Glasilo Zveze sindikatov Slovenije
Glavni urednik Dušan Gačnik Odgovorni urednik Franček Kavčič
Ljubljana, 15. avgust 1986
številka 32, letnik 45, cena 65 dinarjev
ZAKON Z MALO
1HASKA
t y Prvih treh mesecih le-snjega leta se je delež za ebno in skupno porabo zvečal za več kot 100 od-. otkov, delež za akumulaci-Pa samo za 27. Izgube v gospodarstvu so bile v tem 1 Su tolikšne kot v vsem Pskem letu... Podatki so lj. v° vlado zaskrbeli. Po vo-in kongresih se je na-
i
lit
s yav“ K-ungresin se je na-cas in sledil je zakon o ko Juvanju osebnih dohod-i izplačil za skupno pora-o ter materialnih in drugih slovmh stroškov. Te dni n J “i začeli nekateri vračati u izplačane osebne do-dke v prvem polletju. u tem’ kaj se dogaja s tem ojačanjem«, si lahko nekaj ! p oga preberete v članku sa ^ 1 50 kalkulatorji, zvonili . telefoni...« na 5 strani te eviike Delavske enotnosti, a tem mestu pa nas zani-so,‘a’.za kakšen ukrep vlade »d’ nj6 m kakšne bi utegnile biti je iilf.g0ve gospodarske in po-T uhcne posledice
idi laza
e posledice.
ujGre za nov interventni v r®P administrativne nara-■ m za nov dokaz, da‘ se
;Si dS°darstVa’ ki se sp0gle-s i2vje,z zakoni blagovne pro--jji aa °<anJe> preprosto ne da ie, f !yinistrativno uravnavati. ,ci (iako zdaj lahko rečemo, ia- ckbuZ?,k0P0m o omejevanju Dria lk dohodkov ne bo kaj n- nnc kaska. Tu pa tam bo
ie’ rnoMml-kakšnegaizgubaGa’ a- Sa°ada se koga od tistih, ki
ih biii^0 v s^en spisek sla-je (1pcg.0sP°daijev, napravil še ;h |si al sivih las že tako vsem co nc1171 računovodjem in tu se g0v ekonomski doseg v
%ri?em k0nČa' KaJ Pa b0 be]ri na drugi strani? Kot
Ivnie an J6 jasno, da bo re-oh + ^ veiike izvoznike, ki :o |„ takšni politiki (ne)realne-in ^ dlnaija, kot ga letos vodi talf?na vlada, pač nimajo dohodka, kot so ga ni /tovali, kar po drugi stra-Isni; 0rneni’ da tudi kršijo re-Ucijo. Najbolj bo torej pri-
zadel tiste, ki so leta in leta previdno delili osebne dohodke in vlagali akumulacijo v osvajanje tujih tržišč, česar jim zdaj v njihovem dohodku jugoekonomija ne priznava. V nobenem primeru pa ne bodo tepeni tisti, ki so leta in leta čezmerno dvigali cene, se kot pijanec plota držali domačega trga in seveda temu primerno tudi uravnavali politiko delitve osebnih dohodkov.
Zakon, ki zdaj vztraja na resolucijski odvisnosti osebnih dohodkov od rasti dohodka, ima lahko torej v razmerah, ko je slednji hudo relativen pojem, prej več negativnih kot pozitivnih učinkov. Megli že tako zamegljeno mejo med dobrimi in slabimi gospodaiji ter hkrati dokazuje, da za zdaj tudi novo vlado, kot je nekdo rekel, bolj zanimajo »zlata« jajca kot pa kokoši, ki jih nesejo.
Vse to pa nam govori, da gre za obrobni interventni ukrep, ki je lahko zgolj pesek v oči, če vlada ne bo začela resneje uresničevati tistih elementov iz letošnje resolucije in iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, ki bi pripomogla k temu, da bi dohodek lahko upošteval kot realno kategorijo in osebne dohodke kot njegov realni odraz. Naj se sliši še tako čudno: omenjeni zakon je v zdajšnjih razmerah novo olje na ogenj vsesplošne socializacije, ki pa nas, kot smo že neštetokrat ugotovili, nikamor ne pelje. Se sreča, da je zvezna vlada uresničevanje tega zakona začasno prepustila občinskim izvršnim svetom in lokalnim političnim dejavnikom, sicer bi utegnil dobiti nedavni štrajk reških ladje-delniških delavcev, ki so protestirali proti vladni politiki, nevarne razsežnosti.
Ivo Kuljaj
'i obetavnejši od prvega polletja
tevilo
OČiTEV NE O VE VSEGA
ko^datek’ da pride na leto v našo deželo toliko turistov, ^ozn/ znaaa tretjina njenih prebivalcev, in po drugi plati k°v ria?Je’ da v turističnem izdelku sodeluje kar 70 odstot-•asega lastnega znanja in dela, dokazujeta, kako zelo
Delavčevi žepi ne vzdržijo več ne kovancev ne bankovcev. Že ob plači zdrsijo novci iz rok: večina jih mora presneto resno premisliti, ali si lahko tu in tam privošči tudi steklenico piva. Že voda postaja predraga, kajti ljudem izpulimo od časa do časa več iz rok s povišanjem vodarine, marsikje pa tudi samoprispevki za sanacijo ali graditev vodovoda, navidez sicer simbolični znesek,za delavčev žep niso nedolžna stvar. Pa se ljudje ja ne bodo v sedanjih prisiljeno varčevalnih časih usmerjali k tistim vodovodnim pipam, ki nimajo števca! Verjetno ne, kajti na obali ravno v takih pipah najprej zmanjka vode.	^
pomembno je naše turistično gospodarstvo. Zato seveda ni naključje, da smo dali v vseh družbeno-planskih dokumentih prav turizmu eno izmed prednostnih mest.
In kolikšen bo letos izkupiček te naše gospodarske dejavnosti? Uradni krogi so na pomlad napovedali nove rekorde, medtem ko so najnovejši podatki, žal so na voljo le za prvo polletje, malce manj spodbudni. Tako smo imeli v prvih šestih mesecih v Jugoslaviji 12,5 milijona prenočitev tujih gostov, kar je v primeijavi z lanskimi rekordnimi polletnimi 12,9 milijona prenočitvami za tri odstotke manj. V prvih sedmih mesecih pa smo zabeležili v Sloveniji 1,96 milijona prenočitev tujih gostov, to je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 3,5 odstotka manj. Spodbudnejši podatki za julij pa prihajajo s Hrvaškega. Njihov republiški komite za turizem je namreč te dni sporočil, da so imeli v tem mesecu za 1,9 odstotka več prenočitev tujih gostov kot julija lani. Podatek je pomemben, saj dosegajo na Hrvaškem skoraj 80 odstotkov vseh prenočitev tujih gostov v Jugoslaviji.
Sicer pa ti odstotki in primerjave s številom nočitev oziroma tujih turistov v preteklih letih ne povedo bistvenega , saj ne odgovaij^jo na najbolj aktualno vprašanje, koliko cvenka nam bo letos navrglo turistično gospodarstvo. Se pred začetkom poletja, to je pred katastrofo v Černobilu in množičnimi odpovedmi tujih turistov, smo zagotavljali, da bo letošnja bera večja od lanske. Pa bo res? Bolj malo verjetno, s^j od povsod poročajo o skromni zunajpenzionski porabi. In prav v tem grmu tiči zajec ali uspeh oziroma neuspeh našega turističnega gospodarstva. V kakovosti in pestrosti ponudbe namreč kljub vsem prizadevanjem še vedno močno zaostajamo za svojimi konkurenti, čeprav dobro vemo, da čisto moije, okusna hrana in lepi hoteli že davno niso pogoji te gospodarske veje, temveč conditio sine qua non. Rezultat tega je, da v enakem času, ko porabi tuji turist pri nas dolar, zapravi, denimo nekje v Grčiji ali Španiji, dva, tri ali celo več.
Andrej Ulaga
DRUGA STRAN
Ljubljana, 15. avgusta 1986
Delavska enotnost 2
Staro
šaro
za
delo
Le eden med množico ukrepov - v pičlih petdesetih dneh jih je ZIS sprejel osemdeset, zvezna vlada pa tudi zdaj ne pozna počitnic, saj pakira jesenski paket - je tudi zakon o odpisu strojev, ki jih v organizacijah združenega dela ne uporabljajo. Tri mesece v gospodarstvu, v kmetijskih zadrugah in še kje že lahko razmišljamo, kaj se je znašlo med staro šaro, kaj bodo naredili, da bi lahko stroje obdržali, čez tri mesece pa naj bi že vedeli, ah bodo poslej prinašali denar - spet ah pa končno njim samim, ah jih bodo dah z odkupnino ah brez nje drugi organizaciji, morda pa tudi v najem občanom.
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE NA RAZPOTJU
Letošnje 41. leto mladinskih delovnih akcij so mladi začeli z zvezno delovno akcijo Knin. Svečanost, na kateri so postregli funkcionarjem in gostom z jagnjetino, brigadirjem pa s fižolom, ni zbudila kdo ve kakšne pozornosti. Vse je bilo po starem. Znova smo bili priča stvarem, ki mečejo slabo luč na našo mladinsko organizacijo že vrsto let. Organizatorjem ni uspelo zbrati dovolj brigadirjev niti za to uvodno akcijo na zvezni ravni. Namesto tristo mladih jih je prišle) na delo manj kot dvesto. Brigada iz Kotorja sploh ni prišla, medtem ko je iz »Prve dalmatinske« prišlo v Knin le devetnajst namesto petdeset brigadirjev. To pa je - najmanj, kar lahko zapišemo - precej čudno, saj ima štiriindvajset dalmatinskih občin kar 200.000 mladih, za brigado v Kninu pa je bilo »potrebnih« le petdeset.
Žal zvezna akcija Knin ni bila letošnje poletje nikakrš-
na izjema. Ko se je prve dni avgusta začela tretja, to je zadnja izmena na letošnjih mladinskih delovnih akcijah, je bilo tudi tokrat na 45 deloviščih v Jugoslaviji manj brigadirjev, kot je bilo predvideno in napovedano. Torej podobno kot v prvih dveh izmenah. Kdo je za to odgovoren?
Zelo verjetno na to vprašanje, podobno kot v preteklosti, tudi letošnjo jesen, ko bodo mladi znova spregovorili o tem problemu, ne bomo dobili odgovora. No, ne glede na vse to pa bodo po zagotovilu Zorana Andjel-koviča, kije pri ZSMJ odgovoren za delovne akcije, letošnji delovni načrti izpolnjeni. Do konca avgusta bodo brigadirji opravili dela v vrednosti dveh milijard dinarjev, kar še zdaleč ni kar tako. Pa vendarle: zakaj je mlade ljudi iz leta v leto teže pripraviti, da bi del sicer zasluženih poletnih počitnic preživeli med brigadirji na
tej ali oni delovni akciji?
Ko se po eni plati lahko pohvalimo, da ima prostovoljno delo mladih v Jugoslaviji bleščečo tradicijo, se moramo po drugi sprijazniti s tem, da nič ni večno in da na lovorikah ne moremo graditi sedanjosti, kaj' šele prihodnost. To z drugimi besedami pomeni, da se je potrebno najresneje lotiti vprašanj vsebine in oblike mladinskih delovnih akcij ter življenje in delo v brigadah prilagoditi potrebam in željam oziroma interesom mladih. Mar mladinski funkcionarji res ne morejo prisluhniti potrebam sebi enakih in razumeti svojih sovrstnikov?	m
OB PODRAŽITVI ŠE
ENERGETSKI
PRISPEVEK?
Elektrogospodarstveniki so sodeč po obvestilih, ki prihajajo iz Maribora, spet preračunali, kako priti do denarja, ki ga-za zdaj ni v virih njihovega prihodka. Povedati je treba, da bi oktobra začela veljati nova zimska tarifa, za katero smo potrošniki že dobili položnice in da se nam obeta še ena jesenska podražitev, katere višina bo odvisna od stopnje inflacije ih rasti j ; cen industrijskih izdelkov. Ker tudi vse to ne bo zadoščalo za financiranje razširjene reprodukcije v j elektrogospodarstvu, se nam po teh napovedih obeta , še nov prispevek (podobnega smo pred kratkim vračunali v redno ceno) v ta namen. Strokovnjaki iz EGS , so prepričani, da bodo s predlogom, ki ga pripravljajo ( in ki bo ponovno obremenil tudi vsa gospodinjstva, | | dobili denar, potreben za investicije v elektrarne, pre- \ nosno omrežje in za modernizacijo premogovnikov. ] Finančniki in drugi strokovnjaki iz elektrogospo- | darstva so torej že razmislili in tudi našli predlog, ki je , morda najbolj smotrn za njihovo področje. Ob tem pa ( se nam vseeno sama po sebi ponuja misel, da bi bilo še s bolj prav, če bi skušali dati tudi odgovore, ki jih jav-	j
nost že leta in leta pričakuje, zahtevali pa so jih tudi že	s
organi družbenopolitičnih skupnosti, nazadnje skupščina SRS. Gre za dejanske stroške proizvodnje in prenose energije, pa tudi za notranje dohodkovne odnose in samoupravno organiziranost.
F. K-
JE TEHNOSTROJ IZPLAVAL
nandan
Rdeča nit številnih vladinih ukrepov, tudi nepriljubljenih, daje tudi to pot slutiti, da iz krize ne bo mogoče prisopihati drugače kot najprej s temeljitim pospravljanjem. Stroji, ki so zdaj prej v napoto kot v korist, za katere organizacije združenega dela odštevajo amortizacijo in vračajo morda posojila z obrestmi vred, naj bi pomagali skrajšati več kot milijonsko vrsto nezaposlenih pred zavodi za zaposlovanje. Predvsem to, hkrati pa naj bi slabe gospodarje prisilili, da bi iztisnih kaj cvenka tudi iz tistih skromnih tehnoloških zakladov, ki bi, če bi z njih očistili prah, le pomagali komu prislužiti vsaj delček tistega, kar je bilo doslej vrženo stran.
Ne želimo na pamet ugotavljati, kaj vse seje znašlo med »ropotijo«, zakaj nekaterih najmodernejših dosežkov človeškega uma ponekod še razpakirali niso, četudi so jih mastno plačah. Tn tudi ne, zakaj raje čakamo na zakone, kot da bi sami pomislili, kaj bi le lahko še koristilo. Vlada je prepričana, naj bi tudi s to manjšo ah večjo tehnološko revščino poskusih prilesti do tiste zelene vejice, ki bo zmanjšala razkorak med nami in svetom.
Težko je verjeti, da nam bo taka racionalizacija zagotovila razvoj, revščina pa bo morda le manjša, če bo lahko delalo več rok.
Večer - Jelka Zupančič
Prijetne novice prihajajo iz ljutomerskega Tehnostroja. Prvi rezultati sanacije so namreč zelo spodbudni, kajti namesto načrtovane izgube nekaj nad 39 milijoni dinaijev so ustvarili ob polletju za 26 milijonov dinaijev čistega dohodka. Direktor Tehnostroja Ivo Tivadar je izjavil, da je le malo manjkalo, pa bi bili celo investicijsko sposobni, vendar hkrati zaskrbljeno opozarja, da čakajo kolektiv še izredno zahtevne naloge, saj bodo morali samo za odplačevanje izgub iz prejšnjih let do konca tega desetletja vsako leto vračati 190 milijonov dinarjev.
Očitno je, da se stanje v tem največjem ljutomerskem kolektivu spreminja na bolje, tudi osebni dohodki počasi rastejo, in če se jim bodo uresničila pričakovanja, ki si jih obetajo od novih proizvodov, zlasti od kombinirane prikolice, ki jo bodo kmalu razstavili tudi na sejmih, bo Tehnostroj prav gotovo zaplaval v mirnejše vode -poslovanja. Prvi jugoslovanski stroj za trebljenje buč je že na voljo kupcem, oživela je izvozna dejavnost, s partnerjem v Avstriji pa se dogovaijajo za izvoz storitev.

MOJMIR MIHATflf1'
POVZEMAMO • POVZEMAMO •
O POSOJILIH ZA DEVIZE
Politika piše, da je namen predlagatelja o ponovnem najemu posojila za devize prav gotovo dober, Vendar meni, da bo to prav gotovo nov udarec našemu dinarju. Pri tem opozarja, da ne gre samo za ugodnejši položaj enega sloja ljudi pri nas. To je po mnenju Politike namreč darilo zasebniku, vendar izguba za družbo. V takšni kombinaciji dolar, denimo, banke in državo ne stane štiristo, temveč morda petsto dinarjev ali več. Kaj drugega je to, kot rušenje dinarja, pripominja Politika. Sprašuje tudi, ali zaradi takšnega zbiranja deviz ni ogrižen drugi cilj ekonomske politike - stabilizacija tržišča, ter opozarja, da smo s pred kratkim sprejetim zakonom o osebnih dohodkih želeli doseči omejitev kupne moči, vendar se z uvedbo posojil na devize odpirajo novi ventili, kar očitno kaže na to, da gre za dva ukrepa s
povsem nasprotnimi ekonomskimi posledicami. Ideja o uvedbi posojil za devize pa po mnenju Politike tudi ni v skladu s prizadevanji, da v prihodnje izkoreninimo zasebni kliring. Če namreč država s svojo odločitvijo spodbuja občane, da za kup-njo kupujejo devize, ni takšnega ukrepa, ki bi preprečil promet z devizami pod mizo in po črnem tečaju. Vsako opravljanje nadzora nad izvori deviz bo kajpak zmanj-
šalo njihovo pritekanje v banke in zategadelj en ukrep drugega izključuje.
Politika se zavzema za to,da namesto preveč fragmatič-nih motivov okrog zbiranja deviz raje več storimo, predvsem pa se resneje lotimo ukrepov, ki bodo omogočili, da bo izvoz zanimiv in sčasoma tudi rentabilen. Zato priporoča, da se izogibamo sumljivih ukrepov za majhne koristi.
ŠTICUNGA Z DEVIZAMI
Tudi v novem zakonu je luknja, ki omogoča, da tista organizacija združenega dela, ki ima pravico do uvoza, uvozi tudi tisto, česar ne potrebuje in proda drugim delovnim organizacijam po celo trikratni višji ceni.
Neka zunanjetrgovinska organizacija je izvozila koruzo in v kompenzacijskem poslu za rumeno zlato uvozila rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo. Te dele je ponudila »Agrovojvodini« po 300 odstotkov višji ceni.
ŠTRAJK
MARIBORSKIH
BRIGADIRJEV
Težave so se začele v resnici že v Mariboru. Namesto brigade seje ob odhodu na delovno akcijo v Titogradu zbralo le 17 mladih. Vodstvo mladih je brigado naposled zakrpalo z mladinci iz Fojnice in Titovih mest, tako da je v Titograd nazadnje le prišlo 37 brigadirjev brigade Draga Kobala iz Maribora.
V Titogradu pa so mlade čakala nova presenečenja-Najprej nastanitev v nemogočih razmerah, slaba, zdravju škodljiva hrana, izredno stroga disciplina, na trasi pa eno samo tekmovanje. Tekmovali so celo tra-serji, in sicer tako, da je eden izmed njih naročil, naj delajo to, drugi druga dela, eden je opravljeno delo priznal, drugi gaje naslednji dan ovrgel, in ko je prišlo do spora zaradi 17 metrov dolgega izkopa, je Mariborska brigada na delovišču - obsedela. Seveda so sledili sestanki, razprave, v Titograd seje odpravila tudi delegacija predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz Maribora, da so skupaj z brigadirji in vodstvom akcije nesporazume poravnali in so se nato vsi briga-dirji bratsko lotili dela. Kar se Janezek nauči.to Janezek zna, pravijo...
i
1
r
i r c
! \
1
1
r
j
2
t
t
F
k
0 c p k k
1 2i
P
a-
S;
rt
k
0:
Pl
'Z/Ss.
I *
^ SREPISCU POZORNOSTI______Ljubljana, 15. avgusta 1986 D6l3¥Sfc3 6H0tH0St 3
podražitve smo navajeni, pocenitve pa so pljuvanje v lastno skledo
KDO KOGA OKOLI PRINAŠA
, Kako čudno se človek po-cuti v čeških trgovinah. Ku-steklenico - cena je vtisnjena v steklo. Kupiš hrano J' cena je natisnjena na vsa-ni embalaži. Saj se jim že za-radi tega ne splača dražiti. ’ No, če smo odkriti, pri nas se na podražitve navadili. Verjetno smo svetovni Jenomen, ko tako mirno golimo nove in nove cene kru-d3, mleka, kave, elektrike, bencina - celo v času, ko cene povsod drugod padejo večkrat na leto. Podraži ^e avto, stanovanje (to so res, ‘e še sanje) - in če to sploh sProži komentar (za točilno
mizo iz navade in za pisalnim strojem zaradi delovne obveznosti), se pač zavrti stara, izpeta lajna. Lajna so tudi argumenti za cene, kdo bi jih še poslušal...
Toda glej zlomka. Zgodi se in pride nova vlada. Res, z bencinom, kruhom, mlekom, skratka, z vsem zares potrebnim, nadaljuje staro dobro navado. Toda za nekaj stvari se vendarle odloči, da so predrage. Sklene in požuga, cene morajo dol. Aha, zdaj bodo pa ljudje zaploskali. Saj so pocenitve pri nas tak čudež, da bodo kar na ulicah zaplesali. Mar ni to
naposled tako težko pričakovano vstajenje Kralja Matjaža?!
Nak, zmotil bi se, kdor bi to pričakoval. Naš človek znova dokazuje, da mu na svetu ni para. Da bi hvalil vlado, pa čeprav niža cene? To pa ne! Toliko iztiriti se ne damo! Hm, morda imajo kaj zraven te preklemanske podražitve, morda se manj pomembne pocenitve zdijo ljudem pesek v oči?
Nekaj bo že na tem. Nerodno je namreč poceniti ponev, ko si ne moreš več privoščiti mesa zanjo. Zoprno je, ko pade cena mizi, ti
METALKA: VELIKO DELA Z DVOMUIVIM UČINKOM
»V primerjavi z obema prejšnjima vračanjema cen (maja lani na raven 24. decembra 1984 in letos na raven s konca februarja °p.p.) je tokratno za trgovce kar prijetno«, Pam je dejal Andrej Šolar, direktor za organizacijo v Metalkinem tozdu Trgovina. ‘Tokrat nam morajo proizvajalci sporočati, kolikšne so nove cene in katere izdelke so Pocenili, poleg tega pa je ZIS odločil, da naorajo tokrat za neprodane zaloge, kupljene po višjih cenah, razliko pokriti trgovcem proizvajalci. Seveda pa si najbrž nihče ne dela utvar, da bo takšnole zniževanje oziroma vračanje in zadrževanje cen lahko v resnici znižalo inflacijo.«
V Metalki, tozd Trgovina, so imeli ob Prvem letošnjem vračanju cen okoli 10 mi-njonov izgube, ker so morali razliko v cenah pokriti sami (samo mariborska livarna Jo pristala, da pokrije razliko, ki nastane ?aradi nakupa zalog po starih, višjih cenah jn prodaje po novih, nižjih). Hkrati so imeli Udi nekaj težav z inšpekcijo, ker so en jzdelek pozabili »znižati«*, pa so jih inšpekciji prijavili kar v petih krajih.
Ker so imeli pri dosedanjih znižanjih s Proizvajalci slabe izkušnje, so tudi tokrat, 'co so izvedeli za odlok, sami začeli s teleksi °Pozaijati proizvajalce, naj sporoče nove cene. Kajpak brez potrebe, toda zmedo je Povzročila novica o seznamu 200 izdelkov, U naj bi se pocenili, in pa uradni list SFRJ, Uje izšel v originalni, srbohrvaški izdaji že avgusta, v slovenski pa s šestdnevno 2amudo. Zato so v Metalki začeli dobivati Prva sporočila proizvajalcev okoli 14. ure 7. avgusta, ko so svojim poslovalnicam tudi Sami poslali navodilo, kako ravnati s spo-Cčili in s podatki oddelka za kalkulacije Metalke, v katerem so izračunavali - na °snovi sporočil proizvajalcev - nove maloprodajne cene.
Težave povzročajo različni načini obliko-
vanja cen. Pri tako imenovanem maržnem sistemu se cena »zida«, proizvajalčevi ceni se dodajajo tako davki kot trgovske marže, pri maloprodajnih cenah, ki jih določajo proizvajalci, pa je postopek preprosto povedano - nasproten. V tem primeru proizvajalec pove, da mora biti maloprodajna cena denimo v vsej državi enaka, se dogovori s trgovci za rabate in ti potem od maloprodajne cene »odštevajo« deleže zase, dr, žavo in proizvajalca. Takega dela pa seveda v poslovalnicah ni mogoče opraviti, lahko ga postori samo izurjen oddelek, kakršen je na primer oddelek za kalkulacije v organizaciji združenega dela.
Ko smo povpraševali, kaj vse se je do našega obiska (torek, 12. avgusta dopoldne) v Metalki pocenilo, smo zvedeli, da so znižali cene sanitarni keramiki, deloma kozmetiki, čistilom, silikozni opeki, sladkarijam Josipa Kraša, barvnim TV sprejemnikom, majhnim gospodinjskim aparatom, antenskim sistemom gorenje Elrad, keramiki itd.
Do našega obiska proizvajalci bele tehnike niso sporočili, kako je z njihovimi cenami, zato pa so vse tovarne pohištva sporočile, da so njihove cene v redu, enako so menili tudi proizvajalci izdelkov črne in barvne metalurgije. V redu so, menda, tudi cene koles itd.
V novico, da morajo razliko v ceni vračati trgovini proizvajalci, pa je iz dveh tovarn iz drugih republik - Andrej Šolar jih ni želel imenovati, zlasti še, ker ne gre, kot je dejal, za veliko znižanje njihovih cen -kanila kaplja pelina. Ti tovarni sta odločno zavrnili možnost, da bi razliko v ceni prevzeli na svoja pleča...
Kolikšna bo skupna razlika v ceni pri izdelkih, katerih cene je bilo treba vračati, pa bo mogoče izvedeti najprej čez kak mesec dni.	R. B.
pa tuhtaš, kaj bi nanjo še postavil. Tudi denarnice so cenejše, a kaj, ko tako revno šušti v njih. Pesek se je tudi pocenil - mar zato, da bo še bolj obilno frčal v oči?!
Tak je pač komentar ulice in človek mu kar bolj verjame kot tistemu, s katerim postrežejo strokovnjaki v zveznem izvršnem svetu. Zraču-nali so namreč, da bo vračanje cen 200 izdelkom na raven 8. junija inflacijo zmanjšalo za skoraj 2 odstotka. Pusitmo vse zamude, pomanjkljivosti in nejasnosti, na katere opozarjajo naši sogovorniki, pustimo vse stroške, ki so in bodo še nastali zaradi tega, pustimo ure, zgubljene med tekanjem po trgovinah in primerjanju, kje je že kaj cenejše in za koliko... Tudi brez tega preprosto ne moreš zaupati statistikom, ki na tak način
VIHARGEK V KOZARČKU
Franc Žvan je poslovodja v »Mercator Rožnik, poslovalnica železnina Bohinjska Bistrica«. Dan pred pomenkom je bil na upravi, pa vendar:
»Nimam še navodil. Kar je v Uradnem listu, je figo uporabno in še z zamudo smo ga dobili. Zdaj sami tuhtamo, kličemo,' sprašujemo grosiste... Nekaj malega pocenitev smo od njih dobili. Titan je pocenil ključavnice, Tiki bojlerje. Tam okoli 15 odstotkov so znižali cene. Tudi Kranjske opekarne so napovedale, da bo za nekaj malega jiadla cena opeke.
