdi, da se današnja moda vendarle vrača zopet k naravi. Okrogla ramena, ki so nekoliko širša, koi tudi bolj poudarjeni boki, sodijo k zadnjim kreacijam in poudarjajo po našem mnenju zelo skladno žensko postavo. Globoki izrezi odkrivajo vrat in tudi ovratniki so še vedno pomaknjeni od vratu. Izreze pri oblekah skrijemo s plašči, jopami in boleri, če pa gre za večerno obleko pa je tako najbolj važno, da se vidi izrez. Pri skoraj vseh modelih, ki so jih prikazaTe tako italijanske, kot francoske in nemške modne hiše, pa je bilo opaziti poudarek na preprostosti, to je na praktičnosti. Kar precej oblek je bilo namreč krojenih športno. In takšna moda nam „e še posebno všeč, saj terja danes življenje od žene, da je kljub delu doma in v službi, vedno lepo in dostojno oblečena. Blago za letošnje jesenske in zimske obleke se v glavnem ne razlikuje od blaga za plašče in kostime. Blago je volneno, ali pa je vsaj pomešano z, volno, lahko pa je tudi precej debelo in kosmato. Za popoldanske in večerne obleke so pa letos v glavnem v modi razne svile in broka-ti, ki so sami na sebi že tako lepi in bogati, da je lahko obleka zelo enostavno krojena, pa bo že dovolj lepa in elegantna. Za večerne obleke pa so se nekateri modni ustvarjalci zopet odločili za naslednje barve, razne odtenke rdeče, zelene in modre barve kot tu. di vse pastelne barve. Za takšne obleke uporabljajo predvsem žoržet, lame, žamet in čipke. Letošnja moda nas torej skoraj nič ne preseneča. Vesele smo, da se vrača k naravi in prepričane smo, da nam bo kar simpatična, ko se bo otresla še tistih »zanimivih novosti«, ki nam niso tako zelo všeč. Jugoslovanski filmi na Irskem Komisija za pregled jugoslovanskih filmov, ki naj sodelujejo na festivalih v inozemstvu, je izbrala risanki »Piccolo« Dušana Vukotiča m «Sagrinska koža» Vladimira Kristla, da bosta predstavljali jugoslovansko kinematografijo na festivalu v Irski. Oba filma je izdelalo podjetje Zagreb-film. Največji projekt v zgoaovtoi švedskega filma Na Švedskem so ustanovili najbolj nenavadno filmsko podjetje na svetu. Podjetje bo posnelo samo en film, nakar bo razpuščeno. Snemalo bo film «Čudovito potovanje Nilsa Holgersona z divjimi racami« po mladinski knjigi slavne švedske pisateljice Selme Lagerloef Cisti dobiček od tegj filma bo izročen otroškim domovom, financer, ji pa so pripravljeni nositi tudi eventuelni deficit. Film bo režiral Kene Fant, stal pa bo trikrat več kot običajni švedski film. Film o Rade Končarju Zagrebško filmsko podjetje »Z ora-film« bo poneslo dokumentarni film posvečen revolucionarnemu življenju narodnega heroja Rade Končata. Režiser filma Vojo Berčič bo prvi kader posnel na Reki s simoolično sceno, ko lH-letni sm Rade Končarja prvič prevzema službo na ladji »Kosovo«. Mednarodni pregled znan-stveuo-pedagoskega filma Od 30. oktobra do 4. novembra bo v Ruaovi v okviru študijske univerze V. mednarodni pregled znanstve-nopedagoskegu filma. Filmi bodo razdeljeni po kategorijah glede ua študijsko snov univerzitetnih fakultet. Iz pedagoškega uidika pa bodo filmi razdeljeni v naslednje skupine: 1. filmi znanstvenega raziskovanja, 2. filmi znanstvene dokumentacije, 3. didaktični /ilm 2a pouk, 4. informativno didaktični film. »Rimska sužnja« Sergio Gnečo je pred dnevi začel v bližini Zagreba snemati fum »Rimska sužnja«, v katerem nastopata Rossana Podesta in Guy Ma-dison: Ideja za film je povzeta iz Cesarjeve «u galski vojni« m je ambientiran v stari Galiji. Rossana Podesta bo Antea, mlada hčerka galskega poglavarja, Guy Madison pa bo poosebil rimskega sto t-niha Marrj Savena. Vlogo nasprotnika bo igral Mano Petri, todu samo kot igralec in ne kot pevec. Snemanja bodo trajala približno deset tednov. V Zagreb je dopotovala tudi italijanska igralka Giuvonna Ralli, ki bo skupno z Robertom Hossei-nom snemata zunanje scene za film «Sla nasilja«. Mednarodni lesttval filmov o rečni plovbi Okrog 30 evropskih in izve-nevropskih držav se z nad 1V0 filmi udeležuje prvega mednarodnega festivala filmov o rečni plovbi, ki se je začel v Cremom 9. t. m. in ki se bo zaključil Ib. t. m. Namen tega festivala je prispevati k razširitvi rečne plovbe ter njenih tehničnih, ekonomskih socialnih, političnih, geografskih in etničnih vrednost. Dva nova Jugoslovanska filma Režiser Branke Bauer pripravlja snemanje filmske komedije iz študentskega življenja z naslovom «Martin v oblakih« po scenariju književnika Fedorj: Vidasa Režiser S:me Simakovič pa bo prenesel na filmsko platno delo Milana Begoviča »Pustolovščina pred vrati«, po lastnem scenariju. VValt Dlsnev bo snemal na Madžarskem List «Magpar Nemzet« poroča, da je oil med pristojnimi madžarskimi organi in filmsko proizi i dnjo družbo VV alta Disnega dosežen sporazum, ki določa, da bo ameriška kinematografska družba snemala v Budimpešti 50 minut trajajoči film o madžarskih ljudskih plesih Ingrid Bergman zopet snema Ingrid Bergman bo glavna igralka v 'Umu »Kadilo za idole» po novem romanu Sgl-vie Ashton Warner, ki je pravicr za snemanje prodala družbi 20th Century Fox, ki je konkurirala z drugimi hollywoodskimi družbami. Film bo režira> Darrgl Za-nuck, snemal pa ga bo v Parizu in v Novi Zelandiji. Sglvia Ashton Warner je tudi avtorica romanu »Devica«, ki bo tudi v kratkem prenesen na filmsko platno. Jugoslovanski filmi v Južni Ameriki Venezuela in Kolumbija sta odkupili nekatere jugoslovanske filme, ki so bili lani prikazani na filmskem festivalu, med njuni »Pet minut raja«, «Miss Mone«, «Ostna vrata« itd. V zadnjem času se južnoameriške države vse bolj zanimajo za jugoslovanske filme. Tako je Cile odkupil 1etos 10 celovečernih tn 15 kratkometražnih filmov. Več celovečernih m risanih filmov je odkupila Brazilija, 12 filmov pa je bilo prodanih v Argentino, ki ima pravico, da te filme predvaja »i v Uru>>naju in Peruju. Na filmskem festivalu v San Franciscu, ki bo od ly 0fc- ’■ novembra, bodo predvajali igram fiim reii. serja Tome Janjiča »Cmi bi- >>fer l'uko,ičevi risanki »Piccolo« -n «Koncert za strojnico«. Risanka «Piccolo» je na letošnjem festivalu kratkometražnih filmov v Oberhausenu prejela prvo nagrado. L PRIMORSKI DNEVNIK Po končanih poletnih počitnicah Jutri prva jesenska goriškega občinskega Na dnevnem redu so važna upravna vprašanja seja sveta Jutri zvečer ob 18. uri se bo v sejni dvorani v Ulici Crispi sestal prvič na je. senskem zasedanju goriški občinski svet. Vsled poletnih počitnic se je nabralo precej vprašanj, ki jih bo treba na tej in tudi na drugih sejah rešiti. Na najvažnejšem mestu stoji brez dvoma obračun občine za leto 1959, ki pa ga ne bodo obravnavali na tej prvi seji, ker so druga vprašanja bolj nujna. Med važne argumente, ki jih bodo pretresali jutri zvečer, spada