Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 6 K na leto. [Za Nemčijo б K, ea Ameriko in druge tuie državo 7 K.) — Posamezne štoviJko so prodajajo •"	po 10 vinarjev. -■------- ■
SlovensKenm ljudstvu v pouk in
3pi»t ln dopisi se pošiljajo: Urndmstvu , Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva iilioa. Naroönina. reklamacije in in-«oratipa-. UpravniHva „Domoljuba*. —— Ljubljana, Kopitarjeva alioa.—
Stev. 16.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1918.
Leto XXXI.
Narodna zavest.
V zadnjem času se je narodna zavest v vseh narodih silno visoko dvignila. Tudi pri nas na Slovenskem, kjer so jo v predvojnem času besni strankarski boji posebno na Kranjskem precej zabrisali ali jo vsaj potisnili ob stran, je sedaj zopet visoko vzplapolala. Strankarski boji so utihnili in ponehali, dasi ne za zmerom — kar bi tudi ne bilo za narod dobro — in narodna misel je stopila v ospredje. Pri vsem tem pa se nam poraja vprašanje: Toliko se danes govori in piše o narodnosti, o ljubezni do materinega jezika, o narodni zavesti, toliko se bojujemo zanjo, da, tudi žrtvujemo silno veliko in trenutno moramo tudi marsikaj trpeti zavoljo nje: ali je res ta narodna zavest koristna in potrebna, ali je to nekaj v človeški naravi utemeljenega, ali ni morda to samo nekaj umetnega, fraza današnjega časa, brez katere bi ljudstvo živelo bolj zadovoljno in srečno?
Kaj je narodna zavest? Ako mislimo na večjo množico ljudi, ki imajo mnogo skupnih lastnosti, skupne običaje in šege, skupna stremljenja, približno iste koristi, niorda stanujejo skupno drug poleg drugega, posebno pa jih druži ista, skupna govorica, potem pravimo, da tvori ta velika množica ljudi en narod. To pa je v človeški naravi, da se druži človek rajši s takimi, s katerimi ima več skupnega, s katerim» ima približno enako življenje in žuvstvovanje, iste interese, isto delo, kakor pa s takimi, s katerimi nima nič skup-aega. Odtod tudi stanovska zavest | led posameznimi poklici. Vsakdo v splošnem bolj ljubi tiste, ki imajo z njim isti (»oklic, isto delo, isto trpljenje. Enako je v družini. Vsakdo ima navadno svoje domače rajši kot druge, zato ker ima z njimi več sk. ipnega: iste stariše, isto streho, isto Vzgojo itd. Kar je skupnega, to druži, kar
je različnega, to razdružuje, tako je zapisano v človeškem srcu, to je postava, volja božja, ki jo je Bog vtisnil v našo dušo.
In če potem mislimo na to: ti ljudje, med katerimi živimo, imajo iste običaje, isto govorico, s katero si razodevamo veselje in radost, bol in trpljenje drug drugega, stanujejo na isti zemlji, ki je vzgojila mene, iz teh ljudi je rojena moja mati, ki mi je dala življenje in vzgojo, potem je naravno, da to ljudstvo bolj ljubimo, ker nam je v vseh stvareh bliže kot tujci, kateri nas ne umevajo in jim niti povedati ne moremo kar čutimo, ker ne razumejo našega jezika. In zavest te skupnosti imenujemo narodna zavest. Kakor vidiš, ni fraza današnjih dni , ni nekaj umetnega in prisiljenega, temveč globoko zapisana v človeškem srcu, in kdo drugi more pisati take postave v naša srca kot Bog sam. Kdor torej zataji svoj narod in se ga sramuje, kdor celo dela zoper narod, iz katerega je izšel, dela nekaj, kar je proti naravni postavi, proti volji božji. Enako naredi kot oni, ki noče več poznati svojih domačih in celo dela na to, da škoduje svoji lastni družini, ki mu je dala vzgojo.
Morda boš oporekal: če je narodna zavest tako nekaj v človeški naravi utemeljenega, zakaj pa v prejšnjih časih ni bilo nič čuti o njej? Motiš se, prijatelj, ako misliš, da stari časi niso poznali narodne zavesti — Ie da je niso imenovali s tem imenom. Kaj pa je Rimljane vodilo in bodrilo, da so rimski državi tekom stoletij priborili tako moč in toliki sijaj? Bil je narodni ponos, ki jih je vedno vžigal k novim dejanjem, »Rimljan sem,« tem besedam moramo pripisovati velik del rimske zgodovine. Kar o Rimljanih, to bi lahko govorili o vseh narodih, o Grkih, o starih Germanih, Francozih, Špancih, Angležih, in če se je daiies Nemčija razvila do take moči, moramo veliko pripisovati nemški narodni zavesti, ki se je v Nemcih po Napoleonovih zmagah silno poživila, jih dru-
žila in zbirala njihove moči. Narodna misel in zavest sta bili vedno na svetu, 1* pod drugimi imeni in v drugačnih oblikah. Seveda pa je narodna zavest učinile na svetu tudi mnogo gorja, mnogo vnebo-vpijočih krivic. Kajti kakor vsako stvar, tako tudi narodno zavest mogotci lahko izrabljajo proti drugim narodom. Toda tudi. narodna zavest mora biti podvržena vi« šjim postavam in obstajati le v okviru vi. šjih zakonov. In eden teh višjih zakonov, kateremu se mora narodna zavest brezpo* gojno podvreči, je krščanska pravičnost. Lahko ljubiš svoj narod in ga moraš ljubiti bolj kot druge, ker ti je bližji in ker tako zahteva urejena ljubezen, toda nikdar tako, da bi s tem delal krivico drugim narodom,
AH pa ima ta narodna zavest tudi kaj praktičnega pomena, ali če drugače vprašamo: ali ne bi bilo dovolj, da to narodno, zavest samo zvesto v srcu ohranimo, zakaj jo tako na vse strani povdarjati, ali Rf splača toliko trpeti in žrtvovati zanjo, kak« šne koristi donaša?
Narodna zavest v najvišji meri budi 1ц zbira moči za vsestransko delo v prid ljudstvu. Kajti v vsaki narodni zavesti, č« je resnična in odkritosrčna, je velik ko» ljubezni do naroda. In vsaka prava ljube4 zen je delavna, požrtvovalna, in tako tudi prava ljubezen do naroda dela na to, de kolikor mogoče visoko dviga blagor ljudstva, njegovo dušno, politično in gospodarsko moč, Resnična narodna zavest, globoka ljubezen do slovenskega ljudstva je vodila pokojnega dr. Kreka, da je snoval med Slovenci zadružne, gospodarske, delavske strokovne organizacije, da bi tako naše ljudi iztrgal iz krvosesa kapitalizma, zato je tako skrbel za njihovo strokovno izobrazbo, da bi ravno s tem zboljšal njihovo stanje. In če je končno vrgel med Slovence klic po svobodni, samostojni državi, ga je pri tem vodila želja, da bi Jugoslovan sam užival bogastvo nezmernih za-
kladov, ki (ili hrani jugoslovanska zemlja in da ne bi od naših žuljev bogateli tujci. To naredi živa narodna zavest, plemenita in urejena po krščanskih načelih, kakršno je imel pokojni Krek. — In podobno moremo reči o vseh drugih delavcih na političnem, gospodarskem in kulturnem polju našega naroda.
Narodna zavest je tudi v sedanjih časih edina vez, ki nas more vse združiti v eno veliko celoto. In če je treba narodu doseči kakih pravic, ugodnosti in koristi, potem posameznik ne opravi nič, stranka malo, ves narod združen v celoto, pa veliko. In ravno v teh časih, ko nam je treba veliko doseči ali pa veliko izgubiti, je treba celote na zunaj, in ta je tem trdnej-8a, čim globlja je narodna zavest.
Narodno zavest pa je treba vzgajati. Žalibog se je pri nas Slovencih v tem oziru redno veliko premalo storilo. Kako nem-(ki, mažarski in italijanski učitelji že otrokom v šoli vcepljajo v srca narodni ponos, ln preden mali Italijanček kaj ve o drugih narodih, se zaveda, da je Lah in da je Bjegova domovina velika, in njena zgodovina slavna. Pri nas šola ne naredi ničesar, veliko pa je šol na Slovenskem, katere naravnost ubijajo v slovenskih otiokih narodni čut in jih vzgajajo v narodne odpadnike. Zato je tem večja dolžnost staršev, 'da svoje otroke tudi narodno vzgajajo, da «e bodo potem vendar uresničile besede pesnikove: .Slovenec sem — tako jo mati djala, ko me je defe pestnvala.
Nikakor pa nismo hoteli s tem člankom reči, da je narodna zavest v ljudstvu najvišje načelo. Kajti više morati stati V ljudstvu verska in nravna zavest, bre.~ katerih tudi narodna zavest nima prave podlage, ne pravega ozadja. Toda povedati smo morali, da je tudi narodna zavest, Katera je bila med Slovenci v zadnjih časih hekoliko ob stran potisnjena, velika gonilna sila, ki more veliko dobrega roditi v ljudstvu. Zato jo moramo vzgajati in dvi-
Pregled po svetu.
Svetovna vojska.
Na zapadni fronti se nemška ofenziva nadaljuje. Med najljutejšimi boji Nemci počasi napredujejo, ker se jim Francozi, Angleži in Anierikanci e.dito ustavljajo. Nemški plen doslej znaša nad 100.000 sovražnikov in nad 1400 topov. Nä Laškem liič novega.
Hrvatska politika.
