St« 20 MWfl2 wr§ŠM (tati ctntUtutli m $
U»t irhaU vuk dan zjutraj/ 3 m«i<tce L 19.50, pol L 6.50 vmt. Potamerne r «irokv»H 1 kolon« {7 9«mrtrdc«, zahval«, po«l Mati oglasi
v Trstu, v raboto, 23. januarja 1926.
Posamezna številka 20 stot.
Letnik LI
du
a. Naročnini*: q


cl t^V'J-j
i-
■zDINOST
Uredništvo in upravoUtvo: Trst (3). ulica S. Francesco d'Asai« 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredniltvu, oglasi, rekla* maci)« in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo, Nefrankirana pisma se ne -sprejemajo. Last. založba in tisk Tiskarne «Edinoet». Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
Poduredniitvo v Gorici: ulica Glosue Carducci 5tcv. 1, I. nfidftr.
Naš lubllel in strankarstvo
Zadnja «Goriška Straža« izrablja tudi naš jubilej za svoje strankarstvo. V Članku pod naslovom «0 političnih razkolih* se sklicuje na razpravo gospoda Andreja GabrSčeka v našem jubilejnem izdanju, izvajanja, naftega uglednega sotrudnika pri tej številki predstavlja kot nekak dokaz, kako pravilno da je stališče našili strujarjev, ko trdijo, da Je cepljenje naših vrst potrebno in koristno. «GoriSka Straža« pravi izrecno, da navaja ugotovitve Andreja GabrSčeka «v uteho vsem onim malosrčnim duSam, ki annjajo .samo o nekaki brezr&ačelni slogi in vidijo samo v nji rešitev»... Dalje, da niso bili časi, v katerih so sc odigravale prejšnje politične borbe na Goriškem nič manj uscdepolui za nas kakor so »edanji!! Potem zaključuje: «Cepljenje v načelne stranke ni bilo za nas škodljivo in pogubno, temveč je razgibalo vse delavne sile ter je bilo plodonosno, ta misel se vleče ko L rde*a nit skozi vsa. i azmotrivaiija g. GabrSčeka. Naša zamisel političnega udejstvovanja je na-5la v njem krepkoga in tehtnega zago-vornika».
«Goriška Straža* misli gotovo, da je s sklicevanjem na razpravo GabrŠče-kovo zadala smrtni udarec ideji sloge in edinstva, ki jo mi zastopamo z neomajno doslednostjo. Zmotnost našega stališča naj bi bila neizpodbitno dokazana! Načelo cepljenja, ki naj bi opravičilo politično udejstvovaiije strujarjev, naj bi zadobilo s tem svojo definitivno sankcijo.
No, naša javnost je preveč razsodna, da bi Sla na ta precej nerodno postavljeni lim. Argumenti, ki jih navaja < Goriška Straža», so za mislečega človeka brez veljave. G. Gabršček se je udeleževal političnega življenja na Goriškem, ki ga opisuje v svojem članku, posebno v zadnji dobi, kot izrazit strnu-kar. Obenem pa je bil odkrit in pošten politik. In le zato, ker je bil prepričan, da je bila tedaj delitev na dve stranki koristna, se je odloČil za strankarsko opredeljenje goriških političnih prilik. Njegova izvajanja v naši jubilejni številki dokazujejo le to, da je njegovo naziranje o tedanjih političnih potrebah na Goriškem ostalo nespremenjeno. V nobenem slučaju pa ni v teh izvajanjih niti najmanjšega dokaza, da bi bil g. Gabršček tudi v sedanjih razmerah, ob sedanjem položaju našega ljudstva za tako strankarsko politiko kakor jo odobrava za prejšnje dobe.
Tega vprašanja se g. Gabršček v svoji razpravi niti ne dotika in ne podaja tozadevno nikakili izrecnih izjav. Le z dvema besedama omenja našo povojno dobo, in sicer v zaključnem odstavku svoje razprave. Tu pa govori jasno in razločno o «*iovi bcrbi za obstanek« in o povratku iz vojne in begunstva «v nove razmere«. Tem bolj čudno je, da hoče ^Goriška Straža« njegova izvajanja o predvojnih političnih dogodkih kar po svoje izrabljati za opravičho svojega strankarstva v sedanjih časih, polnih vsakovrstnih in dosedai nepoznanih težav. lJa tudi v slučaju, da bi naš odlični sotrudnik vztrajal pri svojem prejšnjem naziranju tudi glede sedanjih razmer, bi ne bila to ilikaka opravičba za strujarsko udejstvovanje. G. Gabršček bi namreč tudi v tem slučaju govoril kot politik, ki je sicer nasprotnik «Stražine» politike, vendar pa le strankarski politik, ki mora biti že a priori prepričan o koristnosti ceni jenja.
Kakor pa že rečeno, ni v razpravi Gabrščekovi nobenega znaka, ki bi kazal, da bi bil on za cepljenje tudi v sedanjih časih! «Stražino» sklicevanje je torej le plod samovoljnosti in očitne zadrege, kakršna se pač vedno opaža pri njih, ki hočejo braniti slabo stvar. Ko bi bil nadaljeval g. Gabršček svoja izvajanja ter posegel tudi v sedanje čase, bi bil brez vsakega dvoma prišel do istega zaključka kakor Ivan Hribar v svojem članku. Kakor A. Gabršček je bil tudi Ivan Hribar izrazit strankar. On, ki je posegel tudi v sedanjo dobo, zaključuje svojo razpravo z izrecno sodbo, da je cepljenje narodnih sil v današnjem našem položaju pogubno. Ivan Hribar piše v naši jubilejni številki dobesedno: «Danes je našim ljvideni iskrene bratovske ljubezni in slernetia dela bolj potreba, nego kdaj poprej!»
Najgorostasnejša pa je trditev v «Go-riški Straži«, da niso bile tedaj razmere nič manj usodepolne, nego so danes!