Ce povem po pravici, je vse skupaj brez veze. Saj poznamo zgodbo - že v drugi rundi bodo cene vsaj iste, če ne višje in potem v naslednji kajpada spet skok navzgor. Že lani je bilo tako in res ne vidim prave osnove, ki bi zbujala upanje, da bo letos drugače. Koliko smo imeli lani dela, da smo popisali ves vodovodni material, prešteli zaloge, pisali nižje cene... Komaj smo si oddahnili, se je že podražil. Koliko dela, nejevolje, stroškov za prazen ništrc! In to sredi sezone, ko si že tako preobremenjen. Saj, če bi videl smisel, če bi vedel, da s tem varujemo kupca. Včeraj dražje, danes ceneje, jutri kdo ve - kako, koliko in kateremu kupcu vrniti? Inšpektorica iz Kranja nam je svetovala, naj na račun pišemo pripombe, da bomo vrnili. Mi pa smo brez pravočasnih in natančnih navodil, podatkov. Zmeda!«
Povprašali smo še Jožeta Trošta s Petrolove črpalke v Bohinjski Bistrici. Navihano je pomignil z brki, se posmehnil - in
namesto odgovora poklical nekaj domačinov, češ, fantje, tule jih zanimajo pocenitve:
»Ej ga, bom koj popizdil, če mi jih omeniš!« je bil skupen in nič dobrega obetajoč komentar. Ljudje so očitno že tako brez upanja, da celo pocenitve jemljejo za zafrkavanje.
Zaupanje ne veje tudi iz pogovora z Darkom Podreberškom, pomočnikom direktorja Maksimarketa v Ljubljani:
»Kaj pomenijo pocenitve? Za nas trgovce nič drugega kot veliko dela, papirnate vojne in manjšega zaslužka.«
Žanimalo nas je, ali se da to že podkrepiti s kakšnimi številkami:
»Nak, za to je prezgodaj. Niti za 20 odstotkov predvidenega še nismo dobili podatkov o nižjih cenah. Zamude, nepopolnosti kot vselej. Edina razlika od prejšnjih časov, ki nam gre v prid, je ta, da so zdaj najbolj odgovorni proizvajalci. Doslej je šlo takšnole pdcenjevanje vselej v breme trgovca.«
Poleg stališča trgovca nas je zanimala tudi njegova ocena, kaj se obeta kupcem:
»Nič dobrega, vsaj po moji oceni ne. Kar upravičen je strah, da bo kmalu prišlo do pomanjkanja blaga, ki se mora poceniti. Tak strah pač zbujajo dosedanje izkušnje. Kako bo vse skupaj vplivalo na ponudbo in povpraševanje, je zaenkrat še težko ocenjevati. Videli bomo čez dva tedna. Če se postavim v vlogo trgovca ali kupca, se mi zdi, da kaj več kot viharja v kozarcu vode ne bomo doživeli.«
zmanjšujejo inflacijo. Kako prepričati človeka, ki bo za peč sicer odštel nekaj drobiža manj, premoga pa si ne bo mogel več privoščiti!
Že res, malce postrani pogledaš trgovca, ko odmahu-je z roko, češ, toliko dela imam s pisanjem nižjih cen, ki tako ali tako nič ne pomenijo. Nam namreč vsak tisočak le nekaj pomeni. Toda v deželi, kjer realni ocenjevalci inflacijo štejejo s tremi številkami, pač ni težko odmahniti zaradi enega, dveh odstotkov. Prav, inšpektorji so zdaj na delu, grešnikom grozijo visoke denarne, celo
zaporne kazni in prijave bankam, ki jim bodo priškrnile kredite. Toda roko na srce, kupci bomo od vsega tega imeli - no, da nas ne zapelje v grde besede.
Priznati moramo, da nas je malce sram takšne miselnosti. Nam je živeti z inflacijo res že tako zlezlo pod kožo, da skoraj bolj razumemo proizvajalce in trgovce kot vlado, ki je hotela vsaj za kanček zavarovati potrošnika? Vendar je že tako. Nezaupanje, sicer boleče, ima več kot trdna opravičila.
Ko tole pišemo, nam' pogled uhaja v Delo: »Od 25. 6.
do 8. 8. so v zveznem zavodu za cene dobili 1.838 zahtev po podražitvah«, poroča beograjska dopisnica. Proizvajalci niso prav nič skromni, ne z roki ne z odstotki. Bijejo plat zvona, češ, kaj bo sicer z našo akumulacijo, osebnimi dohodki...
To, da se draži mleko, mlečni in mesni izdelki, da se je elektrika že in se sladkor, olje in podobne nujne reči še bodo, smo že rekli. In dokler ne bo drugače na področju osnovne življenjske ravni, je s tem tudi vse rečeno.
Ciril Brajer
VRNILI BOMO PREVEČ PLAČANO
V ponedeljek, 11. avgusta, ni vedel poslovodja Janez Maver v Železnini Zagradec,
trgovine kmetijske zadruge iz Stične, o novih (starih) cenah uradnega še ničesar.
»Vse, kar vem, sem zvedel po radiu, televiziji in prebral v časopisih. Spraševal sem tudi inšpektorje, pa mi niso vedeli povedati nič natančnega. Vse, kar sem lahko nare-' dil, je to, da sem za »sumljive« izdelke izstavil račun in opozoril stranko, da ima, če bo cena znižana, razliko v dobrem. Sami trgovci, predvsem v maloprodaji, nikakor ne moremo ugotoviti, kateri izdelki naj bi se pocenili. Blago dobivamo kadar nam poide in niti približno ne vemo, kdaj ga je proizvajalec podražil.
Če pa mene vprašate, raje prodajam ceneje in več, kot pa po cenah, ki za kupce niso več dosegljive.
Lesnino - Gramex, tozd maloprodaja gradbenega materiala na Verovškovi 72 v Ljubljani, smo obiskali v torek, 12. avgusta. Vendar nas je kar za štiri dni prehitel inšpektor Andrej Žakelj. Njegov štiri strani dolg zapisnik ugotavlja v glavnem zalo-
ge tistih izdelkov, ki bi se morali poceniti, pa do tistega dne od proizvajalcev še niso dobili uradnega obvestila. Ugotovil je tudi, da večine »sumljivih« izdelkov niso prodajali.
Poslovodja Jovan Markov nam je povedal, da so do 12. 8. dobili nalog za znižanje treh vrst opeke in 38 izdelkov Novolesove tovarne Kolpasan. »Največ teh izdelkov smo že prej vzeli iz prodaje, ker bi sicer morali vračati denar. To pa je zamudna in zapletena stvar. Izdelke, za katere smo že dobili nove cene, smo že vrnili v prodajo. Pričakujemo pa še nove cene za keramične ploščice. Kot vem, se stavbno pohištvo ne bo pocenilo, čeprav so ga podražili prav pred kratkim, in pri Lesni iz Slovenj Gradca, če se ne motim, letos že četrtič.
Kupci doslej niso reklamirali še nobenega računa, veliko pa jih sprašuje, kdaj bomo določene izdelke pocenili. Sicer pa bo po mojem s temi cenami prav tako kot s tistimi za kruh. Kmalu bomo spet na istem kot pred dnevi.«
PO SLEDEH DOGOVARJANJA
Ljubljana, 15. avgusta 1986
Delavska enotnost
Vzroki in povodi za nezadovoljstvo delavcev so tu
ZATEKANJE V OBJEM DRŽAVE
Zdravstveni delavci v Mariboru, ladjarji iz 3. maja na Reki, rudarji iz Ušča, kovinarji iz vinkovškega Metala, delavci zagrebške Zore in zagrebške Avtobusne postaje, siškega Avto-prometa in bržkone še kje, so v teh vročih avgustovskih dneh prekinili delo. Štrajkali so. Njihovo početje je prišlo v času kislih kumaric na vidna mesta v sredstvih javnega obveščanja, občinski in drugi javni delavci pa so kot gasilci pohiteli v organizacije združenega dela, v katerih je zavrelo, da se požar ne bi še bolj razplamtel.
Vsak primer, kjer so delavci štrajkali, ima svojo zgodovino, različne vzroke in povode, vendar pa bi bilo naivno in slepo zanikati, da se precej zapletov v delovnih organizacijah vendarle začne in konča z denaijem. V 3. mgju denimo, delavcev ni nihče obvestil, kakšne osebne dohodke so dobili njihovi vodstveni delavci v sozdu in družbenopolitični skupnosti, pa so se spuntali. Zahtevali so odgovore, vendar se je štrajk končal tako, da so delavci dobili za 25 od-
le kratkotrajne učinke, kajti temeljnih vzrokov za nezadovoljstvo ne odpravlja in spor samo premakne na kasneje, agonijo socialno ogroženih delavcev pa le podaljšuje. Veijetno bi kazalo temeljito proučiti, ali to, da štrajka ne priznavamo kot metodo za reševanje spornih vprašanj v organizacijah združenega dela, ne povzroča več škode kot koristi. Navsezadnje najdejo delavci drugo obliko za izražanje nezadovoljstva z razmerami, v katerih delajo. Najpogosteje
nih dohodkov pa resnici na ljubo še zmeraj nimamo. Zdi se celo, da tudi tisti družbeni organi, ki morajo ukrepati takrat, ko je v nevarnosti družbena lastnina - nezasluženi osebni dohodki pa imajo vse značilnosti negospodarnega ravnanja z družbenimi sredstvi - po tihem pristajajo na različna prelivanja sredstev za osebne dohodke in »pokrivanja« znotraj delovnih organizacij in sozdov, kar seveda prav nič ne prispeva k odpravljanju glavnih vzrokov za slabo gospodarjenje. Velja si priklicati v spomin prav neverjetno dobre razprave delegatov na kongresih o tem, kako je treba naravnati kolo družbenega in gospodarskega razvoja in morda malce nestrpno poudariti, da je vendarle čas tudi kaj postoriti, saj so bile zahteve od »besed k dejanjem« bučno pozdravljene z aplavzi partijskih, sindi-
goče opaziti v različnih kriznih štabih in v vodstvih družbenopolitičnih skupnosti. Okrepilo bi samoupravni položaj delavcev v temeljnih gospodarskih celicah pa tudi njihovo skrb za usodo njihovega podjetja. Vmešavanje države in drugih dejavnikov od zunaj bi se omejilo na njihove ustavne pristojnosti prek sicer znanih mehanizmov legalnega družbenega vplivanja. Takšna pot je sicer dogovoijena na kongresih in zapisana v številnih listinah, vendar obstaja bojazen, da bomo po njej zakoračili prepočasi. Navsezadnje bi na ta način hudo zarezali v nekatera razmerja, ki verjetno tudi delavcem ne bi bila ravno povšeči. Družba uravnilovke in minimalne socialno ekonomske gotovosti, ki počiva na majhnem dohodku in z zagotovljenimi številnimi pravicami, je bržkone za marsikoga
ganizacije že kapitulacija, vendar pa stvarna nevarnost, da bi klonili pred prihodnjimi izzivi, zmeraj obstaja. Podukov imamo dovolj iz dosedanjih gospodarskih reform, kar je pripeljalo do tega, da nas marsikdo na osnovi indeksov siromaštva uvršča iz Evrope v Azijo.
V sedanjih neurejenih ekonomskih in političnih razmerah bi bilo dobro, da bi različnim oblikam nezadovoljstva delavcev namenili več pozornosti v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Razčleniti bi kazalo upravičene zahteve delavcev in težnjo po stabilnejših gospodarskih in družbenih razmerah, v tem okviru pa tudi prizadevanja vsake konkretne oranizacije združenega dela za drugačno gospodarjenje in osvajanje nove gospodarske filozofije. Angažiranost zg spreminjanje razmer bi morala biti kriterij, po katerem bi pozitivno ocenili tudi nekatere štrajke pri nas, namesto da se kar naprej vrtimo v začaranem krogu preživele politične retorike, češ da so sicer zahteve delavcev upravičene, metoda pa ni prava. Kajpak pa bi bilo zelo kratkovidno, če bi vsakemu štrajku nalepili nalepko upravičenosti; če ni ustreznih rezultatov gospodarjenja, če za odpravo spornih vprašanj niso najprej uporabili samoupravnih po-
ti, bržkone ni mogoče pristati na nobene zahteve skupine delavcev ali celo vsega kolektiva. Toda danes se v praksi dogaja ravno nasprotno. Vsak štrajk uspe, povsod nekoliko povečajo osebne dohodke, razmere pa se resnici ne spremenijo. Kaj Je to drugega kot zgled za drU; ge in hkrati udarec tistim, K' z dobrim gospodarjenjem v enakih gospodarskih razmerah dosegajo solidne rezultate! Na tem področju bi mo; ral tudi sindikat razčistit' sam s seboj, kajti če varuj6 delavčev interes, mora najprej zavarovati tiste delavce, ki lahko s svojim gospodarjenjem izvlečejo družbo i,z krize, pred tistimi, ki dobi-*vgjo tisto, česar si niso pr'; služili. Naj večje breme Pr' urejanju gospodarskih tokov in oblikovanju realnih možnosti za doseganje rezuf tatov v gospodarstvu nosi seveda ZIS. Od njegovih ukrepov marsikaj pričakujemo, vendar pa velja prisluhniti opozorilu predsednik3 hrvaških sindikatov Iva Bi-landjije, da »postaja vs« bolj jasno, da ZIS s svojim' ukrepi odriva samouprav; Ijanje na stran, kar je prot' interesom delavcev.« V prihodnosti pa prinaša noye zaplete, večje nezadovoljstvo delavcev in prav gotovo tudi mnogo težje spopade.
Marjan Horvat
stotkov višje osebne dohodke, zagotovili pa so jim tudi malico v nadurnem delu. V mariborski bolnišnici (o tem smo poročali v prejšnji številki DE) so dokaj hitro po štrajku izbrskali sredstva za upravičen poračun osebnih dohodkov za nazaj glede na rast osebnih dohodkov v gospodarstvu. V Metalu Vin-kovci, v katerem se kar naprej menjavajo sanacijske skupine, in rudaiji iz Ušča imajo nepokrite izgube in po črki zakona »veljajo« v takih kolektivih zajamčeni osebni dohodki.
Pasivni odpor je nevarnejši
Bojda so občinski in še kakšni politični štabi v stalni pripravljenosti, da bi se lahko hitro odzvali v primeru, če bi zavrelo v kakšni organizaciji združenega dela, da bi po mirni poti Zgladili spore, preprečili nezadovoljstvo ali celo morebiten štrajk, ki je še zmeraj velika sramota za občino in tudi politična packa vodilnih. Takšen blažev žegen pa ima
je to pasiven odpor, ki je v jugoslovanskih družbenih razmerah že dobil neveijet-ne razsežnosti. Drznemo si celo zapisati, da je resnica o tem, da Jugoslovani delamo v povprečju tri do štiri ure na dan, da je 600 tisoč ljudi dnevnp odstotnih z dela in da kar 800 tisoč Jugoslovanov polovico svojega delovnega časa preživi na sestankih, oblika odpora, če že ne uporabimo hujšega izraza.
V takih razmerah se je v zadnjem času krepko razvilo gibanje za višje osebne dohodke, ki ima precej značilnosti mezdnega gibanja, kajti ne upošteva višine osebnih dohodkov v odvisnosti od gospodarskih razultatov, temveč se ravna po rasti življenjskih stroškov, ti pa kljub poskusom zvezne vlade, da bi jih obdržala v načrtovanih okvirih, nezadržno švigajo kvišku. V tem gibanju osebnih dohodkov ni razlike med jugoslovanskimi republikami in pokrajinami, le ravni so različne, pravega orožja proti pošastni inflaciji in zato tudi razumljivim pritiskom na povečanje oseb-
kalnih in drugih delegatov na kongresih.
Bojazen pred tržnim gospodarjenjem?
V tem kontekstu je prav gotovo dovolj vzrokov za nezadovoljstvo delavcev, pa tudi za prekinitve dela v marsikaterem okolju. Srčiko štrajkov pa kaže povrh tega iskati tudi v oropanosti delavcev njihove legitimne pravice in moči, da gospodarijo s pogoji in sadovi svojega dela, kajti usodo jim pogosto ne krojita delo in rezultati dela, temveč »razumevanje« tehnobirokratskih sil delavčevega položaja in administrativno urejanje gospodarskih in družbenih razmerij. Vzrok za nezadovoljstvo moramo najprej iskati na globalni ravni, povode za prekinitve dela pa na mikro ravni.
Bržkone bi hitrejše uveljavljanje tržno blagovnih meril v našem gospodarstvu ob večji samostojnosti gospodarskih producentov v odločanju dokaj hitro razbilo »družbeno skrb« za gospodarjenje, ki jo je zdaj mo-
privlačnejša kot negotova ekonomska diferenciacija in spremenjena merila vrednotenja rezultatov dela, ki jih prinaša s seboj tržna ekonomija.
Nasveti ne
zmanjšujejo
siromaštva
Za marsikoga je takšna trditev verjetno hudo bogokletna, vendar pa želimo z njo le opozoriti na to, da prinaša resnično uveljavljanje tržnih meril gospodarjenja v našo družbeno prakso s seboj tudi nezadovoljstvo kar precejšnjega dela ljudi, ki se bo utegnilo kazati tudi v obliki štrajkov. Morda jih bo celo več, morda bodo tudi silovitejši, vendar bodo povzročili to, da se bodo delavci odpovedali varuštvu države, kije s svojimi potezami enako nagrajevala dobre in slabe gospodarje ter se zaradi takšnih posegov utapljala v nizki produktivnosti, slabi kakovosti in tri- do štiriur-nem delu, pa še to večidel v eni izmeni. Bržkone bi bil vnaprej šen strah pred takšnimi štrajki za politične or-
lz dela komisij za prošnje in pritožbe v Šaleški dolini
NASPROTOVANJE SKLEPOM ŽAL NI REDKOST
Število zadev, ki jih dobiva Komisija za prošnje in pritožbe Skupščine občine Velenje, je iz leta v leto večje. Leta 1982 jih je obravnavala 28, lani pa že 38, pri čemer se je šest vlog nanašalo na delovanje državnih organov, devet na delo samoupravnih interesnih skupnosti, štirinajst na delovanje oziroma odločitev delovnih organizacij in devet na delo drugih organov v občini. Lani so ugodili 26 zadevam, štiri zahteve oziroma vloge pa so bile neupravičene.
Največ vlog, naslovljenih na Komisijo za prošnje in pritožbe Skupščine občine Velenje, se je lani nanašalo, kot smo že omenili, na stanovanjsko problematiko. Zaradi nerešenih stanovanjskih vprašanj pa prihaja, kot opozarjajo v Šaleški dolini, tudi do številnih drugih težav, na primer do nasilnih vselitev, prekupčevanja s stanovanji, neurejenih družinskih razmer, zidave zasebnih stanovanjskih hiš »na črno« in, ne nazadnje, tudi do kriminala in še marsičesa. Sicer pa so se vloge nanašale v glavnem na dodelitev stanovanj, na odložitev prisilnih izpraznitev nasilno vseljenih stanovanj, dodelitev najpotrebnejših stanovanjskih prostorov ob razvezi zakonov itd. Delovni ljudje in občani pa pri tem opozarjajo tudi na nepravilnost pri dodeljevanju stanovanj, na samovoljno in neživljenjsko reševanje težkih
socialnih vprašanj, zlasti sta; novanjskih problemov itd. S stanovanjskimi težavami se najpogosteje otepajo mlade družine, ki prebivajo Pr' starših, oziroma so podnajemniki pri zasebnikih. Vse bolj pogosto prihaja do težav tudi v zvezi s prebivali3' či delavcev iz drugih rep"; blik in njihovih družim s3J delovne organizacije iz Šaleške doline še vedno ne P°'
skrbijo niti za najnujnejše za
življenje delavcev, ki J'*1 sprejemajo v delovno raz-meije. Poleg tega so pog6' ben problem nasilne vselitve v družbena stanovanja, ki so dalj časa prazna. Kar zadeva zasebno stanovanjsko zidavo, pa delovni ljudje in občani negodujejo zaradi počasnega urejanja lokacijske dokumentacije, izdajanja soglasij in najrazličnejših dovoljenj. Pri tem OP0' zaijajo na to, da taka počasnost zelo podraži zidavo oziroma jo celo onemogoča- .
V zvezi z delom KomisjJ6 za prošnje in pritožb Skupščine občine VelenJ velja spregovoriti še o j16'11’ kovitosti oziroma neučinkovitosti njenega dela. Vpra-šljiva je predvsem usod sklepov in priporočil, ki Jin pošilja Komisija po obravnavi posameznih zadev Pr.'' stojnim organom. Na sploSu no prihaja pri uresničevanj sklepov oziroma priporoči pogosto do zavlačevanja, ne' redko pa tudi do naspro'0' vanja uresničevanja le-ten-
-- - ■ ....— ' ' —.- - -.
PO SLEDEH POGOVARJANJA______.5. avguS„ ,986 Delavska enotnost h
Vzroki in povodi za nezadovoljstvo delavcev so tu
ZATEKANJE V OBJEM DRŽAVE
Zdravstveni delavci v Mariboru, ladjarji iz 3. maja na Reki, rudarji iz Ušča, kovinarji iz vinkovškega Metala, delavci zagrebške Zore in zagrebške Avtobusne postaje, siškega Avto-prometa in bržkone še kje, so v teh vročih avgustovskih dneh prekinili delo. Štrajkali so. Njihovo početje je prišlo v času kislih kumaric na vidna mesta v sredstvih javnega obveščanja, občinski in drugi javni delavci pa so kot gasilci pohiteli v organizacije združenega dela, v katerih je zavrelo, da se požar ne bi še bolj razplamtel.
Vsak primer, kjer so delavci štrajkali, ima svojo zgodovino, različne vzroke in povode, vendar pa bi bilo naivno in slepo zanikati, da se precej zapletov v delovnih organizacijah vendarle začne in konča z denaijem. V 3. m^ju denimo, delavcev ni nihče obvestil, kakšne osebne dohodke so dobili njihovi vodstveni delavci v sozdu in družbenopolitični skupnosti, pa so se spuntali. Zahtevali so odgovore, vendar se je štrajk končal tako, da so delavci dobili za 25 od-
le kratkotrajne učinke, kajti temeljnih vzrokov za nezadovoljstvo ne odpravlja in spor samo premakne na kasneje, agonijo socialno ogroženih delavcev pa le podaljšuje. Verjetno bi kazalo temeljito proučiti, ali to, da štrajka ne priznavamo kot metodo za reševanje spornih vprašanj v organizacijah združenega dela, ne povzroča več škode kot koristi. Navsezadnje najdejo delavci drugo obliko za izražanje nezadovoljstva z razmerami, v katerih delajo. Najpogosteje
nih dohodkov pa resnici na ljubo še zmeraj nimamo. Zdi se celo, da tudi tisti družbeni organi, ki morajo ukrepati takrat, ko je v nevarnosti družbena lastnina - nezasluženi osebni dohodki pa imajo vse značilnosti negospodarnega ravnanja z družbenimi sredstvi - po tihem pristajajo na različna prelivanja sredstev za osebne dohodke in »pokrivanja« znotraj delovnih organizacij in sozdov, kar seveda prav nič ne prispeva k odpravljanju glavnih vzrokov za slabo gospodarjenje. Velja si priklicati v spomin prav neverjetno dobre razprave delegatov na kongresih o tem, kako je treba naravnati kolo družbenega in gospodarskega razvoja in morda malce nestrpno poudariti, da je vendarle čas tudi kaj postoriti, saj so bile zahteve od »besed k dejanjem« bučno pozdravljene z aplavzi partijskih, sindi-
goče opaziti v različnih kriznih štabih in v vodstvih družbenopolitičnih skupnosti. Okrepilo bi samoupravni položaj delavcev v temeljnih gospodarskih celicah pa tudi njihovo skrb za usodo njihovega podjetja. Vmešavanje države in drugih dejavnikov od zunaj bi se omejilo na njihove ustavne pristojnosti prek sicer znanih mehanizmov legalnega družbenega vplivanja. Takšna bot je sicer dogovorjena na kongresih in zapisana v številnih listinah, vendar obstaja bojazen, da bomo po njej zakoračili prepočasi. Navsezadnje bi na ta način hudo zarezali v nekatera razmerja, ki verjetno tudi delavcem ne bi bila ravno povšeči. Družba uravnilovke in minimalne socialno ekonomske gotovosti, ki počiva na majhnem dohodku in z zagotovljenimi številnimi pravicami, je bržkone za marsikoga
A. Klas
stotkov višje osebne dohodke, zagotovili pa so jim tudi malico v nadurnem delu. V mariborski bolnišnici (o tem smo poročali v prejšnji številki DE) so dok^j hitro po štrajku izbrskali sredstva za upravičen poračun osebnih dohodkov za nazaj glede na rast osebnih dohodkov v gospodarstvu. V Metalu Vin-kovci, v katerem se kar naprej menjavajo sanacijske skupine, in rudarji iz Ušča imajo nepokrite izgube in po črki zakona »veljajo« v takih kolektivih zajamčeni osebni dohodki.
Pasivni odpor je nevarnejši
Bojda so občinski in še kakšni politični štabi v stalni pripravljenosti, da bi se lahko hitro odzvali v primeru, če bi zavrelo v kakšni organizaciji združenega dela, da bi po mirni poti Zgladili spore, preprečili nezadovoljstvo ali celo morebiten štrajk, ki je še zmeraj velika sramota za občino in tudi politična packa vodilnih. Takšen blažev žegen pa ima
je to pasiven odpor, ki je v jugoslovanskih družbenih razmerah že dobil neverjetne razsežnosti. Drznemo si celo zapisati, da je resnica o tem, da Jugoslovani delamo v povprečju tri do štiri ure na dan, da je 600 tisoč ljudi dnevnp odstotnih z dela in da kar 800 tisoč Jugoslovanov polovico svojega delovnega časa preživi na sestankih, oblika odpora, če že ne uporabimo hujšega izraza.
V takih razmerah se je v zadnjem času krepko razvilo gibanje za višje osebne dohodke, ki ima precej značilnosti mezdnega gibanja, kajti ne upošteva višine osebnih dohodkov v odvisnosti od gospodarskih razultatov, temveč se ravna po rasti življenjskih stroškov, ti pa kljub poskusom zvezne Vlade, da bi jih obdržala v načrtovanih okvirih, nezadržno švigajo kvišku. V tem gibanju osebnih dohodkov ni razlike med jugoslovanskimi republikami in pokrajinami, le ravni so različne, pravega orožja proti pošastni inflaciji in zato tudi razumljivim pritiskom na povečanje oseb-
kalnih in drugih delegatov na kongresih.
Bojazen pred tržnim gospodarjenjem?
V tem kontekstu je prav gotovo dovolj vzrokov za nezadovoljstvo delavcev, pa tudi za prekinitve dela v marsikaterem okolju. Srčiko štrajkov pa kaže povrh tega iskati tudi v oropanosti delavcev njihove legitimne pravice in moči, da gospodarijo s pogoji in sadovi svojega dela, kajti usodo jim pogosto ne krojita delo in rezultati dela, temveč »razumevanje« tehnobirokratskih sil delavčevega položaja in administrativno urejanje gospodarskih in družbenih razmerij. Vzrok za nezadovoljstvo moramo najprej iskati na globalni ravni, povode za prekinitve dela pa na mikro ravni.