Na Hrvatskem koalicija vedno bolj očividno kaže, da prav nič ne umeva. nalog, ki jih nalaga njen narodni program, Da si Mažari še bolj podjarmijo Hrvate, delajo na to, da hrvatsko deželno premoženje in sploh deželno gospodarstvo spravijo, kolikor mogoče, pod svojo oblast. Vsak najmanjši korak v tem oziru je za hrvatsko neodvisnost neizmerne škode, toda koalicija ne vidi nobene nevarnosti in nobene potrebe, da bi osamosvojila domači kapital z lastnimi denarnimi in gospodarskimi 7.Лvodi. V Budimpešti oa samt 91
Mažari brez Hrvatov delajo davke tudi za Hrvatsko in izdajejo razne blagajniške nakaznice iz skupne avstro-ogrske banke samo v mažarskem jeziku, hrvatskega so izpodrinili.
Sicer pa kljub najskrajnejši uslužn,osti koalicije do Mažarov hoče priti do nekakega spora. Pred kratkim je mažarska vlada predložila Hrvatom predloge, koliko naj dobi Hrvatska od vojnih davkov. Po teh predlogih Mažari sploh odrekajo pravico, da bi Hrvati smeli imeti gotov sorazmerni del od vojnih davkov, temveč jim hočejo dati kot nekak odkup samo gotovo vsoto enkrat za vselej. Hrvati so seveda take predloge odklonili, Mažari so pa hudi in nočejo odnehati. Drugi vzrok spora je pa očitek, da koalicija še vedno premilo nastopa proti jugoslovanski deklaraciji.
Tako se koalicionaška vlada z banom Mihalovičem na čelu klaverno in na škodo hrvatskega naroda lovi semin-tja, da bi se obdržala, v ljudstvu pa vre nevolja. Pretekli teden je izbruhnila na dan v Zagrebu, in sicer najprej v gledališču, ko je neka nemška plesalka za Hrvate sramotno nastopila. Demonstracijo so nadaljevali še po ulicah, ki se je pa naslednje dni zopet ponovila, ker je policija surovo nastopala. Zadnje dcmonslra-cije so bile tako burne, da je morala policija bežati in je moralo nastopiti vojaštvo. PosledJca tega so silno stroge policijske odredbe v Zagrebu, ki sicer ljudi drže doma v hišah, a srca pa pode k nam, v tabor deklarantov.
Kaj pa bosenski Hrvati?
Tu si stojita dve struji nasproti. Na eni strani so tisti, ki se drže dr. Stadler-jeve izjave, da naj se namreč samo Hrvati brez Slovencev združijo v eno državo. To izjavo je podpisalo 51 uradnikov, vojnih dobaviteljev in rezervnih častnikov. Torej sami ljudje, ki so odvisni od vlade; drugače se sploh nobeden ne ogreva za to izjavo, Na drugi strani stoji struja, kateri so frančiškani na čelu. Ti so se vsi izjavili za našo deklaracijo. In tako je za našo deklaracijo tudi velika večina bosanskega ljudstva. Zakaj v Bosni iinajo frančiškani več ko dve tretjini vseh fara. V ljudstvu uživajo popolno zaupanje in so z njim tako tesno združeni, da kar oni mislijo, misli tudi narod in narobe. Glej, slovensko ljudstvo, nisi osamljeno v svojih željah in težnjah po lastni državi!
Antanta govori.
Pretekli teden smo brali: »Antanta molči.« Pa ne moremo tega reči ta te-defi, Bila je obletnica, odkar je Amerika začela vojsko. In ob tej priliki je govoril Wilson v Ameriki, Balfur na Angleškem, Pišon na Francoskem, Vsi so imeli v mislih sedanjo nemško ofenzivo, Wilson je govoril: Nemčija je še enkrat povedala, naj edino le meč odločuje o tem, ali zavladaj pravičen mir med ljudmi in ali naj odločuje rsodo človeštva pravičnost, ka-Jcršno si misli Amerika, aH pa nadvlada, kakršno si predstavlja Nemčija, Le en odgovor je na to mogoč: sila, sila do skrajnosti! — Balfur je zatrjeval: Naše sile, ki
j se bore za pravico m svobodo, so znatno i večje, kakor tiste, e katerimi razpolaga i sovražnik. Predvsem razpolagamo v Ame. riki, a ne samo v tej deželi, s podpornimi vrelci moči, ki se bodo razvojem vojske še pomnožili. A ne glede na premoč na tem 'polju, razpolagajo zavezniki v boju proti osrednjim velesilam še z drugim orožjem velike vrednosti: mislim na trgovino in prekmorske zveze, katerih sovražnik ne more uničiti. Predvsem zaupam slogi tistih, ki se ne glede na njih narodnosti vojskujejo. Zaupam notranji moči naše reči! — Pišon pa je oznanjal: Vemo, da more biti mir trajen le, če je pravičen. Vemo, da odvrnemo nove napade !e, če zajamčimo narodom istočasno s pravico samooaločevanja tudi varnost potom urejenih pravic. Tako trdno smo se odločili to doseči, kakor da so to pogoji našemu življenju! — Iz vseh govorov zveni tedaj stara odločnost vojskovati se za svojo pravico do konca. In na Agleškem nc govore samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Angleška vlada jö namreč predložila parlamentu zakonski načrt, naj se vojaška dolžnost raztegne do 50., oziroma do 55. leta in naj se uvede vojaška dolžnost tudi na Irskem, kjer je dozdaj še ni bilo. Menijo, da bo načrt brez dvoma sprejet. Ircc pridobe s tem, da jim bodo dali lastno samoupravo. Tako je evropski militarizem zasužnjil tudi državo, ki se mu je najdalj ustavljala. Sicer je to prav, ga bodo vsaj vsi evropski narodi iz dna srca zasovražili in za vedno pometli z njim. Toda žal nam je še neš.eviinih žrtev, preden bo ležal strt pred nami!
Kdor drugim jamo koplje... ali Černin.
V Avstriji je imel ta teden najtežje ure tisti, ki je prejšnji teden najbolj rohnel — naš Černjn, V roke" so ga vzeli Francozi, ker je trdil v onem znanem govoru, da se je pred sedanjo ofenzivo pogajal o miru s Francozi, pa so Francozi pogajanje odklonili radi. Alzacije, češ, da so se vršila pogajanja že davno prej pod prejšnjimi francoskimi ministri, pod sedanjim ministrom Klemensojem da so se samo končala. Zraven so Francozi povedali, da je avstrijski cesar Karel v posebr nem pismu že marca 1917 izjavil, da pritrjuje upravičenim zahtevam Francije, da se ji vrne Alzacija. Naš minister Černin je na ta odkritja ponovno odgovoril, da so več ali manj zlagana, cesar pa je nemi škemu cesarju poslal posebno brzojavko, v kateri mu zatrjuje, da je z njim istih misli. Ker se Černin tako krčevito brani, češ, da se je pogajal o kakem sporazumnem mire s Francijo, se nam zdi, da zna imeti prav neki' časopis, ki piše: »Videti je, kakor da bi se pregrešil nad zvezo z Nemčijo, kdor bi se prizadeval narediti konec tej ostudni vojski. Nemško geslo je, kakor znano, jaki mir, zmagoslavni mir,, , Potemtakem seveda tisti, ki bi radi dosegli sporazumni mir, škodujejo nemškemu jakemu miru. Zato se morajo pred Nemčijo takorekoč opravičevati in obljubiti, da ne bodo več tako delali, da bodo opu< stili misel na sporazum in se bodo oklenili misli o nasilnem miru kot edino zveličavnem ,.. Mesto da bi služil sporazum^
aemu miru, kakor je morda hotel, je grof Černin pomogel jakemu miru do zmage.«
Doma so Čehi odgovorili Černinu z velikansko manifestacijo, katere so se udeležili vsi češki poslanci, zastopniki občin, pisatelji, umetniki in znanstveniki. Tudi Jugoslovani in Hrvatje so bili zastopani po svojih poslancih. Neki list je pisal o tem: »Otročaji, ki so si bili domišljali, da bodo Čehi pred govorom kakega ministra padli ua kolena, se kesali in obljubili po-boljšanje, kei jih je grof černin okregal, sedaj vidijo, kako so se osmešili!«
In konec vsega tega? Černin je cesarju podal prošnjo za odstop. Cesar mu je ustregel. Le dokler ne bo imenovan nov zunanji minister, bo še Černin vodil posle tega ministrstva.
Mir — sila, sila do skrajnosti.
Vojni dogodki na Francoskem stopajo v ozadje, Nemci razvcn svojih prvih uspehov še niso nikjer dosegli odločilnega uspeha, s katerim so obetali sovražnika prisiliti k miru. Zanimivejši postaja boj diplomatov in državnikov, ki se tako vroče bije cel teden. Mož, ki ga je pričel, na? bivši zunanji minister grof Černin, je že šel v pokoj, kakor je po vsej pravici zaslužil. Me eamo kot Slovani, še bolj kot pravi prijatelji miru in svobodne Avstrije se veselimo odhoda tega moža, ki je s svojo kratkovidno politiko toliko škodil naši državi in njenim narodom. Mesto da bi hodil pota samostojne avstrijske politike, se je popolnoma udal pritiskom Berolina. Če bi vztrajal na svoji prvi poti, bi bili veliko bliže miru, od katerega smo danes tako daleč kot še nikdar. Mož se je pričel celo sramovati svojih mirovnih stremljenj ter pričel diplomatski boj, ki gotovo ni koristil ugledu naše države, njemu samemu in njegovemu sistemu pa je postal grob. A mirovni stvari je v toliko koristil, da je prinesel malo več jasnosti, kje je iskati pravih podaljševalcev vojne. Ne pri prijateljih sporazumnega miru, ne pri slovanskih ve-leizdajalcih, temveč v nespretnih diplomatih, ki niso zmožni voditi samostojne politike, temveč tavajo le v večni odvisnosti sedaj ene, sedaj druge struje. Pretekli teden so .govorili zastopniki nam nasprotnih držav. Wilson je oznanil, da pričenja Amerika boj do skrajnosti, ker Nemčija stavi vse cilje na surovo silo, katere olikani svet ne more priznati. Angleški ministrski predsednik in francoski zunanji minister sta navdušeno pritrjevala temu govoru in tako .se pričenja nova doba, skoro gotovo odločilna za razvoj svetovne vojne. Daj Bog, da bi dobila naša država vodnika, ki ji bo prinesel mir, sloneč na medsebojnem sporazumu. A priznati bo moral v prvi vrsti enake pravice vsem avstrijskim narodom, potem zamore Ijple misliti zunajyi ipir,
Tedenske novice.