brez dvoma i-menovanje arbitražnega kolegija za ureditev spora med občino in podjetjem Bozzini-Gionchetti, ki je do pred nekaj leti pobiralo občinsko trošarino in ki se je proti odvzemu iste pritožilo na višjo oblast. Razpravljali bodo tudi o izdelovanju reklamnih obcestnih tabel za oslavsko kostnico in o preimenovanju dela Drevoreda Diaz, ki stoji pred poslopjem Komisariata za italijansko mladino. Občinski odbor bo tudi prosil svetovalce za sklep, ki naj dovoli občini vzdržati v tožbi s trgovcem Giovannijem Bi-gotom (predsednikom trgovinske zbornice) zaradi ugotovljenih mu občinskih davkov. Na dnevnem redu je še nakup privatnega zemljišča Bregant in Zanei za nadaljevanje Ulice Roma, prodaja nekih kosov zemljišča v Ulici Leoni. Nameravajo tudi ojačiti javno razsvetljavo pri kostnici na Oslavju in križišču pri Madonnini. V mestnem središču, in sicer na križiščih pred kavarno »Garibaldi« in pred kavarno »Teatro« bodo namestili dva semafo-ra, ki bosta vredna 2.750.000 lir, medtem ko bodo letni režijski stroški znašali 150.000 lir. Občina namerava prositi za posojilo rimsko Blagajno za naložbe in posojila 70 milijonov lir za kanalizacijska dela. Z ustanovo INGIC, ki pobira trošarino, pa bodo sklenili pogodbo za 100 milijonov lir, kr bo služila kot porok za najetje posojila za enako vsoto, ki jo bo občina porabila za modernizacijo civilne bolnišnice. Dva milijona lir nameravajo dati kot letni prispevek občinski glasbeni šoli, četrt milijona lir kot prispevek Rdečemu križu za šolsko zdravniško službo, 20.000 lir Furlanskemu filološkemu društvu, 2.031.350 lir Šolskemu patronatu. Izvoliti bodo morali tudi komisijo za dodeljevanje ljudskih stanovanj prebivalcem nehigienskih hiš, dveletno občinsko volilno komisijo in o-dobriti nekatere točke, ki se tičejo občinskega osebja. Na koncu dolgega dnevnega reda je tudi točka o obračunu za leto 1959. Danes začetek vpisovanja otrok v slov. osnovne šole Danes se prične na sedežin slovenskih osnovnih šol v mestu in na podeželju vpisovanje v slovenske osnovne šole. Vpisovanje se bo zaključilo 30. t. m. Toplo priporočamo slovenskim staršem, da vpišejo svoje otroke v slovenske o-sriovne šole in tako izpolnijo svojo narodno dolžnost in i-stočasno koristijo otrokom samim, da bodo jutri dobro obvladali dva tukajšnja jezika. Didaktično ravnateljstvo za slovenske šole sporoča nadalje, da bodo izpiti drugega roka za peti razred v dneh 21. in 22 t. m., izpiti drugega roka za drugi razred pa v dneh 23. in ?4. t. m.. Istočasno se bodo vršili tudi sprejemni izpiti priva-tistov. Izpitne komisije ostanejo iste kot v prvem roku. Šolsko leto se bo pričelo 1. oktobra z mašo in 3. oktobra s poukom. Delovanje političnih strank Sestanek mestne sekcije PSI Seja pokrajinskega odbora KPI V torek zvečer je bil na sedežu PSI v Goricj sestanek članov mestne sekcije, na katerem jo živahno razpravljali o sedanjem političnem stanju v državi in tudi v naši pokrajini, kjer se bodo v bližnji bodočnosti vršile upravne volitve. Po plodni diskusiji, v kateri so prišle do izraza različne težnje in pojmovanja, je bilo sklenjeno povečati aktivnost sekcije s podrobnim proučevanjem tukajšnjega položaja. # * * V ponedeljek zvečer se je sestal pokrajinski odbor KPI. Na seji je bilo prikazano stanje v državi po protifašistični julijski zmagi in po enotnih borbah delavstva in prebivalstva naše pokrajine za ohranitev tukajšnje industrije. Zaradi tega menijo komunisti — je rečeno v po- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiHiiiliiniiiiiiitiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiHiii V Doberdobu bodo v kratkem začeli graditi otroški vrtec Za vsa dela bodo porabili 10.500.000 lir - Vrtec bo gradilo v podjetje Barbuio iz Cervinjana ffF 'Čf vN jo t . Se pred koncem tega meseca, ali pa najkasneje v začetku oktobra, bodo delavci podjetja Barbuio iz Cervigna-na pričeli v Doberdobu graditi novo poslopje, ki bo služilo doberdobskim otrokom za njihov otroški vrtec. Gradnja bo trajala verjetno celo zimo in že drugo leto bo vrtec dokončan in tako bo tudi v Doberdobu odpravljena pomanjkljivost, ki je zelo občutena. Na sliki, ki je priložena temu članku, je vidna stavba vrtca na prednji strani. Načrt je brezplačno izdelal inž. Marcello Baldocchi iz Gorice, ravnatelj goriške srednje šole in isti inženir bo brezplačno vodil gradbena dela. Upravitelji doberdobske občine in vse zainteresirano prebivalstvo mu bo brez dvoma hvaležno za njegovo nesebičnost. Nogometaši v Sovodnjah pred začetkom prvenstva Moštvo, ki je lani doseglo lep uspeh, je začelo že trenirati Tudi letos bodo sovodenjski nogometaši sodelovali v deželnem prvenstvu diletantov, kjer so igrali lani zelo u-spešno, tako da so dosegli četrto mesto na lestvici. Letos bodo imeli Sovodenjci v istem prvenstvu tudi štandreško Ju-ventino, tako da bodo lahko igrali z nogometaši iz bližnje vasi. Nogometna strast ima v Sovodnjah že celo tradicijo. Tu je namreč pred mnogimi leti igrala Juventina, dokler si ni to društvo uredilo svojega igrišča v Standrežu. In na tekme je hodila cela vrsta domačinov, ki so se navduševali za lepo igro in ki so navijali za ekipo, ki so jo imeli za svojo. Po kratkem presledku pa je v Sovodnjah bila ustanovljena nogometna enajstorica, ki je ob podpori vaščanov kmalu dosegla uspehe in se na lanskem prvenstvu plasirala na četrto mesto. Letos upajo ljubitelji nogometa v Sovodnjah na še boljši plasma. Prodali so štiri igralce društvu Pro Gorizia in tu bodo verjetno imeli možnost bolje izkazati se, ker bodo tekmovali z boljšimi moštvi kot do sedaj. Igrali so že na prijateljskih tekmah Pro Gorizie s Triestino in z Udinese. Ti igralci so: Rudi Vižintin, Romano Devetak, Kazimir Petejan in Ernesto An-selmi. Ostale igralce lanske ekipe in še nekaj drugih, ki so jih letos sprejeli v moštvo, pridno trenira bivši nogometaš O-blak iz Gorice, ki je dolga leta igral v jugoslovanskih nogometnih moštvih na Reki in v Novi Gorici, kjer je precej časa bival. Sovodenjskim nogometašem gre naša želja, da bi se tudi letos izkazali in tako visoko ponesli v svet ime svojega kraja. Vpisovanje v Dijaški doni Odbor Dijaške Matice v Gorici javlja da se vrši vpisovanje v Dijaški dom na Sveto-gorski cesti št. 42 vsak dan od 10. do 12. ure. Strokovna odobritev za doberdobski vodovod Prefektura je sporočila, da so na zadnji seji Skrbništva za javna dela Furlanije in Julijske Benečije v Trstu strokovno odobrili nekatera javna dela v naši pokrajini, med katerimi je tudi notranja vodovodna mreža v do-berdobski občini v vrednosti 11.340.000 lir. Pričakujejo v najkrajšem času zadevni dekret. «»------ Iz solkanske v goriško bolnišnico Z rešilnim avtomobilom jugoslovanskega Rdečega križa