Bržkone bi hitrejše uveljavljanje tržno blagovnih meril v našem gospodarstvu ob večji samostojnosti gospodarskih producentov v odločanju dokaj hitro razbilo »družbeno skrb« za go-spodaijenje, ki jo je zdaj mo-
privlačnejša kot negotova ekonomska diferenciacija in spremenjena merila vrednotenja rezultatov dela, ki jih prinaša s seboj tržna ekonomija.
Nasveti ne
zmanjšujejo
siromaštva
Za marsikoga je takšna trditev veijetno hudo bogokletna, vendar pa želimo z njo le opozoriti na to, da prinaša resnično uveljavljanje tržnih meril gospodarjenja v našo družbeno prakso s seboj tudi nezadovoljstvo kar precejšnjega dela ljudi, ki se bo utegnilo kazati tudi v obliki štrajkov. Morda jih bo celo več, morda bodo tudi silovitejši, vendar bodo povzročili to, da se bodo delavci odpovedali varuštvu države, kije s svojimi potezami enako nagrajevala dobre in slabe gospodarje ter se zaradi takšnih posegov utapljala v nizki produktivnosti, slabi kakovosti in tri- do štiriur-nem delu, pa še to večidel v eni izmeni. Bržkone bi bil vnaprej šen strah pred takšnimi štrajki za politične or-
ganizacije že kapitulacija, vendar pa stvarna nevarnost, da bi klonili pred prihodnjimi izzivi, zmeraj obstaja. Podukov imamo dovolj iz dosedanjih gospodarskih reform, kar je pripeljalo do tega, da nas marsikdo na osnovi indeksov siromaštva uvršča iz Evrope v Azijo.
V sedanjih neurejenih ekonomskih in političnih razmerah bi bilo dobro, da bi različnim oblikam nezadovoljstva delavcev namenili več pozornosti v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Razčleniti bi kazalo upravičene zahteve delavcev in težnjo po stabilnejših gospodarskih in družbenih razmerah, v tem okviru pa tudi prizadevanja vsake konkretne oranizacije združenega dela za drugačno gospodarjenje in osvajanje nove gospodarske filozofije. Angažiranost spreminjanje razmer bi morala biti kriterij, po katerem bi pozitivno ocenili tudi nekatere štrajke pri nas, namesto da se kar naprej vrtimo v začaranem krogu preživele politične retorike, češ da so sicer zahteve delavcev upravičene, metoda pa ni prava. Kajpak pa bi bilo zelo kratkovidno, če bi vsakemu štrajku nalepili nalepko upravičenosti; če ni ustreznih rezultatov gospodarjenja, če za odpravo spornih vprašanj niso najprej uporabili samoupravnih po-
ti, bržkone ni mogoče pris^ ti na nobene zahteve skup1' ne delavcev ali celo vse# kolektiva. Toda danes se ' praksi dogaja ravno naspro1. no. Vsak štrajk uspe, povso11 nekoliko povečajo osebi1' dohodke, razmere pa se ' resnici ne spremenijo. Kaji' to drugega kot zgled za drj1: ge in hkrati udarec tistim, ^ z dobrim gospodarjenjem' enakih gospodarskih razme rah dosegajo solidne rezult3 te! Na tem področju bi m^ ral tudi sindikat razčisti11 sam s seboj, kajti če varuj' delavčev interes, mora na) prej zavarovati tiste delavd ki lahko s svojim gospoda* jenjem izvlečejo družbo i? krize, pred tistimi, ki dob| 'vajo tisto, česar si niso P*1' služili. Največje breme P*1 urejanju gospodarskih tO; kov in oblikovanju realni* možnosti za doseganje rezulj
tatov v gospodarstvu nof!
seveda ZIS. Od njegov^ ukrepov marsikaj pričakuj6 mo, vendar pa velja prisluhi niti opozorilu predsednik? hrvaških sindikatov Iva $*' landjije, da »postaja vs( bolj jasno, da ZIS s svojin?1 ukrepi odriva samoupraf Ijanje na stran, kar je prot' interesom delavcev.« V pd hodnosti pa prinaša nov? zaplete, večje nezadovov stvo delavcev in prav gotfr vo tudi mnogo težje sp0 pade.
Marjan HorV^\

Iz dela kornisij za prošnje in pritožbe v Šaleški dolini
NASPROTOVANJE SKLEPOM ŽAL NI REDKOST
Število zadev, ki jih dobiva Komisija za prošnje in pritožbe Skupščine občine Velenje, je iz leta v leto večje. Leta 1982 jih je obravnavala 28, lani pa že 38, pri čemer se je šest vlog nanašalo na delovanje državnih organov, devet na delo samoupravnih interesnih skupnosti, štirinajst na delovanje oziroma odločitev delovnih organizacij in devet na delo drugih organov v občini. Lani so ugodili 26 zadevam, štiri zahteve oziroma vloge pa so bile neupravičene.
Največ vlog, naslovljenih na Komisijo za prošnje in pritožbe Skupščine občine Velenje, se je lani nanašalo, kot smo že omenili, na stanovanjsko problematiko. Zaradi nerešenih stanovanjskih vprašanj pa prihaja, kot opozarjajo v Šaleški dolini, tudi do številnih drugih težav, na primer do nasilnih vselitev, prekupčevanja s stanovanji, neurejenih družinskih razmer, zidave zasebnih stanovanjskih hiš »na črno« in, ne nazadnje, tudi do kriminala in še marsičesa. Sicer pa so se vloge nanašale v glavnem na dodelitev stanovanj, na odložitev prisilnih izpraznitev nasilno vseljenih stanovanj, dodelitev najpotrebnejših stanovanjskih prostorov ob razvezi zakonov itd. Delovni ljudje in občani pa pri tem opozarjajo tudi na nepravilnost pri dodeljevanju stanovanj, na samovoljno in neživljenjsko reševanje težkih
<■*
socialnih vprašanj, zlasti st? novanjskih problemov itd- ‘ stanovanjskimi težavami s' najpogosteje otepajo mlad' družine, ki prebivajo P*1 starših, oziroma so podu? jemniki pri zasebnikih. Vs£ bolj pogosto prihaja do tf žav tudi v zvezi s prebivalc i či delavcev iz drugih rep1* blik in njihovih družin, s?) delovne organizacije iz Sal? ške doline še vedno ne P6 skrbijo niti za najnujnejše z? življenje delavcev, ki ji*1 sprejemajo v delovno raZ'
I
I
i
merje. Poleg tega so pos? , ben problem nasilne vse!*' j tve v družbena stanovanj3! j ki so dalj časa prazna. K?1 ] zadeva zasebno stanovali)';, sko zidavo, pa delovni ljudi' ; in občani negodujejo zarad1 j počasnega urejanja lokacij' j ske dokumentacije, izdal? t nja soglasij in najrazličnd' t ših dovoljenj. Pri tem op?; ( zaijajo na to, da taka poča? j nost zelo podraži zidavo oZ>'j t roma jo celo onemogoča. . t V zvezi z delom Komisij' t za prošnje in pritožb' j Skupščine občine Veleli)' j velja spregovoriti še o uči? , kovitosti oziroma neučinK?! l vitosti njenega dela. Vpr? \ šljiva je predvsem usod' j sklepov in priporočil, ki F| i pošilja Komisija po obrav'|t navi posameznih zadev Pr!’ 11 stojnim organom. Na spilit no prihaja pri uresničevanj' t sklepov oziroma priporo6*11 j pogosto do zavlačevanja, n? ; redko pa tudi do nas prot? | j vanja uresničevanja le-teh.;;
M. p

v SREDISCU POZORNOSTI
Ljubljana, 15. avgusta 1986
Delavska enotnost 5
j ^rnogledost ob zakonu o omejevanju (in vračanju) osebnih dohodkov v le bila očitno pretirana

PELI SO KALKULATORJI, ZVONILI SO TELEFONI..
pričakovati je bilo, da bo akon o začasni prepovedi ,azpolaganja z delom druž-, enih sredstev za osebne do-za skupno porabo bH ^iaveev in za določene po-iri; ^0vne stroške za leto 1986 pr> jSai pri omejevanju osebnih to dohodkov v Sloveniji dvigati U« veliko prahu. Najbolj čr-' ul; Ogledi so napovedovali 0s! ^splozijo delavskega neza-/it1 ?°voljstva, ki naj bi se izrazi-jo a številnimi štrajki. Zaradi jji	imenovanega šestin-
[K«
Bi
kega vračanja preveč izpla-^aPih osebnih dohodkov naj Padla motivacija delav-
n>' ^ev> znižala naj bi se storil-jV;! a°st, marsikje naj bi zastal oti
ifi ,V<
to-
po-
juliju marsikje niso izpeljali načrtovanega dviga plač, kar pomeni, da je ustavil neugodna gibanja na področju delitve in da je v mesecih pred nami vendarle pričakovati določene učinke.
Tvegali so...
Sekretarka za področje dohodkovnih odnosov v občinskem svetu ZZS Ljubljana Vič Angelca Kejžer nam je povedala, da so v njihovi občini obiskali vse »kritične« organizacije združenega dela, ki so že po prvem trimesečju prekoračile dovoljeno maso za izplačilo oseb-
žuje izplačila. Občinske politične in upravne strukture so se morale po besedah predsednika šišenskega sindikalnega sveta Andreja Cimermana skupaj z ljudmi iz Litostroja, zelo truditi, da se ta delovna organizacija ni znašla pod zakonskim udarom.
Zakon udaril tudi dobre gospodarje
Iz tega lahko ugotovimo, da gre tudi pri zakonu o omejevanju osebnih dohodkov za administrativni ukrep, ki je linearen in ki
^v°z... Zdaj, po avgustov-izplačilu osebnih do-■ aodkov, pa že lahko z goto-:°stjo trdimo, da je šlo za I ! Pretiravanje, da večji del čr-; j}°gledih napovedih ni imel ! tvarpe podlage in predv-ein, da tudi te juhe ne bomo Pojedli tako vroče, kot jo je duhala zvezna vlada.
^ , Kpt smo zvedeli pri Službi ;ta- :|rožbenega knjigovodstva,
1.	S ^Sloveniji še nimamo celo-se ^hh podatkov o tem, kdo je id£ folijsko plačo dejansko za-el vračati preveč izplačane sebne dohodke v prvem Polletju letošnjega leta. Vse Pa_kaže, tako vsaj govorijo li§- Posl podatki, da bo takšnih pU; !lrganlzacij' združenega dela saj Oaši republiki zelo zelo P^lo. Stvar je razumljiva, če orno, da smo bili v obdobju , zJ “o objave zakona v Urad-jiti Pom listu SFRJ pa do izpla-až' v.a osebnih dohodkov za ju-s? P oomala v vseh slovenskih ell j Polnah priča mrzličnemu ija1 ;kanju poti in načinov, po (at [Oborih so se posamezne de-inj- Vne organizacije skušale dje ^^l zakonski ostrini. Ker ad' tg 0n na prvem mestu zah-cii ^ Va’ da se uporabniki druž-ija nfni.l? sredstev pri razporeja-iej- Pu čistega dohodka za oseb-po- ^ dohodke ravnajo po druž-:aS' j. Pm dogovorih in samou-jzi- ri^dih sporazumih, s kate-! uy11 morajo biti usklajeni 5ijel: nilr<~zm samoupravni sploš-
;b£ ‘‘‘ akti, kar pravzaprav po-njc ij,eni’ da za tiste, ki to imajo :il>'| Vepe.te8a držijo, omejitve ne ld>1 n jlaJ°> so se zakonskim do-ifJ’ u„/j0m marsikje izognili z ]pi//aJevanjem znotraj ko-jiti . tivov. Peli so kalkulatorji av' g. ttrstili so se klici na izvrš-pri;i n syete, ki so prižigali takš-°Š' j gg ®*1 drugačne luči (v glav-
Pa zelene in rumene) za
IV'	in luiiiciic;
^ in 2rnanjšana izplačila v tem n6" Paslednjih mesecih. Vse »to- je P.a seveda ne pomeni, da ti- Sd d zakon brez haska. Na-ll\ otno, prav zaradi njega v
nih dohodkov. V zvezi z novim zakonom je posebej omenila IGO, v katerem so v prvem polletju izplačali preveč, vendar jim je viški iz-_ vršni svet dovolil, da zdaj ne znižajo (se pravi: vračajo) osebnih dohodkov. Tega jim ni treba napraviti zato, ker so odgovorni v IGU na podlagi opravljenih analiz ugotovili, da jim je uspelo uskladiti rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka v devetih mesecih tega leta. V tem kolektivu torej zdaj izplačujejo nezmanjšane osebne dohodke z določeno mero tvegala, kajti če jih bodo analize postavile na laž, se jim ne obeta nič kaj dobrega oktobra, s^j bi bili v skladu z zakonom takrat prisiljeni poravnati naenkrat vso razliko za nazaj.
Sicer pa so primeri zelo različni. V Hojinem tozdu Galanterija Podpeč so se sami odločili, da bodo poslej izplačevali osebne dohodke na podlagi majske višine točke, s čimer sicer niso prišli pod udar zakona, imajo pa ta čas vendarle za kakšnih 10 odstotkov nižje osebne dohodke. V Podpeči pač plačujejo davek svojim stabilizacijskim usmeritvam, saj veliko izvažajo, kar pa se jim spričo tečajne politike, ki jo vodi zvezna vlada, ne pozna tudi pri dohodku.
Med tistimi, ki bi morali vračati preveč izplačane osebne dohodke, seje znašel tudi ljubljanski Alko, ki seje zakonu izognil pač tako, da seje »uskladil« znotraj Fructala. Posebna zgodba je, denimo, Litostroj, v katerem se osebni dohodki niso pokrivali z rastjo dohodka zaradi znane in že večkrat kritizirane politike Narodne banke Jugoslavije, ki za nafto, ki jo dobimo od izvoza in gradbenih del naših delovnih organizacij v Iraku, zadr-
Zadrževanje ali
sproščanje
energije
V klasifikaciji konfliktnih stanj v ozdih prihaja na plan nov izraz »vznemirjanje« delavcev. Ob kupčku odprtih vprašanj, kako delitev uskladiti z ustvarjenim dohodkom, ob grožnji interventnega zakona in pristojnosti SDK (zlasti ali bo treba plače znižati) ta pojem dokaj nedorečeno govori o razpoloženju med ljudmi, ki lahko že jutri oziroma na plačilni dan izbruhne v obliki štrajka, danes pa verjetno povzroča vsaj zmanjšano, da ne rečemo minimalno aktivnost na delovnem mestu. Kot vse kaže, je tistim, ki dežurajo v političnih organizacijah, vseeno lažje takrat, ko pride do javnega konflikta, ker ta povzroči vsaj površinsko popravljanje stanj, ki vodijo v konfliktne situacije.
nje. Slika je seveda bistveno drugačna pri prihodku, v katerem znaša izvoz zgolj 52 odstotkov. Z izvozom vina v ZRN, Anglijo, ZDA, Japonsko, Skandinavske dežele in na druge konvertibilne trge sveta je Slovenijavino v letošnjem prvem polletju iztržilo približno 8 milijonov dolarjev. Če vemo, da je po vseh ekonomskih izračunih dolar letos pri nas podcenjen za kakih 20 do 30 odstotkov in če k temu dodamo še cene domačih surovin, ki so se za Slovenijavino letos povečale za tri do štirikrat, potem se res ne gre čuditi, da dohodek v tej delovni organizaciji ne raste tako, kot bi moral in da osebni dohodki v njem nimajo resolu-cijskega pokritja.
Jože Kovič ob tem pravi: »Tržne razmere nas silijo v prodajo vina na domačem trgu, kar bi lahko zelo hitro storili in kar bi za nas pomenilo tudi bistveno večji dohodek, kot ga imamo zdaj. Toda to bi bilo zelo kratkovidno dejanje, ki si ga kot odgovoren gospodarski subjekt z narodnogospodarskega vidika v tem gospodarskem položaju preprosto ne moremo privoščiti. Vedeti je namreč treba, da smo štirideset let vlagali v izvoz, da imamo na konvertibilnem trgu danes položaj, ki smo si ga mukoma pridobivali in ki
je zlata vreden. Zaradi neke nesmotrne politike pa naj bi zdaj vse to pustili? Le kam nas to vodi?«
Njegov pomočnik za splošne zadeve Boris Zajc ga je dopolnil: »V tem trenutku razumemo vlado, kije pač nekje morala začeti. Pričakujemo pa, da bo ob tem vlada začela uresničevati tudi druge elemente iz resolucije in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Če namreč ne bomo vodili politike realnega tečaja dinarja, če z njim vlada ne bo spodbujala izvoza in če ne bo začela izvajati politike razbremenjevanja gospodarstva, potem je vse skupaj brez haska. To velja tudi za zakon o omejevanju osebnih dohodkov, kjer naš kolektiv v nobenem primeru ne bi smel biti kršitelj resolucije.«
Sandi Flajšman, predsednik sindikata, pa je postavil piko na i: »Le kako razložiti delavcem, ki so letos za 32 odstotkov dvignili storilnost in ki imajo letos v povprečju 95.000 dinarjev osebnega dohodka, da morajo zdaj vračati del plače, ker so dobili preveč? To, kar je v našem primeru s temi osebnimi dohodki zdaj naredila zvezna vlada, sili delavce v kriminal in pasivno upiranje. To je medvedja usluga nam, sindikalnim delavcem.«
K temu bržda ni treba ničesar več dodajati. Povejmo le še to, da za zdaj v Slovinu ne bodo nič vračali, da so podpisali izjavo, da irngio usklajene samoupravne splošne akte o nagrajevanju z družbenim dogovorom. Toda ob tem 1. julija niso uresničili načrtovanega dviga osebnih dohodkv, kar utegne imeti določene posledice, o katerih je več kot nazorno govoril Sandi Flajšman. V Slovinu menijo, da bodo v skladu z dinamiko uresničevanja zastavljenega
načrta spravili osebne dohodke v resolucijske okvire šele ob koncu leta. Vse pa je-seveda odvisno od politike tečaja dinarja, ki ga bo do konca leta vodila zvezna vlada. Lahko, da bodo v tem kolektivu kršitelji tudi ob zaključku poslovnega leta, zgodi pa se lahko tudi to, da bodo zabeležili lep dohodek, kar bi se, seveda. delavcem poznalo tudi pri plačah. To
Izjave so vsi podpisali
Aktivnosti za uskladitev gibanj osebnih dohodkov z doseženimi gospodarskimi rezultati so konec tega tedna dosegle vrhunec. Kot smo zvedeli, je nekaj deset ozdom v Sloveniji grozilo zmanjšanje oz. poračun plač. Podatki, do katerih smo se dokopali, kažejo, da je le pri nekaj izgubarjih prišlo do statistično nepomembnega znižanja osebnih dohodkov. Vse kaže, da bo bolj napeto po devetmesečnih rezultatih, ko bo v bilancah vidno marsikaj od tega, kar so zdaj spretni in zlata vredni računovodje skrili v šestmesečnih bilancah. SDK, ki zdaj sprejema vse izjave odgovornih poslovodnih delavcev o skladnosti delitve z rezultati in z družbneno dogovorjenimi merili, bo takrat namreč že imela pristojnost ukrepanja oziroma zavrnitve plačilnih list, kar se zdaj skorajda ni zgodilo.
pa je prav tista neznanka, ki bi jo sedanja vlada nujno morala odpraviti, če hoče naš gospodarski voz polagoma vleči iz globokega blata, v katerem tiči. Ivo Kuljaj
utegne spet udariti prej dobrega kot'slabega gospodarja. Pomočnik direktorja za nadzor v SDK Slovenije Janez Kovačič je s tem v zvezi menil, daje velika pomanjkljivost zakona v tem, da upošteva predvsem dohodek, ki pa je v naših razmerah hudo relativen pojem. Kako prav ima, smo se lahko prepričali tudi v ljubljanskem Slovinu, ki se je kljub vzornemu poslovanju znašel v zakonski nemilosti. Direktor delovne organizacije Slovenijavino Jože Kovič nam je dejal, da so letos kar za 49 odstotkov povečali fizični obseg izvoza, ki pomeni tako že 70 odstotkov njihove proizvod-
KARAVANSKI PREDOR
Novi cestni predor pod Karavankami, katerega gradnja bo zaradi kamenin, možnosti deformacij hribine, tektonskih in hri-binskih pritiskov in verjetnosti vdorov vode in metana, med zahtevnejšimi bo dolg 7864 metrov. Jugoslovanski del predora bo sicer krajši, dolg bo 3450 metrov, njegova gradnja pa predvidoma zahtevnejša. Karavanke naj bi predrli nekako sredi leta 1989, v drugi fazi gradnje pa naj bi bil predor s priključkom na cesto Jesenice-Kranjska gora pri Hrušici leta 1991 gotov in odprt za promet.
Vhod na jugoslovanski strani bo na 620 metrih nadmorske višine, avstrijski vhod pri Podrožci pa bo 35 metrov višji. Prečni presek predora bo imel 9 površinskih metrov,-cestišče samo pa bo široko 7,5 metra, na obeh straneh pa bosta še 0,85 metra široka pločnika. Predor bo tudi sodobno
opremljen. Na vsakih 850 metrov bodo niše za odstavljanje vozil, približno na sredi predora bo možno obračati, vsakih 212 metrov bodo niše za klic v sili. Sicer pa bo predor razsvetljen, različne naprave za merjenje koncetracije ogljikovega monoksida, dima za ugotavljanje požarov in podobnega bodo povezane z računalnikom, ki bo avtomatsko vodil in spremljal promet. Na dan namreč pričakujejo okrog sedem tisoč vozil.
Predračunska vrednost celotnega jugoslovanskega dela predora pod Karavnkami je okrog šestdeset milijard dinarjev. Evropska investicijska banka je za gradnjo predora na naši strani namenila 26,53 milijona evropskih denarnih enot ECU, druga potrebna sredstva za naložbo pa bo slovenska skupnost za ceste zbrala predvsem z bencinskim dinarjem.
PO SLEDEH DOGOVARJANJA
Ljubljana, 15. avgusta 1986
Delavska enotnost 4 S
Iz razprave Marjana Orožna na seji centralnega komiteja ZKJ
INFLACIJA JE NAJVEČJI SOVRAŽNIK DELAVSKEGA RAZREDA
Izi
Zc
Menim, da bi morali tudi ob tej priložnosti veliko bolj jasno in odločno nedvoumno pritrditi temu, da je skupni imenovalec in osnovni vzrok inflacije to, da smo opustili kriterije blagovne proizvodnje, zaradi česar so delavci v organizacijah združenega dela tudi prišli v podrejeni položaj pri obvladovanju celotnega dohodka in presežku dela. Navsezadnje ni naš družbeni cilj dolgoročni program sam po sebi, temveč to, da socialističnemu samoupravljanju s smermi in ukrepi, ki jih program predlaga, vrnemo njegovo bistvo in efikasnost, kakršno je že upravičil. To je tudi naša intemacionalistična obveznost.
V Zvezi sindikatov ocenjujemo, da je inflacija, ki ruši pridobitve naše družbe, v tem trenutku naj večji sovražnik delavskega razreda, čeprav tudi drugih ne bi želel podcenjevati. To je ključno vprašanje. In če je kaj v tem trenutku, kot pravimo, enoten, razredni interes delavcev, potem je to premagovanje tega bavbava, ki kroži po Jugoslaviji. Bistvo kriznega položaja pri nas je v naši premajhni pripravljenosti in prešibki odločnosti, da se spoprimemo s to največjo nevarnostjo za delavce, za njihov družbeni in ma-
terialni položaj, za prihodnost socialističnega samoupravljanja in za njegov ugled.
Inflacija je stanje, v katerem drug drugemu jemljemo, inflacija grozi, da bo uničila socialistično načelo - vsakomur po rezultatih dela in upravljanja z družbenimi sredstvi. Inflacija je stanje, ki omogoča, da se računi za slabo gospodaijenje pošiljajo celotnemu družbenemu delu, pogosto celo pod firmo delavske solidarnosti. Toda zavest in spoznanje, da socializacija izgub ne bo več mogoča, dozorevata celo v tistih okoljih, ki jih ta problem najbolj tare. Mislim na Socialistično republiko Makedonijo in izjavo predstavnika makedonskih sindikatov na nedavnem zasedanju predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.
upravljanju vrnili njegovo bistvo, vlogo in odgovornost, sočasno pa bi presegli monetaristično doktrinar-stvo, ki očitno - glede na majhne možnosti, da bi na trgu ekonomsko intervenirali - ni dalo rezultatov.
Zavest lahko postane odločujoča gonilna sila
V tem smislu menimo, da so progresivni in objektivno nujni ter upravičeni ukrepi, za katere sta pristojna ZIS in skupščina. Ukrepi naj bi ustavih negativne trende oziroma pospešili gospodarske tokove tako, da bi samo-
Po ocenah v organih Zveze sindikatov je med delavstvom v teh pokongresnih mesecih dozorela zavest, da tako ne gre več naprej. To se kaže na različne načine; od spontanega izražanja nezadovoljstva z obstoječim stanjem pa vse do gospodarnega odnosa najvišje stopnje v gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Od subjektivnega dejavnika, zlasti komunistov, pa je zdaj odvisno, ali bomo to zavest in pripravljenost izkoristili za to, da bi stanje spremenili, ali pa bo zaradi kopičenja problemov in negotovosti prihajalo do nadaljnjega zaostrovanja nasprotij in do še večjega nezadovoljstva. Ta zavest lahko postane odločujoča gonilna sila, če bodo delavci obveščeni o bistvu problemov in ciljev, seveda le, če bodo strokovni, poslovodni, upravni in drugi organi sposobni ponuditi organom samoupravljanja konkretne programe, naloge in alternative, torej če ne bodo tudi oni samo ponavljali, da je
treba uresničevati dolgoročni program.
O izvozu še vedno razmišljamo kot o patriotski obveznosti in ne kot'o edini možnosti, da samotrno izkoriščamo zmogljivosti, da se tehnološko razvijamo, zagotovimo delo in zaposlovanje novih generacij. Jezimo se na obresti, toda pri odkrivanju rešitev, da bi ozdi prišli do obratnih sredstev in da bi jih bolje obračali, smo počasni. Se vedno ne delamo razlike med delovno organizacijo in delavci, pa tako namesto delavcev ščitimo slabo in neuspešno organizacijo. Jezimo se, da ni integracije, ne vidimo pa, da v razmerah, ko je mogoče neomejeno zidati stroške in cene, ko »moja« skupnost pokriva »moje« in »naše« zgrešene investicije in izgube, take integracije, ki bi izvirala iz ekonomskih interesov, ne more biti. Nič drugače ne bi bilo, če bi imeli tako vlogo organi federacije.
Iščejo se samo negativni učinki
V gradivu ZIS je zelo poudarjen predvsem ekonomski značaj predlaganih ukrepov. S tem bi se gotovo lahko strinjali, pri čemer je nujno, da se za »izganjanje« tega ekonomskega značaja še
Delovna organizacija Veplas iz Titovega Velenja pol leta po ukrepu družbenega varstva
IN VENDAR SE SPREMINJA
Stvari se obračajo na bolje, bi lahko bila temeljna ugotovitev po obisku v delovni organizaciji Veplas iz Titovega Velenja, kjer so pred pol leta uvedli ukrep družbenega varstva. O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti tega 300-članskega kolektiva smo se pogovarjali z začasnim kolegijskim poslovodnim odborom, predsednikom Francem Vedenikom in članoma Brunom Zagodetom ter Silvom Koprivnikarjem.