DROBNE POLITIČNE VESTI-
Černin je šel) Zloglasni govor, v katerem je obdolžil Čehe veleizdaje in avstrijsko diplomac:jo pred celim svetom v zelo čudno luč postavil, je prisilil grofa, da je odstopil. S kakim zaupanjem je ves svet, naš in sovražni, zrl v Černina, ko je prvič nastopil in povdarjal sporazumen mir. Ko je pa začel v dejanju nastopati drugače in se vedno bolj klanjal vsenemškemu pohlepu, je njegova slava spuhtela. Dobro začel in slabo končal.
»Na; pride, kar hoče, mi ne bomo izdali interesov Nemčije,« je zaklical avstrijski zunanji minister. Ljudje božji, mislite, kaj se to pravi. Mi pa, ki se potegujemo resnično za svobodno Avstrijo, smo seveda veleizdajalci.
Shod v Št. Janžu pri Dravogradu. Poslanca dr. Korošec in* dr. Vrstovšek sta priredila v Št, Janžu shod, katerega se je udeležilo čez 2000 ljudi. Navzočih je bilo tudi 200 Nemcev. Shod se je končal s tem, da so bili Nemci, ki so prišli na shod motit in dr. Korošca zmerjat z veleizdajalcem, tepeni. Zato je bil shod razpuščen. Ker so Nemci grozili, da bodo dr. Korošca ubili, župnišča razdrli, je dr. Korošec prosil notranjega ministra, da naj dovoli ustanoviti Slovencem narodno stražo, ki se bo sama branila proti Nemcem. Notranji minister je prošnjo odklonil.
Naše nemško nradništvo silno pristransko postopa z razdeljevanjem begunske podpore. Medtem ko jo bukovinski begunci dobivajo brez ovire, se našim beguncem prošnje neugodno rešujejo. To so pač nemške dobrote.
Jugoslovanski klub in Češki s vaz sta se pritožila pri ministrskem predsedniku radi nepovoljnih oprostitev kmetskih delavcev.	*
50.000 podpisov za jugoslovansko deklaracijo so menda poslali beneški Slovenci Jugoslovanskemu klubu.
Ogrski Slovaki so poslali cesarju Karlu pismo, kjer ga prosijo, naj jim da zaže-ljeno svobodo. Klic po svobodi pa je na Ogrskem klic vpijočega v puščavi.
Češke žene slovesno ugovarjajo proti napadom avstrijskega zunanjega ministra na Češke voditelje.
Oba sta zadovoljna. Hindenburg pravi: »Naše delo bo učinkovalo, samo časa potrebuje,« Foch, vrhovni poveljnik an-gleško-francoske armade pa izjavlja: »Vse gre dobro«. Da so le generali zadovoljni!
Še ne bo konca. Američani pripravijo -za prihodnje leto čez poldrug milijon vojakov.
Brzojavke, navdušujoče na vojsko si pridno pošiljajo kralji in predsedniki sovražnih držav. Menda mislijo Nemce z brzojavkami pregnati s francoske zemlje.
- Vladivostok, rusko pristanišče v vzhodni Sibiriji, so zasedli Japonci in Angleži. Rusi se jeze, ker čutijo, da' bodo morali plačati največji račun v svetovni vojski,
DOMAČE NOVICE.
Cesar n« Goriškem in v Istri. Dne 4. t. ra. je prišel cesar v Tolmin, kjer je bil eloveeno sprejet, Preč. g. dekan Roiec ßa
je pozdravil v slovenskem jeziku in ga prosil pomoči za zapuščene begunce. Nata se je odpeljal v Gorico, kjer so ga med drugimi pozdravili tudi slovenski župani in mu opisavali bedo in razdejanje v deželi. Cesar je obljubil hitro pomoč. Drugi dan je cesar obiskal še mnogo krajev v Istri. V Pazinu je župan dr. Kurelič cesarju izrazil tudi željo po jugoslovanski državi.
Shod S L. S. se je vršil dne 27. marca v Starem trgu. Govorila sta poslanca dr. L. Pogačnik in Jože Gostinčar.
Shod S. L. S. v Blokah. Glej dopis.
Shod Kmetske zveze za kamniški okraj se je vršil 7. t. m. v Dobu. Govorili so gg. Bore, dr. Jež in župnik Mrkun.
Shod S. L. S. se je vršil dne 14. t. m. v Hrenovicab Govoril je poslanec dr. Pogačnik,
Shod Kmetske zveze za postojinskl okraj se je vršil dne 14. t. m. v Postojni, Govoril je dr. Pogačnik.
Shod pristašev Kmetske stranke se je vršil dne 8. aprila v deželnem dvorcu pod vodstvom deželnega glavarja dr. Šu-steršiča. Shod se je vršil v tistem slogu, kot je pisana »Resnica«. Tudi vsebina j« bila ista: napadi nai naše poslance, na Jugoslovanski klub, na S. L. S., na naše časopisje. Dr. Šusteršičeva zvezda pa kljub temu ugaša in bo ugasnila, kajti tlačenemu slovenskemu ljudstvu se je zahotelo svobode in soodločujoče besede, g. deželni glavar se pa ni izkazal prijatelja teh ljudskih potreb. Zato je šlo in gre ljudstvo preko njega naprej.
Naše zemlje ne tujcem) Nemci in Ma-žari imajo namen pokupiti kolikor mogoč« veliko goriške zemlje, da postavijo nemški jezikovni most do Adrije. Goričani, no« bene pedi zemlje tujcem! Če meniš, da ti je posestvo prodati, obrni ee preje na kranjski odbor za obnovitev Goriške.
Deklaracijski znaki. V prid slovenskim oslepelim vojakom se razpečavajo deklaracijski znaki in sicer v treh oblikah: br-šljanov list kot igla (za moške) po 1 K, kot zaponka (broška) po 2 K in srebrn bršljanov list z iglo po 5 K. Znaki se dobivajo v ljubljanskih trgovinah: Mihelič, Šelenburgova ulica, Lozar, Glavni trg, Ži-bert, Prešernova ulica.
,1380 kg moke je zaplenilo kočevsko okrajno glavarstvo mlinarju Mustarju v občini Struge. Moka je bila last raznih strank. Namesto da bi moko dodelili občinski oprovizaciji, so jo peljali v Kočevj» in jo razdelili med tamošnje Nemce,
Oprostitev planšarjev. Kakor doslej, se bodo dovoljevali planšarjem tudi leto« dopusti, oziroma oprostitve in sicer od 1, maja do 15. oktobra. Oprostitve se bodo dovoljevale le nujno potrebnim planšarjem letnikov 1868 do 1893. Prošnje za oprostitev je takoj vložiti pri okrajnem glavarstvu. Zaradi hitrejšega poslovanja priporočamo, da izpolnijo županstva za vsakega posameznika uradno »oprostitveno razvid-nico«, katera naj se s prošnjo vred čim-preje vloži pri okrajnem glavarstvu.
Po smrti odlikovan je bil Vinko Jenko iz Gorenje vasi pri Retečph, in sicer z veliko srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste. Odlikovanje je prišlo na dom njegovih starišev.
Nesreča. 15 letna učenka Ana Zupan, stanujoča v Ljubljani, je polila drva, ki niso hotela goreti, s petrolejem. Petrolej se je pa s tem užgal tudi v posodi, ki jo je razneslo. Deklica je bila takoj vsa v plamenu, ki so ga sicer okrog stoječi zadušili, a je vendar dekle vsled težkih opeklin umrlo.
Zločin. Vas Otav-ce pri Ribnici je prestrašena vsled groznega dogodka, ki se je zgodil prejšnji teden. Pri Špičkovih, kjer se je nesreča že kar stalno naselila, je prazna hiša, — Od vse družine — nekaj jih je vojska vzela, nek&j nesreča doma — sta bili ostali še gospodinja Marjeta in njena sorodnica. Večer pred groznim dogodkom sta obe še do 8. ure skladali drva. Zjutraj pa pride sosedna begunka po mleko, — Trka, trka, pa vse zaman. Pokliče sosede, odpro in vidijo grozen prizor. Vsaka na svoji postelji in v mlaki lastne krvi. Gospodinji je bilo videti na sencu hud udarec in nekaj ran — druga pa je bila razmesarjena, s krivcem zaklana. Široko zijajoča rana na licih in na razgaljenih prsih, znamenje, da se je z morilcem borila. Sodi se, da je bilo več roparjev, vsaj pa dva. Soba je bila daleč naokrog okrvavljena. Zdravniki so dejali, da ste bili umorjeni v prvem snu. Ukradenega je baje 4000 K i— gotovega ni. Na sumu je mlad fantič iz kočevske okolice, ki je pri tej hiši že služil za hlapca. Njegova mati je imela grozne sanje in prišla vse zbegana sama v Ribnico pogledat za sinom, ki se klati že od 14 leta po svetu. Vendar do danes ni nič gotovega o roparskem morilcu.