iz Solkana so v torek pripeljali cez mejo v goriško bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto 31-let-nega Alda Pacorja iz Devina, ki se ;e bil ponesrečil z motociklom na izletu v Opatjem selu. Prijela ga je nenadna slabost Včeraj opoldne so morali bolničarji Zelenega križa z rešilnim avtomobilom v Ulico Giustiniani št. 23, kjer je (izletnega Pietra Adamija pri jela nenadna slabost. Odpeljali so ga v bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto. Vrtec bo preprost a bo popolnoma zadostil potrebam doberdobske otročadi. Na sprednji strani, na levi strani prikazanega načrta, bodo prostori jedilnice, kuhinje in shrambe za živila. S hodnika, kjer bodo otroci našli tudi mesto za odložitev svojih plaščev, bo vhod, razen v jedilnico, še v stanovanje hišnika na levi strani, na desni pa v obširno sobo, ki bo zelo sončna, saj bo imela kar dve veliki vrati na zadnji strani stavbe, in kjer bodo preživeli otroci večji del dneva. Iz te sobane bo vhod v učilnico, ki bo na desni sprednji strani stavbe in v moderno urejene higienske prostore. Na zadnji levi strani stavbe bo še majhno stanovanje za hišnika. Da bi lahko zgradila to stavbo, je doberdobska občina pred letom in pol zaprosila vlado za posojilo deset in pol milijona lir, od katerih bi jih osem in pol milijona porabili za gradbena dela, ostala dva milijona pa za notranjo ureditev prostorov. Rešitev prošnje za posojilo je prišla preden so si upravitelji občine pričakovali in na dražbi za oddajo gradbenih del je zmagalo podjetje Barbuio iz Cer-vignana, ki je ponudilo, da bo gradilo stavbo za vsoto, ki bo za 2,30% manjša od predlagane vsote 8 in pol milijona lir, kar pomeni, da bodo stavbena dela stala občino 8.304.500 lir in da bo razliko skoro 200.000 lir občina lahko koristno uporabila v druge namene. Tudi s tem delom bo sedanja demokratična občinska uprava v Doberdobu dokazala, da ji gre predvsem za dobro upravljanje in da skrbi za izboljšanje življenjskih prilik občanov. Številna javna dela, ki so bila v zadnjih štirih letih napravljena, so dokaz, da je bilo prav, da so volivci dali decembra 1956 zaupanje tistim možem, ki upravljajo danes občino. Uspela stavka v papirnici v Zaradi razbitja pogajanj za obnovitev delovne pogodbe za delavce papirne stroke so včeraj stavkali delavci te stroke v celi državi. Stavki so se polnoštevilno pridružili tudi delavci iz paparnice v Rupi, kjer med delavstvom ni bilo stavkokazov. «»------ Nesreča pri igri Včeraj popoldne ob 14. uri je triletni Carlo Troncar iz Ulice sv. Gabrijela 41 na hišnem dvorišču nerodno padel na kos starega zarjavelega železa ter se ranil na čelo. Potrebno zdravniško pomoč so mu nudili v bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto. «»------- Dekletce je požrlo kovanec Včeraj popoldne okrog 16. ure je rešilni avtomobil Ze- lenega križa šel v ezulsko naselje v Ulici Zara 9, kjer je triletna Elide Canzutti požrla kovanec. Peljali so jo v bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto, od tod pa v bolnišnico v Videm, kjer ji bodo nudili potrebno pomoč. Kino v Gorici CORSO. 17.00: «39 stopnica, Kenneth Moore in Tayna El-ke. barvni film. VERDI. 17.00: «Brez jutrišnjega dne», George Nader. VITTORIA. 17.15: »Mladi razbojniki«, Richard Balkevan in lunje Kenney. Mladoletnim prepovedan vstop. CENTRALE. 16.30: «Saharska legija«. Alan Ladd in Arlene Dahi, barvni film. MODERNO. 17.00: »Upor na doku stev. 6». TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 23 stopinj ob 14. uri, najnižja 14 stopinj ob 24. uri: povprečna dnevna vlaga 70 odstotkov. -—«»---- DEŽURNA LEKARNA Cez dan in ponoči je odprta lekarna Kuerner, Korzo Italia št. 4, telef. št. 25-76. ročilu za tisk — da je treba nadaljevati borbo za dosego deželne avtonomije, kjer se bodo z večjo lahkoto obravnavali naši lokalni problemi. Ker se bodo volitve vršile v skoro vsej državi — nadaljuje poročilo — 6. novembra, je potrebno da oblastni organi v naši pokrajini spoštujejo zakonska določila <■ trajanju upravnih svetov in da napovedo volitve čimprej, da se bo tako lahko tudi goriško prebivalstvo odločilo za nove c pravitelje. Komunisti vabijo vse politične sile naj se opredelijo za volitve takoj ko bo prenehal mandat občinskim in pokrajinskem svetu. * * * Goriški liberalci se že pripravljajo na upravne volitve v naši pokrajini, ki bi se morale vršitj decembra, ki pa bodo \erjetno preložene na pomlad. Pričeli so ponovno izdajati svoj mesečnik «La Gazzetta«, ki :e od zadnjih političnih volitev sem miroval in v njem napadajo zlasti mlade demokristjane, ki naj bi hoteli otvoritev na levo. Jasno je, da skušajo liberalci odtrgati od demokristjanov gotove sloje volivcev, kot j’m je to že uspelo pri državnih volitvah leta 1958. List razdeljujejo brezplačno v nekaj tisoč izvodih. Izlet v Piran Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 25 septembra enodnevni družinski izlet z avtobusom v Piran, kjer bodo udeleženci prisostvovali morskemu krstu gojencev Pomorske šole v Piranu. Odhod bo iz Podgore ob 5. uri zjutraj, iz Gorice, izpred Bratuševe kavarne, ob 5.15. Voznina znaša 800 lir za člane in 850 lir za nečlane. Vpisovanja se sprejemajo do 20. septembra v Bratuševi kavarni, kjer je treba položiti tudi 100 lir na račun kosila. Po možnosti se bodo izletniki ustavili tudi v Portorožu, Izoli in Kopru, kjer si bodo morda ogledali tovarno Tomos. Cestna dela v okoliških krajih tržaške občine Za ureditev cest in poti v tržaški okolic so letos do avgusta porabili 109.000.OM Levji delež odpade na ulice mestne periferije - Lani so 2° popravilo in ureditev cest v okolici porabili 95.000.000 hf Odbornika za javna dela pri tržaški občini geom. Geppija smo prosili za podroben seznam cestnih del, ki jih je tržaška občina opravila v zadnjih letih v vaseh tržaške o-kolice in na mestni periferiji. Iz seznama, ki nam ga je odbornik Geppi posredoval, je razvidno, da je tržaška občina v lanskem letu popravila in asfaltirala v vaseh tržaške občine in na periferiji 129.555 kv. m cestišča v skupni vrednosti 95 milijonov 370.000 lir. Jasno je, da odpade levji delež te vsote na ceste mestne periferije, dosti manj pa na okoliške vasi. Ce gremo po vrsti, moramo na prvem mestu omeniti ureditev 2000 kvadratnih metrov poti proti Jezeru, za kar je bilo porabljenih 1,800.000 lir, za 6600 kv. m. cestišča na Ul. Costalunga so porabili 2.100.000 lir, za ureditev Napoleonske ceste v dolžini 250 m so porabili 2,000.000 lir za asfaltiranje Ul. dell’Acqua 4 milijone lir, za asfaltiranje 8.130 kv. m cestišča v Križu 8.130.000 lir, za ureditev nekaterih poti v Trebčah 250.000 lir, za asfaltiranje 960 kv. m cestišča na Trsteniku 480.000 lir, za asfaltiranje 1200 kv. m