Delovna organizacija Veplas je nastala leta 1978 z združitvijo delovnih organizacij Galip in Integral. Leto dni kasneje je ta kolektiv dobil nove proizvodne prostore v Titovem Velenju, leta 1983 pa so v DO sprejeli tudi novo samoupravno organiziranost, tako da je iz DO z dvema tozdoma nastala enovita delovna organizacija. Pred dvema letoma je Veplas ustanovil še obrat v Šentjurju pri Celju.
Veplas ima bogato in pestro paleto proizvodnih programov. Tako na jugoslov-naskem trgu edini izdelujejo motoristične čelade, delajo jadralne deske in jambore zanje, izdelujejo gumbe, hi-droterapevtske kadi, sitotisk, lepilne trakove, mehanizme za pomična vrata, na-vijalce za rolete, okovje, obešalnike, podloge za preslika-če, lesene ročaje, železov ko-agulant itd. Na to množico programov je naletel začasni
kolegijski poslovodni organ ob ukrepu družbenega varstva in ob prvi dohodkovni analizi je ukinil proizvodnjo pohištvenega okovja, ki je lani imela 7 milijonov dinarjev izgube. Tudi obrat v Šentjurju je imel lani več kot enajst milijonov dinarjev izgube, ki se je nadalje-. vala še letos, zato so ta obrat začasno ukinili, delavci pa se zdaj vozijo na delo v Titovo Velenje. Program krčenja in ukinjanja nerentabilnih programov teče, več pa bodo vlagali v perspektivne programe, ki jih v Veplasu ne manjka.
Obilico proizvodnih programov, ki so obenem še tako različni, da niso bili edina težava, s katero se je moral spopasti ZKPO. Kolektiv ni imel izdelane poslovne politike, sistema vodenja in upravljanja razvojnih usmeritev niso opredelili, letnega in srednjeročnega načrta sploh niso sprejeli, proizvodnja je bila neredna in neurejena, v oskrbi z materiali je prihajalo do velikih motenj. Proizvodne zmogljivosti niso bile izkoriščene, delovna organizacija pa ni izpolnjevala svojih obveznosti do kupcev in do izvoza in tako je pri kupcih izgubila ves sloves, ki si ga zdaj le s težavo spet pridobiva. V skladiščih so se kopičile zaloge blaga, delovna in tehnološka disciplina sta bili zelo slabi, primanjkovalo pa jim je tudi kreativnih in kvalifi-
ciranih delavcev. Seznam slabosti in nepravilnosti je še daljši, dodajmo mu samo še to, da so bili v kolektivu tudi izjemno slabi medsebojni odnosi.
Pol leta po ukrepu družbenega varstva je položaj v Veplasu precej boljši. Polletje so končali brez izgub in tudi kazalci poslovanja so zelo ugodni; v primeijavi z lanskim letom so povečali fizično proizvodnjo za štirideset odstotkov, poleg tega bodo še naprej ukinjali neperspektivne programe. Do konca letošnjega leta bodo v Veplasu posodobili gumbar-no, ki je dohodkovno zelo zanimiva. Ta posodobitev naj bi omogočila še enkrat večjo proizvodnjo, s posodobitvijo obrata armiranega poliestra pa bodo dosegli predvsem večjo produktivnost in boljše delovne razmere.
Veplas je, kot smo že zapisali, edini proizvajalec motorističnih čelad v Jugoslaviji, vendar te ugodnosti ni izkoristil, saj je proizvodnja manjša kot povpraševanje na trgu. Doslej so izdelovali samo dve vrsti čelad, zdaj pa nameravajo proizvodnjo razširiti z alpinističnimi, smučarskimi, delavskimi in drugimi čeladami. Pri tem se jim obeta tudi zanimiva kooperacijska pogodba s tujim partneijem, na roko pa jim gre tudi nov zakon o prometni varnosti...
Kadrovska sestava v de-
lovni organizaciji je zelo slaba. Od vseh zaposlenih je več kot polovica nekvalificiranih ali polkvalificiranih delavcev, primanjkujejo pa jim višji strokovno izobraženi delavci. V Veplasu bi lahko takoj zaposlih okoli trideset novih delavcev, vendar pa po odločitvi ZKPO nekvalificiranih delavcev ne zaposlujejo, temveč raje iščejo notranje rezerve. Sicer pa so ustvaijalnim delavcem vrata odprta in nekaj nekdanjih delavcev Veplasa, ki so odšli iz kolektiva zaradi neurejenih razmer, se je že vrnilo.
naprej uporabljajo poti administrativnega odločanja, ne pa predvsem poti trga oziroma poti sporazumevanja in načrtovanja v proizvodnji med seboj povezanih organizacij združenega dela. Ne pravim, da to v tem trenutku ni potrebno, vendar je dobro, da se tega do kraja zavedamo.
Dejstvo je, da zdaj ukrepe v nekaterih okoljih samo kritizirajo ali samo nekritično hvalijo, pri tem pa skoraj nič ne napravijo. Pogosto se enostransko išče samo negativni učinek ukrepov, ne pa tudi to, kaj ti ukrepi objektivno pomenijo za afirmacijo novih odnosov in pogledov na gospodarjenje na osnovi kvalitativnih dejavnikov in za samoupravljanje. Očitno v mnogih okoljih položaja ne izkoristijo dovolj za to, da bi delavce najširše obvestili o stanju v organizaciji združenega dela, komuni, republiki, skupnosti kot celoti, o njenem položaju na svetovnem trgu. Rezultat tega so tudi pogoste prekinitve deD in poskusi, da se problemi postavljajo in rešujejo zunaj normalne samoupravne in zakonske procedure.
Ne mislim oportunistično braniti sedanje stanje pri delitvi, toda za našo oceno je zelo važno, da ne pozabimo na to, da je ta stihija tudi reakcija na nerealno politi^0 delitve v preteklosti, o čemer smo danes že govorili-Ta nerealnost je bila v tem, da so vse sestavine delitve naraščale, delež osebnega dohodka pa se je zmanjševal. Njegov neto delež v družbenem proizvodu je z 29,3% leta 1980 upadel na 25,0% v letu 1984, po oceni za leto 1985 pa naj bi pristal na 25,1%, čeprav se je v tem času število zaposlenih pr6: cej povečalo. Po drugi strani pa povečana akumulacija v tem obdobju ne daje oziroma ni dajala ekonomskih rezultatov. Problemi torej niso v naraščanju osebnih dohodkov (ki so povprečno sedemkrat manjši od tistih, ki jih dobivajo zaposleni v naših gospodarskih obratih v tujini), temveč v tem, da razpoložljivi družbeni proizvod in dohodek preprosto ne zadoščata več za pokrivanje naraslih potreb ah potreb, na katere smo se navadili-Potemtakem je treba povečati družbeni proizvod.
I
I
Naložbe niso dajale
ekonomskih
rezultatov
Ko je nastajal ta zapis, pa še vedno ni bilo rešeno vprašanje delavcev in obrata iz Šentjurja. V Veplasu se zavedajo, da prevažanje delavcev iz Šentjurja v Titovo Velenje ne more trajati večno, zato so šentjurskemu obratu ponudili sitotisk, ki ga sami zaradi močne programske selekcije ukinjajo. V Veplasu poleg tega menijo, da v Šentjur zaradi neprimernih proizvodnih prostorov ne morejo prenesti kakšnega drugega programa, za večja vlaganja pa tudi nimajo denarja. O usodi šentjurski delavcev in sitotiska bo odločal šentjurski izvršni svet. Če v Šentjurju za sitotisk ne bo zanimanja, bodo v Veplasu ta program prodali drugam. Začasna ukinitev obrata v Šentjurju bi tako lahko postala trajna...
Miro Petek
V tem pogledu zagotovo tudi sindikat, lahko pa rečemo, da celo večina organizacij, še vedno premalo uporablja svoje zakonske pravice, svoj ustavni položaj. Sindikat v premajhni meri zahteva obveščenost in odgovore na vprašanja, da bi bil tako pri pomanjkljivem delovanju sistema obveščanja prav on tisti, ki bi delavca oziroma člana sindikata obveščal o položaju. Od globlje in vsestranske obveščenosti pa je odvisna naša akcija za preraščanje stabilizacije v najširše družbeno gibanje, izhajajoč iz spoznanja, da lahko samo optimalna kombinacija družbene akcije, sposobnosti in odgovornosti organizacij združenega dela, gospodarstva, bank in sistemskih ukrepov daje rezultate, ki jih pričakujemo. Zato je za nas, komuniste v sindikatu, pa tudi v družbi kot celoti, razvijanje take akcije najpomembnejša naloga.
(
sp,
He
so
ski
od
ču
sk
ni<
so
loi
lis
2a:
stj
na
ne
sk
jei
Z
ka
fir
UE
or
in
Na koncu se morafl)0 vprašati tudi to, kakšen J® j sistem družbenih odnosov v j delitvi oziroma, zakaj sta ta- j ko počasna razčlenitev in uresničevanje družbenega i dogovora, zveznega, rePu' : bliških, pokrajinskih, čeprav imamo o tem tudi stališča centralnega komiteja-Ne bom se spuščal v oo-jektivne okoliščine in vzroke, toda dejstvo je, da g^ sistem počasi zato, ker se J pokazalo, da ga tudi mnog
V
p]
pUK-ČUSit-lU, Ud gd ---------r.
najbolj odgovorni preprost
ne poznajo, mnogim pa -bolj ustrezal sistem indeksiranja od zgoraj, saj v tem PTl' meru ne bi bila potrebna t nujna široka demokraticn razprava in diferenciacij med delom in nedelom- FTJ tem pozabljamo, da nam J prav ta sistem indeksiranj povzročil veliko škodo, in sle cer s podvajanjem delitv rezultatov dela, stimulira)0 miselnost, da vsakomur skladu z gibanjem življenj' skih stroškov samodejn pripada določeno P°ve0. nje. Ne glede na to, ah J dohodek ustvaijen ali ne, J
-----------r->OC?i rala.
t>c
He
H:
Sl
lij
se
le
Hi
ta
Pi
ei
hi
je
1!
ei
k
V
l!
k
s;
h
k
d
o
v
d
P
k
s
n
Kako gospodarimo
Ljubljana, 15. avgusta 1986
Delavska enotnost 7
Izgube mariborskega gospodarstva v letošnjem prvem polletju niso Zaskrbljujoče
NERENTABILNO POSLOVANJE OB NESTABILNIH POGOJIH GOSPODARJENJA
Skupne izgube gospodariva šestih mariborskih ob-znašajo po periodičnem {■ačunu za prvo polletje (prehodni podatki moriborske ?DK) 2 milijardi in 502 milijona dinarjev. V prvem poletju so končni rezultat potovanja z rdečimi številkami zapisali v 26 temeljnih in delovnih organizacijah s fkupaj 5.500 zaposlenimi de-‘avci.
V	prvi skupini izgubarjev ta elektrogospodarstvo in železniško gospodarstvo, ki ta v pristojnosti republike. Elektrogospodarstvo je naj-večji izgubar mariborskega Sospodarstva, saj odpade ^anj 1,14 milijarde dinarjev °ziroma skoraj polovica iz-Sub mariborskega gospodarstva.
Če odštejemo elektrogo-sPodarstvo, ki ob zaključnem računu ni imelo izgub, so polletne izgube mariborskega gospodarstva manjše ?d izgub ob zaključnem ra-eimu leta 1985.
V	drugo skupino mariborskih izgubarjev lahko uvrstimo temeljne organizacije, ki So izgubo pokrile v sami delovni organizaciji. To so Agrokombinat, Konstruktor, Primat, Gradbeni fina-kst in Lilet.
Temeljna organizacija Mi-Serstvo Gradbenega finalista je imela 12 milijonov dinarjev izgub. Gre za kroničnega bolnika, saj so leto 1985 sklenili z 39 milijoni dinar-lev izgub. Glavni vzrok za 1?gubo je podrejeni odnos do gradbenih organizacij, za katere delajo v Gradbenem finalistu kot kooperanti, saj ^Porabijo gradbene delovne 0rganizacije prejete avanse 'nvestitorjev predvsem zase.
^ Primatu se le Premika
2 rdečimi številkami sta Polletne rezultate poslovala zapisali tudi Agrokombi-natovi temeljni organizaciji fi'ba in Strojna postaja. Skupna izguba znaša 6,3 mi-njona dinarjev. Na različnih ?eznamih izgubarjev je že od eta 1984 naprej vsaj ena temeljna organizacija Prima-I la- Ob polletju je z izgubo Poslovala temeljna organiza-Clja Transom s 161 zaposle-Pfihi. S 54 milijonov dinar-| Jev izgube so končali že leto 985, po prvih šestih mese-letos pa imajo za 217 mi-kjonov dinarjev izgube.
| ]Q2roki izvirajo še iz leta |984, že drugo leto pa v de-°vni organizaciji izvajajo SaOacijski program. Izguba hastaja predvsem zaradi nizke akumulativnosti proizvo-a°v. pomanjkanja lastnih Obratnih sredstev, zmanjše-anja investiranja in zato tu-m zaradi manjših možnosti pSsmaja proizvodov, poleg pa tudi zaradi program-| ke usmeritve delovne orga-l2acije in prepočasnega pri-
lil kakšni bodo osebni dohodki mariborskih izgubarjev?
Elektrogospodarstvo in železniško gospodarstvo sta v pristojnosti republike. V temeljnih organizacijah, ki so izgubo pokrile znotraj delovne organizacije (Konstruktor, Primat, Agrokombinat, Gradbeni Finalist in Lilet), bodo osebne dohodke izplačali v skladu s svojimi samoupravnimi akti. V delovnih organizacijah z nekrito izgubo, v katerih sanacijski postopek že daje določene rezultate boljšega poslovanja (Marles, Tališ, Opekarna Košaki), bodo izplačali povprečne osebne dohodke iz prejšnjega obdobja (I. ali II. trimesečja). V Tovarni mesnih izdelkov Košaki in Mariborskem letališču bodo lahko izplačali osebne dohodke zaradi posebnega položaja teh dveh delovnih organizacij na ravni meseca junija. Za vse delovne organizacije, ki so poslovale z izgubo pa velja, da osebnih dohodkov ne smejo zviševati.
lagajanja proizvodnega programa zahtevam trga, saj delovna organizacija že od leta 1984 posluje na meji rentabilnosti. V Primatu se zavedajo, da bodo morali zmanjšati preobširen proizvodni program, zato, že sodelujejo s šolami mariborske univerze, Ekonomskim centrom in Zavodom za raziskavo materiala v Ljubljani. Nove proizvodne programe pripravljajo z Industrijo usnja Vrhnika in zagrebškim Radom Končarjem, skupaj z mariborskim Zlatorogom pa razvijajo tudi linijo za polnjenje in ovijanje palet. V Primatu imajo dovolj naročil za naslednje trimesečje, za 2,2 milijona dolarjev pa imajo naročil iz tujine. Kot vsa kovin-
ska industrija pa imajo velike težave tudi zaradi do dvakrat višjih cen reprodukcijskega materiala od cene enakega materiala na svetovnem trgu.
Med večje izgubarje mariborskega gospodarstva ob polletju spada tudi Liletova temeljna organizacija Obutev s 535 zaposlenimi. Med glavnimi vzroki za 183 milijonov dinarjev izgube so predvsem pomanjkanje obratnih sredstev in nizke cene v izvozu. Lastna obratna sredstva so porabili za zidavo nove tovarne, samo za obresti za kratkoročna posojila pa so v prvih šestih mesecih plačali 250 milijonov dinarjev (načrtovali so 90 milijonov dinarjev). Pri tem je zanimivo, da imajo izgubo kljub 30 odstotnemu porastu fizičnega obsega proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani. V Liletu upajo, da bo temeljna organizacija Obutev do konca leta poslovala brez izgube, saj je zadnje trimesečje zaradi prodaje zimske obutve za temeljno organizacijo najugodnejše (v treh mesecih ustvarijo 40 odstotkov celotnega prihodka), čeprav se bojijo, da bo zaradi upadanja kupne moči povpraševanje manjše.
Ekonomske zakonitosti v gradbeništvu
Na spisku izgubarjev sta se znašli tudi dve temeljni organizaciji Konstruktorja, in sicer Gradbeništvo in Gradbena obrt Klepovod. Temeljna organizacija Gradbeništvo je s 1.239 zaposlenimi največja temeljna organizacija med mariborskimi izgubarji. Vzroki za izgubo v tej organizaciji so podobni kot v drugih gradbenih delovnih organizacijah, saj so prav v gradbeništvu v veliki meri začeli delovati ekonomske zakonitosti. V prihodnje bo v gradbeništvu šlo dobro tistemu, ki bo ponudil nekaj novega, ki bo dovolj hiter in kakovosten. Tega se zavedajo tudi v Kon-
struktorju. Svojo možnost vidijo v zidavi za turistično gospodarstvo (z rekordno hitro zidavo naselja v Velem Lošinju so si že pridobili ugled na tem področju). Precej več težav bodo imeli pri Konstruktorju s prizadevanji za pozitivno poslovanje temeljne organizacije Gradbena obrt Klepovod, v kateri
Lilet prednjači pri izvozu
Najuspešnejši izvoznik med izgubarji je Lilet, saj izvozi kar 47 odstotkov proizvodnje, vendar je v celotnem prihodku ta odstotek precej nižji, predvsem zaradi nizkih izvoznih cen. Klasični izvoz jih dohodkovno ne zanima, saj so domači materiali tudi do 100 odstotkov dražji kot uvoženi. V prihodnje bodo v Liletu skušali dobiti več dodelavnih poslov za tuje partnerje. V Marlesu so doslej izvažali le 10 odstotkov svojih izdelkov, zdaj pa so se odločili ta odstotek korenito spremeniti, predvsem z izvozom montažnih hiš v ZDA. Pred dnevi so podpisali pogodbo z ameriško firmo RICT o letnem izvozu 360 takih hiš v Ameriko. Marles bo s tem poslom zaslužil 7 milijonov dolarjev na leto.
usmerjeno stanovanjsko zidavo.
V Marlesu so se prepozno zbudili
Najbrž največji problem mariborskega gospodarstva pa sta trenutno delovni organizaciji Marles in Tališ.
Dvatisočpetstočlanski kolektiv Marlesa se letos z novim vodstvom uspešno spopada s problemi, ki so se nakopičili v zadnjih letih. Marles, ki je še pred leti veljal za eno najuspešnejših jugoslovanskih tovarn kuhinjskega pohištva, je na lovorikah očitno zaspal. Sledil je šok v obliki rdečih številk. Lansko leto so sklenili s 495 milijoni izgube, tolikšna pa je tudi izguba v mariborskih temeljnih organizacijah v prvem polletju. Notranji vzroki za izgubo so predvsem nedoseganje prodajnih načrtov, prepuščanje trga konkurenci zaradi lastne ne-solidnosti, ozka grla v proizvodnji, neustrezna kadrovska politika in še bi lahko naštevali. Ko so izdelali sanacijski program, so začeli vzroke že odpravljati in junija so že lahko zapisali rezultate poslovanja na pozitivni strani. Zaradi zasičenosti domačega trga se v Marlesu vse bolj usmerjajo v izvoz, ki so ga za nekaj let zaradi ugodnega povpraševanja doma zanemarili. Poleg trga pa vidijo velike možnosti v izvozu montažnih hiš v Združene države Amerike (pred dnevi so že podpisali pogodbo o izvozu 360 montažnih hiš v Združene države). V Marlesu predvidevajo,
ODMEVI
so imeli lani 9 milijonov dinarjev izgub, v letošnjem prvem polletju pa kar 73 milijonov dinarjev, torej skoraj toliko kot v drugi Konstruktorjevi temeljni organizaciji, kljub štirikrat manjšemu številu zaposlenih. V Klepo-vodu imajo organizacijske in kadrovske težave, vprašljiv pa je tudi njihov proizvodni program. Imajo le malo možnosti, da bi do konca leta splavali iz rdečih številk, saj zaradi nizkih osebnih dohodkov ne morejo dobiti sposobnih strokovnjakov.
V tretji skupini mariborskih izgubarjev so delovne organizacije, ki jim izgub ni uspelo pokriti, v vseh pa bolj ali manj uspešno izvajajo sanacijski program. Gre za stare znance s spiskov izgubarjev - Marles, Tališ in Opekarno Košaki.
Opekarna Košaki deli usodo skoraj vseh slovenskih opekarn, saj gre pri njih predvsem za velik delež predrage energije v proizvodnih stroških. Opekarna posluje z izgubo oziroma na meji rentabilnosti že od leta 1982, pri sanaciji te organizacije poskušajo predvsem izboljšati kakovost izdelkov, prizadevajo pa si tudi, da bi se opekarna vključila v
Reagiranje -Kontraproduktivnost
V Delavski enotnosti, 8. avgusta, ste pod gornjim, nadnaslovom in naslovom objavili zelo enostransko in nekorektno interpretacijo mojega članka, objavljenega v »Borbi« 4. avgusta. Če bi bilo avtorju »Reagiranja« res toliko do tega, da bi prispeval k osvelitvi vprašanj, ki jih načenjam v članku, bi svetoval svoji redakciji, da ga objavi v celoti in tako omogoči bralcem, da si sami ustvarijo mnenje o njem. Na to, da avtor »Reagiranja« mojega članka ni prebral v celoti, ali pa gaje bral površno in tendenciozno, kaže njegova pripomba, »da ni jasno, kaj govori avtor sam (J. P.) in kaj je morebiti povedal kdo na seji«, čeprav je v članku z debelimi črkami in posebej v okvirčku natisnjeno tisto, kar so o tem povedali na seji CK ZKS. Zameri mi, da »niti z besedico ne omenjam, kdo kvari sliko o Slovencih in Sloveniji«, obenem pa spregleda, da je o tem dokaj obširno in zelo natančno spregovoril tovariš Milan Kučan in da je ta del njegove razprave obsegal skoraj tretjino mojega članka; tako torej ni bilo nobene potrebe, da bi tudi sam to ponavljal in posebej »razdelal«.
Avtorja »Reagiranja« ned-
da bi izgubo lahko sanirali v dveh letih, saj v kratkem času ni mogoče popraviti napak iz preteklosti in umika s trga.
V Talisu, delovni organizaciji s 470 zaposlenimi, poteka sanacija že od leta 1980. Leto 1985 so sicer končali brez izgube, vendar so dosegli pozitivni rezultat predvsem zaradi odprodaje pivske embalaže po podpisu pogodbe o prenehanju proizvodnje lastnega piva in polnjenju piva Zlatorog za pivovarno Laško. Ob letošnjih podatkih o rekordni prodaji piva verjetno znova razmišljajo o smotrnosti odločitve, sprejete pred dobrim letom. Tališ trenutno nima preveč perspektivnega proizvodnega programa, še največ pričakujejo od proizvodnje jabolčnega kisa. Za boljše proizvodne rezultate -polletna izguba znaša 57 milijonov dinarjev - pa bodo morali še veliko napraviti, predvsem povečati proizvodnjo, zmanjšati stroške transporta, racionalizirati porabo energije, izboljšati prodajo, verjetno pa bodo morali razmisliti tudi o svojem proizvodnem programu (nova pijača Lets go ni naletela na pričakovan odmev).
Po izgubah sodeč je mariborsko gospodarstvo sklenilo polletno poslovanje dokaj uspešno. Dejstvo pa je, daje veliko delovnih organizacij, ki poslujejo na meji, s tako imenovano pozitivno ničlo in ki se lahko kaj hitro znajdejo v rdečih številkah, še zlasti ob stalnem spreminjanju pogojev gospodarjenja.
Srečko Pirtovšek
voumno moti le to, da nekatera glasila v drugih republikah, kot pravi tovariš Kučan »ustvarjajo izrazito negativen stereotip o Sloveniji in Slovencih«, ne pa tudi to, da morda enako ali podobno delajo tudi nekateri v sami Sloveniji. Mene moti in skrbi takšno početje tako enih kot drugih, ne glede na njihovo nacionalno oziroma republiško pripadnost. Tovariški pozdrav
J. Pjevič,
Ljubljana
Pripis:.
Ne zdi se mi ravno fair, da se Jovan Pjevič zdaj skriva za hrbet predsednika CK ZKS Milana Kučana. Ostaja namreč dejstvo da Milan Kučan v svoji razpravi nikjer poimensko ne navaja niti enega časopisa in niti enega avtorja, ki bi kvarila sliko o Sloveniji in Slovencih, čeprav po drugi strani med drugim pravi:« ...ni pa težko ugotoviti, katera so ta glasila, ki so tako tendenciozno razpoložena do stanja v Sloveniji, kar z druge strani v Sloveniji spodbuja nacionalizem in zelo otežuje našo idejnopolitično akcijo...« Prav tako je ravnal tudi Jovan Pjevič, ki (ponavljam) »niti z besedico ni omenil, kdo kvari sliko o Slovencih in Sloveniji«, kar je bralcem pravzaprav obljubil v nadnaslovu svojega članka in jih tako debelo potegnil za nos. To je eno. Drugo pa je to, da Pjevič uporablja popolnoma drugačne vatle, ko gre za slovenska sredstva javnega obveščanja, pr: čemer poimensko navaja Teleks, Toneta Partljiča in Dimitrija Rupla, pove, kajpak s svojega zornega kota, za kaj se zavzemajo in zraven vehemetno deli svoje sodbe, kar je zame kontraproduk-tivno, ne glede na to, kako si zdaj vso stvar razlaga prizadeti avtor.
Ivo Kuljaj
KAKO GOSPODARIMO
Ljubljana, 15. avgusta 1986
Delavska enotnost 8
Turizem no gornjesavinjskih kmetijah
MED KMEČKO IDILIKO IN
GOSPODARSKO
STVARNOSTJO
Povprečen občan si kmečki turizem predstavlja v glavnem kot obilno in dobro zalito kmečko pojedino in idiliko kmečkih opravil na njivah in travnikih (ne pa v hlevih) v vročih poletnih mesecih. Skoraj nihče ne razmišlja o tem, da ta turizem pomeni za maloštevilno kmečko družino dodatne delovne in duševne obremenitve in odgovornost za skoraj celotno oskrbo razvaje-
z njim razvili tudi življenje na vasi oziroma na kmetijah, razvili bi naj kulturo stanovanja, higieno in kulturo dela. Gre za velik kulturni in civilizacijski skok iz stare kmečke hiše s kmečkim dvoriščem, na katerem imajo prostor tudi kokoši, v novo turistično kmetijo z dobrinami, kakršnih smo navajeni v mestnih stanovanjskih naseljih. V razpravi smo seveda menili, da kmečkega turizma ni mogoče razvijati na gospodarsko trhlih kmetijah, ki jih je za-
POTREBUJEMO IZOBRAŽENO KMETICO
Gospodinjske šole smo ukinili že pred več kot desetletji, tudi v osnovnih šolah se mlade ne učijo več teh veščin, pa tudi kmetijskih tečajev je čedalje manj. Zdi se mi, kot da smo vse to izvedli zato, ker smo se bali, da bo na kmetijah delal tudi kakšen izobraženec.