Uverjeni smo, da mora naša javnost kar zastrmeti nad drznostjo take trditve, ki jo izpodbija isti Gabršček sam, na katerega se s tako vnemo sklicuje t Goriška Straža1. «Nik jer — pripoveduje Gabršček — ni bilo narodno, politično, kulturno in gospodarsko življenje tako živahno kakor prav na Goriškem. Imeli srno svojo čisto slovensko ljudsko šolo dvajset let poprej nego na Kranjskem. Goriško učiteljstvo je bilo vzor učiteljstvu v vsej Sloveniji. Goriško ozemlje ie bilo kompaktno sloven-
sko, strogo ločeuo od furlanskega in italijanskega dela dežele. Sporno ozemlje je bila edino le Se Goricam.
Ali je — spoštovana «Gor£Ška Straža* — tudi danes tako, ali ni usodno in porazno drugače?!
Razen tega smo živeli v državi, v kateri smo tvorili s sorodnimi narodi večino, v kateri so veljali državni temeljni zakoni iz leta 1867. o enakopravnosti vseh narodov, ki se sicer res praktično niso izvajali, ki pa so bili 4naši politični borbi v neprecenljivo moralno oporo. In danes? Roko na srce, gospodje pri «Goriški Straži» in odgovorite nam, ali res ni danes nič dru-
gače, ali se nam ni boriti ob drugačnih okolnostih in drugačnih težavah, ki za-ihtevajo druženje vseh naših sil?! j Pa tudi za moralno obnovitev našega ljudstva, za ohranitev verskih do-I brin in ugleda duhovščine na vse strani j med ljudstvom podafata sloga in edinstveni nastop najprimernejše možnosti. ! Prepuščamo naSi javnosti, naj ona i sodi, ali je glaaiio strujarjev res dokazalo potrebo in koristnost cepljenja narodnih sil v tako težkih časih. Vsak razumen človek mora biti marveč na i podlagi vsega gori povedanega uver-jen o pogubnosti strankarstva v sedanjih dneh.
Zbornica ratificirala locarnski pakt
Pcpolarski poslanci za fašizem — Nemtila in italijanske meje
KI M, 22. Na današnji seji je poslanec MoreJli Eugenio naglašal znanstvene zasluge senatorja Camilla Golgija, ki je umrl včeraj. Pokojnik je bil po poklicu zdravnik in je bil leta 1906 odlikovan z Noblovo nagrado za medicino. Poslanec Morelli je predlagal zbornici, da se odpošljejo Golgijevi družini so-žaljne brzojavke. Zbornica je predlog sprejela.
Popolarski poslanec Anile je rekel, da je že pred povratkom v zbornico objavil pismo, v katerem je naznanil svoj izstop iz popolarske parlamentarne skupine in popolarske stranke. V imenovanem pismu so bile implicite vsebovane tudi izjave, ki jih je formuliral Mussolini na nedeljski seji in ki jih morajo podati v zbornico se vračajoči aventinci. Izjavit je, da brez drugega sprejme od vladajoče stranke zahtevane pogoje. Poslanec Di Fausto je izjavil, da način njegovega povratka v zbornico dovolj jasno osvetljuje njegovo naziranje o Mussolinijevih izjavah. Pred povratkom v zbornico — tako je po vd ar jal Di Fausto — je objavil pismo, v katerem je utemeljeval razloge svojega izstopa iz popolarske stranke in popolarske parlamentarne skupine. Nikakor ni odobraval taktiko popolarske stranke, ki je naročila svojim poslancem, da se izselijo na A ven ti n. Govornik je naglašal, da je bil vedno vnet rodoljub in da je v tem pravcu razvijal svoje delovanje. Ko je bila. razglašena razsodba v De Bonovem procesu, je glasoval proti aventincem. Spričo teh. dejstev smatra vsako nadaljnjo izjavo za nepotrebno, kajti vse I njegovo delovanje soglaša z izjavami j načelnika vlade.
V sličnem smislu kakor navedena popolarska poslanca se je izjavil zastopnik kmečke stranke on. Scotti.
Zbornica je nato prešla na razpravo o locarnskem paktu. Komunist Maffi je predložil naslednji dnevni red: Zbornica ne odobrava locarnskega pakta. Z ozirom na položaj držav-zmagovalk ugotavlja, da je Amerika spravila vso Evropo v svojo gospodarsko odvisnost. Nato sledi Anglija, koje buržuazija je v zunanji politiki nedavno dosegla velik uspeh s tem, da se ji je posrečilo odtegniti Nemčijo izpod vpliva sovjetske KUsije. Angleški imperijalizem ni mogel ostati indiferenten napram dejstvu, da se je Rusija čimbolj krepila. ko se je praktično uveljavljalo
rusko-nemško zavezništvo in tako obvladuje Anglija sedaj in bo tudi v bodoče obvladovala Društvo narodov. To pomeni, da se ni v Locarnu zasigural svetovni mir. Locarnski pakt je prej nekak vojni pakt kakor mirovni pakt. Resnica je, da locarnski pakt ne pomeni nove perijode svetovnega miru, temveč je prožet imperialističnega duha. Govornik je zaključil s pripombo, da vidijo opeharjene delavske množice svojo reSitev ie v revoluciji.
Poslanec Barduzzi j« izvajal naslednje: Bivše zaveznifike države so podpisale locarnski pakt v svrho pomirjenja in vzpostavitve Evrope. Goji pa bojazen, da ni Nemčija sodelovala pri locarnskem paktu z ono odkritosrčnostjo kakor druge velesile. To dokazujejo poslednji dogodki v Berlinu,
Nemčija namerava ustvariti iz Berlina središče vseh Nemcev, tudi onih, ki so spadali pod bivšo habsburško monarhijo !iu zatrjuje, da je nemško ljudstvo v Poadižju deležuo neprimernega postopanja, ker si hoče tudi na jugu ustvariti nove postojanke za svoje imperijalistične cilje. Ne sme se pozabiti, da bi Nemčija, ki šteje sedaj 62 milijonov prebivalcev, s priključitvijo A vsi rije dosegla ono Število prebivalstva, ki ga je imela pred vojno. Ravno tako si bi znatno zboljšala svoje meje in bi bila v stanu gospodarsko tlačiti na bivšem avstrijskem teritoriju novo nastale države. Obenem se ne sme prezirati velika nevarnost nemškega vpliva v Rusiji, ki bi lepega dne utegnil poroditi politične zmešnjave in uničiti, kar se je doseglo z varnostnim paktom. Nadalje je omenil govorni*, da so v nemškem proračunu določene znatne vsote za izpeljavo industrijskih programov, kojih namen ni dovolj jasno opredeljen. Ravno tako gradijo Nemci številne zrakoplove za civilno službo, ki pa bi jih mogli v ugodnem trenutku uporabiti v vojne svrhe.