cestišča v Ul. Campanelle so porabili 1,800.000 lir, za a-sfaltiranje 800 kv. m cestišča Alpinske in Proseške ulice na Opčinah 400.000 lir, za ureditev športnega igrišča na Ko-lonji pa 600.000 lir. Nadalje so za ureditev poti na Trsteniku porabili še 600 tisoč lir, medtem ko so za 80 m Ul. Bonomea na Trsteniku porabili 400 tisoč lir. U-reditev notranjih poti na Kon. tovelu v skupni dolžini 1000 metrov je veljala 3,200.000 lir, ureditev poti na Proseku pa 2.600.000 lir. Popravili so tudi 6.250 kv. metrov cestišča na Banah, za kar so porabili 4 milijone lir, medtem ko je u-reditev notranjih poti v Treb. čah v skupni dolžini 600 metrov veljala 3 milijone lir. Za manjše poti na Opčinah so porabili 2 milijona lir, medtem ko je bilo za 500 metrov cestišča na Alpinski ulici na Opčinah porabljenih še 2 milijona lir. Urejena je bila tudi Ul. Ricreatorio na Opčinah in so ta dela veljala 2.100.000 lir. Za pot, ki jo je Selad zgradila med Ul. Bonomea in cesto na Trsteniku v dolžini 295 m, je bilo porabljenih nekaj nad 6 milijonov lir, 2 milijona 540.000 lir pa so porabili za ureditev poti, ki vodi od Napoleonske ceste na Grižo. Omeniti je treba še, da je občina v letu 1959 uredila 3600 kv. m cestišča v Ul. Dei Macelli, in sicer za vsoto 3.600.000 lir, 11.200 kv. m cestišča Skedenjske ulice za 2 milijona 240.000 lir, ter 5.605 kv. m cestišča Ul. Vigneti do Ul. Soncini v skupnem znesku 4,150.000 lir. Kot smo že omenili, so vsa dela za ureditev in asfaltiranje cest veljala 95,370.000 lir in so s tem denarjem uredili 129.555 kvadratnih metrov cestišča. V tekočem letu, in sicer do konca avgusta, je občina, — vedno v vaseh in na periferiji — uredila in asfaltirala 76.380 kv. m cestišča v skupni vrednosti 108,967.000 lir. Tako so med drugim uredili 360 kv. m cestišča v Lonjer-ju (Staje) za 1,500.000 lir, 550 metrov ceste na hribu Panta-lemun za 2 milijona lir ter 200 metrov Lonjerske ceste za 1,500.000 lir. Na Opčinah so uredili 27.600 kv. m cestišča v vrednosti 27 milijonov lir, še posebej pa je bila urejena Konkonelska ulica, za katero so porabili 4,400.000 lir. V Križu so uredili 1620 kv. m cestišča, za kar so porabili 800.000 lir, medtem ko so porabili za ureditev Nabrežinske ceste 950.000 lir. Pot' na Grižo v dolžini 2000 metrov (četrti obrok) je občino veljala 6.200.000 lir, Orleška cesta (Trebče) v dolžini 1120 me- m,,,,..........imimiiiiiiiimmimmuini ............................... mn.■■■■■iiiiiihiiiiuiiiiiuiiiii V soboto začetek jesenskega zasedanja i ......... ..—- - 111 - ...... — 62 procesov in 93 obtožencev na treh sekcijah kazenskega sodišča v Trstu Kakor smo že poročali, se bo v soboto začelo jesensko zasedanje kazenskega sodišča. Do konca meseca bo na treh sekcijah skupno 62 procesov s 93 obtoženci. Izmed teh sta samo dva v zaporu. V soboto se bodo morali zagovarjati: Valentino Kante zaradi prekrškov zakonskih predpisov glede semenskega o-lja, Vito Montuori zaradi protizakonite polastitve, Sergio Sighel zaradi tatvine, Genovefa Kos in Luciana Balbi zaradi prikrivanja ukradenega iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiifiniiiitiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiii V Kopru in Portorožu Nastop članov Zveze gluhih «Vita Zupančič» Čuden, nepojmljiv in brez poguma je ta svet samote, tišine in trpnega, gostega, raz-sežnega miru. To je svet gluhih. Za nas, ki pravimo, da smo zdravi, da lahko dojemamo zvočne premike tega poniglavega sveta krog nas, da lahko slišimo dobre in slabe besede, za nas je ta svet gluhih brez poguma. Mi, ki se s samoljubnim ponosom nemalokrat trkamo na prsi, da smo zdravi, normalni ljudje, mi namreč nimamo poguma. Kajti če bi ga imeli, bi bili lahko predvsem ljudje, ki ne poznajo in ne priznavajo vojn in se ne oklepajo tako krčevito moralnih kodeksov. Morda pa so nekje srečni tisti, ki ne slišijo in ne vidijo; vsa zvočna umazanija in ves zlagani lesket tega sveta sta jim prihranjena. Po. znajo samo svet, ki je nastal iz njihovih notranjih skrivnosti in cenijo samo tiste dobre stvari, ki zrastejo v zaprti školjki nezaznavnega zunanjega sveta. V soboto in nedeljo se je sicer maloštevilnemu občinstvu v Kopru in Portorožu predstavila skupina gluhih s sporedom, ki je vreden, da ga spoštuje še tak zakrknjeni svečenik »čistih estetskih vrednot«. Belokranjski narodni plesi, recitacije, pa izvršit ne pantomimske točke so kot na dlani razkazovale tisti pogum, o katerem smo zgoraj govorili, pogum enakovrednosti, pogum obvladovanja zvoč- nega sveta in tako izrazito željo po minimalnem spoštovanju, da je postalo človeka skoraj sram, da je zdrav in da sliši. Pri izvedbi plesov sprejemajo ti mladi ljudje zvočne tresljaje na občutljivo membrano svoje kože in se po njih gibajo kakor lutke, ki jih vodi človeška roka. Videli smo pantomimske scene v vlaku, v parku, pri frizerju, in navdajala nas je siva tesnoba pred dejstvom; ali lahko sploh še kaj skriješ pred tem neznanim svetom, ki je oropan skladja zvočnosti, ki je oropan nekega sveta, v katerem zvenijo Beethovnove simfonije ali radožive popevke naših časov! Iz sviloprejke se je tokrat za vse nas, ki pravimo, da slišimo (kako smo svojeglavi in trmasti: koliko resnic pa gre mimo naših »gluhih« ušes!), izvila ena sama resnica; da je tudi ta svet tišine vreden našega spoštovanja, da je vreden neke zaokrožene in določene cene, da pa je moralno mnogo višji od našega etičnega standarda. In da je predvsem pogumen. Pogubno pogumen. Velika je bila cena za tak pogum in prav ta cena je dala mnogolike obresti. Zveza gluhih »Vita Župančič« iz Ljubljane je pred nas razprostrla bogato prepro. go, stkano iz stoterih variant ene same želje: biti tak, kakršni so drugi. Biti vreden življenja. Biti — Človek! MiLi blaga, Tullio de Leporini zaradi protizakonite polastitve, Francesco Luprano zaradi surovega ravnanja, Giovanni Ciak zaradi nenamernega u-mora, Bruno Morelli zaradi tihotapstva. V ponedeljek: Angelo Hel-ler zaradi tihotapstva, Daniele Kofol zaradi tihotapstva, Vittorio Corradini zaradi na-silstva, Stelio Bacilio in Fran-cesca Flego zaradi spolzkih dejanj in ropa, Nicola Foscarini zaradi nenamernega umora, Mile Cvakalj zaradi tihotapstva. V torek: Pietro dal Grande zaradi poneverbe z menicami, Giuseppe Amato zaradi tihotapstva, Fosca Sichi zaradi tihotapstva, Daniele Cap-pelletti in Viktor Matkovich zaradi sleparije, Italo Secchie-ri zaradi protizakonite polastitve, Anna Liuni in Sergio Cernecca zaradi tatvine, Eu-genia Svandolich zaradi pre-kraška predpisov glede poslušanja radijskih oddaj. V sredo: Giuseppe Ladini zaradi tihotapstva, Giovanni German zaradi surovega ravnanja, Mario Marassut zaradi tatvine, Bortolo Berani zaradi nenamernega umora. V četrtek: Narciso Cimador — tihotapstvo, Leopoldo Leban — tihotapstvo, Romano Cenda in Mario Biasel — tatvina, Giovanni Viezzoli in Ni-colo Viezzoli — nakup ukradenega blaga, Carmen Disiot, poneverba javnega denarja, Maria Lencovich, Mario Sandrin star. in mlaj. ter Luigi Parini — povzročitev telesnih poškodb, Lido Guidi — nenamerni umor. V petek: Primo Magnalar-do — nenamerni umor, Ne-delko Buzan in Antonia Ric-cardi — sleparija, Nedelko Buzan — povzročitev telesnih poškodb, Pasqualino Artico — tihotapstvo, Ferdinando Pa-squalato — tihotapstvo. V soboto 24. t. m.: Silvio Monico, Silvio Biasol, Paolo Palnello, Giordano Fantini, Di-na Sanin in Ruggero Garbin — tatvina, Avellina Turcovich — tihotapstvo, Mehmed Klarič in Momir Lazich — tatvina, Ferid Fočo — tatvina. V ponedeljek, 26. t. m.: Giorgio Ognibene in Luciano Passone — izsiljevanje, Clau-dio Zaro, Massimo Sartori in Mario Pertot — tihotapstvo. V torek, 27 t. m.: Oscar Mactalir in Giorgio Barbieri — falsifikacija bilance, Giu-lio Carnevali — falsifikacija menic, Gino Stibili — tihotapstvo, Francesco Chinellato — nakup ukradenega blaga. V četrtek, 29. t. m.: Mario Pertot, Alessandro Gambissa, Pellegrino Zacchigna — kršitev zakonskih predpisov glede igralnih kart, Marcello Bo-nivento — nenamerni umor, Edoardo Corsi — tatvina, Ful-vio Gianporcaro — tatvina, Guerrino Pugnalin, Luigi Nor-dio in Giovanni Pugnalin — prikrivanje ukradenega blaga. V petek, 30. t. m. Fabio Zi-gliotto — sleparija, Giuseppe Ban — prikrivanje ukradenega blaga, Eligio Bernazza — nenamerni umor, Franco Nuri — protizakonita polastitev, So-fia Lazanovich — idem. V torek, 27. t. m. bo na tretji sekciji osem razprav glede prizivov. «»------- Nezgoda motorista Včeraj dopoldne okoli 10. ure se je pri Obelisku ponesrečil z motorjem 50 let stari Franc Suc iz Brestovice pri Dutovljah, Z zadnjim kolesom motorja je zadel ob kamen na cesti, tako da ga je vrglo na tla in ga je neki avtomobilist odpeljal v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na ortopedski oddelek, ker ima poleg ran tudi nekaj kostnih poškodb. Okreval bo v približno 20 dneh. Tatovi ne mirujejo Predvčerajšnjim so se na raznih policijskih komisariatih zglasili trije Tržačani, ki so prijavili razne tatvine. Med prvimi je prišel na policijski komisariat v Ul. Del-1’Universita 36 let stari Gae-tano Coana iz Ul. Mascagni 12, ki je povedal, da so tatovi ponoči vdrli v njegovo tiskarno, ki je v Ul. Locchi 20. Ukradli so razne predmete v skupni vrednosti 20.000 lir. Na žeparja pa je naletela 34 let stara Maria Del Ben od Spodnje Magdalene 1328. Zenska je kupovala v neki trgovini v Ul. Zonta, ko ji je zginila denarnica, v kateri je bilo 10.000 lir ter zlata ura vredna 45.000 lir. V Ul. Ruggero Manna pa so tatovi ukradli avto 33 let starega Oscarja Zureka iz iste ulice št. 27, ki ga je čez noč pustil na cesti. Zurek je tatvi. no prijavil centralnemu komisariatu, ki je takoj uvedel preiskavo, da izsledi vsaj avto. trov pa 4,200.000 lir. Omeniti je treba tudi ureditev 340 metrov Ul. Cisternone za 1 milijon 600.000 lir, 160 metrov Ul. Dell’Eremo za 700.000 lir 3.000 kv. m pločnika v Ul. D’Alvia-no za 3 milijone lir, cesto na Rocol (drugi obrok) v dolžini 140 metrov za 14,442.000 lir ter 4.500 kv. m cestišča poti na Konlovel, za kar so porabili 4,000.000 lir. Omenimo naj še, da je Selad uredila 460 metrov dolgo in 8 metrov široko pot, ki vodi z obalne ceste v grljansko pristanišče. Ta dela so veljala lir. 2i# Na razpolago s° i cestnih delih 1958- Da j1' eznih if-. ki o 1956, 1957 in naštevali posamezn‘“ .^5:: navedemo le končne v letu 1956 so “rcd‘^ U' sfaltirali 66.520 ^ šča v skupni vredno ))S; lijonov 593.000 l'r’.„ „ sW cestica v 33.792 kv. m lit ni vrednosti vrednosti letu 1958 pa 31.595 'tv'. stišča v skupni milijonov 413.000 iMiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiimiTmtiiii Vozni red avtobusov (postaja na Trgu Liberta) prihodi GROPADA " T! Ob delavnikih: ,5.' 6.30* - ****»'£ 15.30 — 7.55* - 8.50 ' ^ j4-50 , - 12.15 - 13-05_ j,« 15.45 — 16»° 2o30' 18.40 — 19-35, ~ j ODHODI BAZOVICA — PADRICE 06 delavnikih: 7.30* — 9.30 — 10.45 — 12. — 13.10* 14.* 16.50 — 17.30 — 18.* — 18.50* — 19.50» — 20.40 — 22.40. Ob praznikih; 7.25 — 8.30* — 10.* — 11.* — 12.30* — 13.10* — 13.50 — 14.30 - 15* — 15.30 - 16. 15.45 — 16-10 — 16.30 — 17. — 17.30 — - 17.30 - !8-15 18. — 18.30 - 19. — 19.45 — 19.30 — 20.05* 20.30* — 22.30* — 24. — 21.30 — 22.25 7.05* - 8.30 - 12.15 - H-25 l6.30 16.45 * Skozi Gropado * Skozi Gropado NABRE2INA (Skozi Križ) Ob delavnikih: Ob delavnikih: 6.20 - 7.30* — 8.45 — 10.30 — 11.45 — 12.30* — 13.15» — 15* — 16.20* 6.10 - 6.45* ' lij; 9.30* - 10.20^ jg.l5 , 1310 - 14-5ob 17.30 — 18.50* — 19.45* — 17.25 (samo 20.30*. Ob praznikih: 6.45* 8.30* 13.15» 19.20 10: 12. 17.45* — 18.49 21-40*. 06 praznikih: .jjl .20* — 9.35 " 16.20* — 17.20* 13.05* — 14.30’ 20.30». 17J0* — 18-3°* 22.35*. * Za sanatorij Ob delavnikih: * Za sanatorij BANI Ob delavnikih: 5.45 — 6.40 — 8.30 — 9.50 — 11.00 — 13.50 — 17.15 -r- — 13.20 — 13-%n45. 18.30 — 19.40. 19.30 — 19.45 - ,, Ob praznikiOb praznikih: ^ i3.JJ.jj 7.00 — 8.10 — 9.50 — 11.00 8.00 — l0-50,n55 - 14.30 — 16.30 — 20.10. 16.15 — 19.55 — 6.35 — 7.35 7-8f.5l6j5 — 13.45 CEROVLJE (Nabrežina. Sempolaj, Mavh111.^ ^, ^ ip.lnvnik.ih. 7 nn ob delavnikih..„ in , v O PESEK Ob delavnikih: 7.30. Ob praznikih; 15. — 20.30. delavnim”- „ ^ Ob praznikih: Ob delavnikih^ 8.55 - 14.20 ,33 • Ob praznikih.^pjjj Ob delavnikih: 7.55 — 13.10 - 17.30. Ob praznikih■ 11.30 - 17.30. FERNETIČI — REPENTABOR - V. Ob delavnikih: Ob delavniki”- 7.15 - 10.30 6.20 - 19-40 Ob praznikih: Ob praznikih: 13-5* 10. - 12.30 — 14. — 16.20 7.20 — D-30 22.°5, 17.45 — 20.15 " — 18.30 — 20.30. Ob delavnikih: 7.35 — 1045 ■ 19.45. Ob praznikih; 11. — 13.45 — 18. SAMATORCA Ob delavnikih: ^4o. 17.30 — 6.20 7.29 Ob praznikih: ___ 14-55 6.20 - 12-40 19.10. SEMPOLAJ Ob delavnikih: Ob delavnikih^ j4.50 7.30 - 13.15 — 16.20 — 6.45 - 9 3U 18.50. 17.45 - 20 20- . Ob praznikih: Ob praznikih. ^ jj.i 6.45* - 10. - 15. — 20.30. 8.20 — H 30 22.35. — ferneticI * Do bloka pri Gorjanskem BAZOVICA — TREBČE Ob delavnikih: Ob delavnikih-^ 7.30 - 10.45 — 13.10 — 9.30 - >2.15 15.30 — 18. 16.50 — 19.85-, Ob praznikih: 7.25 — 8.30 — 10. — 11. 12.30 - 13.10 - 13.50 — - 12.15 14.30 — 15. - 15.30 — 16. — 15.45 15.30 — 16. — 16.30 - 17. — — 17.30 17.30 — 18. - 18.30 — 19. 19.45 — 20.30 - 22.30. 1 h* * / S^S!i',.5-?/* ... 14.2» ,-30 16.10 18.15 19.30 20.05 ' “J#- — 21.30 - 22-2° STARE MILJE (Skozi Campore) kih: Ob delavnikih; 6.50 — 7.45 - 10.00 — 11.55 — 13.35 — 15.15 — 17.55 — 18.30 - 19.15 — 20.30. Ob praznikih; 6.35 - 8.15 — 10. — 12. — 13.45 15.15 — 18.30 — 20.10 — 21.50. Ob delavniki"-^ 5 6 40 - 7.40 *L - 1 ■ - 13.20 — ’5- , 19.05 - 20.00. Ob praznikih- ^5 j(j 6.30 - 7.40 *:05 " - 13.20 ‘35. - 19.50 — TRZIC (Skozi Sesljan) Ob delavnikih: 7. 