PETER JEŽ, predsednik odbora za kmečki turizem
V LOGARSKI ŠE VEDNO MANJ GOSTOV
KOT MED VOJNO
Logarsko dolino smo razglasili za krajinski park. Ker smo jo želeli ohraniti neokrnjeno, smo nenehno odlagali sprejemanje urbanističnega načrta. Danes pa še te majhne zmogljivosti, ki so zgrajene, ostajajo prazne, čeprav je pred vojno letovalo v njej več gostov kot danes v vsej Zgornji Savinjski dolini.
Ing. LOJZE PLAZNIK, direktor KŽ
Morda je prav v besedi gost ključ do ugank, o katerih je tekel pogovor sredi poletne turistične sezone na domačiji pri »Jevseneku« v Šmihelu nad Mozirjem, kamor nas je povabil Lojze Plaznik, direktor Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge, ki je ta turizem tudi začela razvijati. Kar zadeva goste, namreč tudi med Slovenci velja stara ljudska modrost, da je po treh dneh skrajni čas, da se posloviš. V načrtih razvijanja kmečkega turizma pa je seveda govora le o dve ali celo trimesečni poletni sezoni in po možnosti še o podobno dolgi zimski smučarski sezoni. V bistvu gre
AGENCIJO SMO POVABILI
Kompas, ki smo ga povabili sami, ker smo se vsi v zadrugi prej ukvarjali z recepcijsko dejavnostjo, je v Zgornji Savinjski dolini odigral pozitivno vlogo tako v kmečkem turizmu kot tudi širše. Iz turizma se danes denar že vrača v kmetijstvo in s tem tudi v zadrugo, ki je začela razvijati to dejavnost.
Ing. LOJZE PLAZNIK, direktor KŽ
nih gostov, ki prihajajo večinoma iz velikih mest. Gostje, ki se odločijo za kmečki turizem, namreč živijo s člani kmečke družine od jutra do noči, kar pomeni, da imajo priložnost spoznati njihovo delo in se hraniti z rezultati tega dela. Kompas, ki v zadnjem času posreduje za te počitnice tistim gostom in kmetom, ki se sami ne znajdejo, pa seveda mami potencialne goste s praznično in bogato obloženo mizo, ki je na kmetih vedno pripravljena za napovedane in tudi nepovabljene goste.
NI RACUNICE Štiristo postelj je premalo, da bi se veliki agenciji splačalo resno ukvarjati se s kmečkim turizmom. Morali bomo razširiti zmogljivosti in se šele naučiti pravega sodelovanja s kmeti, ki se ukvarjajo s turizmom. Čez noč ni treba spreminjati dobrih odnosov, ki so se doslej razvili. STANE	PODSE-
DENŠEK, Kompas, Mozirje
za akademsko in povsem praktično vprašanje, koliko je težko kmečko delo in sprejemanje obiskov (sicer srednje dobro plačanih) sploh mogoče uskladiti. Odgovora oziroma zadovoljivega tolmačenja na akademsko vprašanje seveda ni, v praksi pa so seveda rešitve tako, kar zadeva zadovoljstvo gostov kot tudi gostiteljev, kar dobre.
Po podatkih, ki smo jih dobili na razpolago, so doslej usposobili 39 kmetij, ki imajo 465 turističnih postelj, te pa so po neuradnih podatkih zasedene povprečno le od 30 do 35 dni. V katalogu Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje je 35 kmetij, od tega je pri treh oznaka, da ne sprejemajo gostov. Na podobnem ciklostiranem seznamu turističnih kmetij pa šest od 39 kmetij, v glavnem zaradi bolezni in tudi ostarelosti, ne sprejema gostov.
»Turizem smo ljudje«, je geslo, ki smo ga letos propagandno upravičeno širili.
Kmečki turizem bi razen te kadrovske baze, ki je ne moremo reševati z najemno delovno silo, moral imeti tudi primerno materialno bazo, ki bi jo naj dajalo kmetijstvo kot temeljna dejavnost. Ko pravimo, turizem smo ljudje, ne smemo pozabiti tudi na ljudi - goste z vsemi njihovimi razvadami, ki so v precejšnji meri skregane z dejanskimi možnostmi ljudi, ki delajo in živijo na kmetijah. Slišali smo sicer, da se je za zmogljivosti, ki so na razpolago v Gornji Savinjski dolini, že izoblikoval dovolj širok krog zaljubljencev iz domovine in tujine, vendar je osrednji problem v tem, ker je njihovo zanimanje omejeno izključno na najbolj vročo sezono, ki traja od 15. julija do 15. avgusta. V tem zapisu moramo seveda zanemariti vse tiste, ki od kmečkega turizma še vedno pričakujejo le konkurenco
ki kmečkega turizma vseskozi imeli pred očmi, med pogovorom pa jo je razložila Marija Bezovšek, pionirka in še zdaj glavni razvijalec tega turizma; dajala je, naj bi
pustila mlada delovna sila. Ivan Acman, direktor tozda, v katerem se zdaj razvija kmečki turizem, je pritrdil, da je usmerjena kmetija temeljni pogoj za turizem kot stransko dejavnost na kmetih. Usmerjene in usposobljene kmetije bi naj bile tiste, ki imajo tudi usposobljeno in zdravo delovno silo. Tudi zato se kmečki turizem
ni dovolj trdno zasidral na posameznih kmetijah in so ga ponekod začasno ali cel° trajno opustili.
Kmetje, ki se ukvarjaj0.5 turizmom, zaenkrat ostajal0 kmetje, kultura odnosov n) življenja pa se tudi zaradi kmečkega turizma počasi. dviga. Tu pa so nekakšn6 meje razvojnih možnosti, H1 jih določajo potrebe in Pr' pravljenost večinoma Pre prostih ljudi, mož, žena in njihovih otrok pa tudi star šev, ki skupaj živijo na kme tijah. Ekonomsko zelo mo<-ne kmetije najbrž ne potre bujejo dodatne pridobitne dejavnosti, ekonomsko šib ke in maloštevilne pa nima; jo prave podlage za razvpl turizma. Turistične kmetije so torej same po sebi nekakšna dvoživka oziroma doživljajo občasno metamorfozo. Tako namreč pride do tega, da kljub čedalje večji družbeni delitvi dela in specializaciji posamezni član kmečke družine, ki večino mesecev uspešno opravlja kmečka opravila, oziroma se celo šola, za nekaj tednov postane turistični in gostinski delavec, kakršnega potrebuje sodobni turizem. Nadaljnji razvoj kmečkega turizma tako v Gornji Savinjski dolini, kjer je dosegel največi razmah, in tudi drugod v Sloveniji je t°; rej omejen prav s človeškimi vprašanji in ne le z gospodarsko podlago za ta turizem, ki jo je mogoče ustvariti tudi z organizirano družbeno pomočjo.
Franček Kavčič
SEZNAM TURISTIČNIH KMETIJ V GORNJI SAVINJSKI DOLINI
OTROCI
NE SKRIVAJO VEČ IZVORA
S kmečkim turizmom so se spremenili odnosi v družinah, z dohodkom, ki ga gospodinja ustvarja s kmečkim turizmom, je dobila podlago za večjo samozavest. Tako one kot njihovi otroci danes že radi povedo, od kod so doma. Še pred kratkim pa so to otroci kar radi skrivali.
MARIJA BEZOVŠEK, referentka pri KŽ
GOSTJE PRIDEJO TUDI NA POGREB Najboljši gostje so tisti, ki se deset let in več vračajo na isto kmetijo, ker se na njej počutijo skoraj kot člani družine. Zgodilo se je celo, da so iz Trsta in od drugod prišli na družinski pogreb. Ti gostje in tudi kmetje ne želijo posredovanja agencije, ker je le-ta zanje povsem odveč.
PETER JEŽ, Luče
izletniškemu gostinstvu v obliki domačih, obilnih in cenenih gostilniških storitev. Tako je kmečki turizem, kot se je v okviru gospodarskih in človeških možnosti razvil v 15 letih, kar so v Mozirju začeli razvijati to dejavnost, dosegel tisto točko, ko zanj pravzaprav ni več potrebna propaganda prek agencij in časopisov. Tudi Kompas je pri tej zadevi za večino kmetij zaenkrat odveč, potrebni so le novi koraki v razvoju kmetij in seveda tudi ljudi, ki se že ali se bodo ukvaijali s to zahtevno dejavnostjo.
Kar pa zadeva cilje razvoja kmečkega turizma, velja zapisati misel, ki so jo začetni-
Krajevna skupnost -	storitev: NA,	kateg.	štev.	adap.	N, H, V
Kmetija	PP, POL, PZ, IZ		lež.	novog.	
Mozirje					
PUNCER Marija, Loke 19	PP	II	15	N	N
REMIC Minka, Loke 10	PZ	III	10	N	N
ATELŠEK Vera, Šmihel 3	PP, IZ	II	10	N	v
GOLIČNIK Terezija, Šmihel 26	POL, IZ	II	13	A	V
PEČNIK Antonija, Radegunda49	POL, IZ	III	3	A	N
		skupaj ležišč:	51		
Nazarje					
ŽAGAR Betka, Dobrovlje 17	PP, IZ	I	17	N	V
PRAZNIK Marija, Kokarje 3	POL	II	8	A	N
BLATNIK Jožica, Kokarje 13	POL	III	10	N	N
Šmartno ob Dreti		skupaj ležišč:	35		
ZAGOŽEN Marija,	POL	II	11	N	N
Volog 11					
		skupaj ležišč:	11		
Gornji grad					
UGOVSEK Ivan, Florjan 26	- PP	I	12	A	V
DROBEŽ Franc, Florjan 23	PP	II, III	10	N	V
MERMAL Alojz, Gornji grad 95	PP	II	12	A	N
PRESEČNIK Ivan, Lenart 2	PP, IZ	II	27	A	N
ZAVRŠNIK Marija, Lenart 7	PP	I	10	N	V
		skupaj ležišč:	71		
Solčava					
LENAR Ivanka, Logarska dolina 11	PZ	II	12	N	V
PLESNIK Darko, Logarska dol. 13	PZ	II	17	A	V
BRUNET Angela, Logarska dol. 6	PP, IZ	II	9	A	v
SKLEDAR Pavla, Logarska dol. 5	PZ, NA	III	9	N	v
SUHODOLNIK Rok, Logar. dol. 25	PP	II	12	A	v
MATK Marija, Logarska dolina 21	PP	II	13	N	v
KLEMENŠEK Milena, Logarska	PP	I	8	A	v
dol. 27					
OŠEP Rozalija, Podolševa 1	PP	III	11	A	v
IVRŠNIK Nina, Robanov kot 34	PP, IZ	I, H	19	N	v
OŠEP Ana, Robanov kot 29	PP	III	11	A	v
ČERČEK Francka, Solčava 44	PZ	III	10	N	v
ROBAN Marija, Robanov kot 35	PZ	Til	9	A	v
		skupaj ležišč:	140		
Luče					
JEŽ Peter, Podveža 3	PP	II	21	A	v
PLAZNIK Angela, Podvolovljek 24	PP	II	14	N	v
GERMELJ Anica, Raduha 49	PP	I	14	N	v
ROBNIK Marica, Krnica 69	PP	Lili	12	N	v
opomba
letos sprejema Elkroj delavke letos sprejema Elkroj delavke
ne sprejema zaradi bolezni
prve goste sprejema avgust 86
ne sprejema zaradi bolezni
Planšarski KT!
Ljubno REPENŠEK Joža, Primož 13	POL	skupaj ležišč: II	61 11	A	H	
SLATINŠEK Roza, Savina 28	POL	II	13	N	H	ne sprejema zaradi bolezni ne sprejema zaradi
MIKLAVC Ana, Savina 23	PZ	II	8	A	H	
GOLOB Ana, Ter 7 ZAGOŽEN Pepca, Ter 9	POL PZ	II III	11 11	A N	H H	bolezni ne sprejema zaradi bolezni in ostarelosti ne sprejema zaradi
JAMNIK Pepca, Ter 10	PZ, NA	III	15	A	H	adaptacije stare hiše
Rečica
RAKUN Joža, Poljana 40	PP
ŽLEBNIK Marija, Grušovlje 20	POL
skupaj ležišč:
12
5
skupaj ležišč:	17
SKUPAJ LEŽIŠČ:	465
Unior Zreče:
S SMUČMI V TOPLICE?
Pohorci, kovači iz Zreč, ki so bili še pred nedavnim predmet posmeha, ko so začeli Načrtovati športno rekreacijski center na Rogli, dokazujejo svoj prav. Z najemom Planinske koče na Pesku in postavitvijo nove sedežnice od hotela Planja do Mašinžage z vključitvijo smučišč na Jurgovem zaokrožujejo svojo ponudbo smučarjem. Zato Ni več tako v zraku tudi ideja o žičnici iz doline na vrh Rogle, kot tudi ne gradnja velike večnamenske dvorane na Rogli.
. Poznavalci razmer v Zre-cah danes niti za točilniško jNizo ne dvomijo več v načr-i°vanja tamkajšnjih kova-cev, ki so pred leti načeli in Ugriznili povsem nov kos ^haha - v turizem. S trdim *N vztrajnim delom ter vla-Ssnji, zavzema Rogla vse pomembnejši prostor v slovenji turistični ponudbi. Letos Prn je s Kompasovo pomoč-1° že uspelo zimsko, smučar-jo, sezono potegniti v letno iri tako prvim pri nas doka-^Nti, da turistična sezona ne jfaja samo 90 dni. Resnici na ‘Jubo je treba kovačem Uni-0lja neskromno priznati, da s svojo Roglo rušijo mit o edino mogočem več mesecev trajajočem turizmu Jadrana, kjer žanjejo slavo in Nvalo že, če se jim na sinje in sončne obale posreči pred glavno sezono in po njej privabiti v kakšen hotel po kakšno stotnijo gostov.
Zdaj bi bilo odveč spet na novo razglabljati o tem, kako to Uniorju uspeva, da namreč mimo nenehnih naložb v posodabljanje kovaške proizvodnje lahko vlaga tudi toliko denarja v panogo, ki nima nič skupnega s kovaštvom. Razen, da zaposluje vse več ljudi na tem delu Pohorja, kar je po trditvah inženirja Marjana Oso-leta, direktorja Uniorja, osnovni cilj teh naložb. »Gre za kruh naših kovačev in njihovih otrok. Gre za naravno danost tega dela Pohorja, od katere pa brez Uniorja niti domačini niti družba ne bi imeli nič. Še več, tudi ta del Pohorja bi se sčasoma prelevil v najnerazvitejše območje naše republike.«
Kako v danih razmerah preživeti ali celo še bolje živeti, dokazujejo ne samo kovači v Zrečah, temveč načrtovalci celotnega gospodar-
Prestrukturiranje slovenske industrije
skega razvoja konjiške občine, ki spada med svetle izjeme v celjski regiji, saj nima niti enega - izgubarja. Uni-orjeva Rogla ni edini primer iz Zreč, s katerim so načrtovalci zamrznili posmeh dvomljivcem. Na drugi strani tovarniškega plota zreških kovačev je Comet, v katerem enako uspešno segajo na svetovni trg in s svojimi idejami ter sposobnostjo trgovanja presenečajo tudi naj smelejše ponudnike. Že mnogo pred tem, ko so Bosanci svetu ponudili svojo dvomljivo »moško vodo« iz Kladnja, so v Zrečah imeli vse nared za prodajo »pohorske studenčnice«. Iz samo njim znanih razlogov pohorska voda še vedno, kot tisočletja doslej, odteka v -Dravinjo. Comet je ponudil trgu, poleg že znanih brusov, nov izdelek - »macapo-sip«. Posebno mešanico pe-
VELANA: TAKTIKA ORGANSKE RASTI
.. Septembra bodo v ljub tonski tovarni zaves Velani začeli nameščati nove stroj« ^ novi tovarniški dvorani. £ lem bodo postavili piko na toed štirimi leti začete »ak ClJe« za posodobitev strojev Povečanje kakovosti izdel Kov (ter povečanje izvoza m tohodnoevropski trg) in pi seveda pridobitvi novegi Prostora za nadaljnjo organ ?Ko rast delovne organizaci to To pomeni, da se bo lah No Velana še naprej razvijale Orez velikih zastojev in pre skokov ter s tem povezani! 'bančnih tveganj. Postoper nzvoj je za to delovno orga jtoacijo značilen vsaj za mi tolih dvajset let delovanje Kar je polovica njene »živ tonjske dobe«). Zato kaki! Posebnih pretresov zavoljc azmer na trgu ni doživljala Prav tako neboleče pa pote a njeno prilagajanje zahte-am trga in gospodarskim azrneram. In zavoljo tega je JN kolektiv že vrsto let med ajbolj poslovno uspešnimi 'ovenskimi tekstilnimi to-tornami.
V današnjem času, ko de-ar (beri dinar) ni veliko vre-
stv? T P1-' tem imamo v mi-,'h dinarska posojila po glo-oko negativnih obrestni! aierah - zveni prav čudno , a nekdo zida tovarno in na ^uPuje stroje samo z lastnim onarjem. V Velani so si te ^.nksuz« privoščili in posta j 'n novo tovarno za dve mi Jardi dinarjev (po cenah \ nskem novembru), poleg e§a pa jo tudi že plačali, ra ,en manjšega kredita za ne aJ novih strojev in pa pleti! ,e in tkalske stroje, ki ji! °no najeli v tujini in zanj«
plačevali najemnino v devizah.
Načrti v Velani so zd^j takšni, da bodo z novimi stroji predvsem povečali izbiro zaves, povečali njihovo kakovost in stopnjo obdelave ter hkrati prevzeli opremljanje večjih poslovnih objektov.
»Na množično, tako imenovano kilometrsko proizvodnjo zaves smo že kdaj pozabili«, nam je dejal direktor Velane Andrej Lasič. »To prepuščamo drugim domačim proizvajalcem. Včasih na strojih tudi po dve, tri leta nismo zamenjali modelov, zdaj jih moramo skorajda vsak mesec. Toda tudi te proizvodnje ne nameravamo količinsko kdo ve koliko povečevati. Že zdaj smo ena največjih tovarn v Evropi, saj imamo že 120 strojev. Le tako je mogoče kupcem ponuditi kar najbolj popoln izbor zaves, se prilagajati modnim tokovom v svetu in hitro uvajati nove materiale ter vzorce. Obenem bi radi še povečali kakovost zaves, saj je naš cilj še močnejši prodor na trge zahodne Evrope, kjer zdgj zaslužimo dober milijon dolarjev, vendar je to samo osem odstotkov celotnega prihodka.«
Brez povezave s svetovnim trgom pa nikakor ne bi šlo, čeprav seje na njem težko uveljaviti in obdržati (kljub naporom Velana svoje izdelke še vedno prodaja pod imenom tujega partnerja). Tuji trg te nauči poslovne pameti.
Ker so v Velani že dolgo pametni gospodaiji, so tudi tokrat začeli razmišljati o
novem razvojnem koraku, še preden so končali omenjeno naložbo in širitev. Odločili so se, da bodo najeli kakih 2,5 milijona dolarjev posojila v Ameriki, ki ga bodo izkoristili v naslednjih dveh letih za izpopolnitev proizvodnje zaves in za vpeljavo novega izdelka. Začeli bodo namreč izdelovati čipkaste zavese in tehnični tekstil, blago, prevlečeno s plastično snovjo, ki se uporablja za vrsto delovnih oblačil, balone in še za druge namene. Te stroje bodo postavili v pravkar zgrajeni novi stavbi in v dosedanjih prostorih, v katerih bodo poleg tega precej povečali tudi lastno prodajalno.
Ob,vseh teh podatkih pa ne moremo zapisati tistega, kar ob novih investicijah ponavadi najbolj poudarjamo, da bo namreč v novi tovarni dobilo delo toliko in toliko sto novih delavcev. Taka proizvodnja je kapitalno intenzivna, kar pomeni, da je treba vložiti zelo velika sredstva v nakup strojev, pri katerih pa ni potrebnih veliko delavcev. Zato v Velani menijo, da se bo število zaposlenih zaradi pravkar končane širitve tovarne povečalo le za 5 do 8 odstotkov, razen seveda, če bi pri vsakem stroju zaposlili toliko delavcev, kot jih zaposluje domača »konkurenca«. V Velani streže ena delavka štirim do osmim strojem (različno glede na vrsto strojev), pri konkurenci pa se okoli vsakega stroja vrtijo po tri delavke. Seveda so potem tudi bilančne številke različne...
Boris Rugelj
Letos so se delavcem na Rogli pridružili še mladi brigadirji. Z udarniškim delom so gradili novo, približno štiri kilometre dolgo cesto do koče na Pesku. S priključitvijo te planinske koče Unior ni pridobil samo 50 novih postelj...
skov, ki so rešili skrbi lastnike in male hišne živali v mestih. V Cometu so ubili dve muhi na en mah - rešili so se odpadnih peskov in z njimi lepo služijo šilinge in marke...
To navajamo zato, da bi oživeli pred leti navrženo misel o morebitni preobrazbi Zreč iz turističnega in Rogle iz zimsko-športnega središča v - zdraviliški kraj! V Zrečah so namreč povsem nenadejano naleteli na - termalne vode. Z zgraditvijo velikega hotela Dobrave in kopališča (v načrtih je pokritje tega bazena) in aktiviranjem termalnih vrelcev bi Zreče dobile možnost, ki jo ima malo krajev v Evropi. Najbližji je Bad Kleinkirc-hen, »kravja vas« ali »vas kravjih pastirjev«, kot so nekoč imenovali zaselek na
drugi strani Osojščice na Avstrijskem, ki so ga v manj kot dvajsetih letih spremenili v najzanimivejši smu-čarsko-zdraviliški kraj v AV-strijih in kjer se vsaka naložba trikrat povrne. Tako zdaj tudi v Zrečah ni več utopija, da bi se lahko smučar s smučmi pripeljal do toplic. Sodeč po vlaganjih in dozi-davanju v Zrečah in na Rogli kaže, da gre pri Uniorju za enake cilje. Upoštevaje dosedanje izkušnje s kovači iz Zreč tovrstna razmišljanja sploh niso več privlečena za lase.
Janez Sever
S
FOTOAPARATOM PO ISTRI
Tokrat ne bomo v tej naši} fotoreportaži prav ničesar pohvalili. Pa ne zato, ker bi ne bilo stvari, ki bi jih veljalo pohvaliti, pač pa smo se za kritiko odločili zato, da bi bilo drugo leto boljše.
Da Slovenija, dežela na sončni strani Alp, ni nič drugačna, kaže tale posnetek iz Kozine. Bife Ekspres, tako se imenuje, ima strašansko zanemaijene sanitarije. Že zjutraj v njih ni bilo toaletnega papirja. Ime ekspres bi morali ekspresno izbrisati, saj je treba na primer na kokto čakati vsaj dvajset minut, na hrano pa še enkrat toliko. Na parki-rišču^ia ob kupu iztrebkov in drugih smeti leži »za okras« že davno polomljen prometni znak. In ne pozabite, da se tu iz dneva v dan ustavlja pravcata turistična reka, ki si želi osvežitve na poti na moije ali na poti domov.
In ko smo že pri smeteh. Polomljenih koškov nihče ne popravlja. Kot polomljenih pip in školjk v javnih sanitarijah ne! Ja: z malenkostmi si zapravljamo turistični ugled!
Prav zanemarjena pa je tudi lepa vrsarska plaža. To, da je nihče redno ne čisti in pometa, se razume. Baje komunala na tem koncu Istre sploh ni organizirana. Vsak hotel sicer nekaj malega čisti, a bog ne daj , da bi očistili tri metre stran še obalo, ki ni nikogaršnja last. Morda bi bilo prav, da bi hotelirji že enkrat videli gozd in ne le posameznih dreves. Pravo kritiko pa zaslužijo komunalci Vrsarja in Poreča, ki ne čistijo redno niti koškov za smeti.
Besedilo in slike: Neva Železnik
UUDJE MED UUDMI
Ljubljana, 15. avgusta 1986
Delavska enotnost
Zakaj Marko Sever noče več plačevati državi
DAVEK NA DAVEK
Ja, ti davki. Kdor jih plačuje, tarna, da so previsoki. Kdor jih ne, meni, da so prenizki, saj pač vidi okoli sebe vse večjo bogatijo. Verjetno pa se vsi skupaj strinjamo, da so nedomišljeni, nepravični, nedosledni - tako pri pobiranju kot pri porabljanju... nekatere celo tako zjezijo, da si drznejo potegniti občinskega tigra za brke. Kot denimo Marko Sever:
»Petnajst let sem imel obrt, prevozništvo. Na občini so kajpak prepričani, da so davki zmerni. Oni so lahko, jaz pa sem jih skusil in vem, da mi niso dali živeti. Če ne goljufaš, podkupuješ ali se kakorkoli že ne izmotavaš, ti davki gotovo ne omogočgjo normalnega dela in življenja.
Zdaj sem obrt opustil, avtoprevoznik pa sem še naprej. Črne fure pravimo temu. Obogatel ne bom, ostane pa mi ravno prav. Na občini so seveda ostali brez mojega deleža.«
Malo smo se kajpak začudili tolikšni odkritosti, toda Marko se očitno na to požvižga:
»Kaj pa je, a ni to fajn?! Nič ne zaslužim, nič ne dam. Kar mirno pišite, naj le pridejo in dokazujejo. Ena figa bo iz tega, meni pa je končno le malo boljše.«
No, ob vsej tej odkritosti nas je zanimal res odkrit odgovor, če so davki res tako breme, da se človek raje spušča v to tveganje.
Barabijo plačujemo vsi
»Ne le višina davkov in način pobiranja, bolj me je razjezilo, za kaj vse dajemo denar. Srbija trdi, da je že
nerazvita republika. Pa poglejmo Beograd, vse njegove športne objekte, priprave na olimpijado, vse te silne prvoligaše... Nam ne pustijo niti enega prvoligaškega nogometnega moštva. Že sodniki poskrbijo za to. Potem najdražji lokali v Ljubljani - kdo jih kupuje? Ljudje z najmanj razvitih področij Jugoslavije. In ne le v Ljubljani. Precej sveta sem videl in denar, ki ga plačujemo vsi, je zgradil v tujini celo industrijo, zlatarne, razkošne lokale - za posameznike, ki se znajdejo. Potem dajemo za posledice potresov - pa poglej, kaj se dogaja na Kopaoniku in v Črni gori! Časopisi pišejo, koliko so pokradli, nikomur se nič ne zgodi, ti pa plačuj, plačuj vso to barabijo. Delamo 40 let za pokojnino, drugje 35, porodniški dopust imamo krajši in še in še je teh stvari, ki so me razbesnile.«
Hudič serje na večji kup
»Stopi le v trgovino. Vse več je takšnih, ki po trikrat preštejejo drobiž za kruh, za mleko. Tiste, ki ob tej bedi kopičijo in kopičijo, lahko vidiš na vsakem koraku. In če jih ti, če jih jaz, bi jih zla-ka tudi milica, davkarija. Še
DELAVSKA ČRTI CA i
»Prvi do n«
»Ura je 5.45«, oznani prijeten glas iz radia in zmoti pri intenzivnem piljenju nohtov in ličenju trepalnic. Z glasnim vzdihom se odpravim na vsakdanje delo. Prvo, kar me čaka, je kuhanje kave za višji kader, v mojem primeru za direktorja, šefa nabave in pravnico. Pripravljam se na posebno naporen delovni dan, kajti moji najbližji sodelavci se vračajo z dopusta.