Tatvina v ljubljanski kazini, o kateri smo svoječasno poročali, se ni zgodila v kavarni, temveč v restavraciji.
Ogenj. V petek, dne 12, aprila opoldne se je iz neznanega vzroka vnela s šin-dlom krita streha graščine v Gradacu. Veliki vihar je požar pospeševal in prenesel goreč šindel onstran vode na Kraševčev kozolec. Od tukaj se je ogenj hitro širil na ,vse strani ter uničil poslopja: Kraševčevo, Župčevo, Biličičevo, Doltarjevo in Jakše-tovo. Marentiču je pogorelo gospodarsko oslopje in Murnov magacin. Pogorelci so udo prizadeti, ker jim je zgorelo precej živeža.
Umrla je v Hausen-Raitbach na Nemškem g, Marija Skočir. Napravljala se je, da bi se vrnila v domovino, pa ji ni bilo dano. Znana je bila po svojem usmiljenem •rcu.
Zmrznil je ključavničarski pomočnik Jožef Zech na bistriški planini pri Tržiču, Našli so ga šele zdaj.
Blejski grad je kupil Slovenec Kenda, hotelir v Sofiji v Bulgariji,
Potres so čutili 8. aprila v Adlešičih.
RAZNE VESTI,
Vzdržati do končal Neka dunajska kreditna banka je skazala za leto 1917 čez 20 milijonov kron dobička. Razdelila ga bo med delničarje z 22 odstotki na 100 kron.
Za bogatine zna država dobro skrbeti. Kajti ministri so sklenili, da se bo za 15 zdravilišč v Avstriji (slovenskih zdravilišč seveda ni vmes) oskrbela posebna apro-Vizacija. Vlada naj še ubogim goriškim be-41
guncem izkaže toliko skrbi in naklonjenosti.
Samoobsodba, Nekega nemškega državnega poslanca je predsednik ves čas poživljal, da naj govori stvarno, sicer mu vzame besedo. Ves jezen vzklikne kočno poslanec: »Težko je, gospoda moja, govoriti o tej stvari, če je človek tako omejen kot sem jaz.«
Tobak bodo začeli saditi na Štajerskem. Seme bo dala tobačna uprava brezplačno. Pridela se na 1 hektar (l3/4 orala) krog 10 novih centov tobaka , katerega plača država po 159 K. Za leto 1918 bodo nasadili na Štajerskem za poskušnjo le krog 20 ha s tobakom.
Načrt nemške ofenzive, ki se je pričela dne 21. marca, sta izdala Angležem dva nemška vojaka; Adolf Leutz in Pavel Rodolfe, ki sta 19, marca ubežala k sovražnikom. Seveda Angležem to ni koristilo, ker je bilo že prepozno.
Časopisje vedito dražje. Leta 1915. je stal kg časopisnega papirja 28 vin., danes pa 2 K 30 v. Tako da stane upravo danes samo papir za en letnik Domoljuba čez 4 K, Potem pa pridejo še stroški za tisk, ki je izredno drag, barva, gonilna sila, poštna uprava. Ni čuda, da vse časopisje bolj in bolj dviga svojo naročnino.
Kovinske predmete zopet pobirajo po Moravskem.
Odškodnino lahko zahtevaš za vojaškega konja, ki si ga kupil na licitaciji in ti je v 14 dneh poginil. Ta pravica do odškodnine pa traja le do 15. julija 1917 nazaj.
Vrabce streljajo na Moravskem. Tako . zahteva uradna odredba. Vrabje meso je zelo okusno - posebno če drugega manjka.
Zastrupljenje. Slovenska družina podpolkovnika Muršiča iz Osjeka, sestoječa i2 5 oseb se je zastrupila, ker so jedli pokvarjene klobase. Vseh pet je umrlo.
Dopisi.
Z Blok: Dne 7. aprila je bil pri nas krasen, lep, veličasten shod S. L. S. Tolike edinosti, takega navdušenja za našo sveto stvar bloški svet še ni videl. Na stotine ljudi je dobri dve uri poslušalo svoja govornika, poslanca dr. Lovro Pogačnika in Jož. Gostiilčarja. Prvi je v krasnem govoru obrazložil zgodovino, tež-koče in pomen Jugoslavije, bičal njerie nasprotnike, kazal na Golgato pa tudi na vstajenje in pozival navzočo množico, naj dela vztrajno za našo stvar. Drugi govornik pa je kazal na bližno bodočnost in klical na samopomoč. Obila množica je gg. govornikoma molče sledila, večkrat dala svojemu veselju duška z radostnimi vzkliki, in njeno pritrjevanje je pričalo, kako iz srca sta oba poslanca ljudstvu govorila. Nato so bile soglasno z gromo-vitimi živio klici sprejete sledečo resolucije: 1. Shod S. L. S. na Blokah dne 7. aprila, so z največjim navdušenjem pridružuje deklaraciji z dne 30. maja 1917. 2. Shod popolnoma zaupa poslancem Jugoslovanskega kluba. 3. Shod izrecno povdarja, da so zolo motijo tisti, kateri mislijo, da ljudstvo ne razume svojili voditeljev, "ampak narobe je res, da stoji ljudstvo za svojimi voditelji trdno kot zid in izrecno in odločno zahteva od njih, naj vstrajajo no. tej poti. 4. Shod odobruje mirovno politiko papeža Benedikta XV. in našega preljubljenega cesarja Karla I. in želi, da bi kmniu dosegla tako težko pričakovani mir. 5. Shod izrjiža svojo udanost in zahvalo prevzvišenemu kne-
I zoškofu ljubljanskemu, ki se je s tako ljubeznijo in gorečnostjo zavzel za pravice slovenskega naroda. 6. Shod odločno odklanja vsake rušenje S. L. S.
Dolenjavas pri Ribnici. Za velikonočne praznike je Dekliška Marijina družba priredila prelepo igro »Mater Doloroso«'. Igralo se je v splošno padovoljnost. Na belo nedeljo smo pa v Dolenjivasi imeli izredno slovesnost. Otvorila se je novozgrajena cesta, ki veže Hrib z glavno cesto. Kjer je prej vodila ozka skalnata stezica, se danes bahato širi 3 metra široka cesta, lepa pot k cerkvi, šoli, župnišču in na Hrib. Velikonočna procesija se je že pomikala po novi cesti, ki jo bila v slavolokih in zastavah. Na dan otvoritve so dekleta spletla venco, fantje pa postavili mlaje. — Zbral« se je večia množica domačinov, ko se je slovesno otvorila nova cesta. G. načelnik lic so je zahvalil g. Š., ki ima glavno zaslugf> za novo pot. G. Lovšin iz Goričevasi je pa na novo cesto naslovil daljšo pesem, ki je tako ugajala, da so jo dali natisniti in se bo razdelila po hišah. Cesto bo dičila kamenita plošča z napisom: Ta cesta se je zgradila ob času svetovn« vojske 1914—1918 v dnevih ko se je slovenske ljudstvo dvignilo za? svoje pravice: Jugosla vijo. — Za pokritje stroškov nismo nikamoi prosili, vas sama ho zložila. Delali so jo Tone in Janez Omerza iz Rakitnice in Štefan Tanke
—	izvrstni delavci, ki jih 7.0. tuka dela priporočamo. Veliko je bilo prostovoljnih pomočnikov, posebno g. Fr. llönigman in naša mar ljiva dekleta. Nova cesta jo v veliko korist in olepšavo cele fare.
Podzemelj. V nedeljo, dne 28. aprila ob pol 4. uri popoldne priredi tukajšnja dekliška in niladenišku Mar. družba igro s petjem. Spored: 1. Za sinom (deklamacija). — 2. Zadnji pozdrav (štiriglasni ženski zbor). — 3. Jeza nad petelinom (dekleta). — 4. Pomlad ftri-giusni ženski zbor, sopran solo s sprernljei vanjem harmonija). — 5. Kmet-Herod (fantje).
—	(5. Lahko noč (štiriglasni ženski zbor). — Sedeži po 1 K, stojišča po 60 vin. — Čisti dobiček namenjen za Invalidni dom v Beli Krajini.
Semič. Pri nas v Belikrajini zbiramo za zgradilo invalidnega doma. V ta namen smo imeli zadnji čas tudi dvo prireditvi. Na Marijino Oznanenje je priredilo izobraževalno društvo lepo, času primerno igro »Mater dolo-roso«, na Belo nedeljo pa šolsko vodstvo petje s srečolovom in »Svojeglavno Minko«. Uspehi so prav razveseljivi.
r, Oospoctarske stvari
ZA NAŠ HLEV.
(Konec.)
Ko smo se prepričali, oče Zadnjikar, kakšna je vaša krma v obče, dognali, kaj ji še manjka in smo vam z računom dokazali, kako si prihranite stolake pri nakupu nedostajajočih beljakovin, moramo ziniti le še besedico o mešanju krme, to je: pogledati hočemo, koliko naj dobi vsaka žival posamezne krme.
Pod streho imate 150 q sena, 50 q suhe štajerske detelje, 50 q suhe lucerne, 150 q pese, 80 q ječmenove slame, 60 ц ovsene slame, 20 q sladnih kali (ki ste jih dokupili).
Vprašanje je: Koliko teh krmil pride na vsako glavo in na dan skozi celo zimo (200 dni)?
Ako naj 10 g'av živine zoblje 200 dni pri jaslih, polem pride na vsak vamr> 200 krat deseti del vsake krme, to je 2000. del. Kolikorkrat je torej 2000 zapopadeno v 150 q ali 15.000 funtih sen?., toliko fu.n'ov sena boste lahko krmili na dan in na vsak rep.