9.30 12.05 — 16.05 — 20.05 — 24. Ob del«,,n,^I^il.22.'j5i 6.52 - 9.02 "2 - = 88 - f „* 16.22 - 19 52. Ob praznikih; 7.35 9.30 12.05 - 14 30 — 18.15 — 20.05 — 24. t 11. TR2IC (Skozi Bane • Sesljan) 13.20. GORICA , h. J Ob delavnik' ^30 8.15 13. Ob praznikih-^ ,4. Ob delavnikih: 7. 13 14.30 — 19. Ob praznikih: _____ 7. - 9.55 — 12.30 — 13 30 8 30 - 12-30 — 19.30. - 21.20. ČEDAD (Skoz: Krmin) C Ob delavnikih: Ob delavnik1 , H - 14 8.35 - l736 Ob praznikih; sobotah). , h. l2z 7. — 14. — 21.30. Ob praznikih- GRADE2 (Skozi Tržič) Ob delavnikih: Ob delavnih’ ^45 7.30 — 13.00 — 17.45 — 7.45 - 9.1S " J 19.00. _ 20.45. „,h. Ob praznikih- Ob prazniki 7.30 — 13.00 — 17.45 — 8.15 - 9.15 " 19.30. — 20.45. jf! VIDEM (Skozi Tržič) ___ ,0.30 ' 6.30 — 7.30 — 8.30 — 13.00 7.30 - 9.30 -'.,0 ionu — - 15.00 — 18.00. — 18.00 — - ,5.’-, HERPELJE »23 ' Ob torkih: 13. — 19. Ob torkih: “ ,q j0 Ob sobotah: 7.30 — 13. Ob sobotah: 8.00 — 11.00* — 17.30. * Do 30. avgusta. REKA ^ 19 8.20 - A7 l^gUSth’ * Do 30. LJUBLJANA 7.15* — 18. 9.30 — 20. * Ob sobotah in nedeljah vozi do Bleda. SEŽANA Ob petkih in sobotah: 7. - 15.30. Ob ponedeljkih in nedeljah: 9.30 — 19. in so 1>0' Ob petkih 10.50 - ‘A,kih V Ob poneden ^ nedeljah; 9. JURSKI DNEVNIK 15. septembra 1960 a bo Tq Storiti K " le' pora- ,4hca sleher^s ° tedai ShiAbi ,6ga Ameri-n ae Po kakem ahje daljevalo za- “kim doga j a-Vcasih celo ZDA pred volitvami p Sostokrat se vsiljuje 'J^anje: Kaj ima Pravzaprav najvaž- delievanf0 vlogo Pri opre-cwi V^.u ameriških voliv- fiosti vir0 vseJ specifič-A’Je. ia vendarle tudi lo: d™enko splošno pravi- PoVedatiJeto fzav 110 naPreJ bo ■ katera okoliščina ločiino v, na volitvah od-ne n“ Vl0go- šele k° nri-obdohiB ,u, 2S°dovinsko nje lahko bolj ali je naiwno P°vemo, kaj alt vplivalo na tak tih vn^3**11 lzid nekate-Tak0 ° rv . v preteklosti, nes z« ,,„p^mer velja da-Hooseveit vl-ieno> da je 'voiitve 193?V1 wat, zmagal ^ožičneio leta) sPriC0 zaradi Jiezadovolj stva bruhnila 6 knze- ki je »S za časa Pred-umandata rePu' obeh ,aJ!°°ve,rja. Glede 'Otjevih Eisenho- 1«6, bili zm.ag 1952. in mislijo, da sta *eta ... ‘;ke oseltdlCa Pjesove ve-ceprav aL Priljubljenosti. [C °b^aiajo za to raz-Pojasnila, lotil teo5 danes malokdo jasnil tv, bi resno po-■»48, ipv , an°vo zmago “Panje n« * je bil° vse iškega republi- ia. v ,andidata Dewe- >o dawU s tem je te-“1 v 2vfv ,. napovedi tuniškimi2 bližnjimi pred-Jajboli®‘ volitvami. V h na o?HiPri-meru bi lah’ 'ZPšeni^03?1 dosedanjih “okatoi oppzorili samo na ■oliščine, ki bi odigrati svojo V ke sif v^e, Politične stran-lakih razmerah poiskati tako o kau *lssue». vpraša-lahkn em domnevajo, voiL Pritegne pozor-biia _°ev- Tak «issue» a na volitvah 1932 ntvariiaSkf kriza. ki je Ha zaua _ izredno \»Va'Srk0' VOlU' 'Prašani 1?kanje takih PovnLfaj se zanimajo za 5 ®'“oega Amerikan-^ejuje an-lr) politiko o-jPlošne np.ravzaprav na k traHip jdre. Odkar pa v1?511! (nio en izolacio- ;?'o svoiJ.tSova nosilka je «a stranv ,no republikanci in kl2 Praktično iz-oh?°vejšem 3r sta (zlasti v^.OhieriSki oasu) sprejeli 'P lst0 1 Stranki v aict. he plodna ».*r;s°p^ hv ^ vsal Ppma nobene, i,ke> da hi n6 tolikšne raz-v !ahkotem področ-di e> (č*n 1 ustrezen Posk^frav so bili tu-vjbopja l,y...tej smeri), tih" Pa Jokaje vpli- s‘‘j vojnP de volitev v le-Is o nač’lri ndar na po- ioČB01ma Lvtcina ni bi' a* ^Unin* !njati vladati dokler je bi- to-Nih ?a: Tanka plast iv sevecj ' telektualcev i-r*. e Poein]as ne diferen-'t(političnih tv,di v zuna-ti& vprašanjih. „ v°liščih maloštevilni f-5® bet, .ne odtehtajo. ... 'st j. Omeriška speci-sLna onrprt1. Precej vpli-stpznih^delJevanje p0-bahš.Hobprv, pm Prebival-itpldat „a stranka ali ia računo1?166 ne bi ,.bi n« n&ti na uspeh, t^e proHriJ5nar zavzela tv so Xt{°ti državi, iz ka-tov tako ^klu pripad-»toi^tPih ^fnovanih na-zi L^damU?in’ z dru-Atig?? rodumi Amerikanci, ko^osotn Pripadajo žav Ojo vi o j seveda iz- I hodnih i*Lkl lahko v iz* zadovanje gospodarske dejavnosti. Splošni indeks industrijske proizvodnje se je znižal med januarjem in julijem lete« za 1.2 odstotka. Proizvodnja jekla Je padla za 46.8 odstotka (tu je treba upoštevati dejstvo, da je ta industrija preživela dolgotrajno stavko; vendar je točno tudi to, da si še ni pomogla, marveč kaže tendenco po nadaljnjem nazadovanju). Resno se je znižala tudi gradbena dejavnost (razen graditev stanovanj v mestih). Zmanjšali so se zaostanki naročil v tovarnah; znižali so se tečaji delnic na borzah itd. Po drugi strani se je brezposelnost povečala glede na stanje v začetku leta za več kot 7 odstotkov; zaloge neprodanega blaga so narasle za 4.5 odstotka; obenem se je število stečajev povečalo skoraj za 11 odstotkov itd. V prvih povojnih letih ni bil odstotek brezposelnosti povprečno večji od 4 odstotkov. Za časa gospodarskega zasto-1954. leta ,ie brezposelnost narasla na več kot 5 odstotkov, med gospodarskim letom 1958 pa na polnih 7 odstotkov. Toda niti potem, ko je prišlo do izboljšanja — se zaposlenost ni povrnila na prejšnjo raven. Zdaj se brezposelnost giblje med 5 in 6 odstotkov. Sedanji podpredsednik in republikanski kandidat za predsednika Richard Nixon je pred kratkim izjavil, da pomeni raven brezposelnosti v višini 4.5 milijona že politično nevarnost. Zato ni čudno, da je republikansko vodstvo zaskrbljeno. Po vsem sodeč, ne bo kakega hitrega poslabšanja gospodarskih razmer do dneva volitev. Toda še manj je pričakovati, da bi se razmere popravile. Tega položaja se ne vesele ne demokrati ne republikanci. Prvi zato, ker ne morejo napraviti iz gospodarskega stanja močnega «issue», drugi pa spet zato, ker ne norejo prepričljivo agitirati, da so zagotovili gospodarsko blaginio. če bi bile stvari drugačne, bi bila to sicer ena izmed okoliščin, ki bi odločilno vplivala na opredeljevanje volivcev. Toda ce ni mogoče gospodarskih vprašanj ustvariti «issue» širom po ZDA, ima lahko to pomembno vlogo v lokalnih razmerah, na področjih, ki jih je prizadelo zmanjšanje poslovne dejavnosti in kjer je brezposelnost močna. Rasni odnosi do zdaj ni-sj bili vsenarodni problem. Prvič zato, ker se to vprašanje akutno pojavlja le v užnem delu države, drugič pa zato, ker ni vsenarodnega gibanja, ki bi branilo nadaljevanje rasnega razlikovanja. Toda v več državah na Jugu ima stališče do tega vprašanja še vedno praktičen pomen. Tudi tam se položaj od leta do leta obrača na bolje, čeprav še ni odločilnih korakov, katerih namen bi bil odpraviti rasno razlikovanje. Gospodarski razvoj južnih držav, ki predvsem v nekaterih izmed njih v zadnjih desetih letih narašča aktivnost zvezne vlade, boj temnopoltega* prebivalstva na samem terenu, podpirajo ga tudi organizacije belih prebivalcev, v prvi vrsti sindikati, itd. — vse to povzroča, da se iz leta v leto zožuje politično družbena osnova z&go- *i'J5ka ameriška oko rne t^lh v te “oi^iha lave-. še neka Izliva j5aztnerah moč- Va.P°vPrečr£litlčno sta' Akn o ga Ameri- in °dnosi ^edno za- r‘5stai n«k0 d ?led Ameri-tbl0ijaio mn,v^0 državo, h £čja protwna neraz' leta Primer J državi. p “otl Japonski fel1 ba pa ^Ponskem .Harbour KliV 25«* (la so bili a5« i vsak raočni) iz- za-ttiednarod-5fcupno z iz- hecedi (kar l kat Pai«o stal° tak’šno v°UvCibi azpoloženje, j^rt^dločan ameriški N, ?a Precpere dajejo kv ie a bi .Več m°ž-i- stoPredvs?