Kukavica na radiu odpoje zadnjo noto ob 6. uri, ko se prikaže šef nabave - v levi poslovni kovček, v desni nepogrešljiva pipa. Videti je strašansko zdelan, neobrit, noge težko vleče za seboj. Namesto običajnega pozdrava se vrže na stol, v srce trgajoče zastoka in potoži: »Au, kako me vse boli!« Aha, že vem, da bo ta bolezenska tema na sporedu vsaj do 10. ure, ko bo šel službeno na teren in temu primerno pripravim desno uho.
»Ura je 6.10«, prijazno pove radio, ko priplava v pisarno naša pravnica. Okoli nje zaveje svež vonj najdražjega parfuma iz tujine in medtem ko na mizo odlaga polno naročje najrazličnejših rož in gozdnih trav in si komaj opomorem od osupljivih barv njene nove obleke, začne: »Veš, to je letos moderno, vsi boljši ljudje se tako oblačijo in ko bi ti videla, kaj je
huje bo. Kdor ima, mu stežka iztrgaš. Le še grabil bo. Hudič hodi srat na večji kup je star pregovor, ki bo še dolgo držal.
In kdo vse to plačuje? Ti pa jaz in podobni siromaki, ki so raje tiho, da jih ne dobijo po zobeh. Vidiš, zato ne bom več plačeval davkov in
zato se tudi čudiš, ker sem odkrit, ker sam sebi v skledo pljuvam, kot pravijo.
Še en primer ti bom povedal. Ne verjamem, da je še kje država, kjer moraš plačevati davek na davek. Zgradi si hišo - za vsako opeko boš odštel davek, za vsako vrečo cementa, za pipo, žarnico, kljuko... Delal boš kgjpak sam, da boš črn. In ngj se ti kaj zgodi, da boš moral hišo prodati - tretjino ti bo vzela država, davek boš plačal na vrednost vsega, kar je bilo že tako obdavčeno. Država je pač lačna in golta. Zakaj misliš, da je zraslo toliko go-
Naj ostane med nami
Vodja sektorja marketing in razvoj v Delavski enotnosti Zdene Mali seje v dopustniškem brezdelju odločil, da bo malce pogledal, kako je s prodajo naših izdaj na slovenski obali. Ugotovil je, daje stanje katastrofalno: revije Jadranje nikjer, o Delavski enotnosti v kioskih ob morju ne duha ne sluha.
Več kot kritično razpoložen do prodajne službe v Delu je o tem v ponedeljek zjutraj ves zgrožen pripovedoval novinarjem Delavske enotnosti, ki pa so ga po svoje tolažili, rekoč: »Ne delaj si sivih las Zdene. Kar zadeva Delavsko enotnost, smo prepričani, da so jo bralci pač takoj pokupili.«
»Kje neki,« se je branil vrli Zdene, »Na obalo je sploh niso pripeljali!«
Novinarji pa se niso dali: »To pomeni, da sojo bralci ,razgrabili1 že med potjo, kar se je Delavski enotnosti že večkrat primerilo. Denimo zadnjič, ko je Delavska razgalila nekaj cvetk iz zakulisja delitve plač v Kompasu in IMF. Delavci obeh delovnih organizacij časopisa niti po naključju niso mogli dobiti v okoliških kioskih in so si potem na veliko pomagali s fotokopirnimi stroji. In (?!) - pridno širili ,zlonamerne1 govorice. ..«
Kuli
stinskih lokalov? Zakgj' boš težko dobil dovoljenje za karkoli, za bife pa čez noč? Zakaj na dvorišču srednje šole v Mostah ni bilo moč dobiti dovoljenja za drugačen lokal kot prav za bife? Ker gre pijača pač dobro v promet, ker je visoko obdavčena, ker...
Pravi obraz je umazan
»Vidš, tako je postavljen ta sistem, da moraš goljufat, da moraš biti dvoličen - če nisi, nič nimaš, in če nič nimaš, si za naše ljudi bedak. Tako daleč smo prignali z našo moralo. Vselej in pov-
imela na sebi žena direktorja XY...« Spravljivo pripravim levo uho, kajti vsaj do 10. ure bom izvedela vse o najnovejši modi in barvah, o vseh ljubezenskih zadevah ljudi, ki jih ne poznam in me ne zanimajo, pri vsem tem pa skušam opravljati tekoče delo.
»Ura je 6.45«, se zavem, ko zapoje telefon. »Dobro jutro!« zatuli direktor v slušalko in preden se zavem, že nadaljuje v stenografskem slogu: »Če me kdo išče, sem za sedaj tu in tu, potem pa grem še tja in tja. Povejte vsem, da pridem čez 20 minut« Še preden mu utegnem posredovati nujna telefonska sporočila, odloži slušalko (dobra delovna moč se mora sama znajti!) in vsaj do 10. ure bom strankam odgovarjala, da pride direktor »čez 20 minut«.
Toda danes je prvi dan po dopustu in direktor me preseneti. Ob 8. uri se prikaže tako silovito, da moja sodelavca ne utegneta končati stavkov, meni pa pade rednik na tla. Direktor deluje strašansko službeno, zagorel je in njegova že tako zajetna postava je dobila še nekaj kilogramov. Medtem ko se je rokoval z nami, je obdaril vsakega z značilno pripombo. Meni: »Dolgo bo treba, da se privadim na vašo novo frizuro...« Šefu nabave: » Vi ste se sončili v vinski kleti -
bledi ste videti...« Pravnici s posebo toplino: »Vedno lepši ste...« In že je odvihral v svojo pisarno. Sodelavca sta mirno nadaljevala vsak svojo temo, ko •nas je zmotil ogorčeni krik: »JANA!« Čuteč, da je ne-kaj zelo narobe, sem planila v direktorjevo pisarno. Gledal me je strogo, napadalno: »Moja kava je mrzla, pepelniki niso očiščeni, kdo, hudiča, je malical na moji mizi, okno je še vedno umazano! Le kaj ste počeli tri tedne!« »Oprostite, čistilka je na dopustu«, sem komaj izdavila in se lotila najnujnejšega čiščenja. Sodelavca sta se privoščljivo spogledala; šef nabave je pri priči naložil na mizo svoje naročilnice in zahtevke za nabavo materiala, pravnica je leno potegnila na plan najnovejši Uradni list in se hrepeneče zazrla skozi okno v sončen dan. Oh, blaženih pet minut tišine! »JANA« Kava v roki se mi razlije po delovodniku in znova stojim »v pozoru« pred najvišjim. »Ali v tej firmi zares nihče ne dela? Vse moram sam! Takoj mi poiščite tehničnega in računovodkinjo!« Ukaz je jasen, takoj zdirjam po stopnicah in se vsa zasopla ustavim v delavnici. Tehnični se prereka s podrejenimi o kakovosti novega izdelka. Besno me pogleda, ko vsa zardela zajecljam: »Tovariš direktor vas želi.« Iščem naprej, računovodkinjo najdem šele v drugem nadstropju, z dvema naših priznanih »fušar-jev« se pogaja o ceni pola-
ganja parketa. Nestrpno me odslovi in vsa živčna se vračam na svoje delovno mesto. Name naleti naš večno nasmejani kurir: »Jana, kako si?« »Zaj...« si dam duška, a me ne izpusti. Spregovoriva nekaj besed, nato odhitim. Tehnični in računovodkinja pri direktorju pravkar obdelujeta službeno problematiko. V nekaj minutah izvem, kako nemogoče so cene alkohola, kakšna svinjarija vlada v avtokampih, kako nevljudni so natakarji in kako znajo človeka oguliti v hotelih ob obali.
» Ura je 9«, napove radio in oddahnem si misleč, da bom svoj sendvič lahko pojedla v miru. Toda v pisarno prihrumita dva možaka, stalni stranki in že se razvije prav domače stiskanje rok z mojima sodelavcema. Prav skromno se odplazim v direktorjevo pisarno in najavim obisk. »Naj počakajo, še nekaj službenega moramo razčistiti!« Odgovor prenesem in stranki se milostno namestita v fotelje, ne da bi prekinila pereč pogovor o mrzlem vremenu sredi julija. Ko v sosednjem prostoru kuham kavo, zaslišim globoko zaskrbljene pripombe: »Vaša sodelavka je videti vsak dan slabša, mar pije?« Sledi mili odgovor pravnice: »Veste, prava revica je, ločila seje, kadi kot ruški dimnik, verjetno zares pije...« Požrla sem cmdk v grlu in poskusila odločno vstopiti. Pogovor se je takoj zasukal v stro-
kovno smer — očitno vsi nekaj zidajo oziroma ustvarjajo; groza, kakšne cene, pa delavci - komaj jih dobiš, pa še potem lenarijo, skratka, kup resnih problemov. Hrepenela sem po svojem komaj načetem sendviču, a v tako pomembni družbi si nisem upala jesti. Naposled direktor sprejme stranki. Sodelavca naveličano vstaneta in izjavita, da gresta ven na malico. Že vlečem iz predala sendvič, ko zadoni novo naročilo: »Sokove in vinjak!« Hitim, a takrat neusmiljeno zazvoni konec malice in obupano se lotim pomivanja kavnih skodelic. Kmalu se vrneta moja sodelavca, delujeta sveže in dobro razpoložena komentirata provokativne izjave direktorja sosednje firme. Kmalu izčrpata to izredno pomembno temo in se lotita dela. Znova blaženih pet minut tišine! Stranke odidejo, takoj za njimi prihrumi direktor: »Jana, ne utegnem, odgovorite na pošto!« Vrže mi na mizo kup papirja in že ga ni. Ponižno pokimam in čakam; šef nabave se nenadoma ozre na uro (»Že 10«), ognjevito vstane: »Jana, dokončajte dnevni plan in poskrbite, da ga bodo izpolnili; hitim na sestanek.« In ves čil odhiti. Čakam na zadnje dejanje. Dobre pol ure poslušam predavanje o vrednosti vitaminov v sveži zelenjavi, naša pravnica je namreč zelo ponosna na dejstvo, da je odrasla na pravi kmetiji. Sledi še bolj strokovno predavanje o
zdravi prehrani predšolskega otroka, seveda mojega. Prav zvesto in pozorno jo poslušam ob misli, da se bo kmalu naveličala. In zares se je. Vrže mi zaničljiv pogled, pomembno pobere nekaj listin z mize, jih spravi v službeno mapo in važno oznani: »Grem na posvet k XZ pravniku, prosim, pazi na mojo mizo, naredi to, to, to,...«
Naposled sem sama in vneto se lotim dela. Ura do dveh kar prehitro mine. Njihov »prvi dan« je minil zares naporno, sama pa vem, da gre tako ali podobno iz dneva v dan in sem pravzaprav edina, ki nič ne delam. Če bi študirala, bi lahko odšla s prenapornega delovnega mesta ob 10. uri; kot direktor na vikend mešat malto, kot šef nabave z mlado ljubico v posteljo in kot pravnica plavat v bazen ob lastni vili.
Po 14. uri: najnujnejši nakup, hitim v vrtec in z otrokom z roko v roki počasi odideva v najino tesno stanovanje. »Mamica, greva domino!« prosi, medtem ko hkrati lupim krompir in košček navadne klobase za golaž. Med računanjem prejemkov, izdatkov in zdravo prehrano raztreseno naženem otroka na dvorišče. Kmalu pride nazaj: »Vsi otroci so na morju, z nikomer se ne morem igrati. Mami, kdaj greva midve na morje?« hlipa in objema edino toplo, prijazno živo bitje, ki naju gleda z razumevajočimi, vdanim: očmi — majhno črno muco.
Jana
sod dva obraza. Saj si pri ^a' sopisu in dobro veš, kakšen obraz rišete tej družbi in kako drugačnega boš videl na ulici, v tovarni... Vem kako je, ko sem iskal službo. Brez kuverte, ne da bi koga poznal. Vraga sem našel, ne pa službo. No, dobil bi delo kot voznik mestnega avtobusa. Zakgj prav to? Kar pojdi vozit avtobus po Ljubljani, ure in ure, sobote, nedelja za ne-
kgj ušivih desetisočakov.
Vedel boš, da te nekdo izkorišča in nič ne boš mogel-Dva obraza, dragi moj, in žal je tisti resnični pfecje umazan. Toliko bolj, kolikor se trudiš ozaljšati drugega.«
Ciril Brgjer
* Pred 90 leti smo dobili Aljaževo kočo v Vratih in triglavsko kočo na Kredarici
GORSKI SVET ŠE BOU PRIBLIŽATI DELOVNEMU ČLOVEKU
^ Sloveniji imamo že 450.000 planincev. Gre torej za množičnost, ki ji, vsaj Pfi nas, ni primere.
Lani ob tem času je minilo let, odkar so na vrhu Tri-|Wa zgradili Aljažev stolp, zaslugi Jakoba Aljaža pa tudi letos spominjamo J|veh obletnic. Devetega ju-Hja 1896 je bila namreč odpr-13 Aljaževa koča v Vratih, 10. avgusta pa Triglavska koča ^3 Kredarici. S to, v naših Sorah najvišjo planinsko postojanko se je po Aljaževih besedah začelo »pravo zanikanje za Triglav, sploh za visoke gore in odbor Sloven-skega planinskega društva |e jel jako živahno delovati v tem smislu.«
To so bili veliki trenutki tako za naše ljubitelje gora kot tudi za ves slovenski na-
pričevanje narodnega odpora proti tuji osvajalnosti. Triglav sam pa bi morali zaščititi pred vsemi mogočimi obeležji, pisnimi in ploščami, ter zanje urediti spominski park v Vratih ali na Dovjem, Triglav pa razglasiti za naravni spomenik. -.,«je dejal Tone Strojin.
Aljažev dom v Vratih glavna odskočna deska
Tudi na slovesnosti v Vratih je govornik Stanko Ko-fler namenil precej misli velikemu pomenu dela Jakoba Aljaža. Dokler ni bilo Aljaževih postojank - ki so bile
kar je, sodeč po letošnji sezoni, nekako dovolj. Zaenkrat nikomur ni bilo treba prespati na klopi, kar za mnoge ni tako nepomembno. Tudi najkrajša pot do Triglava je dolga in zahtevna. Zato si v Vratih prizadevamo, da bi ustregli čim večjemu številu planincev in jim ponudili vse potrebno za uspešen štart v osrčje naših Julijcev.«
Receptorka Ivanka Likar je letos v Aljaževem domu že od začetka julija, sicer pa je kot ljubiteljica gora, pebi-la v naših planinskih postojankah že veliko časa. Všeč so ji ljudje, ki zahajajo v go-
Kjer se pričenjp naša največja in obenem najlepša stena...
Iranka Likar
fod. Zato ni naključje, da so bile te dni pred Triglavskim ?omom na Kredarici in Alja-Zevem domom v Vratih složnosti, s katerimi smo Proslavili 90-letnico obeh Postojank. Na Kredarici je bil slavnostni govornik podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Strojin, v Žitih pod vznožjem našega Triglava pa predsednik Planinskega društva Dovje — Mojstrana Stanko Kofler.
»Za takratno slovensko Planinstvo je bil to vsekakor žik korak,« je poudaril To-no Strojin in opozoril na po-Men dela Jakoba Aljaža, ki le s svojimi gradnjami in za-varovano ograjo po triglav-skem grebenu približal našo j^jvišjo goro domačinom in Prjcem. »Aljažev stolp bi korali razglasiti za kulturni ; sPornenik kot zgodovinsko
BREZPO
SELNOST
HN
šZAPO ISLOVANJE
nedvomno tudi izjemen gradbeni podvig - so si namreč naš Triglav lastili tujci.
No, tudi danes je v naših Julijcih in drugih gorah veliko tujcev, saj 100.000 organiziranih slovenskih planincev s svojimi organizacijami vzorno skrbi za postojanke, poti, potrebna obeležja in varnost v naših gorah. Planinci iz zamejstva radi zahajajo k nam, kajti naše gore slove po izjemni slikovitosti, koče pa po gostoljubnosti in nizkih cenah.
»V Aljaževem domu v Vratih, od koder se odpravi na Triglav največ planincev, imamo največji obisk običajno ob petkih,« nam je dan po slovesnosti pripovedovala Ivanka Likar, ki sprejema gornike in skrbi, da se ljudje v Vratih dobro naspijo pred velikim podvigom. »V samem domu in dveh bližnjih stavbah imamo že 200 ležišč,
re. Delo v kočah, čeprav brez predaha in zato naporno, jo privlači. Tudi takrat, ko celo ponočnjaki zatisnejo oči in so vrata doma zaklenjena, Ivanka ne more trdno zaspati. Če kdo potrka, ga je treba prijazno sprejeti in poskrbeti za ležišče.
»V primeijavi z drugimi cenami, na primer kje na obali, smo pri nas še vedno nekako solidni...«, nadaljuje Ivanka. »Za prenočišče morajo planinci odšteti od približno 500 do 1500 dinarjev, člani organizacij pa imajo seveda popust. No, v vsakem primeru s cenami ne pretiravamo. Za čaj z limdno je treba odšteti stotaka, za Coca-colo polovico več, za pivo toliko kot v mestnem bifeju, za enolončnico 350, golaž pa 600 dinarjev. Dom imamo odprt od maja do oktobra, odvisno pač od vre-
mena in prvega snega, ko je cesta enkrat zametena, je do pozne pomladi neprevozna.. .«
Še zdaleč ni vseeno, kako skrbimo za svoj gorski svet
Kako slovenski planinci skrbe za svoje postojanke, koliko jih imamo in kako so domovi izkoriščeni, še zdaleč ni tako nepomembno. Ob vse manjši kupni moči in zares skromnih možnostih za letni oddih ob morju je naš gorski svet - več kot primeren za sprostitev in rekreacijo - dragocena, v pre-nekaterih primerih še vedno neizkoriščena rezerva. Vemo namreč, da so mnogi domovi odprti le nekaj mesecev na leto, čeprav tisoče in tisoče ljudi zahaja v gore v vsakem vremenu in tudi vsakem letnem času. Ne glede na to mnoga društva zapirajo svoje postojanke že konec poletja, ko je v hribih nedvomno prijetnejše kot sredi vročega in pogosto soparnega poletja.
Statistiki pravijo, da imamo danes samo v Sloveniji skoraj 450.000 planincev oziroma ljudi, ki zahajajo v naš gorski svet. Med njimi je 100.000 organiziranih, to je takih, ki so člani tega ali onega planinskega društva in plačujejo članarino. Gre torej za množičnost, ki ji pri nas ni primere in ob kateri bi se veljalo zamisliti in s tem v zvezi storiti vse, da bi planinski svet, njegove številne stezice in vzorno označene poti ter gorske postojanke še bolj približali našemu delovnemu človeku.
Besedilo in sliki: Andrej Ulaga
Sledimo
ritmu
letnih časov
Pogosto govorimo o vitalnosti. Na moč si jo tudi želimo, pa vendarle tako zelo malo napravimo zanjo.
Kaj pa je vitalnost sploh? To je življenjska moč, zmožnost za življenje ali morda, po domače - žilavost. Lahko bi tudi dejali, daje vitalnost zagon, ki spodbuja k življenju, uči Maurice Messegue, znani poznavalec narave in vnet bojevnik za varstvo okolja ter zdravega načina življenja.
Nekateri mladi ljudje so v resnici že zelo stari in nekateri stari so še vedno zelo mladi. Iskra v očeh, toplota v besedi, ponos v drži glave - vse to so izrazita znamenja vitalnosti. Ugasel pogled, sivkasta koža, počasni gibi, neenakomerno dihanje, upognjena ramena... pa so pri ljudeh - ki po letih še niso stari -znamenja bolezni in nezdravega načina življenja, pravi Maurice Messegue.
Da bi znova napolnili svojo oslabelo baterijo, moramo izrabiti vse, kar nam ponuja narava, uči Messegue. Je mogoče ujeti sončni žarek? Hitro stecite ven mu nastavite obraz. Dobro vam bo delo! Naliv, dež? Pojdite kljub temu ven. Deževnica je odlična za kožo. Poleg tega dež tudi pomirja in spere skrbi.
Tudi hladne in celo zelo mrzle dneve bi morali izrabiti za utrjevanje, priporoča Messegue. Hodite na dolge sprehode in globoko dihajte. In ne oblecite se preveč toplo. Dajte telesu priložnost, da se samo varuje pred mrazom. Včasih so otroci v vsakem vremenu tekali okoli bosi. Kolena so imeli vijoličasta od mraza, vendar se niso tako hitro prehladili kot malčki, ki jih vzgajamo danes.
Nasvet za mladostno in srečno življenje se glasi, pravi Maurice Messegue, nekako takole: združite se z naravo, lezite k njej v posteljo, tudi če je posuta s prav toliko koprivami kot vrtnicami, sledite ji korak za korakom in bodite ji zvesti. Naučite se dihati z njenim dihom in slediti ritmu njenih letnih časov. Vzemite si čas za hojo pod krošnjami dreves, za opazovanje cvetočih polj in travnikov. Obiskujte in občudujte naravo vseh dvanajst mesecev na leto, sledite ji in ostanite ji zvesti. Vedno boste vedri in to vam bo dobro delo.
Ul.
Gozdna šola Mozirje - kovačnica strokovnjakov za organizacijo Partizan
VSE BOUSE RAZMERE ZA DELO
Gozdna šola Partizana Slovenije v Mozirju ima dolgoletno tradicijo. Redki vedo, da sega v čas pred drugo vojno, v leto 1935, in o tem je Pavla Trogar, domačinka iz Mozirja, predsednica Partizana Mozirje in vodja tabora, pripovedovala: »Pred vojno je bil tale prostor od skavtov. Potem je parcelo odkupil Sokol oziroma Sokolska župa Celje. To je bil razmeroma majhen prostor, vendar pa so po vojni, ko so ga prevzeli člani organizacije Partizan, odkupili precej sveta od kmetov, tako da meri zdaj parcela Partizana Slovenije kake tri hektare. Ljudje so se nas že tako navadili, da smo poleti sestavni del kraja; pri okoliških kmetih smo kar priljubljeni, od njih odkupujemo mleko in povrtnine. Rada se spominjam svojega prvega tečaja tu v Mozirju. Bilo je leta 1936. Tečaj je trajal tri tedne, vodila pa ga je zvezna pred-njakinja iz Beograda. Tečaj se je bistveno razlikoval od današnjih; meni in mojim kasnejšim sodelavcem, na katere sem dobljeno znanje prenašala, pa je veliko pomenil pri delu.« > Delavci Partizana si ne morejo predstavljati svojega delovanja brez Gozdne šole. Sekretarka Partizana Slovenije, zveze za športno rekreacijo in telesno vzgojo, Dragica Bužga, je o tem takole pripovedovala:
»Gozdna šola nam pomeni središče, kjer izobražujemo strokovnjake in kjer so dobre razmere za bivanje v naravi in za vse vrste športno-rekreativnih aktivnosti, ki so v naših programih. Delavci Partizana si zaradi tradicije in dobrih možnosti za delo ne moremo predstavljati, da bi naše izobraževalno delo potekalo kje drugje.«
Gozdna šola duje od konca junija do konca avgusta. Na sporedu ima številne tečaje za strokovnjake partizanskih društev (za vadite-Ije-pripravnike, za voditelje oddelkov predšolskih otrok in za organizatorje športne rekreacije). Poleg tega taborijo v Gozdni šoli Partizana Slovenije številni mladi športniki, ki pridejo sem na oddih in uvodne priprave. Tu vsako leto srečamo gojence športnih šol iz Ljubljane in Maribora.
Dve leti me ni bilo v Gozdni šoli, pa je skoraj nisem spoznal. Ob pomoči Teles-nokulturne skupnosti Slovenije in s skrbnim gospodarjenjem se jim je posrečilo bistveno popraviti razmere za delo. Predvsm velja omeniti novo asfaltirano večnamensko igrišče (rokomet, mali nogomet, košarka, odbojka). Partizanu je priskočil na pomoč Elan, ki je ta igrišča opremil. Pomembna pridobitev je tudi nova sodobna kuhinja, saj je bila stara baraka in sojo uporab-
ljali petdeset let. Poleg tega so posodobili sanitarije in napeljali oziroma okrepili električno napeljavo, v bližnji prihodnosti pa bo treba misliti na nov vodovod, zamenjavo dotrajanih šotorjev in športnih rekvizitov in še kaj.
Velika pridobitev za Gozdno šolo bosta tudi dve 60 m dolgi tartanski preprogi, darilo Atletskega društva Kladivar. Miro Kocuvan, nekoč atlet, zdaj pa eden trenerjev Kladivarja, ki se je ravno tistega dne mudil v Mozirju, je povedal: »V Celju preurejamo atletski štadion. Stari tartan smo zato pred meseci razrezali in odstranili. Večji del smo razdelili po raznih celjskih šolah. Zelo dober atletski štadion so naredili na primer v Preboldu. Tartan smo poslali tudi v tiste kraje, v katere hodijo celjski atleti na priprave, na primer v Križevce, kjer se naši atleti pripravljajo vsako sezono. Tako smo se spomnili tudi Mozirja, kjer imamo vsako leto pionirsko atletsko Gozdno šolo. Na desetdnevne pionirske priprave hodimo že šest let in mislim, da so te priprave zelo uspešne. Otroci se med seboj pobliže spoznavajo, živijo v naravi in vaditelji čutimo, kako je bivanje v Mozirju koristno.«
Stane Urek
DELAVSKO GIBANJE V SVETU	uubua„a, 15. .vgulu ms Delavska enotnost 12
Z obisko V ZDA (1)	Piše: Mitja Meršol
TISK IN NOVINARJI
V petih tednih svojega nedavnega bivanja (april in maj letos) v Združenih državah Amerike sem v glavnem spoznaval življenje in delo pri velikih in majhnih ameriških časopisih in tiskovnih agencijah UPI in AP. Obiskal sem velikane, kot so New York Times, Washing-ton Post, Wall Street Journal, pa tuid čisto pritlikave (s po približno dva tisoč izvodi naklade) lističe, kot sta na primer Grants Beacon in Belin Bulletin News nekje bogu za hrbtom v Novi Mehiki.
Zgovorna tišina
Prvi vtis s teh obiskov? V glavi se mi je vrtelo od podatkov o raznih novih tehnologijah, o tem, da kakih 1250 dnevnikov (od 1764, kolikor jih je v ZDA) tiskajo v ofset tehniki in o tem, da so z videoterminalsko kompju-tersko tehniko v novinarskih deških začeli leta 1973, danes pa ima približno polovica ameriških dnevnikov takšno opremo. Ob tem se živo spominjam obiska senata ameriškega kongresa v Washingtonu. Bilo je ob koncu senatne seje in v prostore, ki jih imajo novinaiji, so prišli vsi poročevalci. Iz prostora ni bilo slišati nikakršnega mrzličnega šklepe-tanja pisalnih strojev, kakršnega je sicer še vgjeno naše uho. V zgovorni tišini so poročevalci sedeli pred svojimi videoterminali in pritiskali na neslišne tipke. Na malih
zaslonih seje pred njimi pojavljalo besedilo in ko je bilo poročilo končano, seje novinar priključil na telefon in samo zavrtel določeno številko, nato pa se je besedilo lepo samo od sebe poslalo v redakcijo - na urednikov vi-deoterminal. (To z urednikovim videoterminalom je lahko pravzaprav pekakšna cenzura: urednik lahko vsak hip »pokliče« na svoj VDT, se pravi na videoterminal, kakega izmed svojih novinarjev in takoj vidi, kaj je ta novinar napisal, koliko oziroma, ali je sploh kaj napisal in ga lahko tudi sproti popravlja, krajša itd. Sodobna tehnologija omogoča, da je urednik lahko pravi pravcati onvellovski »big brother«.)