Izračunajmo to za posamezno klajo: 150 q 15.000 funtov sena : 2000 je 7y2 funtov sena na dan; 50 q aH 5000 funtov rdeče detelje: 2000 je 2% funta rdeče detelje na dan; 50 q ali 5000 funtov lucerne ; 2000 je 2У2 funta lucerne na dan; 500 q aH 50.000 funtov pese : 2000 je 25 funtov pese na dan; 80 q ali 8000 funtov ječmenove s/ama ; 2000 je 4 funte ječmenove slame na dan; 60 q ali 6000 funtov ovsene slame : 2000 je 3 funta ovsene slame na dan; 20 q ali 2000 funtov sladnih kali : 2000 je 1 funt sladnih kali na dan.
Tako glejte, oče Zadnjikar, smo v eni uri končali vso čarovnijo našega krmljenja in vendar še stokajo gospodarji, češ, da je to dolgočasno delo, da nimajo časa, da bi računali. A največkrat manjka v resnici za take račune prave gospodarske izobrazbe. Zato mora kmet pridno prebirati strokovne kmetijske časopise, da ne ostane vedno na isti stopinji, temveč da zna natančno zračunati, kaj in koliko dobička ima pri svojem gospodarstvu, kje in kako bi svoje dohodke pomnožil, kratko: kmet mora postati tudi trgovec. Zato vam svetujem: Berite dosedaj opisane vrste in zglede tolikrat, da jih boste natančno razumeli! Preskrbite si kak koledar s tabelami za krmila in preštudirajte dobro, o čemer smo se razgovarjali, da boste znali porabiti dana načela na vsakem kraju in ob vsakem času in pri najrazličnejših cenah,
Žrebčarna na Sela pri Ljubljani je sporočila c. kr. kmetijski družbi, da je žrebčarni na Selu dodeljenih 6 žrebcev, ki ostanejo tamkaj do 1. julija. To priobčujemc v vednost in-teresiranim konjerejcem.
Poučni tečaj o prehodnem gospodarstvu za gospodinjske učiteljice in druge. Od 3. do vštetega 8. junija t. 1. se bodo vršila na Dunaju razna predavanja s praktičnimi poizkusi, ki imajo namen poslušalke poučiti v raznih vprašanjih z ozirom na po vojni povzročene razmere in o glavnih nalogah prehodnega gospodarstva. Predavalo se bo n. pr. o prehrani med vojno in po vojni, o povzdigi kmetijske produkcije, o kmetijskem gospodinjstvu, o kemiji v gospodinjstvu, o sadjarstvu, o socialnih nalogah žene (referent nekdanji ljubljanski učiteljski profesor dr. Hudolf Peerz), o gospodinjstvu in narodnem gospodarstvu, o negovanju dojenčkov, zdravstvu itd. Pri predavanjih je prostora za 200 poslušalk. Vstopnica sa vsa predavanja stane 10 K. S podporo kmetijskega ministrstva pa se bo dovolila 100 udeleženkam brezplačna vstopnica, povrnili se jim bodo vozni stroški III. razreda ter se jim bo tudi izplačala podpora 50 K k prehranjevalnim stroškom. Prijave je s priporočilom Kmetijske družbe, oziroma deželnega odbora v poslati do ,40. aprili, t. 1. na »Vorbereitendes Komitee des Lehi kitrscs für Cbergongs-«'irtschaft« na Dunaju IV.. Maycrhofirnaso 5. Natančnejši podatki o prireditvi in o izbiri predavanj so na razpolago v pisarni c. kr. kmetijske družbe v l.jubljani.
»Krarlr.ko dnJehio mesto za vnovčevanje živino v Ljubljani« sroroča, da so nastale pri uvozu mladih plemenskih prašičev na Kranjsko ovire. Rejci Id so naročili mlade plemenske prašiče pri »Kranj. def. mestu za vnoč. živine \ Ljubljani« naj so torej nikar brezpogojno ne zanašajo, da bi so mogla njih naročila izvršiti ter naj si iste, če mogoče sami preskrbijo. »Kranjsko dež, mesto« bo storilo pač
kar bo v njega moči, da vsaj nekaj mla-
Plemenskih prašičev dobi na Kranjsko. • «urno pa niti za manjšo število ne more garantirati. — »Kranjsko dež. mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.«
Nove določbe glede prometa z živino. C. kr. uežeha vlada kranjska je odpravila z ukazom
26-. marca 1918. štev. 8145 pravico, županstvom izdajati potrdila za nakup plemenske ži-
vine. Župani torej nimajo odslej več pravice Izdajati potrdila, a katerim je smel rejec za lastno porabo plemensko in delavno živino nakupiti kjerkoli. Ves promet tudi s plemensko živino se ima vrSiti le po zaupnikih »Kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine v Ljubljani«. Ako kak rejec rabi plemensko živino, se obrne lahko na zaupnika »Kranjskega dež, mesta za vpovčevanjs živine«, ki mu jo potem preskrbi. — Po ukazu c. kr. deželne vlade z dne 26. marca 1918, št. 6070, imajo zaupniki »Kranj. dež. mesta za vnovč. živ.« pravico tudi prisilno odvzeti rejcem plemensko živino, ki jo imajo razmeroma dosti in jo oddati drugim rejcem, ki oddaje klavne živino ter plemenske nimajo. Take odvzeme in oddaje smejo zaupniki »Kranj. dež. mesta za vnovč, živ.« izvršiti tudi potom prisilne rekvizicije, ako ne gre z lepo. Prisilno rekvizicijo dovoli c. kr. okrajno glavarstvo na predlog zaupnika. Prisilno rekvirirana plemenska žival se ima pripeljati k dobavi ter se pri dobavi odda drugemu rejcu, ki odda klavno žival za dobavo. Ceno določi pri prisilni rekviziciji pri dobavah zaupnik in sicer od 1—25% višje, kot je nova cena za živino in to po kvaliteti in vrednosti. Ako se zdi onemu, ki se mu plemenska žival šiloma vzame, da se тц godi krivica, ima pravico zglasiti se pri c. kr. uradnem živinozdrav-niku pri dobavi, ki mu more rekvirirano žival oprostiti in sicer po zasiišbi zaupnika »Kranj. dež. mesta za vnovč. živ.« ozir. pristojnega župana ali drugih verodostojnih oseb. — Ako kak zaupnik »Kranj, dež. mesta za vnovč, živ,« določi kako klavno živino za vojaško ali civilno oddajo, ima detični rejec pod kaznijo do SOČO kron prignali klavno žival k določeni dobavi. Prigon na navaden poziv zaupnika se smatra kot prostovoljna oddaja ter gre rejcu nova cena, to je 1 krono višje od cene, ki je veljala do 20. marca 1918. Ako na navaden poziv zaupnika rejec nc prižene klavne živine k Uobavi, predlaga zaupnik takoj prisilno rekvizicijo pri c. kr. okrajnem glavarstvu, ki se nato izvrši z žandarinerijo ali pa z vojaško asistenco. Prisilno rekvirirana klavna živina se spravi k naknadni posebni dobavi ter prejme rejec staro ceno, torej 1 krono manj pri kilogramu, kot bi dobil, ako žival prostovoljno odda. Povrh pa ima nositi tudi šc stroške vse rekvizicijo, ki se mu odtegnejo pri kupnini. Ako kdo misii, da bi se mu zgodila z odvzemom klavna živine krivica, more se že pri prvi oddaji, ki se vrši le na navaden poziv zaupnika, zglasiti pri prevzemni komisiji pri dobavi, da mu prevzemna komisija žival oprosti. Ravno tako pa se lahko zglasi pri prevzemni komisiji tudi, ako je žival prisilno re kvirirana, da mu prevzemna komisija žival oprosti. — C. kr. okrajna glavarstva зо začela tihotapstvo živine iz Kranjske veliko strožje kaznovati kot doslej ter bo zadela vsakega tihotapca, kakor tudi rejca, ki proda živino čez mejo, mnogo strožja kazen kot doslej.
NOČ.
Boj odmeva tja v daljave
preko koč, tiho roma čez dobrave mirna noč.
Zopet bode vpokoiila
boj pekoč, src pa ne bo umirila tiha noč
Retenjski.
Bolečine, ki prorokujejo vreme, niso nič redkega. Poznamo polno ljudi, ki natančno vedo naprej, ako bo v nekaj urah dež. Bližajoča se sprememba vremena se pokaže v bolečinah v udih, trganju ali bodenju in na tem trpeči bi bil gotovo vesel, ako bi se tega preroškega daru mogel iznebiti. To je pa prav lahko mogoče. Ma -sirajmo boleča mesta s Fellerjevim fiuidom z znamko »Elzahuid« in boleči napadi bodo kmalu minuli. Mnogi zdravniki priporočajo »Elzafluid« za take bolečine tolažeče masaže in ga pač danes ni drugega vtcralnega sredstva, ki bi uživalo enako upravičeno priljubljenost. »Elzailuida« za bolečine tolažeče vteranje tudi ni moči nadomestiti z ničemer drugim. Pri tem pa je med vsemi vteral-
nimi sredstvi najceneji, ker 12 steklenic stane franko samo 14 K 32 vin. Naroči se edino pristen pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza-trg štev. 16 (Hrvatsko). Takisto priljubljeno domače zdravilo so Fellerjeve voljno odvajajoče domače rabarbarske kroglice z znamko »Elzakro-glice«, katerih stane 6 škatljic samo 7 K 37 vin. franko, in Fellerjeva močna stogla proti migreni z znamko »Elza«. Karton 1 K. Fellerjev turi-stovski obliž z znamko »Elza« v kartonih po 1 in 2 K provzroči hitro izginjenje kurjih očes. (c)
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 41/4°;o brez kakega odbitka»
ilrsdne ure od s. zjutraj do 1 popoldne.
Glej Inserat!
• ■ Listek јДјјј
Izgubljeni sin.