^, “issue*. S* fak a,?1 Sospodar- ih'0 .i,1<3“seHh iVe- Velika ti'etiš^llvaia )e tako (1 S!W.JS> J ?.’ da je 1^'bja h’ Aklse sam % >ed t.riri hudih ,N^Utij^‘desetih let, &&■»?«&. Ki “azrner. v tei ««• “» beu °Pažnti u.8°dnem bapretLJe nam’ pretrgano na- vornikov rasnega razlikovanja. V zvezi s tem vprašanjem so demokrati veliko bolj ranljivi kot republikanci. Južne države so bile namreč tradicionalne trdnjave demokratov, demokratski voditelji pa so vedno popuščali reakcionarnim elementom na Jugu, samo da bi obdržali to trdnjavo. Glede na omenjene spremembe ni izključena možnost, da bo na letošnjih volitvah uničena tradicija in da Jug ne bo več trdnjava demokratov. 2e od nekdaj prevladuje mnenje, da nima noben k a* toličan upanja, da bi zmagal na ameriških predsedniških volitvah. Letošnji demokratski predsedniški kandidat Kennedy je katolik in videli bomo, kako bo ta okoliščina vplivala na nekatoliško večino. Drugače povedano, ali so čustva pripadnosti verski skupnosti še tako močna kot so bila prej, v deželi, po katere ustavi je cerkev ločena od države. Tudi osebni ugled kandidata, njegov človeški lik in podobno imajo lahko razen drugih ugodnih okoliščin močan vpliv na opredeljevanje volivcev. Končno pa, in to ne na zadnjem mestu, igrajo nenavadno močna sredstva množičnega obveščanja — radio, televizija, tisk itd. veliko vlogo pri poudarjanju. objavljanju volilnih gesel, pridobivanju itd. skratka, vlogo za oblikovanje in usmerjanje odločitve ameriškega volivca Ni potrebno posebej poudarjati, da imajo pri tem materialna sredstva najpomembnejše mesto. Z izjemo Roosevelta in Trumana, je na ameriških predsedniških volitvah praviloma zmagoval tisti kandidat, ki je imel za seboj najmočnejšo podporo glavnih finančnih koristi. S. D. S streli v množico ubitih 30 oseb BANDUNG (Indonezija), 14. — Nekateri člani muslimanske ekstremistične stranke Darul Islam so divje streljali v množico, ki je napolnila neko gledališče v kraju Tarad-ju. Po vesteh, ki so prišle v Bandung, je bilo pri tem 30 oseb ubitih in 35 ranjenih. A-tentatorji, ki ■ jih je bilo kakih 50, so potem še izropali in zažgali več stanovanj, nato pa so pobegnili. Bettina v oporoki Alija Kana PARIZ, 14. — «Nisem prav nič presenečena, ker sem že dolgo časa vedela za določila prinčeve oporoke. Vedela sem, da mi je zapustil 140 milijonov in svojo vilo Green Lodge v Chantillyju». Tako je izjavila Bettina, ki se sicer imenuje Simone Bodine, v zve- zi z oporoko princa Alija Kana, ki so jo včeraj odprli Rekla je tudi, da «je vse to zelo žalostno*. Pri tem je mislila pač na sporočilo, ki je prišlo iz Londona in ki je nagnalo časnikarje pred njena vrata ter povzročilo, da je morala že odgovarjati na desetine telefonskih pozivov. Obenem je ob tem spet obnovila tragični večer, ko je Alija Kana doletela smrt za volanom. Bettina je napovedala, da namerava napraviti kak poskus v gledališču. Pri tem ni mislila na igralsko kariero. Danes je prisostvovala generalki Idiota v gledališču An-toine, kjer je ravnateljica Simone Berriau. Tej ženski je treba pripisati, če se Bettina ukvarja z mislijo o gledališču. Pred leti ji je namreč Berriau ponudila, da bi poskusila igrati, sedaj ji je pa ponudila, da bi postala njena asistentka. Atentatorja na južnoafriškega predsednika Verwoerda peljejo s sodnije v norišnico Tudi premetenim roparjem pridejo na sled od roparjev v Campfoim ___________________padel v robe oblasti? Ugotovljeno je, da se je Mandelli v soboto zvečer nahajal v Campionu in tudi v igralnici so ga videli; skoraj gotovo se bo izkazalo, da je eden od treh roparjev Eden je že MILAN, 14. Več ur so zasliševali moškega, ki so ga aretirali v Calalziocortu. Gre za Bruna Mandellija, ki je pred dvema letoma prišel iz zapora. Zaradi nekega ropa z orožjem je bil obsojen na 15 let ječe. Mandelli naj bi bil eden izmed treh drznih in spretnih roparjev, ki so v soboto zvečer odnesli iz igralnice v Campionu veliko vsoto denarja, potem ko so glavnega blagajnika Riccobonija zvezali in mu zamašili usta, o-či in nos. Mandelli je odločno zanikal, da bi bil v Campionu med soboto in nedeljo. Toda razne osebe — n. pr. lastnik in o-sebje restavracije «Candida» — zatrjujejo, da so ga videle v družbi drugih dveh večerjati. In končno tudi nekateri uslužbenci same igralnice trdijo, da so ga videli v igralnici. Mandelli pa trdi, da je bil tisti večer v Calalziocortu, kjer je gledal televizijo. In baje res nekaj tamkajšnjih domačinov potrjuje, da se je Mandelli nahajal v Calalziocortu. Natakarji iz Casinoja pa zelo odločno zatrjujejo, da je bil Mandelli v igralnici. Ce se bo izkazalo, da je ta človek zares eden izmed roparjev, bo treba potem od njega izvedeti za ostala dva in pa za ves ukradeni denar. Spet neki zdravnik žrtev segel samega sebe. 1500 m ni imel resnejs^ ^ meca in je brez težk°c^^ord. gel tudi nov svetovni * Slava pa je včasih na ^ vg-kar je Elliot sam sPoZ”a Relije moral brez prestan ti podpise (na slilci?• MATEVŽ HACE \ 36. KOMISARJEVI ZAPISKI Druga knjiga S" S «Morda pa nikoli več ne bova videla Notranjske> g GGOOO^wwGGGWGGUOwOOOOODOGOOOCJOOGGt;OUOGOOOOOO Pozno proti jutru smo prišli v Stakne, gorsko vasico pod Mozirskimi planinami. Kmetje so vstajali in nam odrejali prostor za spanje. Stane je spal že med potjo in si opraskal obraz, ker se je zadel ob vejnato bukev. V veliki kmečki hiši smo legli na svežo slamo. Legel sem poleg zdravnika, ki je na pol ležal na pol sedel, molčal in kadil. Pod oknom je vreščala neka nočna ptica. 20. marca. Sonce je bilo že visoko, ko sem se zbudil. Zdravnik Kolar je še vedno na pol leže kadil. «Kaj nisi nič spal,» sem ga vprašal. »Nič. Kar naprej sem mislil na svojo družino. Veš,» se je hotel opravičevati, »tudi zdravniki smo ljudje.* Kuharji so prinesli v sobo vroč ječmenov močnik. Prišel je tudi Gedžo in povedal, kako je razporedil brigado. «Menda bodo borbe,* je tiho pripomnil Gašo, mlad črnolas Bosanec, stkretar v Trinajsti brigadi. «Samo čudni so tile hribi, Vražji hribi!