Navijanje
informacij
V ZDA oziroma v Was-hingtonu sem bil, ko je izbruhnila černobilska katastrofa in takrat sem resnično lahko videl »zahodni tisk pri delu«. Konkurenca (to pa pomeni, da si vsak medij prizadeva, da bi imel vsaj eno informacijo več od svojega neposrednega tekmeca) je ena izmed glavnih sestavin v svetu komunikacijskega businessa. Začelo se je že pri številu žrtev. Vsak medij je pri tem iskal svoje vire informacij, svoje ljudi, ki naj bi dajali (verodostojne ali pa tudi neverodostojne) izjave. Številke so ustvarjale pravo histerijo oziroma na-
robe: prišlo je do pravega histeričnega navijanja številk o smrtnih žrtvah. Vsako občilo je hotelo biti seveda tudi najbolj pametno in izvirno pri navajanju obsega katastrofe. Najbolj senzacionalistično razpoloženi mediji so jedrske delce iz Černobila videli že v ozračju nad Združenimi državami (resda le še bolj nad Aljasko in Oregonom, a vseeno že nad ZDA), »zmernejši« pa s'o katastrofo razgrnili nad vso evropsko celino. (Zanimivo pa je, da so pri naštevanju začasnega embarga na uvoz mesa v EGS ta evropski zemljevid že ideološko obarvali in ugotovili, da so ogrožene države, od koder seje bati mesa, v vzhodnem bloku, kateremu so mimogrede - v svojem ideološkem neznanju -pridajali še Jugoslavijo.) Vse skupaj pa je bilo seveda posredovano tako, kot da je ves Černobil malone »bolj-ševiška zarota« zoper ZDA.
Pomlad v Washingtonu
Sicer pa je bil Washington tiste začetne majske dni prav prijetno mesto. V Ken-nedyjevem kulturnem centru (krasnem washington-skem »Cankarjevem domu« na reki Potomac) je gostoval simfonični orkester bavarskega radia, pri katerem je solirala tudi paša flavtistka Irena Grafenauer. V narodnem gledališču se je v bleščečem siju žarometov in v
Srečanje delavcev na začasnem delu v tujini
SREČANJE
LASTOVK
otroci. In prav s tem dragocenim delom se ukvarjajo slovenska kulturno-prosvet-na društva. Tako naši rojaki na tujem z ohranjanjem jezika in kulture slovenskega naroda obenem bogatijo okolje, v katerem živijo,« je povedal Geza Farkaš.
Erna Brumen iz Izseljenske matice je povedala, da vsakoletna srečanja naših izseljencev in delavcev na za-
Tudi letošnje srečanje pomurskih delavcev na začasnem delu v tujini in izseljencev je bilo v Moravskih toplicah. Na tej kulturni in zabavni prireditvi se je zbralo več sto udeležencev in tako znova pokazalo, kako so navezani na domovino in kako živa je v njih zavest o pripadnosti slovenskemu narodu.
Zlasti prisrčni so bili otroci iz društva Lastovka iz In-golstadta, ki so na prireditvi pripovedovali in peli o domovini svojih staršev. »Za nas, ki prihajamo v domovino ne samo na oddih po napornem življenju v tujini, ampak tudi zato, da vsaj nekajkrat na leto od blizu občutimo, da še imamo dom in domovino in da nas niso pozabili, za nas so ta srečanja zelo pomembna... Kdove koliko časa se bomo še selili, čeprav se vedno pogosteje komu izmed nas izpolni želja in ostane doma. V nas, ki še odhajamo in se vedno znova poslavljamo od doma in naj dražjih, pa ostaja želja in obenem tolažba, ki vsaj nekoliko lajša žalost ob slovesu: prišel bo dan, ko bomo tudi mi tujini dokončno rekli na svidenje in se vrnili v naše kraje na to in ono stran Mure, Drave in Save, v doline pod Triglavom, pod Po-hoijem in Goijanci, v deželo, ki ostaja tudi v deževnih dneh ,na sončni strani Alp‘, v našo domovino, ki jo tudi
na tujem nosimo v srcih in ji ostajamo zvesti...« Tako je na srečanju v Moravcih o vezeh, ki priklepajo naše rojake na tujem na domovino, govoril Zvone Kokalj, predsednik društva Lastovka iz Ingolstadta.
Srečanje v Moravskih toplicah je bilo že deveto po vrsti. Pripravili so ga OK SZDL Murske Sobote, podružnica Slovenske Matice in KPD Lastovka iz Ingolstadta. Geza Farkaš je v svojem pozdravnem govoru povedal, da si naša družba kljub težavam, ki jo pestijo, iskreno prizadeva, da bi ohranili tesne vezi tako s tistimi rojaki, ki so v tujini na začasnem delu, kot s tistimi, ki so se izselili. »Pri tem si prizadevamo zlasti za to, da bi govorili slovensko tudi
časnem delu v tujini potrjujejo, kako uspešna so prizadevanja za ohranitev in krepitev njihovih vezi z domovino. »Veseli smo, da se vedno znova vračate v svojo domovino, v deželo svojih staršev, dedkov in babic. Vemo, da svojo domovino ljubite in se skupaj z njo bojujete za pravični svet, za napredek, mir in srečo človeštva...«
Čeprav je srečanje v Moravcih potekalo v zelo sproščenem in prijetnem ozračju, pa je bilo obiskovalcev veliko manj kot prejšnja leta. Organizatorji takih srečanj bi zato morali temeljito premisliti, kateri čas je najprimernejši za take prireditve, in pripraviti še bogatejši kulturni in zabavni program.
Na tiskovni konferenci v washingtonskem press centru za tuje novinarje. Finančni minister Baker odgovarja na vprašanja tujih novinarjev.
dražljivem ritmu sukala plesna skupina Kankouran iz Zahodne Afrike, oblečena v barvite kostume. Po ulicah mondene četrti Georgetown je bilo na vsakem koraku čutiti pomlad, kije v Washing-tonu nekaj posebnega, saj mesto dobesedno zacveti v češnjevih cvetovih.
Debelušni Joeje šef press centra za tuje novinarje. Center je v središču Was-hingtona, stavbi, ki se imenuje Federal Building. To shajališče in delovišče tujih novinarjev je v okviru ameriške informativne službe (ministrstvo za informira-
nje) USIA (United States Information Agency), ki se sme po ameriški zakonodaji ukvarjati samo s tisto informativno dejavnostjo, ki je namenjena tujini. Agencija je naslednica urada za vojaške informacije OWI, ki je deloval v štiridesetih letih in se leta 1952 prelevil v USIA. Ta agencija ima danes poleg svojih številnih izpostav v tujini (med drugim je njen tudi Ameriški center v Ljubljani) tudi centre za tuje novinarje (Foreign Press center) v vseh večjih ameriških mestih, največji pa so seveda v New Yorku, Washingto-
nu in Los Angelesu. Was-hington je poleg tega mesto, v katerem ima svoje dopiS' ništvo ali biro malone vsako ameriško občilo, ki nase nekaj da. Tu ima svoje biroje tudi kakih tisoč ameriških
radijskih postaj.
V samem press centru za
tuje novinarje je nenehno ži- ;
vahno. Mešanica govoric je resnično babilonska. Tajnice (ne vem zakaj, toda zdi se mi, da so skoraj vse temnopolte) zbirajo razne papirje, ; jih fotokopirajo, telefonira- j jo, pripravljajo videoprojek-torje itd. Mislim, da se ne motim, če rečem da traja ta vrvež 24 ur na dan, kajti dopisniki, ki od tod pošiljajo svoje zgodbe v svet, prihajajo iz najbolj oddaljenih kon-cev sveta, kjer je svetel dan, ko je v Washingtonu noč.
Navzoč sem na enem izmed »briefingov« (neformalna tiskovna konferenca je to, bi lahko rekli), na katerem eden izmed predstavnikov State Departmenta pojasnjuje namene udeležbe ameriškega predsednika Re-gana na ekonomskem vrhu v Tokiu. Po Reaganu pa seveda takoj preide na černobilsko katastrofo in na to, kako dalečl so s podatki P poškodbi reaktoija.
Še en (novinarski) dan več . v Washingtonu.
Prihodnjič-Tuji dopisnik v Washingtonu
Jožeta Plešnarja, radijskega novinarja lahko sedaj poslušate na BBC
ODDAJE V 37 JEZIKIH, TUDI V SLOVENSKEM
Srečala sva se v Londonu. Jaz sem bila v tej osemmilijonski britanski prestolnici le nekaj dni, Jože pa tam živi in dela od leta 1983. Najprej je sam pokukal v svet, sedaj sta z njim še žena in hčerka, starejši sin pa je pri vojakih v Jugoslaviji.
Jože Plešnar (foto: N. Ž.)
Mimogrede, BBC, ena največjih in najbolj znanih ra-dijskjih in televizijskih hiš, kjer je zaposlenih približno 27000 novinarjev, pripravlja poleg oddaj v angleškem jeziku še oddaje v kar 37 različnih jezikih, tudi v slovenskem. V naši - torej slovenski sekciji na BBC - delajo poleg Jožeta še Tomaž Domicelj, Branko Kastelic in Veselko Simonovič. Poslušate jih lahko vsak dan ob 12. uri, ko se oglasijo s svojimi komentarji in prispevki v 15 minutah, in ob 18.45, ko imajo na sporedu polurno oddgjo.
Sicer pa vam Jožeta Plešnarja prav gotovo ni treba posebej predstavljati. Že več kot 20 let je radijski novinar, komentator, zadnja tri leta, ki jih je prebil pri ljubljanskem radiu, pa je bil urednik zunanjepolitične redakcije. Potem ga je zamikal svet. Dobil je delo na BBC. Delati v tako slavni
novinarseki hiši, ki slovi med drugim tudi po svoji nevtralnosti in neodvisnosti od dnevne politike, pa je za slehernega novinarja velik izziv.
Jože pove, da znaša povprečna britanska plača (neto) od 300 do 400 funtov. Novinarji zaslužijo od 450 do 500 funtov, bolj znani, cenjeni. in priznani komentatorji pa nekaj nad 1000 funtov mesečno. Lahko pa tudi mnogo več, saj tam, kdor je zares dober, tudi zares dobro zasluži. Ne tako kot pri nas - ne le v novinarstvu, ko skoraj povsod vlada uravnilovka in nevoščljivost.
Sprva je Jože stanoval v najemniškem stanovanju. Ko sta prišli v London še žena in hčerka, se je odločil za nakup. Tam namreč banke med seboj kar tekmujejo, katera bo dala ugodnejša posojila. In prvo presenečenje. Ce si hočeš tam kupiti hišo ali stanovanje, ti ni treba imeti niti ficka, beri: penija. Posojilo ti dajo na 25 let, obrestna mera pa je 11 do 12-odstotna. V banki - in nikjer drugje - nihče ne zahteva od tebe tisoč in enega papirja. Povedati moraš le, koliko zaslužiš. Če pa posojila ne plačuješ redno, ti stanovanje ali hišo seveda čez noč zarubijo.
Izvem še, da je London »ena velika in razpotegnjena vas«. Londončani, pa tudi ostali Britanci, ne marajo brezosebnih stolpnic. Če bi videli na primer naše Dravlje ali sosesko pri Ruskem carju v Ljubljani ali podobne »bisere«, ki rastejo širom naše domovine kot gobe po dežju, bi se pri priči onesve-
stili in se spraševali, kakšna je vendar naša kultura bivanja ...
Ko sva bila že pri kupovanju in prodajanju, Jože doda, da tam pri prodaji nepremičnin ali premičnin (na primer avtomobilov) ni treba plačati nobenih davkov!!! Pri vsaki prodaji je obvezen le cenilec, ki določi ceno, da kupec ne bi bil ogoljufan. Pri nas pa povsod kaj plačaš, da še čakaš kot nor. In hočeš kupiti hišo, stanovanje ali odpreti obrt, tr včasih še denar ne koristi, saj naši birokratski mlini meljejo ne le počasi, ampak zelo počasi ...
In za primerjavo še nekaj cen. Star avto dobiš že za 100 funtov. Najcenejša avtomobila na angleškem tržišču sta jugo in škoda. Kupiš ju lahko od 2600 funtov dalje. Avto je treba zavarovati, a državi, tako kot moramo pri nas, ni treba ob nakupu odšteti nobenih davkov. Za hrano potrebuje tričlanska družina, če je doma, okoli 40 funtov tedensko, na mesec torej okoli 160 funtov, kar je skoraj toliko kot pri nas?! V Londonu se lahko tudi poceni oblečeš, saj so v tem mestu neprestano kakšne razprodaje. Vedeti moraš le, kje kaj kupujejo, kot povsod na Zahodu.
Sicer pa je London prava trgovska metropola. Tam vsi kupujejo in prodajajo. V Londonu se neprestano nekaj dogaja. Če ne na kulturnem, političnem, znanstvenem, pa na zdravstvenem področju - in to dobesedno 24 ur na dan. Zato ni čudno, da je London tudi prava me-ka za novinarje in novinarstvo.
Neva Železnik
!
IZOBRAŽEVANJE, KULTURA	uu^a, i5. avgust ^ Delavska enotnost 13
Mednarodni kiparski simpozij v Mariboru
OŽIVLJANJE BETONA
Je lahko beton še kaj dru-fa kot le gola betonska površna? Je mogoče izrazno •^oč betona omiliti in mu dati več življenjskosti? Je ahko beton kaj druga kot samo gradbeni material?
. Takšna in podobna vpra-Sanja so si verjetno pred de-J^elnajstimi leti zastavljali v Mariboru in takrat se je po-rodila tudi ideja, da bi poravnavali beton na druga-Cer> način, ideja o mednarodnem kiparskem simpozi-10 Forma viva v betonu, ^mpozij seje priključil For-o^a vivi v kamnu v Seči, simpoziju v lesu v Kostanjevici Forma vivi v železu na favnah na Koroškem. To je od vsekakor nov in velik iz-2lv za umetnike, ki so videli v betonu nove izrazne možnosti, nekakšno vmesno fa-2o med bronom, kamnom in lesom.
Simpozij je uspel in v me-stu pod Pohorjem je nastal zametek galerije na prostem. Plastike Forme vive v Seči ali Kostanjevici živijo v Posebnem parku, na Ravnah na Koroškem in v Mari-
obru pa so želeli dokazati, da ima lahko material večjo umetniško vrednost, kot navadno mislimo. To velja zlasti za beton, ki so ga dotlej v človekovem okolju oblikovali le v monotone fasade, zidove, mostove. Z mednarodnim kiparskim simpozijem Forma viva v betonu pa je dobil beton novo razsežnost.
Mariborčani so simpozij ponovili leta 1970,1973,1977 in 1983. Tako je dobil Maribor šestnajst umetniških plastik v betonu, ki so jih Mariborčani življenjsko razporedili po vsem mestu, od mestnega parka do strogega mestnega središča in tja pod Pohoije. Nenadoma so mariborske ulice in trgi postali svojevrstna galerija, v kateri so imeli umetniki popolno svobodo ustvarjanja, omejeno le s tehnološkimi možnostmi. Tako so nastale umetnine od Tihčeve skulpture kroglaste oblike v mestnem parku do Fudjimotove-ga vijačnega stolpa v Novi vasi. In če je bila umetniška sporočilnost umetnikova
naloga, je bila tehnološka izvedba v rokah delavcev. Zato so se v delovanje simpozija kiparjev v betonu v Mariboru že kar spočetka vključili delavci mariborskih gradbenih delovnih organizacij, in sicer »Konstruktorja«, »Grttdisa«, in »Stavbarja«, ki so pri nastajanju šestnajstih skulptur v betonu opravili pomembno delo. Skupaj z umetniki - osem je bilo Jugoslovanov, štirje so prišli iz Japonske, dva iz Italije in po eden iz ZDA in Poljske - so delali v delavnicah in na samih gradbiščih/ mešali beton in materializirali umetnikovo . idejo. Po mesecu dni, kolikor traja mariborska Forma viva, so ti umetniki živeli skupaj z delavci - gradbeniki in gradbeniki so nenadoma začeli spoznavati'globlja sporočila kiparjev, ki so pustili Mariboru pomembno kulturno zapuščino. In čeprav je denarno podpiranje kulturnega ustvarjanja večni problem ne le v Mariboru, je v mestu pod Pohorjem pravzaprav vse pripravljeno, da
se 1. septembra začne letošnja Forma viva v betonu. To bo že šesti poskus umetniškega oživljanja betona.
Letošnja Forma viva je nekako ujela triletni cikel tega simpozija in Maribor bo ob koncu septembra bogatejši za tri umetniške plastike v betonu. Iz New Yorka prihaja kipar Robert Lee Adzema, ki bo skupaj z delavci »Gradisa« postavil svojo skulpturo pred stavbo občine Mari-bor-Pobre^je, iz Kansas Ci-tyja bo prišel tamkajšnji kipar Will Nettleship, ki bo z delavci »Konstruktorja« obogatil' park pred umetniško galerho, Ljubljančanka Dragica Cadež-Lapajne pa bo z delavci »Stavbarja« postavila svojo skulpturo pred novo stavbo osnovne šole Gustav Šilih.
Tako se bodo na mariborski Formi vivi-v betonu mesec dni prepletali fizično delo, tehnični um in umetniška sporočilnost. Umetnine, ki bodo tako nastale, pa bodo obogatile človekovo — delavčevo okolje.
B. Šalamon
Prva skulptura s prve Forme vive v betonu iz leta 1967, delo Toneta Lapajneta.
42. beneški bienale
OD PERSPEKTIVE DO TELEMATIKE
Nov koncept beneškega blenala, kot so ga zasnovali Pred dvema letoma in mu dosledno sledili pri sestavi letošnje mednarodne likovno prireditve v Benetkah, je 2a človeka, ki se stalno ne dkvarja s tokovi, gibanji in 'konografskimi zanimivost-1111 v likovni umetnost, pre-velik zalogaj. V velikopotez-d° zasnovanih likovnih prikazih na okoli 30 tisoč kvadratnih metrih razstavne površine, so tekoča likovna adovanja potisnjena na rob. jVe morem se znebiti občutka, da organizatorji jemljejo dacionalne paviljone in oddelke le še kot nujno zlo: no, tokrat še bodo - pri če-daer pa poudarjajo vse drugačne kritiške in raziskovalce ambicije, vezane ali nevedne na sodobna dogajanja.
Organizatorji so tokrat vedli kup novosti, a zveči-e. so obrnjene v preteklost ziroma utemeljene na tako /doki fronti, da je z njo moč Poistovetiti vso novoveško kovno umetnost, od rene-anse do kibernetike, najob-utljivejših napeljav in sen-or]ev računalniške in infor-stivne družbe. Že sam na-ov Umetnost in znanost , dze, da na beneškem biena-, dnretnost in umetništvo odstopata prostor sred-y°m, načinom, analizi, ti-'m merljivim in preverlji-dr vidikom, ki ustvarjalne -O^opke omogočajo, niso ■: tudi že njihovo bistvo. V nteh vzporednic skozi n oteklost in sedanjost je dvse tipična ugotovitev, i Je najmočnejši del biena-vsekcm Znanost za umet-Dr v V ga*eriji Akademije, v ‘kazu imenitnih znanstve-d postopkov za odkriva-
J?’. obnovo, restavracijo in
n-S?'to umetniških del, in najsrbkejši sklop pod nazi-
vom Tehnologija in računalništvo v prenovljenih prostorih Corderie deli’ Arsena-le, v tistem delu, kjer bi se po tematski bienalni predpostavki morali umetnost in vrhunska znanost zliti v odpiranju novih možnosti.
Na letošnjem beneškem bienalu, na katerem predstavlja likovna dela okoli osemsto ustvarjalcev v Giar-dinih di Castello, v Corderi-ki deli’ Arsenale, v Palaspor-tu in v galeriji Akademije ter v Ca’Corner della Regina, imajo glavno vlogo predstavitve v centralnem paviljonu (Giardini), od koder vodi pot v Arsenale in Palasport. Iz vhodne obnovljene okta-gonalne sobe s stropno slikarijo Galilea Chinija iz leta 1909 sledimo ponazoritvam prostora, od Brunelleschije-ve kupole Santa Maria del Fiore v Firencah do prostora enajste dimenzije in mentalnih prostorskih zasnov, ambiciozno zasnovanega prikaza umetnosti in alkimije ter primerjave med znamenitimi kabineti čudes (Wunder-kammer) in sodobnimi ko-lekcionarskimi interesi, ki se v umetniški obliki kažejo v tako imenovanih ready-mades. Temu sklopu, imenovanemu Med preteklostjo in sedanjostjo, so kot proti-pol postavili prikaze V eri eksaktnih znanosti, umetnost in biologijo, obširni sprehod skozi barvne raziskave v Corderii in Pala-sportu, umetnost, tehnologijo in računalništvo, kjer razvijajo telematsko interaktiv-nost in skušajo izbrisati staro dvojnost med umetnikom in gledalcem, ustvarjalcem in konzumentom.
Ta se k sreči znova vzpostavi v Apertu, razstavi mladih, na bienalu še nikoli predstavljenih ustvarjalcev,
katerih dela so po mnenju enajstih selektorjev iz več držav tipična za današnjo in jutrišnjo likovno podobo. Po štirih letih sta tod med petdesetimi likovniki našla prostor tudi dva Jugoslovana (sicer živeča v New Yor-ku in Berlinu), Vesna Bula-jič in Milovan de Stil Markovič. Četudi so na ogled dela, ki jih ni moč preprosto vtakniti v vnaprej pripravljene sheme, lahko kot eno od zanimivih perspektiv sodobne umetnosti omenimo neo-konstruktivizem v spoju z visoko razvitim barvnim izražanjem, ki je preseglo nekdanji purizem in se odprlo ustvarjalni različnosti.
Paviljoni so v tem mnoštvu likovnih vtisov, kot rečeno, potisnjeni skorajda ob rob. 27 paviljonov v Vrtovih in 13 oddelkov v bazilikal-nem ambientu Corderie ob različnih postavitvenih konceptih in izborih nacionalnih komisarjev sicer spletajo verigo sodobnih svetovnih tendenc, vendar zatemnjenih s subjektivnimi očali. Bienale, vsaj zdi se tako, ni več informacija, napotilo in kažipot, temveč splet oseb-
LETOS PRVIČ NAŠA ŽENA TUDI AVGUSTA!
•	Z Leopoldom Percem in Ireno Zdovc o turizmu na sončni strani Alp
Zrezek, sonce in morje niso dovolj...
•	Pavla Gruden iz Avstralije pravi:
Slovenci iz vsega sveta smo enotno kulturno telo
•	Če zaradi otroka ne morete zvečer zdoma
Večerno varstvo otrok že jeseni
•	Obiskali smo londonsko mesečno revijo She (Ona)
Pisalni stroj proti računalniku
•	Naš supermaratonec v družinskem krogu
Za tramvajem in Mravljetom nikoli ne teci
•	Na jedilni mizi
Paprika in paradižnik vabita
nih ambicij - in to ne umetnikov! Roko na srce, nekaj je izjemnih stvaritev - odlični angleški in francoski paviljon, pa belgijski in grški, poljski in tudi ameriški, občutljiv izbor italijanske likovne sodobnosti, zanimiva južnoameriška iskanja. Zvečine ohranjajo okvirni prostor umetnosti in znanosti, čutiti je arhitekturna in oblikovalska nagnjenja in prizadevanja, da bi tradicionalnim likovnim vrednostim vdihnili metaforično sporočilnost sedanjosti. Mnoštvo in raznovrstnost, pri čemer je naš paviljon v neizstopa-jočem povprečju; suhoparno, nečlenjeno, nerazgibano prostorsko zasnovo napolnjujejo in prepolnjujejo štirje slikaiji (da bo ja po republiškem ključu) in en kipar, vsak zase gotovo dobri, skupaj pa ne prav učinkoviti. Nedvomno imajo selektorji pravico in dolžnost izbirati po svoje, a čemu potlej že leta 1983 sprejeti družni dogovor in odločitev o skupni tematski osnovi beneškega bienala? Mar ni trditev o deficitarnosti jugoslovanske umetnosti žalosten izgovor pred svetovno likovno javnostjo?
Mednarodni beneški bienale, najstarejša tovrstna likovna prireditev na svetu (odprta bo do konca septembra), je ne glede na pomanjkljivosti dogodek vreden vse pozornosti in kljub množici kritiških špekulacij odpira vrata v umetnost današnjega in jutrišnjega dne.
Janez Sever
IN MEMORIAM
Vrste veteranov delavskega in sindikalnega gibanja na Slovenskem je nepričakovano za zmeraj zapustil tovariš Tone Tribušon, diplomirani inženir kemije, rojen leta 1919. Nedolgo tega je šel v zaslužen pokoj kot generalni direktor ZP Elektrogospodarstva Slovenije. Ves čas NOB je bil aktivist Osvobodilne fronte, torej od leta 1941 do osvoboditve. Takoj po osvoboditvi se je vključil v novo ustanovljene enotne sindikate delavcev - nameščencev in že leta 1946 je bil izvoljen za podpredsednika centralnega odbora sindikata delavcev kemične industrije Jugoslavije, kjer je zelo uspešno delal do leta 1950. V svojem bogatem in razgibanem življenju je pridno in zavzeto opravljal še številne odgovorne politične in gospodarske dolžnosti. Tako je bil član sveta in sekretariata RS ZSS, sveta ZSJ, predsednik okrcanega ljudskega odbora Kranj, član okrajnih komitejev ZKS Kranj in Ljubljana, član CK ZKS, poslanec zbora proizvajalcev ljudske skupščine SFRJ; v kritičnih letih naših preizkušenj, v letih od 1968 do 1970, je bil podpredsednik republiškega sveta ZSS; uspešno je deloval tudi kot podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Z gotovostjo lahko zapišemo, da je bil v vsem življenju pošten, iskren in skromen tovariš. Poznali smo ga kot ustvarjalnega sodelavca. Vedno je imel »čas« za vsakogar, tudi za »malega« človeka. V kritičnih in neugodnih trenutkih je bil vedno zbran, umirjen in dober razsodnik, tako da je vedno pozitivno vplival na razplet dogodkov in na sodelavce. Poznali smo ga kot zvestega komunista in tudi v osebnem življenju skromnega tovariša in prijatelja. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo takega tudi ohranili v spominu.
Zdravko Troha
IZ ZALOŽBE DELAVSKA ENOTNOST
ZA TISTE, KI STE ALI ŠE BOSTE NA POČriNICAH
KNJIGE ZA IZOBRAŽEVANJE IN DELO
NAROČILNICA
,-------------------------------------------------------------------------------
j Pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo po i izvod(ov) knjig(e) pod zap. št________________________________________________
| Naročeno pošljite na naslov: ________________________
I Ulica, poštna št., kraj ________________
a) Račun bomo plačali v zakonitem roku. i b) Knjige bom plačal po povzetju.