Potrebna je torej zveza romanskih narodov, da se onemogoči potlačitev Romanov strani združenih Nemcev in Slovannov, kajti zveza med Neaici in Slovani je neizogibna.
Nato /je zbornični predsednik [izjavil, da je razprava o locarnskem paktu zaključena. Zbornica je zavrnila dnevni red komunističnega poslanca Maffi-ja ter odobrila locarnski pakt. Prihodnja seja se bo vršila v četrtek 28. t. m.
nemška propagando proti Italiji
Bojkotiranje italijanskih izdelkov
RIM, 22. Medtem ko zbornica razpravlja o locarnskem varnostnem paktu, ki predvideva vstop Nemčije v Društvo narodov, tako da bo mogla kot enakopravna med zmagovalci in premaganci vzpostaviti mednarodne od-nošaje, prihajajo iz Berlina vesti o bojkotiranju Italijanov. To sovražno stremljenje se razširja tudi po vsej Avstriji. Šolsko društvo v Avstriji je objavilo proglas, v katerem poziva državljane k bojkotu Italije. Številna udruženja proglašajo bojkot proti vsem italijanskim izdelkom, a posebno proti italijanskim avtomobilom. V Berlinu se motijo in onemogočajo prireditve, pri katerih nastopajo italijanski pevci-V! met ni ki. Nemci opravičujejo svoje postopanje z zatrjevanjem, da se vršijo nad nemškimi državljani v Italiji nasilja in da se njihovim soplemenjakom v Poadižju godijo krivice. V zvezi s to kampanjo se pripravljajo nemški na-cijonalisti na sklenitev nemško-čeho-slovaškega trgovskega dogovora na škodo Trsta, tako da bi usmerili ves trgovski promet proti Hamburgu.
Padovanski akademiki proti tujcem
PADOVA, 22. Včeraj se je med padovanski] ni visokošolci pričelo gibanje proti tujim dijakom, ki obiskujejo tukajšnjo visoko šolo. Povod k temu gibanju je dal včerajšnji incident »a trgu Cavour. Neki poljski akademik Heimann se je namreč na trgu Cavour izrazil, da je kot avstrijski oficir tekom vojne ubil nekoliko italijanskih oficirjev. Radi tega je bilo danes na univerzi sklicano protestno zborovanje proti tujim Štedentom na italijanski univerzi
Požar v cerkvi S. Felice v Firenze
FIRENZE, 22. V zgodnjih jutranjih urah je v cerkvi S. Felice izbruhnil velik požar tsr je popolnoma uničil večji oltar. Po več urnem naporu so gasilci
pogasili ogenj. Povzročena škoda je zelo velika. __
Mslov. memorandum radi dalšou
na proučevanju ameriške komisije
BEOGRAD, 22. (Izv.) Iz \Vashingtona javljajo, da proučuje že ameriška komisija memorandum jugoslovenske delegacije za ureditev dolga Jugoslavije v Ameriki. V tem memorandumu se pojasnjuje finančni in gospodarski položaj Jugoslavije.
Za konec tega tedna se pričakuje prva skupna seja ameriške in- jugoslovenske delegacije. Poslanik • Jugoslavije v Was-hingtonu TreŠić-Pavičić je sinoči priredil slavnostno večerjo na Čast jugoslovenske delegacije. ___
flca Stanojevif zopetvBeograda
Proračun prometnega ministrstva sprejet
BEOGRAD, 22. (Izv.) V Beograd se je danes povrnil iz Zagreba prosvetni minister S. Radić, ki je ves dan prebil v svojem kabinetu. Tekom dopoldneva je predložil finančnemu odboru proračun svojega ministrstva, ki znaša ravno 800 milijonov dinarjev.
Finančni odbor pa je danes razpravljal o proračunu prometnega ministrstva. Prometni minister Krsta Miletič je poročal, da znaša njegov proračun 3 milijarde in 142 milijonov dinarjev, ter podal nekatere izjave o gotovih postavkah istega, nakar se je vnela o ekspo-zeju živahna debata, v katero so med drugimi posegli zemljeradnik Vujič, -d a vido viče vec Scčerov in Še nekateri drufiri noslancL ki &o iznesli razne ugo-
vore proti nekaterim proračunskim postavkam in med katerimi je Sečerov na dolgo razpravljal o rečni plovbi, o vprašanju brodarskega sindikata in o redukciji železniškega uradništva. Po debati je prometni minister odgovorit na izvajanja opozicijonalcev, nakar je finančni odbor sprejel proračun prometnega ministrstva, potem ko ga je znižal za 130 milijonov dinarjev.
Jutri se bo v finančnem odboru razpravljalo o proračunu ministrstva za trgovino.
BEOGRAD, 22. (Izv.) Politični položaj je še vedno neizpremenjen in se čuti potreba čimprejšnje ublažitve nasprotij, ki so nastala v vladni koaliciji. Radi nejasnega položaja v vladi se povrne Pašič v Beograd že v nedeljo ali v pondeljek. Danes je prispel v prestolnico Aca Stanojevič, katerega je — kakor se govori v političnih krogih —- zaprosil Pašič, da poravna nekatera nesporazumi j en j a, ki so nastala med obema vladnima strankama. •
Pred nadaljnjimi spremembami zagrebški univerzi
BEOGRAD, 22. (Izv.) Glede upokojitve 9 zagrebških vseučiliŠkih profesorjev so se danes novinarji zglrtsili pri prosvetnemu ministru Stjepanu Radiću, ki je na vprašanje, če namerava res upokojiti Še nekatere druge profesorje medicinske fakultete zagrebške univerze, odgovoril, da se pripravljajo za zagrebško univerzo nadaljuje važne spremembe.