* Gašo je začel prepevati otožno bosensko narodno pesem. Kolar se je dvignil, si otrnil solzo in dejal: “Teh pogrebnih pesmi pa res ni treba prepevati! če nam je usojeno, bomo pač ostali v teh gorah.* Gedžo se je glasno zasmejal in odšel. Za njim je stopil tudi njegov kurir. Po vijugasti snežni stezi sta odšla na neko vzpetino, kjer so v zasedi ležali borci Trinajste brigade. Kolar pa je skozi okno pokazal na zasnežene Mozirske planine: »Poglej, komisar, v teh gorah bo še in še ropotalo, še bo krikov in jurišev, predno se bodo brigade zbrale in odkorakale v glavno mesto, še mnogo ran bomo obvezali, pa tudi drugi nam jih bodo obvezovali.* Potem ga je poklical kurir. Moral je iti obvezovat ranjence. Takrat sem zadnjič govoril s Kolarjem... Sonce je stalo že visoko, ko sem se odpravljal, da bi pogledal na položaju borce Trinajste brigade. Nemci so se približevali in začela se je kratka borba. Gašo je živahno razlagal, kako je bilo v borbi na Kozari, kako so stradali in kako vroče je bilo. Potem pa se je zresnil in s prikrito žalostjo nadaljeval, koliko njegovih znancev je ostalo na Kozari. »Vedno sem slišal, da so v Sloveniji nizki hribčki, taki, da bi čeznje lahko pljuval. Zdaj pa vidim gore, kakršnih še pri nas v Bosni ni.» Dodal je, da ne bi rad ostal v Sloveniji, vrnil da se bo v svojo divno Bosno. Pritekel je mladi Črnogorec, komandant bataljona Milenko Kneževič. Odšel sem z njim proti položaju, kjer so ležali v snegu borci Trinajste brigade. Med potjo si je Milenko ogle- doval skoraj novo oficirsko uniformo, ki jo je slekel ubitemu nemškemu oficirju. Rad bi bil lepo oblečen in vedno je nosil kake značke za kapo ali pa na bluzi. Ponosen je bil, če so se za njim ozirala dekleta po vaseh. Tam okrog Razbora in šenklavža so ga posebno rade videle. Bil je vesel in zgovoren fant, ki je ljubil poleg borb tudi veselo družbo, ples, pijačo in, kar je glavno, lepe konje. Do starešin je imel dober odnos, imel pa je napako, da je kdaj pa Kdaj vzel na svojo roko kakih dvajset borcev in sam jurišal na sovražnika. Organizator ni bil, pač pa izredno hraber borec. Vsi smo ga imeli radi, starešine in prebivalci, borci pa so ga oboževali. NA GRAŠKI GORI 22. marca. Dan je bil lep in sončen. Po gorah je še ležal sneg. Hiše na Graški gori so se bleščale. 8 Krtom sva šla h kmetu Jelenu, kjer se je nastanil štab naše divizije. Krt je bil ves poten. Oči so se mu svetile, obraz pa je imel rumen kot da bi imel zlatenico. »Konec meseca bo, pa še nisem dobil nobenih poročil iz Dolenjske! Ali je zasedena Sava ali kaj? sem ga ogovoril in uprl oci vanj. Krt je obstal v strmini. Z obema rokama se je oprijel mlade smreke, čudno zahropel in bolno vzkliknil: »Ha, ha, morda pa nikoli več ne bova videla Notranjske...» Začudeno sem ga pogledal, ker ni nikdar tako govoril. Vedno je bil pogumen in dobre volje. Zdaj pa je trmasto nadaljeval: »Boš videl, tile hudičevi hribi nam bodo vzeli vse. Meni so že, pa tudi tebi bodo, boš videl.* Pogleda! sem ga in zmajeval z glavo. Spet je zahropel tako čudno, kakor starec. Po suhih, rumenih licih so se ulile solze »Toliko pogumnih ljudi smo že izgubili! Tudi jaz bom kje obstal. Boš videl, da bom kje obstal,* je vztrajal in se oklepal vitke smreke. Prijel sem ga za roko in ga potegnil od smreke. «Pusti, Stane, pusti te mračne misli. Pomlad prihaja, pa bo bolje, boš videl,* sem mu prigovarjal. Toda tudi mene so obšle mračne misli. Stane je zmajeval z glavo in hropeče odvrnil: »Veš, Matevž, meni se pa le zdi, da bova ostala v teh grapah.* «Tega ne govori drugim!* sem rekel. «če bom padel, bi rad se prej slišal nežne glasove ob spremljavi kitare.* Pri tem se mu je obraz nekoliko razjasnil. «Ej, ti Stane, ti,» sem ga rahlo zavrnil. “Danes bomo imeli sejo štaba. Pogovorili se bomo zopet o organizaciji naše divizije. Tebe pa navdajajo take mračne misli.* Potem sva molče zavila h kmetu, kjer so bili že zbrani Vasja, Luka, štab šercerjeve, štab Trinajste brigade in bodoči načelnik divizije Mirko Prodnik. Sonce je sipalo svoje tople žarke skozi okna. Vsi smo bili nekam malobesedni. Stane Krt je popolnoma umolknil in nepremično zrl skozi okno. Pred nami so ležala skromna poročila, spiski čet bataljonov in razredčenih brigad ... «Bomo kar začeli,* je dejal Vasja in premetaval zmečkane spiske posameznih brigad. Naše brigade so bile zelo majhne. Trinajsta brigada — njen komandant je bi: Bobnar Frnnc-Gedzo — je bila najmanjša, še 200 borcev ni štela. Največja je bila šercerjeva brigada. Njen komandant je bil Mica, Bosanec, nekdanji gozdni delavec, miren, hraber in zelo preudaren fant šercerjevci in drugi borci so ga imeli zelo radi. šercerjeve bataljone so vodili pogumni komandanti Tonko, Požar, Tisovec Viktor, Gustelj in drugi. Brigada je imela tudi spo- sobna četna vodstva, šercerjeva brigada je bila za položajne borbe, Trinajsta brigada pa je uspeva je » napadih in probojih čez ceste ali železnice. Cera huda ofenziva in se je Tomšičeva brigada precej je st) vseeno obdržala svoj stari bojni sloves. Briga0 Efenko-Kovačič Ivan, hiter in odličen komandat. bila tudi komisarja Jovo-Božič in Pugačev-šlajpa . zaP.,ci*' ljonski komisar Gustelj ter Tonček. Mirno da so bila vodstva vseh treh brigad in vseh tmta-J ilj kušena v borbah, pohodih in manevriranju, Pa \,pa^ pri borcih. To nas je tolažilo in nam vlivalo j boljše dni. Ves dan smo imeli sestanke. Premišljevali inJ^di smo, kako bi preuredili brigade, ki so se skrčile pl februarske ofenzive in težkih borb. ,. , bi aoj,ltl »Po štajerskih vaseh je veliko moških. Z ifl ? sis, pomnožiti naše vrste,* sta rekla obveščevalca Slanl in p>‘ fr Stane Krt se je zelo malo oglašal. Molčal mošt. Zelo zgovorna pa sta bila Vasja in Luka. *■ ^ se je oglasil tudi Brkin. ,• nOViC« V’ Kurirji iz prigad so prihajali, pripovedovali °_ ,j p° jev, kjer so hodili in odhajali, še in še smo zb” borCljb G zlasti o tem, kjer si zdravijo rane in ozebline ,na Iia°iI,q»'^ Mnogo ranjencev smo pustili na Mozirskih V ^» ( dobrih ljudeh. Nekateri so se zdravili na TuhihJs -r skem in Moravskem. , ,, s^5. „i, ši Brigade smo na novo sestavili. Nato smo 7araš^lfl 1 štabi vseh treh brigad. Borci so bili vsi suhi, zprjpe» . kljub temu dobre volje. Neka ženska nam Je $ ‘ jerbas velikih hlebov kruha. Vse smo pojccll1- Po Velenjskem grabnu je rinila nemška četa- # hitro pognali v beg. Zvečer, predno smo se premaknili, sem bil v , p v so počivali kurirji. Hlev je bil topel, živina je s.°P 0 ip ^ > kovala, na stelji je smrčako nekaj kurirjev. Na nlZtl fr stolčku je sedel moj rojak Joškovčev Stanko. prekladal svoje dolge roke in me počasi pa Pre jiI ševal, kako bo po vojni v naših krajih. S‘ (Nadaljev**1