Povest. Spisal Erik Friesen. Prevel (Dalje.)
Ko zre vonj tako ljubeznivo, mu stiska roko tako toplo, se zdi, da beže zli duhovi, ki so ga vklepali. Čez napete poteze obraza leži mir. Vse kaže, da sluti Magdalenino navzočnost, kajti ustnice se mu namalo odpro in še-pečejo: »Ne hodi preč od mene I Ne pusti, da so moj jezik posuši v puščavi I O Magdalena, Magdalena, ostani tu!«
Nežno izkuša svojo roko potegniti iz njegove. Toda v hipu se mu bolestno skremži obruz. Pusti mu roko, se še gioblje skloni, da bi razumela njegove šepetajoče besede.
Toda kaj je to? Kaka čudno mu diši sapa! Ta duh presunja človeka, ga mami, povzroča glavoboli
Magdalena se ozre naokoli. Opazi, da ta čudni duh napolnjuje vso sobo. Po alkoholu ne diši — gotovo ne. Pa po čem?
Magdalena hoče skočiti k oknu, da bi poklicala očeta. Toda ne! Tudi oöe naj ga ne vidi v tej ponižujoči uri duševnega osramo-čenja. Sama hoče premagati neznanega, sovražnika, ki ji usužnuje ljubega prijatelja ..,
Nežno pogladi z roko mokromrzlo čelo spečega prijatelja, popravi vzglavjo, vzame površnik s kljuke ter ga pokrije. Potem dvigne zastore in odpre okna. Osvežujoč se vlijeta v zaduhlo sobo zrak in svetloba.
Magdalena globoko dahne, kakor bi se bila oprostila težke more ... Nekdo nalahno trka na vrata, kar je Magdalena preslišala... Kar se vrata malce odpro in skozi odprtino pa kuka črna glavica domače hčerke. »Mati me pošilja s čajem, milostiva!« plaho zašopečo deklica.
Urno vzame Mugdulena čajno desko iz njenih rok ter jo postavi na mizo. »Hvala ljubo dete! Gospod Durban je zelo truden in spi...« Še en plah pogled na zofo —, in Polly umakne glavo in zgine.
Magdalena je zopet, sama s spečim prijateljem. Precej začne jiripravljati čaj. V polni
<12
svetlobi na široko odprtih oken opazi malo gorečo spiritovo svetiljko, poleg nje nizko stekleno skodelico, v kateri je bila neka črna j trnov. Zraven leži dolga pipa. Sedaj opazi: iz skodelice in pipe prihaja isti močni duh kakor Iz ust spečega Durbana... Mili Bog, je li mogoče? Je-li Holl kadil opij?
Magdalena še nikoli ni videla kadilca opija, l>"'' pa je slišala in brala o tem. Tudi .ve, da je v orientu zelo razširjena ta strašna Btrast. In Rolf je živel dolga leta v onentu.
Preden si nekoliko opomore groznega «strahu, odpre Rolf težke trepalnice. Magdalena napne vse moči, da obvlada svoje razburjenje. Nežno, mirno, kakor vsikdar, ji zveni glas: »Je-li ti je bolje Rolf?«
Roli dvigne zgornji del života in zmaje s čela zmešane lase. Kakor duševno odsotno ггејо njegove zastrte oči po sobi semintje. ,;Magda!« zakliče začudeno. »Kako prideš ti sem?«
Truden nasmehljaj ji priigra okoli usten. »Pred kakimi desetimi minutami si mi ti sam odprl vrata. Se-li vef ne spominjaš?«
Rolf zmaje z glavo. Zopet ga napade slabost, ter omahne nazaj na zofo. Hitro nalije Magdalena iz steklenice, ki je stala poleg špi-ritove svetiijke, kozarec burgundca ter ga mu ponudi. Rolf sprazni kozarec v enem požirku. »Ravno sem sanjal o tebi,« mrmra napol omo-ten. »Sanjalo se mi je, da so bile najina preteklost hude sanje; midva spadava drug drugemu. ln sedaj se zbudim — in sanje so resnica. Ti si pri meni!«
»Da Rolf, mirno odvrne Magdalena. »Čutila sem, da me danes potrebuješ, pa sem prišla.«
Kakor vsled spanja pijan potegne Rolf roko po čelu. »Da, potreboval sem te!« ponavlja Rolf sam sebi mrmrajoč. »Pridi, Magda, usedi »e k meni! Kako ti je prišlo na um priti k meni?«
»Poslušala sem te danes kakor že večkrat ln zdelo se mi je, da si danes posebno nesrečen.
Rolfa strese mraz. Toda ničesar ne reče. »Tudi moj oče je bit tam in moja sestra Edita,« liadaljuje Magdalena* »Se-li še spominjaš moje sestre Edite?;<
Rolf molči. Še vedno zro njegove oči brezbrižno, srepo naokoli. Magdaleni upada up. »Rolf,« krepko zakliče, »tvoje igranje, tvoje besede trgajo srca poslušalcev. Zakaj jo tvoj Bog samo Bog maščevanja? Zakaj ni Bog ljubezni, odpuščanja?«
»Igram in govorim, kakor čutim.«
Nežno položi svojo roko v njegovo. »Rolf, tl-li prinašam tolažbo?«
»Neizmerno tolažbo!«
»Bolj kakor — pokaže na pipo — opij tamle?«
»Bolj, veliko bolj... Pa ne govori več o tem, Magda! Misel nate me predvsem zavaja K opiju. Čutim, da spadaš meni — in vendar ee ti moram odreči!« Njegov glas se je zahri-pel vsled vznemirjenja. Kakor obup zveni iz njega.
Solze priigrajo Magdaleni v oči, ko obrne proti njemu svoj bledi, pa odločni obraz. »Od danes vem, da me potrebuješ,« pravi resno, skoraj slovesno.
»Jaz spadam tebi!«
V hipu Rolf obledi. Vsa kri mu šine k nrcu. Njegove razširjene punčiee srepo zro kakor strah.
»Kaj praviš?« mu sikne s tresočih se listen.
»Tebi spadam!« odločno odgovori. »Postanem tvoja žena.«
»Moja žena!«
Neizrečeno nežno ponovi obe besedi. Potem se naenkrat rezko zasmeje. Z jeznim obratom vrže od sebe proč roko, ki je še vedno njegove ljubeznivo oklepala. »Zapusti me I« »zavpije. »Zapusti me! Ti si hudič, ki me je prišel izkušat,. Pojdi! Pojdi!«
Magdalena se prestrašena umakne. En *am pritajen vsklik se ji izvije iz prsi. še en pogled ji splava na moža, ki je kakor blazen ?rl nanjo — pogled, iz katerega odseva vsa njena velika, plemenita, čista duša. Potem se Obrne proti vratom.
Rolf hiti za njo in se pred njo zgrudi. Tresoč se, pritisne svojo vroče čelo na njeno hladno roko. »Odpusti, odpusti!« zakliče ihteč.
8f
»Ti ne veš, kaj trpim. Da, pojdi za sedaj, Magda! Pojdi! Pojdi! Pa rotim te — pridi zopet! Saj ne morem živeti brez tebe! Pridi kmalu — kot moja žena!«
* * *
Med tem se sprehaja Robert Harrison kakor stražar po Klarkovi ulici gori in doli. Glava mu je sklonjena nekoliko naprej, kakor da ga teži težko breme. Danes izgleda star in prepadcl, kakor še nikoli. Nikakor ne more umeti, da biva zgoraj v temni sobi odurne sive hiše njegova ljubljenka, njegova lepa, ponosna, Magda, biva pri možu, ki je nekoč zavrgel njeno plemenito srce. Počasi stopa gori in doli ter neprestano obrača proti nesrečni hiši svoje dobre, skrbne oči.
Kar se v drugem nadstropju odpro okna na stežaj in se dvignejo zastori. Za trenutek se prikaže pri oknu Magdalenin bledi obraz. Nato zopet izgine.
In zopet stopa stari mož gori in doli... Od časa do časa pogleda na uro. S« 11 danes kazala na uri ne premaknejo z mesta? ... Ze pol ure je minulo in Magdalene še vedno ni. Mili Bog, kaj se je zgoraj pripetilo?« In zopet stopa sem in tja — z uro v roki — neutrudljivo, s težkim srcem... 40 minut... Sedaj ne more več vzdržati. Urno jo zavije proti hiši, hoče zvedeti, kaj da je. Kar se odpro vrata. Oče in hči stojita eden nasproti drugemu.
En pogled na Magdalenino obličje — in Robert Harrison opusti vprašanje Molče jo prime za roko, ki je ledeno mrzla. Ko stopata počasi mod li.šami, čuti oče ponovno, kako se tu in tam stresne hčerkino telo. 2e nckateri-krat je odpri ustne, pa jih je zopet, zaprl, ne da bi stavil vprašanje, ki mu je žgalo notri v srcu.
Tako stopicata oba, ne da bi kaj prida govorila, naprej in naprej — dokler slednjič ne dospeta na postajališče, kjer ju je že čakala Edita.
Ostre oči mlajše sestre, takoj opazijo, da se je nekaj zgodilo. Toda sicer ji tuj nežni čut ji brani, o tem popraševati. Molče se vozijo proti domu. Vsak izmed teh treh tako različnih ljudi se globoko oddahne, ko se zasvetijo od daleč razsvetljena okna Harrisonove pristave. Magdalena pravi, da se ne počuti dobro, in se poda v svojo sobo. Skrbno ji sledi oče. »Magdalena!« prosi skoraj ponižno, ko zro v ta bledi, četudi odločni obraz, »povej mi samo eno: da ali ne!«
»Da!« odvrne odločno Magdalena. »Moram mu pomagati nositi gorje, oče.«
»In se hočeš žrtvovati?«
»Ne žrtvujem se, oče! Rolf je izvoljenec, med tisoči umetnik po božji volji, in če se mu pomiri srce, bo ustvaril še velike reči. Srečna žena, ki mu more pri tem pomagati!«
Žalostno pomaje Robert Harrison z glavo. »Če stvar razmišljaš з tega stališča, je to seveda nekaj drugega. Pa, ali nisi še nikoli po-mislilu, da jaz ne prebolim udarca, ki ga mi namerjaš?«
Magdalena je postala še bledejša.
