Živa potreba kat. političnih drnštev. »Najboljši prijatelj svojemu ljudstvu je, kdor mu brez ovinkov re sni co povč." Dr. Rieger. II. Kako silno koristna in potrebna da so kat. politi&na društTa, so pokazale očeTidno poslednje TolitTe, ki so jasno spričale, da je zmaga na naai strani bila povsod, kjer so in marljivo delajo društTa, da pa najslabeje stTar v obče tam stoji, kjer društev ni. Korist društeT kaže tudi to, da se nasi najhujsi nasprotniki: liberalci in nemškutarji — kar jeze penijo nad njimi. To je dokaz, da jim društTa na rep stopajo, ker odmikajo ljudstTO njih sleparijam! SpregOTorimo danas ae nekaj zastran tega: kje, kako se naj druatTa uraTnajo, in kdo da naj stvar t roko Tzame. V obče bodi rečeno, da 80 društva poTsod potrebna, kjer se jib ni. Naj so tudi po nekterih krajib ljudje precej narodnega duha naTdani, jib je vendar treba okoTariti pred ščuTanjem liberalcev, ki se tudi med kmeti že plazijo in so toliko bolj nevarni, kolikor menj zamore priprost čloTek ujih zvijače spoznati, in kolikor bolj liberalno figamoštTO ume strasti Tzbujati, TeljaTO duanih pastirjeT podkopavati. — V tem obziru je močno obžaloTati, da so društva TVelenjem, naLaškem in Globokem — zaapale, in da lepa SaTinska dolina nobenega društva nima! V teh krajih je ljudstTO precej narodnega duba, liberalizem mu pa zamore z Tero in čednostjo tudi rodoljubje ukrasti. PožiTite torej zaspale druatTa in ustanovite noTa t Savinski dolini Tsaj tri! Kjer so čitalnice, spremenite jib v politiška društTa! Novine se tudi t tacih društTih naročajo, iu tudi t e s e 1 i c e se labko napravljajo ; same čitalnice pa ne zadostujejo, ker nima ljud- stTO nič od njih. Praktični kmet hoče koristi, poduka od društeT; noTin ne bo hodil brat, plesat ali tombole igrat tudi ne. Neobhodno potrebna so pa drnštva: na Dravskem polji, ob Pohorskem znožji t Rušah in pri st. LoTrencu; TDravinjski dolini t Poličanah in nižje d61i; t SloTenobistriški okolici: na Planini in sploh v zapuščeneni Kozijanskem okraji, kakor tudi t SeTniškem. Naj bi se Tendar rodoljubi omenjeuili okrajeT t posTet zbrali, kje da uajbolj kaže ustanoviti društTa! Bratje, ne čakajmo brez druatev druzib Tolitev, bila bi nesreča za nas! Kako se naj društva uraTnajo? Po uaših mi8lih se ne more ljudstvu bolj vstrcči, kakor če mu osnujete gospodarsko-političnih društev, po izgledu društva pri Sv. Lovrencu pod Ptnjem. V tacih društvib čuje ukaželjni kmet poleg političnih stvari tudi gospodarekib, ki segajo v nja poklic. V mnogib krajib je praT umuib gospodarjeT, sadje- in TinorejceT, ki bodo z veseljem besedo poprijeli in svojim Trstnikom popisoTali, kako treba ravnati, da se obilniši in boljai pridelki pridobijo. Lepo priliko bi našli tudi nekteri gospodje učitelji, ki se 8 kmetijstvom pečajo, da bi zainogli kmetoTalcem saniirn koristnih stTari poTedati iu priporočevati. V tacih gospodaiskili dtuštvih bi se dale tudi osnoTati založnice in lirauilnice, kar bi nam muogo posestnikoT pridobilo, ki zdaj t mesta denarje  noaijo, da blizo polovico procentov nem.