Dnevni red konference Male antante
BEOGRAD, 22. (Izv.) Med zunanjimi ministri držav Male antante se je dosegel sporazum glede programa dela konference Male antante, katera se bo sestala 20. februarja na Bledu. Tu se bo razpravljalo o Madžarski in o splošnem političnem položaju. Zadeva balkanskega pakta ne pride na dnevni red; ako bi pa bila postavljena, bo v tem slučaju Ninčič zavzel svoje staro znano stališče.
Kraljica Marija v Beogradu
BEOGRAD, 22. (Izv.) Nocoj ob 19.20 je dopotovala iz Bukarešte v Beograd kraljica Marija, ker se bo vršil jutri napovedani dvorni ples, za katerega se vršijo v prestolnici velike priprave.
Madžarsko hrepenenja po nool armadi
Napredovanje preiskave falsifikatorske afere - Grof Eethlen je bil v stikih s ponarejevalci
BUDIMPEŠTA, 22. Na seii parlamenta so bili v tajnem glasovanju najprej izvoljeni člani 25članskega odbora za odkritje političnih odnošajev v falsi-fikatorski aferi. Ta odbor bo sestavljen iz 14 članov unitaristične stranke in 11 članov* desničarske in levičarske opozicije. Med drugimi bodo pripadali tej komisiji sledeči poslanci: predsednik unitaristične stranke Almassv, predsednik društva «probujajočili se Madžarov« Tibor Eckhardt, bivši pravosodni minister in demokratski vodja Viljem Vaszonyi, izdajatelj lista «Pesti Kurir», Kali Rassay, poslanec Koshuto-ve stranke, Rudolf Ruppert in socijalni demokrat Kari Peyer.
Na današnji seji je prišlo pri posvetovanju o proračunskih zahtevah hon-vedskega ministrstva do izpadov proti sosednim državam, zlasti proti Jugoslaviji in tehoslovaški, katerima se je očitalo, da oborožujejo svoje armade, dočim je bila Madžarska ki nima okupacijskih namenov, popolnoma razo-rožena.
Kakor poroča «Pesti Kurir», je tukaj bivajoči delegat Francoske banke imel z zagovornikom princa Windisch-graetza nova pogajanja in izjavil, da se Francoska banka odpove odškodnini za storjeno škodo in da je princ \Vindischgraetz na vsa stavljena vprašanja odkritosrčno odgovarjal. Zagovornik bo o tem obvestil princa VVm-dischgraetza. Francoski delegat bo danes izročil zagovorniku poslancu Uiai-nu vprašalno polo.
«Pester Lloyd» poroča, da je predsednik državnega pravdništva dr. Stra-che sporočil časopisnim poročevalcem, da so nizozemski akti v falsifikatorski aferi prispeli na državno pravd ni št vo v Budimpešto. Državno pravdništvo bo šele po proučitvi teh aktov lahko sklepalo o dodatkih k sedanjemu postopanju.	___
Nemško vohunstvo na Poljskem
VARŠAVA, 22. Policija v Katovicah je aretirala 4 osebe, ki so osumjene vohunstva v prid Nemčije. Med areti-ranci je tudi tamošnji bivši .policijski komisar Libera, ki je bil nedavno odpuščen iz službe.
Dinamitna eksplozija
MIAMI, 22. V bližini zdravilišča je nastala velika dinamitna eksplozija. Trije delavci so mrtvi, 15 pa težko ranjenih. (Miami je znano zimsko zdravilišče bogatih Amerikancev).
Pred nastopom nemiklh nacljonallstoo
proti drugI Luthrovi vladi
BERLIN, 22. Nova vlada ima velike težave s socijalnim! demokrati in nemškimi nacijonalci. Ker hoče biti izrazita vlada sredine, ne moro računati na podporo teh dveh velikih strank. Socijalistom se zdi nova vlada preveč desničarska, liacijoualistom pa preveč levičarska. Socijalistom zlasti ne ugaja novi minister za gospodarstvo dr. Cur-tius, ki je pristaš desnega krila ljudske stranke. On je bil tisti, ki je meseca avgusta 1924. pri razpravi o Daiveso-vem načrtu omogočil f»ot do nemških nacijonalcev in je ta stranka določila polovico svojih poslancev, da glasujejo za londonski dogovor, ako se jim omogoči vstop v vlado. S tem, da so dobili demokratje finančno in notranje ministrstvo v novem kabinetu, smatrajo nacijonalci, da nova vlada nikakor ne more biti nevtralna.
«Deutsche Tageszeituug* piše, da ima nova vlada še vedno izrazito levičarske tendence. Naj se vendar enkrat neha govoriti o kabinetu sredine, ko je vendar vse prej kot nevtralen. Zato je več kot jasno, da bodo desničarske stranke napram vladi v opoziciji.
Iz tega se vidi, da so nemški nacijonalci napovedali novi vi a«! i boj. Z druge strani pa je jasno, da morejo nacijonalci vreči novi kabinet le tedaj, ako jim pomagajo socijalni demokrati. Tega pa socijalisti gotovo ne bodo hoteli, ker bi sicer nastale zmešnjave iz katerih ni drugega izhoda, kot diktatura. Prihodnji torek poda v parlamentu državni kancelar ir. Luther izjavo o programu svoje druge vlade.
PARIZ, 22. Jutranji listi presojajo sestavo nove Luthrove vlade precej rezervirano.
RIM, 22. Demokratski «Risorgiruen-to» izraža svoje veselje, da se je doktorju Luthru posrečilo sestavili vlado. List je posebno vesel, ker je notranji minister demokrat.
Težaue pri rešeuanlu irantoslis rinanćns hrlze
V pondsijek bo zbornica pričela razpravljati o !iiiaućiiih uačrtih
PARIZ, 22. Ministrski predsednik Briand je včeraj cielj časa razpravljal z večjim številom članov skupine republikanskih so-cijalistov, kateri pripada tudi on. Poslanci so izrazili željo, naj bi se skušalo doseči sporazum med iinančno komisijo in vlado, to pa v prvi vrsti radi tega, ker je veČina v zbornici nasprotna davku na plačilne zneske, katerega se finančni minister še vedno : tako krčevito drži. Nekaj vladi naklonjenih poslancev bi pa kljub temu pristalo na vladni načrt, če bi se Doumerju posrečilo dokazati, da predstavlja omenjeni davek edino izhodišče iz sedanjega položaja. Iiri-and je izjavil, da treba zbornici razjasniti in obrazložiti finančno vprašanje do potankosti, da se na ta način olajša pogajanja, ki so se pričela v inozemstvu v svrho stabilizacije francoske valute. Hekel je tudi, da je potrebno, da se nihče ne straši potrebnih žrtev.