»Da, oče, pač sem mislila na to in ta misel je edina grenka pelinova kaplja v kelih moje sreče. Pa, oče, — ne bo vam umreti zato, niti izgubiti pameti, če grem od vas, saj vam še ostanejo Edita, Viola in ljuba, mala Roza. Rolf nima nikogar. Potrebuje me — sicer propade telesno in duševno.«
Robert Harrison je ganjen v dno duše. Molče stisne hčerki roko. Potem ee poda v svojo sobo, da sam opravi s svojo bolečino, z grenkim razočaranjem —--
Naslednji dan je bilo okoli dvanajste ure. Edita je v kuhinji, Magdalena in Viola pa šivata otroško jopice za božična darila sirotam. Kar privihra kakor neurje Roza v sobo. Lica ji rd6. »Magda! Viola! Čujta!« zavpije skoraj brez sape. »Kaj mislita, kdo je ravnokar jahal na dvorišče? Ne moreta uganiti. Pomislita — Rolf Durban!«
Viola vsklikne silno iznenadena. Magdalena pa ostane mirna ter gre Rolfu naproti. Komaj se ji je barva na licih nekoll'so potemnila, »Viola, pokliči očeta!« Počast se odstrani Viola. Bolj jo je prevzel ta obisk, kakor Magdaleno samo.
Med tem je oddal Rolf svojega konja rjavca hlapcu in se pripravlja, vstopiti v hläo. Dene» izgleda vse сСгпкаСе kakor včeraj. Pn-
preje zmešana brada mu je danes pristrižena, tudi lasje so mu ostriženi. Vidi se, da je skrbno pazil na zunanjost. Dobro mu stoji črna suknje najfinejšega kroja, bel naprsnik, pent-ljasta ovratnica ter svilnat, mehak klobuk.
Sicer mu zro rjave oči nekoliko melanholično, otožno; toda bolestni izraz je izginil t. obraza.
Magdalena ga pozdravi na terasi ter mu toplo stisne roko. Potem ga pelje v sprejemni salon.
Čez nekaj minut že vstopi Robert Harrison. Molče stisne roko gostu, ki mu ni dobrodošel. Potem mu da znamenje, naj se vsede na stol, sam pa se spusti na naslonjač. Magdalena nemo pozdravi ter zapusti sobo. Moža sta sama.
Zdravstvo.
SIFILIS.
Sifilis je tista vojna kužna pošast, okrog katere hodijo vsi državniki z resnimi ln jeznimi obrazi. Vsi mahajo po njej, pa nobeden se je ne upa zadeti na pravem kraju, da bi ji zadal smrtni udarec. Tako se ta pošast sicer zvija in zvija, a ljudi pa kvari in mori svojo pot dalje. Pred vojsko je bila sifilis skrivnost samo nekaterih razuzdancev. Danes se šopiri že po najmanjših vasicah: poznajo jo preprosta dekleta, dela skrbi marsikateremu kmečkemu možu, v nevarnosti so žene — smrti je zapisan naš prihodnji rod ne samo po lakoti in jetiki, temveč v velikem številu tudi po sifilis, Veliko tega zla bi ne bilo, ло bi ljudje premagovali in ravnali svoje izkvarjeno srce po naukih svete vere. Л zraven smelo trdimo, da je veliko tega zla kriva nevednost. Ko bi ljudje vedeli, kakšna je ta bolezen, kako se naleze, kako žalostne nasledke ima, li se bolj ogibali priložnosti za to bolezen, če že ne zaradi svoje duše, pa zaradi časnega življenja. Zato ne smemo več molčati. Sifilis nam ne sme biti nepoznana skrivnost, temveč jasnost, ki naj združena s krepostnim srcem varuje naš narod pred to strašno kugo in s tem zaeno pred grehom 1
L Ime siJUlIs
ni slovenskega, ampak grškega izvora. Po naše bi rekli svinjeljubova bolezen. Prvi je rabil to besedo laški zdravnik Fracastori v neki pesmi, kjer pripoveduje, da je grški bog Apolo kaznoval s to boleznijo nekega pastirja, z imenom Sifilis, zato, ker je preklinjal solnce. Pri nas imenujejo sifilis tudi francosko bolezen, najbrž zato, ker so v naših krajih najprej spoznali in nalezli to bolezen od Francozov.
IL Kdo povzroča sifilis.
Ze več stoletij so iskali razni učenjaki tega škodljivca po sifilitičnih bolnikih, a so ga izsledili šele pred dobrimi desetimi leti. Ni eden, ampak jih je na milijone, ki delajo sifi« lis, in sicer so to neizmerno drcibčkani črvički, ki so zaviti kakor prešičev rep. Neprestano se zvijajo, jedo in se množe ter izločujejo hude strupe. Imenujemo jih sifilni bakcili, zdravniki jim pa pravijo spirohete palide. Toda reči moramo o teh bakcilih, da jih samo poznamo. Zakaj tega, kar bi zdravniki najrajši vedeli, namreč kaj tem bakcilom škoduje, kaj je zanje strup, tega še ne vemo. Zato zoper sifilin tudi nimamo nobenega res dobrega zdravila.
IIL Kako pridejo sifilni bakcili v telo.
Kakor bomo äe govorili, je največ, sifilnil) bakeilov v bulah in izpuščajih aifllitičnege bolnika in pa v gnoju, ki teče iz omenjenih bul ter izpuščajev. Ako pride na ta ali oni način kapljica sifilitičncga gnoja na kožo zdravega človeka, bakcili brž tišče skozi kožo v telo do krvi. Ali ničesar ne opravijo, zakaj cele nepoškodovane kože ne morejo prodreti. Kakor hitro pa najdejo kako rano, četudi morda je manjša kot je konica šivanke, se pa brt! zrinejo skozi rano v telo — dotični človek je okužen od sifilis. Ako pa pride sifilitičen gnoj na nežno kožo, to je na sluznico v ustih ali očeh ali na spolnih udih, pa nekateri menijo, da se sifilni bakcili zavrtajo kar skozi zdravo, neraniena sluznico v telo.
(Dalje.)
To in ono.
Težka kraljeva krona. Ko se je prin-
ce'inja Marija Pija oni'/Ja s portugalskim kraljem, so ji morali po slovesnosti cel« ure polagati na čelo ledene obkladke, ker jo je kraljeva krona preveč težila.
Anallabet na kraljevem prestolu. Ruska cesarica Katarina I. ni znala ne brati ne pisati, pač pa je dobro govorila ruski, nemški, švedski in poljski jezik. Kraljeve ukaze je namesto nje podpisovala njena hči Elizabeta.
Čudno. V vzhodni Afriki, katero so Angleži vzeli Nemcem, so uši, stenice in bolhe popolnoma neznane zverine. Blagor ondotnim vojakom!
LISTNICA UKEBNISTVA.
F. P.: Najnavadnejši način, da kalno tekočino hitro očistite, je sledeči: Vzemite liv, «amašite cevko s čistini bombažem, ki naj napolni tudi del širjega livovega dela in potem vlivajte tekočino počasi v liv, da najde pot skozi bombaž v posodo, v katero jc liv nastavljen. Če je treba, se to ponovi. — Izurjena kmetica: Vsebino Vašega dopisa smo poslali onemu gospodu, ki je notico priobčil in je tudi izurjen kmet. 13o že pojasnil. — Z, B. G.: No moremo priobčiti, ker je preveč osebno. — 51. Г. G. J.: Na podlagi zakona z dne 17. avg. 1917 sme vlada nepremožnmi svojcem onih avstrijskih državljanov, katere povodom vojnih dogodkov tuje države šiloma zadržujejo, Ja so ne morejo vrniti domov, za dobo vojske nli pa do časa vrnitve nakazati podporo v višini državnega preživninskega prispevka, kakor pristoji isti svojcem padlih vpoklicancev. Dokazati je potrebnost in prisiljeno bivanje v tuji državi vsled vojne pa še potem včasih ni veliko upanje na uspeh, ker je ta zakon veliko preveč splošen in se prošnja na ta ali Dni način vedno lnhko zavrne. Zato je pa treba vedno dregati. — J. M. Stf.: Maksimalne cene so določene, toda razmere sc hujše kot maksimalne cene in še oblasti povrhu. — M. M.: Upravništvo »Dom in Sveta« v Ljubljani. Katoliška tiskarna. Stane 14 K. —• Ki F.: Ne tnoremo soditi, dokler nimamo cele povesti. — M. B.: Pojdite k županstvu in napravite tnm prošnjo. — J. K.: Pritožite se na okrajno glavarstvo; najboljše, če greste osebno. — A. J.: Spišite pritožbo, potrdi naj jo župan in potem na okr. glavarstvo z njol
SKRIVALNICA.
Kje je natakar?
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 10. aprila: 54. 51. 5. 10. 17. Line, 13. aprila: 12. 56. 72, 22, 71,
Sorodnikom, prijateljem in zna cem naznanjamo, da je naš doh blagi in skrbni
MIHAEL m
daleč naokoli znani krojaški mojster j
dne 7. aprila dobro pripravljen nastopil večnost.
Dopolnil je 68 let. Njegovo truplo čaka vstajenja na domačem pokopališču.