škutarski rueatjani dobivajo ter kmete na svojo stran vlečejo. Neobbodno potrebne so založnice v onih krajih, kder nekteri nemškutarski mesarji, krčmavji in trgovci kmete za denar in — za politično prepričanje odirajo. Še ene reči bi naj društva ne pozabila in to je: narodno petje. Blagi gospodje SloTengraškega društTa so društTenike najbolj priTabili in naTdušili z ubranim narodnim petjem. Cč. goapodje duhoTniki se ne sramujejo, po dokončani besedi par lepib pesem zapeti, in društveniki pojejo Tmes, da je Teselje. — Delajmo veselje kmetom povsod, učimo jih, in radi bodo prihajali v druatva, v kterih Teje zdraT krščanski in narodni dub. Kdo bi naj stTar v roke Tzel? ,,Ko bi imeli Slovenci veljavnih mož svetnega stanu, ki bi se ne bali kaj žrtvovati" — nam pise pošten kmet Rogačkega okraja — ,,bi ne bilo toliko nasprotnih glasoT, bi naša stvar na boljem bila." — ,,Kolikor je meni znano," — pravi dalje mož praTe sloveuske korenine — ,,ne more t tej reči nibčer toliko storiti, kakor domači duani pastirji. Pokazale so nam to poslednje TolitTe: kder so narodni duboTni, tam so tndi Tolilci trdni in znaeajni. V zadnjih urah se ve, da se to ne doseže, pae pa po počasnem obdelovanji narodnega polja." Tako piše pošten kmet, in kdo bi dvomil, da je to — ljud^tTa glas. Moder mož pa tudi spozna, da ,,donasa takošno deloTanje alabo plačo", od strani liberalcev namreč in njih zaveznikoT: duhomlačnih nemčurjev. Zares; posvetnib naro dnjakov, ki bi sposobni bili za ijudatTO kaj storiti, zastonj iačemo. Eni so od Tlade odvisni, ti se ne upajo; drugi so liberalizma tako pijani, da vzajemno z duhovniki nič več delati noeejo, ker se boj6, da bi jim zatemnel blišč liberalizma ter bi prišli t slabi glas ,,mračnjaštva", nreakcijonarstva". — Na posvetne narodnjake se torej ni Teč zanašati, ljudstTO si pa tudi samo pomagati ne more. Kdo bi torej drugi bil za to, da stvar t roke vzame, kakor duhoTnik? Njemu je to v sedanjih časih tudi dolžn o s t, če hoče kot učitelj Ijudstva Tseatransko stojo preTažno nalogo izTršeTati. Vemo namreč, da so nektere stvari, ki sicer kračanstTU praT do živega segajo, kterih pa Tendar s prižnice ni lebko omenjati. Zadnje Tolitve so marsikoga o tem pvepričale. Bomo li t takih razmerah m o 1 č a 1 i in ljudatTO sleparjem prepustili? To bi bil greh zoper naš poklic! Res da ima duhoTaki stan nalogo, pomirljiTo poatopati povsod; alj s tem m reeeno, da naj križem roke držimo in mirno gledamo, kako da sovražnik zmote med Ijudmi troai in krščanstvo podkopaTa. Ko bi tisti, ki so za pastirje ljudem postavljeni, že iz začetka, ko je liberalizem začel človeško družbo razdevati, p o t s o d bili ljudem oči odpirali, t društvih jib učili ali Tsaj društva krepko podpirali, in jib ne, kakor se je žalibog tu in tam godilo, in se še godi, zaTirali, bilo bi že danaa t ATstriji Tse drugo stanje. ČeraTno ne bi bili mogli cerkvi zopernih poataT oveiati, bi pa bili ljudstvo okoTarili, da mu liberalizem zdraTe pameti ne zmeša, kar se je žalibog po mnogih krajih zgodilo. Skrajni cas je torej, da reano mislimo na zdraTila, te 80 pa le t dobro oanoTanih društrih.