' Zbornica bo pričela razpravljati o finančnem vprašanju v pondeljek, 2t>. t. m. Briand je sam izjavil, da ne bo dajal tej razpravi nobenega političnega značaja, temveč želi, da ostane na zgolj finančnem polju. Baš radi tega ne bo stavil zbornici vprašanja zaupnice.
Nevarnost nove inflacije
Nepopustljivost finančne komisije napram načrtom finančnega ministra Doumel'ja, dela vladi veliko preglavic. Poleg tega pa obstoja radi takega zadržanja to komisije resna nevarnost, <ln pride v kratkem do novega izdanja papirnatega denar-! ja. Če se namreč vladi ne bo posrečilo rea-' lizirati tekom meseca februarja nove dohodke, ho primorana poseči po novi inflaciji. Zopet no izdanje papirnatega denarja bi pa prav gotovo imelo skrajno pogubne posledice za francosko gospodarstvo.
Francoski rudarji pretijo s splošno stavko
PARIZ, Na kongresu francoskih rudarjev je bil sprejet sklep, da se mora najkasneje do 31. t. m. izvesti zahtevano zvišanje mezd. Tozadevna resolucija naglasa, da bo v nasprotnem slučaju proglašena splošna rudarska stavka v Franciji.
Moskva in Leningrad
MOSKVA, ti. fz uradnih podatkov, ki *o .bili te dni objavljeni, je razvidno, da j* Moskva štela 1. 1912. — 1,617.700 prebivalcev, 1. 1017. — 2,017.173, 1. 1920. — 1,027.:i36, 1. 1923. — 1,542.874, meseca januarja 1. 1925. — 1,811.000; sedaj pa Šteje 1,900.000 duš.
V Leningradu je Število prebivalstva poskočilo tekom lanskega leta za IU.000. Računajo, da šteje sedaj tudi to mesto približno 1,000.000 oseb.
Proslava Ljeninove smrti
MOSKVA, 22. Sovjetska vlada je ukazala, da se mora obletnica Ljeninove smrti praznovati po vsej republiki s splošno prep<wedjo točenja alkohola.
Angleški mandat v Iraku
LONDON, 22. Parlament v Iraku je v odsotnosti opozicije ratificiral pogodbo z Anglijo glede podaljšanja amrluškega mandata.

v irstu, dne 'tč. jannarja 1C2C.
ZopIetUoJI no daljnem vzhoda
Ruski ultimatum Kitajski
PARIZ, 22. Ruski konzul v Karbinu je brzojavnim potom sporočil sovjetskemu
CMlanidtvu v Toki ju* da so v Sjang-Šunu
bruhnili hudi izgredi ter da so se kitajski vojaki polastili nekaterih vlakov. Železniški promet da je prekinjen.
Sovjetsko poslaništvo je radi tega objavilo sledečo izjavo. «Ce Kitajska ne sprejme ruski ultimatum, ki zahteva takojšnje poravnanje spora, ki je nastal med kitajskim vojafitvom in ruskimi uradniki vzhodnih železnic, bo rdeča vojska vkorakala v Mandžurijo. Rusija bo posegla po najhujSih sredstvih, da si zagotovi spoštovanje pravic, ki ji pritičejo po sklenjenih pogodbah. V ložila je pri pekinških in muk-denskih oblastih protestno noto, v kateri eahteva, naj kitajsko vojaštvo nemudoma Izroči upraviteljem ruskih železnic zaplenjene vlake ter povdarja, da bo smatrala Kitajsko kot odgovorno za vso povzročeno škodo in izgubo.»
Položaj med Kitajsko in Rusijo je skrajno napet in govori se že o oboroženem konfliktu.
<«Daily Express» pravi, da posveča tokijska vlada vso pozornost nadaljnjemu razvoju dogodkov, ker se boji, da bi se zaplela v spor, če bi ruska vojska vkorakala v Mandžurijo, kjer je Japonska v veliki meri zainteresirana.
Belgijska zbornica ratificirala loearnsko pogodbo
PARIZ, 22. S 123 glasovi proti 4 je belgijska poslanska zbornica odobrila zakonski načrt za ratifikacijo locarnske pogodbe.
Med «Zrni» so kratki sestavki o zgodovi-lmu je nenadoma postalo slabo; zgrudil se ni igre z žogo, o hripavosti, o belem pre- je na tla ravno v hipu, ko je privozil iz
Politične vesti
MADŽARSKA FALSIFIKACIJSKA AFERA
Iz Budimpešte prihaja senzacijonal-na vest, da je mac ..arsko državno pravdništvo na podlagi dnevnika v Haagu aretiranega polkovnika Janko-vicsa naložilo preiskavo proti nadvojvodi Albrehtu v svrho ugotovitve, kakšni so bili njegovi odnošaji do ial-sifikatorjev novčanic. Ker pa na Madžarskem še veljajo stari zakoni o izjemnem položaju članov habsburške
mogu, o vzgoji švedskih otrok, o zmernosti v jedi in pijači, o alkoholizmu in še o drugem.
V «KotiČku» so Številni sestavki najmlajših sotrudnikov Novega roda, sestavki
učencev in učenk.
Tudi januarska številka lista prinaša lepe izvirne slike. List je dobiti povsod, zato razveselite mladino s tem, da mu ga oskrbite! Tako zabranite, da ne zapade mladina analfabetstvu, ki ji grozi spričo današnjih učnih razmer.
za
rodbine, ne morejo poklicati Albrehta Odbor.
DruitvaM vesti
—	»Čitalnica*. Nocoj skupna vaja »Kralja na Betajnovi >. Vsi in točni!