Spominjajte se ga v molitvah! V Šmartnu pri Kamniku, dne 7. 4. 1918.
ERZINOVA RODBINA.
Med
garant, pitancc neka j v bol sarovju zamenja za mast ali proda МШ. Zovmk, Cerklje Gorenjsko.
Lo rucijonolna
kurjere£a
kot glavni ali stranski posel z. našimi staro preizkušenimi
valilnicami
dobavi vsiikomu gospodinjstvu ceno
meso Iii ЈаЈса
V7—8 tednib perutnino
za zakol Zahtevajte veliki očrnit učna kn jiga št. 64. proti vposlHtvi 1 krono v /nam k n h.
Nickerl S Gii G. ra. b. H.
specialno podjetje уп rational no k ur j or o jo in rejo malih živali.
Inzersdorf 04 pri Dunaju
Nakup
kontroli Nasajen
le Düna] VII, Sle-bensterngasse 31, Natioudl - Registr.» Kassen G. m. b. H.
(Nikaka podružnica!)
Dražbeni oklic.
Hranilnica in posojilnica v Cirbnici razpi-
Iii
su je s tem	prostovoljno dražbo
svojih gospodarskih poslopij in zemljišč na Uncu hiš. Stev. 10 (prej Beletovo posestvo) na dan 24. aprila 1918. ob 9. uri dopoldne na licu mesta.
Dne 25, aprila 1918 ob 'J. uri dopoldne bo dražba travnikov v Planinskem loga.
Dražbeni pogoji se naznanijo pred dražbo,
DOBER ZASLUŽEK 7ac1f.11
dobč izurjeni, solidni SU^MI Iščejo se za obisk trgovcev z mešanim blagoi., drožistov itd. za konsumske predmete prve vrste. Tudi začetniki, invalidi in ženske lahko pošljejo svoje resne ponudbe z navedbo referenc in dosedanje službe pod: Solid In reel 176 a na Kienreichovo anončno ekspedicijo v Gradec. Oziralo se bo le na zanesljive moči.
siamoreznice
ter drugi poljedelski stroji tovarne Umrath se lahko naročajo ter vzorci ogledajo pri FRANC HITTI, LJUBLJANA, Sv. Martina cesta štev. 2.
PREKLIC.
Podpisani ■ tem izjavljam, da nisem plačnik za avojega 67 let starega brata Antona Avguštin iz Gorenje vasi, kateri zlasti v zadnjem času ope-tovano ljudi oslepari, češ, da je on ta in ta ngled. ni posestnik iz Gorenje vasi, in izvablja od njih denar, češ, zmanjkalo mu je toliko, da ne more plačati kupljene živine ali pa rokodelcu nareje« nega orodja, vrniti hoče čez par dni in dati tudi mesto denarja: krompir, moko, zabelo, drva, ak« tako želi upnik.
Reteče pri ŠkoijS Loki, dne 12. aprila 1918.
Matija Avguštin, varuh.
Proda se
DOBRO OHRANJEN VELIK ŠTEDILNIK IN VELIKA ZELENA PEČ.
Več se poizve pri FRANC DOI.ENZU V KRANJU, Kdor bo rabil za jesen in prihodnjo pomlad
Na d 1,000.000 v rabi!
Ročno Silo je praktično orodje za vsakogar /a sivanjo usnjenih prod metov, jer-mcuov, vroe, jader. oprem, mehov, plaht, čevljev. — Raz prodajalcem popust. Cena kmpl. šilu K 5'—, povzetm stroški posebej. Izvoz žrebljev, varovale o v podplatov iz kovino in usnja.podkvic, celul, trakov za čevljo.čevlj smole, okov za pod- : pJate in vojiiiu podplatov. P. E. Laolimann, Dunaj IX, Moeer-gasse 3, odd. 182.
isii ga mora že sedaj naročiti, ker je iretfaf dobrega pol leta čakati. Mogoča so samd naročila na cele vagone. — Pojasnila daje t FR. MULEC, Gradec, Felix Dahnplatz 6,
(sd, Si se sem trije,
nnj uporablja dobru peneči se brivski prs» Sek „Alb." kot najboliSI nadomestek ta brivsko milo. „Hiba' napravi brarto mehko In je po njej britU Igrača. Zavojček za» doiita za blizu 40 krat. Cena 3 K, 3 zavojčki 7 kron, 6 zavojčkov 10 kron.
IfflfH, Ii» I. BOM №Jjl 1MJ, WML
Avtomatična past
ta podgane K 6-80, za miši K 4-80, love brez nadzorstva do 40 živali v eni noči, no capuste nt-kake sledi in se same zopet nastavijo. Past za Ščurke „Rapid." vjamo na tisoče ščurkov v eni noči, po K 8-90. Izborno delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K 4-20, Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnic. Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. Ivrd. Tintnsr, Dana] HL, Neu« linggasse 26-L.
Črno hrfnie
lepe, čiste in zdrave kakovosti se dobi pri tvrdld
J. KNEZ V LJUBLJANI, 953 Marije Terezije cesta št. 3.
Za trgovino z meša- _	_ _
nim blagom išče se МС6П6С
s primerno izobrazbo. Ponudbe je nasloviti na firmcf S. Jenko in br. v Podgradu pri Ilir. Bistrici
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboiorm" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4— porcija za rodbino K IV—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem lelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520
Pazite na varstveno znamko ..Skaboforr.i" I
ijijütt urivski in hisestrižni aparati
1. a britev iz srebro- tekla K 5-50, 1. S; varnostni brivski aparati, ponlkl. K 3,5; zn. .Perfekt' s 6 rezili K 16; 20-, dvorez. res. rezila tucar K 5, 6. , I.a iase-strlžn..
«ет» K li. i2,
Zamena dovolle.ia I ali denar nazaj. Po-« šiljapopovzetjuall predplačilne, In kr. dvorni zalo2. JRN KONRAD, izvozna tvrdka, Brüx I št. 1751, Češko. 112
GARJE
lišaje, hraste, srbečico in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duhjji) torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček K 3-50 dvojno - velik lonček K 6-—. Dalje Paratol-posipalnl prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 šk&tlja K 2-50.
Oboje se dobiva po povzetju ali prodplačilu pjri tvrdki leharja M, Kleln-n
Piratol-Werke, Budapest VII-10.
n«2S.l lit, 2!.
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1, zavoj
t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega za-böja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—, Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—. Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. 'kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem Naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje v Zagrebu it. 1. Petrinjska ulica 3., III., telelon 23-27.
Sijajno bodočnost
tnalo turške ln nove srečke avstrijskega Hdečega krl£a vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednostll Vsaka srečka zadene I Glavna dobilka 2107	znaEata čez
W 1,000.000 kreni ~ms
Natančno poiasnllo z Igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovuo zastopstvo 12, Ljubljana.
Vsekovrsina dometa semena,
euke gobe,, praznt vreče in druge pridelke
kupuje trgovina s semeni
-«• PETER LASSNIKA NASL. it-
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
miši - podgane stenice - Murlti
Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno tičinkujočega unlčevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—; za ščurke K 4.50; tinktura za stenice K 2.—; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-ševalec K t .20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini ,K 1.50; prašek za nši v obleki in perilu K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-Ienjadi (uničev, rastlin) K 3.—, — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3.
Oddaja posestva v nalem.
V vasi Vrvišfce pri Bukovci ua Dolenjskem, 1 uro peš od postaje Radoliovavas, 10 minut od deželne ceste Litija-Pluska, se takoj odda v najem pod ugodnimi pogoji celo posestvo — zemljišča imajo 53 oral — v dobrem stanju, po dogovoru, to pa zaradi rodbinskih razmer. Mogočo tudi na več let. Sadje je vrglo leta 1017. 1600 K! Tudi orodje se da začasno v porabo. Oglasiti se je pri lastniku na Vrviščah St. 17 ali pri g. županu Josipu Grablovicu, posestniku v Temenici št. 1.
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Mosdin" t0 Je dr. pl. Trnk6czy-a redilnl prašek. „IHdällll Paket velja 1 K, 5 paketov 6 K, poštnine prosto. 6 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zredi.
Glavna zaloga;
lekarua Trnköczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah- na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Najboljša gorenjska ћова so dobi edino \
prvi norciijski razpošiljalnl IVAN SAVNIK, KRANJ,
katera jo lahka kot pero, izdelana iz fine, srebrno jekleno tvarine. — S to nepre-kostjivo koso lahko kosi vsaka ženska. Kdor še ni poskusil te kose, naj si jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso se jamči.
Dolgost in oono kos so: cm 50 56 60 ''65 70 75 80 85 00 pusti 6 51', « «4 7 7'/» 8 8V. 8 K t) -, 8 20, 8 40, 8 60, V(W, » -, 5 20, » 10, 1) 60
Trgovci pri vočjom odjomu dobe popust.
-. < t--»«. ' - --------- ... --------------------------
LNbSM POSOJILNICA
rejjistrovaua zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do l.ure in jih obrestuje po
41Л
üa brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje
S vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
„Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in dajs za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. -- Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad nn milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov knon.


Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetju. Neugajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K-24 —	2(5— 32— 40'— 00'— 100
Srebrne ure . . po K 70 —	90— 100— 120—200-—
Kovinaste verižice po K 2'—	3'— 4'— G1— 10 —
Usnjate verižice . po K 160	2-80 4 80
Zlatnina iu srebrnina v bogati izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte.
Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to-- varna Ur v Švici.---
Svetovna razpošiljalnica
H.Suttner samo u Ljubljani St.f
Sjetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur.	Nobene podružnice.
Izdaja konzorcij „Domoljuba".
Odgovorni urednik Lndovik Tomažio.
Tiskala Katoliška tiskarna.