I Naročil, dne:___________________________ Podpis:
n
i
VSE KNJIGE IN BROŠURE LAHKO NAROČITE NA NASLOV:
DELAVSKA ENOTNOST, 61000 LJUBLJANA, CELOVŠKA 43
Vabimo pa vas tudi, da si te in tudi ostale naše knjižne izdaje ogledate in kupite v knjigarni Delavske enotnosti v Ljubljani, Tavčarjeva 5.
^2 let Unitd operaia — Delavske enotnosti
VSTAJA DELAVCEV ZA OSVOBODITEV TRSTA
!
Hše Franc Lipovec-Tine
Or&anizator gibanja Delavske enotnosti na Tržaškem
I Pred kratkim smo prazno-.41- obletnico osvobodi-izpod nacistične tiranije. ifines. pa Proslavljamo 42. j °bletnico Delavske enotno-stl, naše množične in borbe-■ ^ organizacije, ki je nastala v težkih časih nacistične okupacije in je imela pomembno in častno nalogo Ustvariti bratstvo in enot-bost med tu živečim sloven-skim in italijanskim, delavskim razredom ter drugimi demokratičnimi, protinaci-tešističnimi silami. Menimo, da je prav v tem njen velik UsPeh, kajti v njene vrste so stopali ljudje raznih slojev m političnih prepričanj °beh narodnosti.
J Močan razvoj osvobodilnega boja v Trstu in po vsej deželi, nastajanje partizanskih in garibaldinskih enot v beposredni bližini Trsta pa tedi dejavnost udarnih sku-v samem mestu, vse to je telo razburilo okupatorja in djegove sodelavce in zato so mnogokrat ravnali zelo kruto.
V takih okoliščinah je bila Ustanovljena Delavska enot-bost, organizacija, ki je nastala po sporazumu med dvema tedaj aktivnima komunističnima partijama v Irstu, KPS in KPI, kot lahko vidimo iz prve časopisne številke, ki je izšla 20. junija 1944 z naslovom »BRAT-
STVO - FRATELLANZA«. Naslednja številka je izšla 6. avgusta 1944 že z novim naslovom - »DELAVSKA ENOTNOST - UNITA operaia«. Časopis je bil vedno natisnjen dvojezično, do aprila leta 1945 pa je izšlo skupno deset številk. Taka skupna protifašistična fronta, poleg drugih organizacij, ki so že delovale - KPI, KPS, OF in mladinske organizacije, ki je prav takrat nastajala - je bila nujna zato, da bi lahko čim širše mobilizirali napredne in demokratične sile, zlasti slovensko-italijanski delavski razred in skupaj dokončno porazili nacifašističnega okupatoija in vse druge kvislinge. Prvi organizator »Bratstva - Fra-tellanza« je bil Josip Mez-gec-Franc, delavec v ladjedelnici »Arsenale Loyd Trie-stino« (umrl v taborišču Buchenvvald aprila 1945). Mezgec je bil član tedanjega komiteja KPS za Trst, njegovi sodelavci pa so bili Stanislav Franovič-Sergio, Stanko Dežjot-Žic in Franc Lipovec-Tine. (Dežjot je umrl v taborišču, Franovič doma po vojni.)
Prvi odbori so nastajali od decembra 1942 do januarja 1943. V njih so sodelovali delavci iz naslednjih industrijskih objektov: Arsenale Llo-yd Triestino, Ladjedelnica
San Marco, Fabbrica Macc-hine SanfAndrea in delavci iz starega pristanišča (porto vecchio). Ti delavci so bili Giovanni Parovel, Anton Mezgec, Ivan Slama, Fran-cesco Mauri, Karlo Barut, Giovanni Padovan, Bruno Zanghirella in Vittoria Gi-acomelli-Gianna (samostojna šivilja).
Najprej so nastali odbori bratstva
Po smrti tov. Jožka Udovi-ča-Nina, takratnega sekretarja Mestnega komiteja KPS za Trst, kije 14. 1. 1943, padel v boju s fašistično policijo v ul. Ginnastica št. 21, in aretaciji drugih aktivistov je nastalo trenutno zatišje, ki pa ni trajalo dolgo. Časa za malodušje ni bilo. Razvoj narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji in po vsej Primorski, stavke italijanskih delavcev v severni Italiji in novice iz Stalingrada ter z drugih zavezniških front so spodbudili še odločnejši boj proti fašizmu in nacizmu, ki sta takrat doživljala največje poraze na vseh bojiščih. Po junaški smrti tov. Jožka Udoviča-Nina je prišel na njegovo mesto Franc Plati-ša-Joka, ki je marca 1943. prav tako padel v boju s fašistično policijo in sicer v ulici Tigor v Trstu.
Prav v tistem času so dobili vsi tisti, ki so bili v prvih skupinah Bratstva - Fratel-lanza, nalogo, da začnejo ustanavljati odbore po vseh primernih industrijskih in drugih objektih,' posebno tam, kjer so bili sami zaposleni. Tako so nastajali številni odbori Bratstva, ki seje pozneje leta 1944, preimenovalo v Delavsko Enotnost. Čeprav Bratstvo-Fratellanza ni zajelo tako širokih množic kot kasneje Delavska Enotnost, pa je zbudilo med tržaškimi delavci veliko zanimanje, kar dokazuje množično nastajanje odborov in pododborov zlasti v industrijskih središčih, raznih ustanovah pa tudi na terenu. Delavska Enotnost se je naglo razvijala in je v resnici postala organizacija vsega delavskega razreda in širokih množic tržaških protifaši-stov. Prodrla je v vse kroge in se izoblikovala v enotno fronto boja proti fašizmu. Na tej osnovi je takrat tržaški proletariat postal popolnoma enoten in stkal sloven-sko-italijansko bratstvo z vsemi naprednimi protifašističnimi množicami v boju za. nacionalno osvoboditev in revolucionarno preobrazbo družbenih odnosov. Organizacija Bratstvo - Fratel-lanza se je do leta 1943 že precej razvila, do preimenovanja organizacije v Delavsko Enotnost - Unione Operaia in do njenega polnega razmaha pa je prišlo šele spomladi leta 1944, ko so prišli v to organizacijo tov. Franc Štoka-Rado (ali Silvan) in vidni italijanski tovariši, takrat so sestavljali okrožni odbor Franc Štoka-Rado, tajnik za Slovence, Ermanno Solieri-Marino, tajnik za Italijane poleg njiju pa še, Alessandro Destradi-Gigi, Giuseppe Karis-Mar-ko, Stanislav Franovič-Sergio, Ivan Pobega-Lev in Oto Ferletič.
nagradna križanka	27
V obdobju med majem in junijem 1944 je nastalo v raznih industrijskih podjetjih, ustanovah in po terenu več kot 200 odborov in pododborov Delavske enotnosti, v katere je bilo včlanjenih prek 2000 delavcev, obrtnikov, malih trgovcev, uradnikov, in ljudi iz raznih drugih poklicev. Tem seje v obdobju od oktobra 1944 do febru-aija 1945 pridružilo še 15000-18000 članov in somišljenikov. Nekateri izmed teh članov so postali prav zagnani aktivisti in kasneje vodilni delavci v Delavski enotnosti, po vojni pa sindikalni in politični funkcionarji.
Povezava vseh protifašističnih sil
Vso to množico ljudi pa je bilo sčasoma treba organizirati v vojaške enote. Tako je avgusta 1944 IX. korpus NOV Jugoslavije z odlokom ustanovit ilegalno Komando mesta Trst, ki je dobila nalogo, da v mestu organizira ilegalne oborožene enote, ki bodo sodelovale v zaključni fazi operacij za osvoboditev Trsta, z enotami zunaj mesta ih izvedle oboroženo vstajo v mestu.
Obenem z razvojem Delavske enotnosti so se razvijale tudi OF in njene množične organizacije žena in mladine, v katere so se vključili domala vsi tržaški Slovenci. Po kapitulaciji Italije je množične organizacije žena in mldine ustanovila tudi KP. Ta množični razmah osvobodilnega gibanja je terjal tudi čvrstejšo povezavo na vrhu. Zato so že poleti leta 1944 ustanovili koordinacijski komite obeh partijskih vodstev, KPS in KPI. Poleg tega so ustanovili tudi koordinacijske odbore množičnih organizacij. Decembra istega leta pa sta se obe
partijski vodstvi združili in tako je bil oblikovan enoten slovensko-italijanski mestni komite KP Trsta. To je veljalo tudi za organizacijo žena in mladine, le Delavska enotnost je bila od vsega začetka samostojna organizacija. Prva faza vojaških priprav je trajala do oktobra 1944. V tej fazi je bilo treba izdelati sistem rekrutacije in organizacije vojaških enot in poveljstev.
Na osnovi vseh teh priprav so 4. oktobra 1944 Komando mesta Trst razširili s pripadajočimi službami. Poleg komandanta in komisarja, ki ju je že prej imenoval IX. korpus so določili namestnika, organizirali nabavni sektor, saniteto in seveda obveščevalno službo, vzpostavili pa tudi redno radijsko zvezo z IX. korpusom, ki je delovala neprekinjeno do osvoboditve. Mesto je bilo razdeljeno na štiri sektije: 1. sektor je obsegal Barkovlje, Greto, Rojan in staro luko, 2. sektor, kije bil največji, središče mesta od morja do Sv. Ivana, zahodne obronke Sv. Jakoba in je segal do Rocola in Sv. Alojzija, v 3. sektor so spadali Sv. Jakob in spodnja ter zgornja Magdalena^ do Katinare, v 4. sektor pa Škedenj z okohco (Sv. Ana, Kolonkovec, Žav-Ije). Vsak sektorje imel svoje sektorsko poveljstvo s pripadajočimi službami. Geslo je bilo: »Vse za vojsko«.
Tako zastavljeno vojaško delo je kmalu obrodilo sadove; nastale so oborožene skupine, čete in bataljoni.
Priliv v oborožene enote je bil zlasti velik januarja in februarja 1945. V te enote so stopali predvsem delavci člani Delavske enotnosti, tako italijanski kot slovenski, za to je razumljivo, da je večina bataljonov nastala v tovarnah.
Nadaljevanje prihodnjič
Delavska [enotnost	POOBLAŠČEN ZASTOPNIK	FRANC. FILMSKI IGRALEC	SOLI ALI ESTRI OCETNE KISLINE	KONJSKI POVODEC	ERBIJ	MESTO V SEVERNI SLOVENIJI, NA STIKU MEŽIŠKE IN Ml-SLINJSKE DOLINE Z DRAVSKO	Delavska enotnost	0MAMN0ST	SMUČARKA SVET	IVAN TAVČAR	VRELA VODA	KRMNA RASTLINA	LEGEND. KELTSKI BOJEVNIK IN BARD	NEON
KRAJ OB S0ČISHE							GR. ČRKA				•			
							CHAPLINOVA VDOVA							
ITAIU. avtomob. dirkač formule I														
JUNAK ENEIDE					LEVI PRITOK INNA					RIM. BOGINJA PLODNOSTI				PLEME, RASA
					RUMEN0KU. PTICA									
DOTOK										ČASTNI NASLOV V FRANCIJI				
										VRSTA KAMNINE				
0HCET											MADŽ. KOREOGRAF IN PLESNI PEDAGOG (RUDOLF)	ANTON OCVIRK		
												VELETOK V SIBIRIJI		
PRIPADNIK TET0V				S0MB0R			MESTO V ZALIVU SAN FRANCISCO							
				NAJJUŽN. ŠVEDSKA POKRAJINA										
							DIRIGENT DAN0N							
JANEŽ					DOM. PERNATA ŽIVAL				SUROVINA ZA PUTN0				PEGA, MAR0GA	MESTO V EPIRU
					IGOR TORKAR									
VENO TAUFER			SOD. NEM. PISATEU						OBREŽJE					
									SP. IZRAZ, ČE JE ŽOGA Z IGRIŠČA					
			IZV. KRAK MENAMA											
JZ LEDENEGA POKROVA Štrleča GORANA GRENLANDU								MESTO V MAROKU (POTRES)						
								REKA						
PERZIJA					PRISTAŠ DARWIN0-VEGA NAUKA									
ST. MESTO V APULIJI, V JUŽNI ITALIJI					SESTAVIL: R. N0č	AMER. FILMSKI REŽISER (MARTIN)					EGIPT. BOG SONCA (daljša oblika)			
Rešitve pošljite do 26. avgusta 1986 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana^ Celovška 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 27. Nagrade so 1.500, 1.400 in 1.300 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 25
SPLET, PARANGAL, TRIGONOMETRIJA, RETORO-MANI, BAS, ADEN, RETA, MEJA, DAR, ANET, ALAN, IVAN, RAKCI, VATELIN, LANZA, AT, WATERLOO, LN, REPARATURA, PAV, KLER, KES, KROTA, EJSK, AKI, ADRAR
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 25
1.	nagrada 1.500 din: Jožica Janc, Smečice 8, 68270 Krško
2.	nagrada 1.400 din: Jože Jerič, Krnice 32, 61430 Hrastnik
3.	nagrada 1.300 din: Ivanka Heferle, Trg 1. maja 6, 66330 Piran
Nagrade bomo poslali po pošti
Delavska enotnost
List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČGP Delo - tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-Vl, telex 31 787 • Glavni urednik in direktor tozda: Dušan Gačnik • Odgovorni urednik: Franček Kavčič • člani uredništva: Marjan Horvat (pomočnik odgovornega urednika, politični sistem, dopisništvo), Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki: Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Emil Lah (mednarodni ekonomski odnosi in politika), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Brane Bombač (oblikovalec) Meri Jurca (tajnica), Sonja Seljak (redaktorica-lekto-rica). • Pomočnik direktorja tozda: Milan Živkovič • Telefon: glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942 • naročniška centrala 318-855 • Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij Ljubljana, Celovška c. 43, 318-855 in 321-651 • Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43, 323-951 • Ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 • Računovodstvo. Ljubljana, Hrvatski trg 3, 312-125 in 310-923 • Žiro račun 50100-603-41502 • Knjigarna galerija Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317-870 in 312-891 • Posamezna številka Delavske enotnosti 65 din, letna naročnina 3.380 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 • Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek, Jože Hozjan, Franček Kavčič, Vlajko Krivokapič, Ivo Miglič, Leopold Perc, Jože Peterkoč. Brane Praznik, Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik.
Rade Vrlinič, Črnomelj
BOREC ZA DELAVSKE PRAVICE V PENZIJI
»Resnični aktivist ne more biti nikoli v penziji! To si zapomni! Tako tudi jaz ne! Potem bi zanikal vse svoje življenje, delo, sebe. Bilo bi enako, kot da bi dejal: »Tovariši, zase sem poskrbel, vi pa kot veste in znate. Jok! Še svojima otrokoma in ženi ne bi mogel in ne upal pogledati v obraz! Ne, moj dragi! Vrlinič ni iz takega testa!«
Medtem ko sva se po telefonu dogovarjala za srečanje, in medtem ko smo v tem soparnem avgustovskem dnevu prišli v Črnomelj, je Rade doživel nesrečo. Toda to smo izvedeli šele na dvorišču hiše ob železniški postaji. Njegova žena, ki že dolga leta boleha in je kot gozdna delavka zaradi bolezni morala v invalidsko, je nenadoma omedlela in si pri padcu zlomila roko.
»Bila je velika sreča, da je padla na roko, sicer bi z glavo udarila ob tla in bi bilo res hudo«, nam prizadeto razlaga Rade.
-V takšnih okoliščinah je razumljivo, da naš pogovor odložimo.
»Ne! Zena je zdaj pri zdravniku in v varnih rokah. Jaz ji ne morem pomagati. Tudi njej bi bilo teže, če bi bil ob njej in jo gledal, kako trpi. Tega ne mara. V vseh teh letih njene bolezni ji je bilo najtežje to, da bi s svojo boleznijo obremenjevala družino. Da bi zaradi nje trpeli še drugi. Takšna je pač. Pustimo to in pojdimo v hišo. Hči bo pristavila kavo in pozneje šla za mamo.«
Rade Vrlinič je veijetno eden izmed najpopularnejših Črnomaljcev. Vsekakor pa človek, ki ga v Črnomlju in daleč po Beli krajini poznajo. Pred dvainšestdesetimi leti se je rodil v Bojancih, vasici med Vinico in Adleši-či. S petnajstimi leti je okusil grozoto sodobnega sveta, ko so ga Italijani zvlekli v koncentracijsko taborišče. Pravi, da so bila prav leta internacije njegova prva in največja šola. Trda šola, ki te je izoblikovala za vse čase.
»Toda preden poveste, zakaj ste prišli, morava midva razčistiti tisto, ko si me po telefonu vprašal, kako je z mano kot borcem za delavske pravice v penziji! Da mi tega ne izustiš več! Danes imam več političnega dela, kot sem ga imel doslej. Ali takrat, ko sem bil sindikalni aktivist in plačani politik. Toliko v vednost.«
-Zabeleženo.
»Delo, odgovornost ali vrednost nekega dela nista merljiva s funkcijo. Človek je takšen, kakršen je, s funkcijo ali brez nje. Drži, mnogo tovarišev se je spremenilo, ko so oddali funkcijo, mnogo jih je zamenjalo krmilo in se spravilo za peč. Radeta Vrliniča ni med njimi.«
-Upam.
»Povrhu vsega pa zdaj ni čas, da bi kdorkoli izza plota svoje hiše samo opazoval, kako in kaj. Treba je poprijeti, kajti mnogo tega je treba postoriti. Hitro in učinkovito. V zadnjih letih se je nabralo preveč navlake, ki bo dušila še generacije za nami.«
-Mar niste tudi vi, kot dolgoletni politični delavec, sokrivi, da je tako!
»Oprosti. Ne in ne. Marsikaj sem ušpičil, marsikdaj ustrelil tudi mimo, toda te krivde ne sprejemam. Če bi se počutil samo malo krivega, si ne bi upal več na cesto. Med ljudi. Med delavce. In verjemi, da sem danes več med delavci kot takrat, ko sem bil predsednik občinskega sindikata. Zdaj imam več časa, nisem obremenjen z neštetimi sestanki, čeprav je res, da sem kar vprežen. Tako v sindikatu kot partiji...«
-Tisti, ki vas bolje poznajo, pravijo, da vam ni bilo nikoli lahko...
»Mogoče res. Jaz ne razmišljam tako. Zame seje vojna končala tri leta pozneje, ker sem potem bil še tri leta v uniformi. Ko sem se vrnil, so me postavili za referenta v gozdarstvu. Treba se je bilo šolati, čeprav sem bil samo logar. Ko sem končal politično šolo v Ljubljani, predstojnik je bil takrat tovariš Stane Dolanc, mi je rekel, da moram zdaj prevzeti najodgovornejše funkcije. Jaz pa sem mu rekel in to trdim, še danes, da se mora šolan človek vrniti v bazo. Najprej zato, ker te je ta baza poslala v šole zato, da bi se vrnil in pridobljeno znanje izkoristil za svoje okolje in tudi zato, ker so ti oni plačevali šola-
nje in od tebe pričakujejo, da boš z delom to vračal. Res je, da je mnogo tovarišev, ki so odšli v šole samo zato, da bi se potem pririnili višje po hierarhični lestvici, da ne bi bili več'za strojem, v proizvodnji. Tega smo sami krivi, ker smo delo razvrednotili. V nekaj letih nam je uspelo porušiti vsa poštena merila in začeli smo preplačevati govornike, frazerje in flan-carje.«
njali z odločitvami, ki so vam bile predložene?
»Hahaha. Ne bodiva naivna. Nič kolikokrat so me »odrezali.« Toda to sem sprejemal kot nujni del mojega dela.«
-In niste odnehali?
»Nikoli. Kakšen aktivist pa bi bil! Trdo sem prepričan, da se vedno izkaže, kdo ima prav in kdo ne. Ti lahko nekaj časa blefiraš, lahko tudi z oblastjo ščitiš svoj prav,
-Vi ste kot sindikalni aktivist prehodili dolgo pot od navadnega poverjenika do okrajnega funkcionarja pa do predsednika občinskega sindikalnega sveta. Predsednik ste bili celo dvakrat?
»Da.«
-Če se ne motim, ste bili predsednik v času, ko seje v naši družbi marsikaj dogajalo. Ko smo bili priče korenitim spremembam...
»Prosim, povejte mi, kdaj se v naši družbi ni kaj dogajalo? Kdaj ni bilo korenitih sprememb? Včasih poslušam ljudi, ki pravijo, kako je to nekje drugače, kako tam nekje to rešujejo povsem drugače, meni pa vstajajo lasje na glavi. Gre namreč za to, da hodimo mi povsem lastno pot. S tem pa ni rečeno, da moramo delati toliko napak.«
-Se velikokrat niste stri-
toda življenje teče neusmiljeno naprej in te povozi, ko misliš, da si najbolj varen. Haha, kolikokrat so me poklicali in mi z vso resnostjo in »tovariško« našemljenimi obrazi rekli, da v imenu delavcev prihajajo in mi svetujejo, naj se umaknem. Hahaha. Ko sem začel zidati hišo, so me obiskovali celo tovariši iz UJV. Mene, ki nisem pustil, da bi kdorkoli nedovoljeno posekal eno samo smreko, ki nisem nič bolj sovražil kot laž in koristoljubje. Ne, nisem bil užaljen. Če so tako gledali na vse, naj tudi pogledajo k meni. Res nisem bil užaljen. Prizadet sem bil!«
-Sodeč po tem, kar je tudi v Beli Krajini danes mogoče videti, niso vsem tako gledali v temelje.
- Poslušajte! V Beli krajini je malo tega videti. Jaz
LIPE SVEDER: NA LINIJI
pravim celo malo drugače. Treba bi bilo pogledati in vprašati tiste, ki so ves ta čas dobro zaslužili, kam so dajali denar! Ne pa, da ubogega delavca zaslišujejo, odkod in kako njemu tolikšna hiša, ko vendar vsi vemo, kako si jo je zidal.«
-	Ko smo prišli k vam, smo vas našli v garaži, kjer ste popravljali stoenko. Torej si tudi avto sami popravljate? Imate vikend?
»Vse okrog hiše in avtomobila, seveda, če ne gre za izjemno strokovnost, skušam narediti sam. Tudi vikend imam. Sestra mi je podarila nekaj zemlje, 150 trt rase na njej in postavili smo klet, ki meri pet krat šest metrov. Kakšen Belokranjec pa bi bil, če ne bi imel vsaj pet trt!«
-	Malo prej sem se z vašo hčerko šalil, ko sem ji rekel, da smo se prišli z vami pogovarjat tudi o tem, kako ste sokrivi, da je danes pri nas tako, kot je, daje toliko mladih na cesti, da je vse manj samoupravljanja, da ni plačila po vloženem delu. In mi je hčerka pribila, da smo narobe prišli. Da vi niste ne sokriv in ne kriv...
»Sin je inženir elektronike, hči še študira. Poznata me in vesta, kako in kaj. Toda s tem ni rečeno, da mi dasta vedno prav in da se strinjata z vsem, kar predlagam ali menim jaz. Ne. S sinom se ure in ure pričkava. Ob tistem preklemanskem deviznem zakonu toliko, da si nisva skočila v lase. In je imel sin prav. Ne samo, da je neki zvezni organ sposoben izsiliti tako neumen zakon, ne, huje je to, da ga potem tako dolgo ne spremeni. Veste, mladi so zelo kritični. In prav je, da so kritični, kajti ne gre se v imenu nekega naroda igrati z usodo toliko ljudi, generacij.
In zdaj vam povem nekaj, kar je izredno bistveno. Pustiva to okrog kongresov in priprav na kongrese in po-stojva za trenutek ob nekem dejstvu. In to ob tem, da so delovni ljudje, da je baza na teh kongresih vodstvo jasno in glasno opozorila na to, kako se ne sme več delati. Da je zadnji čas za resnično korenito spremembo. In če se napake ponavljajo, se ponavljajo zato, ker se v zvezni vladi še vedno motovili preveč nesposobnih politikov. Nekoč smo bili na nekem seminarju v Portorožu, kjer je tovariš Popit štiri ure predaval in razlagal o politiki zvezne vlade. Takrat je bil predsednik Djuranovič. In poglejte, Djuranovič je tu, Djuranovič je ono - še vedno je tam. In to samo zato, ker nismo uveljavili odgovornosti in dosledno vztrajali pri njej. Znamo in opredelimo kolektivno odgovornost, ko pa gre za posamez-
nika, se to ustavi pri obči' nah. Jaz pravim, naj našf vodstvo pogleda, kako to re-
šujemo v občinah. Tu ni par'
Z
*
P
Tu m pa*
dona. Višje je že ,meglarje| nje’, so že botri. Ni treba da 1 leč, samo do Novega mesta Mene so nekoč pred mnO' gimi leti, ko so bili še okraji; kritizirali, ker smo odklonil' neki denar, ki je ostal repa' bliki in ga je ta delila nazaj' Mi smo rekli, da denarja n« vzamemo, ker ga nimam0 nikjer pametno uporabiti, Bili smo nerazviti, da bolj nerazviti nismo mogli biti; Vsi so se čudili. Toda mi smo tako ravnali, ker je bil° to pošteno in v duhu. Nism° imeli strokovnjakov. Tisti denar bi lahko zapravili, ko' so ga drugi. Toda jaz trdim: da Bela krajina danes ne bj bila to, kar je, ker bi se tudi mi navadili samo sprejemati||, in zapravljati. Tako pa j° i vse, kar tu stoji in kar vidiŠjE ustvarjeno tu, seveda tudi ob ponToči širše družbe, toda s trdim delom. Vzgojili i0 izšolali smo strokovnjake, ki vedo, kako se samo z delen1 ustvarja nova dobrina, kak° samo z delom lahko ustvariš dohodek. Ni me sram priznati, da se zdaj, ko sem ž° siv, učim od mladih. Poglej: sin mi je skušal razložiti in dopovedati, da tehnološki napredek ni v tem, da zamenjaš samo stroj ali za tem strojem visokokvalificirane ga delavca z inženirjem. D° ta inženir na tem istem stroju ne naredi več, kot je pred njim naredil delavec. Da je napredek v tem, da ta inženir na tem istem stroju naredi trikrat več! V resnici je vse skupaj zelo preprosto, seveda, če hočeš razumeti in to sprejeti. Zato pravim, to-j k variši, dajte, pustimo mlade, a šolane, da se dokažejo. S tem bomo manj ogroženi, l kot če bomo mi vztrajali in K vztrajali. Na kongresih je bilo to glasno slišati. Pa pustiva to, ker je to samo vprašanje časa. In tega ne moreš ustaviti, mar ne? Ker to, da delavec po štiridesetih letih ^ trdega dela odhaja v straha v pokoj, ker ne dobi niti toliko pokojnine, da ne bi bil socialno ogrožen, pove več, [n kot smo v resnici sposobni v in pripravljeni priznati. In to t je hudo narobe, če ne že nevarno. Rešitev za to pa niv spreminjanju sistema in zakonov, temveč v uveljavljanju že sprejetih sklepov in zakonov. Predvsem tistega, j: ki uzakonja plačilo po vloženem delu. To plačilo po vloženem delu je osnovni problem naše družbe, ki ga j° nujno treba takoj uveljaviti. Sicer pa to ni moja resnica, to slišiš od vsakega delavca, to je moto mladih. Torej pustimo, da delo spet dobi svojo ekonomsko vrednost in nešteto težav bo čez noč izginilo ...«
Janez Seve!
C
ho
^1
liki
da
%
hio
ho<
odj
faz
O0(
koi
Dri
pri
'Dli