—	D. K. N. Tommas3o: Danes sestanek ob 19. uri v dvorani DKD Campo S. Giaco-mo 5. — Tečaj, ki bi se imel vršiti ob 18.30, se vrši ob 18. uri v navadnih prostorih, —
Edrzna poročila.
ulice Geppa težak tovorni avtomobih " Se j	DEVIZE:
trenotek in bilo bi po starcu. Toda šoferju1 Trat, 22 jan Am«urdam od 9i*>.— do 1000 —
se je v poslednjem hipu posrečilo zaviti v [Belgija md ii2 — do 113.—; Pari* 92 75 do 93.10
stran z avtomobilom in se ogniti starcu,1120 3Udo 120.42 ; Now Vorlf od 2-1.72
ki je ostal nepoškodovan; le eno kolo ga je do	Ranija oi 348.— do 353.— ; Švica od
nekoliko dregnilo ob čevelj. V splošno pre-l 438VCAdo	; AteS>e ,od 60, H *0' Berilo
senečeniP mimoidočih liudi IH ai	od 3S8' do	: Bukarsšt od 10.75 do 11.—
S lLi /nro^	T P	P Pra*a	d®	Ogrbka od U.034R do
niso vedeli tolmačiti, kaj se je pravzaprav	Dunaj .d -.846 do -.3,1; Zagreb «4
zgodilo, je pa starec kljub temu obležal na-	------ ■»	»6
pol nezavesten. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga navzočni poklicali na lice mesta, ni našel na njem nikake zunanje poškodbe, zač pa je ugotovil, da je starca zadela	do 0.0350; dinarji od -4X5, do~4 4.—; dolarji od 24.63 srčna kap. Siromak je izdihnil tekom pre-1	do -4 73*» novct po 20 frankov od »4.— do izvoza v mestno hnlnišnlrn	fuut Sterilne od lit) 10 do iJO.tO.
4J.*0 do 4-4.10.
Renečijske obremlce 67
VALLTE:
1 rst; 22 januarja. Avstrijske krone oi 0.0345
na sodnijo k zaslišanju, ga morejo za-.slišati le na njegovem stanovanju od „strani najvišjega dvornega maršala.
Vojni minister Csaky, ki je previdno odkurii v Carigrad, je izjavil v razgovoru z nekim novinarjem, da ni v ni-kaki zvezi z falsifikacijsko -afero. Ta da ni politična, marveč zgolj kriminalna, a nje izvor da je treba iskati v narodnih in narodnokulturnik razlogih. Pa tudi Windischgraetz in Nadossy, da nista podpirala načrte za puč ali prevrat. Pretežna veČina madžarskega naroda da želi, da se povrne legitimni kralj Oton II. CsaJty je uverjen, da do
Zanimivo pismo grofa Bethlena
DUNAJT, 22. «Abend» poroča iz Budimpešte, da je igralo na včerajšnji konferenci veliko vlogo pismo ministrskega predsednika grofa Betlaena ba- restavracije pride gotovo. Potrebno da ronu Siginundu Pen enyiju. V pismu, i® le čakati na ugoden trenutek. Glavni ki ga je ministrski predsednik baje! vzrok te afere da je izključno le v mi-osobno pisal, navaja grof Bethlen do- rovni pogodbi, ki jo je Madžarska le besedno: «Zvedel sem o nameravani prisiljeno sprejela. Postopanje ma-akciji za frank. V interesu svojih poga- ,džarskih falsifikatorjev se sicer — janj v Ženevi, kakor tudi iz splošnih m<;ni minister Csaky — ne more bra-
zunanjepolitičnih interesov te prosim, da začasno to akcijo odgodiš». Mini-
niti, ali človeško je razumljivo. Tako si visoki in plemeniti krivci pe-
— iKlub esperantistov*. Na zadnjem sestanku se je ustanovila nogometna četa, Klub namerava osnovati Se druge športne sekcije po možiiosti; obenem se obrača do naše mladine, katera žalostno tava po uso-depolnih poteh, da se zateče k nam pod našo skromno, ali dovolj široko streho. Da bo klub popoten pričakujemo pristopa tudi naših gospic, katere si bodo lahko ustanovile p«ljubno sekcijo. Naš cilj je: Navzgor, in naprej!
Ob 20. uri lekcija, ob 21. redni sestanek. Udeležba obvezna. Po sestanku se plačuje blagajniku članarina za februar. Kdor ni poravnal še članarine za januar, naj to nemudoma stori, kakor to zahteva njegova članska dolžnost.
SPORT
strski predsednik baje ni zanikal,	da jejo roke drug drugemu. Roke so pa le
bi bil pismo pisal, dostavil pa je,	da umazane pred široko javnostjo, ki ima
pismo ravno dokazuje, da akcije	ni odobraval.
PARIZ, 22. Kakor poroča «JournaI», se je generalni kontrolor Francoske banke Emmerjr vrnil v Pariz. Dva njegova sodelavca sta ostala v Budimpešti.	_
Diplomatski incident med Rusijo in Nemčijo
smisla za — čistočo rok.
JUGOSLOVENSXO<EOXxGARSKA KONFEDERACIJA
H. D. «Orad».
Za jutrišnjo tekmo s «Primorjem» naj se snidejo na Opčinah ob 12.30. uri siodeči nogometaši: Kim, škerlavaj, Dolenc, U usu, Ferluga II., Ferluga I., Markovič, Ferluga 1II., Augustinčič, Batič, Taučer, Cingerle, Vodopivec. Majce modro-rdeče.
«Obzor» - «Ooricas.
(Jutri — Igrišče «Obzora» v Rocolu.)
Medtem ko je «Obzor» daleč v predstaži, vidimo «Gorico» tretjo klasificirano. In vendar ni ta četa nikdar podlegla na tere-
voza v mestno bolnišnico.
. Starka ia avto.
Ko je 77-letna vdova Ginevra Helbringel, stanujoča v ulici Media št. 22, včeraj zjutraj šla po omenjeni ulici na trg Perugino, se ni dovolj ognila nekemu avtomobilu, ki jo je podrl, čeprav je šofer na vse načine skušal to preprečiti. K sreči pa starka ni prišla pod kolesa in zato tudi ni KAM GREMO? K Maksu Guliču, Via Sapo-
NALI OGLASI
SLIKARSKI delavci za sobe in les, dobijo takoj delo. Naslov pove upravništvo. 84
zadobila hudih poškodb; le po hrbtu in levi rami se je nekoliko opraskala. Dobila je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana z istim avtomobilom, nato je bila prepuščena domači oskrbi.
Polteno se ga je nalezel.
Včeraj zjutraj je neki čuvaj našel pred skladiščem št. 2 v prosti luki V. E. III. ležečega na tlaku po delavsko oblečenega moža, ki ga nikakor ni bilo mogoče prebuditi k zavesti, dasi je njegovo hropeče dihanje pričalo, da mož živi. Po močnem duhu, ki mu je puhtel iz ust, je čuvaj spoznal, da se je neznanec opijanil z rumom, ki ga je najbrž dobil v bližnjem skladišču. In sicer ga je prav krepko potegnil, zakaj niti na lice mesta poklicani zdravnik re-
ne 5, Gostilna «Alle due ruote», kjer dobimo domača vina več vrst in kuhinjo z gorkimi in mrzlimi jedili, pečeno gnjat in živco.	85
GOSTILNA se odda takoj v najem. Even-tuelno se proda hiša z inventarjem. A Stolfa, Sv. Križ	Sli
POSN2MALNIKE ZA MLEKO, znamki Lanz in Vega, jako dobre, majhne za posestnike in velike za mlekarne prodaja po konkurenčnih cenah .lust UŠaj, Gorica Via Favetti ti.	.73
JL_ J	—
DVA pletilna stroja, s popolno opravo, v dobrem stanju, predvojna stroja se radi bolezni prodata. Naslov pri upravništvu.
82
mi. Nje nesrečne tekme na eni, neizprosni Predsednik bolgarske vlade Ljapčev pravilnik na drugi strani, so to četo potis-in minister za vnanje stvari Burov stajnili na tretje mesto. Da je pa vsaj toliko podala poročevalcu lista «Berliner \ vredna, kot njen jutrišnji nasprotnik, je Borsen» naslednje znamenite izjave. £ii Ceia dokazala z nedavno tekmo, katero Minister za vnanje stvari je izjavil, ®e ie ™oraJ? radi skrajno neugodnega igri-
da je bolgarska vlada pripravljena za sodelovanje pri akciji za sklep balkan-BERLIN, 22. Wolfov urad poroča, da so skega pakta ter da je edina rešitev v
ske Oblasti ^eti- bolgarsko-jugoslovenski konfederaciji, rate v Kavxazu dva nemška konzularna , . ?	, ,	-r. i
agenta in dva trgovca ter zaplenile vso kl bo m°gla konsolidirati mir na Bal-uradno korespondenco. Osumljeni so bili kanu ter pripomoči do zbližanja bal-vohunstva in radi tega prepeljani v Tiflis kanskih narodov. V tako konfederacijo in Moskvo. Na protest nemške vlade, ki je bi privolili Bolgari pod pogojem, da se zahtevala zadoščenje, je sovjetska vlada Bolgarski ohranijo suverena celokup-iz javila, da je pripravljena opravičiti se ra- nof*t in vse pravice. Bolgarska vnanja Postopanja omenjenih oblasti ter da bo politika fei želi piidobiti zaupanje ve-vrnila zaplenjene uradne listine.	{osil in priti do zbližanja s sosednimi
Fežar v Varšavi	državami, da bo mogla obnoviti Bol-
VARSAVA, 22. Radi kratkega stika v ne- garsko in dokazati, da je Bolgarska ki tovarni granat je včeraj izbruhnil po- element miru in reda na Balkanu, žar, ki je imel strašne posledice. Električ-j Bolgarski min. predsednik Ljapčev ne iskre so vžgale velik kup eksplozivnih; je rekel, da je pomirjen je bolgarskega snovi, pri katerem je delalo kakih trideset naroda postavil za glavni cilj svoje po-delavk. Plameni so so takoj poprij'eli oblek litiko. Bolgarski more pomagati samo
n/niiiv	iV Ž1? bafK" veliko mednarodno posojilo. Padec bol-
I je. Delavci so prestrašeni bežali na prosto;	, , .	*x., / .. . .
garske valute je uničil kapital. Mednarodno posojilo je neobhodno potrebno Bolgarski. Sedaj bolj nego kdaj poprej.
v veliki gneči je več oseb zadobilo hude poškodbe. Kakih 1"> delavk se radi opeklin nahaja v obupnem položaju.
NEVNE VESTI
Čestitka
Izražamo dnevniku «Edinost > ob priliki polstoletnega jubileja najiskrenejše čestitke, združene z zahvalo za moralno podporo, katere smo bili deležni v dobi svojega delovanja. — Športno udruženje — Trst.
šaMkl „nosi lisi"
o P2fcf3s£t!stnl£l „Edinosti"
«Novi list» piše med drugim:
Mi vemo, da je ona («Edinost >) ostala glavni in najvplivnejši organ na Jadranu. Vemo, da je ona odraz duše primorskih Slovencev t^r da je imela največji vp'i\ na r»zvoj in jačenje slovenske zavesti v primorju. Vemo, da je blagotvorno delovala tudi na nas vse Hrvate na severnem Jadranu, tokraj in onkraj Učke. Vemo, da v	..
je ves naš preporod na tem delu jadranske -*\rana Mermolje, iiobravlje
nost» ohrani svojo prejšnjo življenjsko silo neokrenjeno, ker je to v primernem, sploš-nonarodnem interesu.
«Novi list» naglaža tudi, da je «Edinost» proslavila svojo petdesetlenico način in da je nje jubilejno i uspelo, impozantno in prezanimiv
UČiVELJSKIM DRUŠTVOM
20. t. m. je umrl t. Štefan Šiškovič, učitelj na Kozini, član Istrs. učit. društva.
Vsled sklepa delegacije v 1. 1925. zbere članstvo Zveze namesto cvetja na
šča odigrati v obliki prijateljske. Omejena na deset mož, brez Mozetiča, nevajena igrišču; blato in voda do ffblen. Izid 0-0! Zaman si je prizadeval «Obzor» iznenaditi nasprotnika; njega silne napade, osredotočene na zaželieni cilj je z uspešnostjo lomila železna bramba «Gorice». Spet je pesem opevala junaka — Rad in jo.
Ce pogledamo v redovanje, najdemo «Ob-zor» na prvem mestu. Najboljši dokaz, da si je ta četa resnično zaslužila to mesto ie nje razmerje golov — 15-1. Ima v svoji aktivi 5 tekem, od katerih 4 zmage in 1 neodločno. Razvid no je tore j samo ob sebi, da sta jutrišnja tekmeca povsem enakovredna. Jako težavna, morda nemogoča bi bila v našem slučaju vsaka prognoza. Gotovo je le to, da bodemo imeli po daljšem času zopet priliko prisostvovati lepi tekmi na igrišču v Rocolu.
Začetek ob 14. uri. — M. M.
TrsteniSko igrišče.
Jutri popoldne nastopijo sledeče čete: Ob 1. uri Val — Ponzianini (reserve) ob 2. uri «Ponzianini — Vedetta Veloce, ob 3. uri Val — Rapid.
šilne postaje ni mogel spraviti pijanca k DELITPV skupnih ZFMt jt&č zavesti. Ker je ugotovil na nesrečniku zna-! "LUTLV SJiUrNlH	oh. m-
ke hudega zastrupljanja z alkoholom, ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Bali se je da nesrečni oboževalec ruma, ki do sedaj še ni bil spoznan, to pot ne bo prenesel hudega mačka.
Nezfioda radi neprevidnega ravnanja z orožjem.
14-letni Srečko Karis, stanujoč v Nabre-žini žt. 303, je včeraj snel doma z zida puško tipa «Flaubert». last starejšega brata Josipa, da bi jo spravil v omaro. Toda puška mu je zdrknila iz rok, se pri padcu
skih pašnikov in gozdov. — Brezplačne informacije daja pisarna v Gorici, Corso Vitt. Emanuele III, 19 pritličje (v hiši hipotečnega zavoda)	30
BAĐLCA, avčorizirana sprejema noseča. Govo n slovenske Slavec, via o-ulia 29.	M
Mgšksredne obleke
posojuje	159
L. VALCINI
Via lreneo della Croce 10 (Stoa jfedi iJls Samtti) na tla sprožila in krogla se mu je zapičila'0b iljki ]e5ni prireditev odprto celo noc. v desni komolec. Dečko se je moral zateci v v	'
v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč.
PLESNI VENČEK PEVSKEGA IN GLASBENEGA DRUŠTVA V GORICI.
Iz tržaškega iijrlJeafa
Strah pred sodbo. *
Pred tukajšnjim kazenskim sodiščem se je imela vršiti včeraj zjutraj razprava proti 29-letnemu jetniku Ivanu Cetrulli. Ko to nslttrhmič čakal v nreddvorani. da ea
Neki rodoljub z dežele nas je vprašal, ali so kaki posebni j>redpisi ^Icde obleke za plesni venček, Ki se vrši danes oh 9. uri zvečer v Trgovskem domu. Veselični odbor javlja tem potom, da ni res, da bi bila predpisana topla obleka, kot trdijo neka- paz,te na naslov. t<ni hudobneži, kajii mladina se bo kmalu sram
aH
plačuje
ALOJZIJ PSUff, rnzza GsrlSaldl 2
prva RBdsfrcpja
Pazite n a tja>!ov!
vgrela ob vrtenju in drsanju najrazličnejših plesov in v bufiettu je v lepih sodčkih tudi nakopičenih dovolj kalorij za neple-salce. V tolažbo onim pa, ki bi spadali v kako morebitno tretjo kategorijo, naj omenimo, da je tudi kotel centralne kurjave že pri zdravju.
Zatorej proč z omahovanjem: vse kar leze in gre, naj pride danes zvečer v Trgovski dom.
BILJE
Tu so poskusili pred par dnevi neznani tatovi svojo srečo. Siiič J ust, gostilničar zraven opekarne Scanziani-jeve je pred nedavnim časom klal prašiče za -domačo rabo. To pa pomeni družinski praznik. — Vest se je kmalu raznesla in prišla tudi do tatov, ki se jim je zahotelo svežega svinjinskega mesa, tolstih zarebnic, napetih krvavic in okusnih klobas. A Silič je previden in odločen mož. Rekel je, prašiči bodo za domačo rabo in za povabljene

N
Vb
Zobozdravnik
mt D. ffr. B. SorSol!
specialist za ustne in zobne bolezni
perfekcijonlran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via H. R. imbrlani 16,!. (pnj M l Slmrairoi)
od 9-12 in od 3-7	829
<H Hi
1

o.^tra. Vsekakor mu je moralo biti zelo težko pri srcu, kajti tik pred začetkom razprave, ko orožniki za hip niso pazili nanj, je naglo požrl par pastilj jedkega sublimata, ki «i jih je bil skrivaj preskrbel. Kmalu
ipirule trepal niče, a spomin na dobrote, ki so visele v dimniku in v kleti in ki jim* prozi od ne-j znane strani nevarnost, je vsakega, čuvaja; tako pretresel, da si ni upal zaspati. Ko so torej prišli tatovi, ko so že odstranili že
po L 2.10 komad
Zlato, triljants, plalin 28-imke z'ats teafle
kupuje in plačuje po nsjviijili cenah
Albert Povh — urarna
Trst j Vi j Mazzini 46
cevte plačujem za
potem je Eačel Cetrulli stokati in se zvija- ^01vJ pris
ti, tako da so morali orožniki poklicati na!lezJe, oken, da se vtihotapijo v bajno
_	_	..	.. m • r avaln Iri
pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je I deželo, kjer rastejo klobase kar tako iz grob pokojnika po tri lire na Člana za!mladeniču i/.pral želodec, nato ga je dal dimnika, je počila paska, čuvaji so sc m-U'. preostale.	Prepe.ja« v ho.niSniSki oddelek Jft.Ušnice vahh na nenapoved^ goste k, so j,m
Pozivamo učiteljska druStva. da brez	^"p^v I^UT^o «
tez teden dni stopiti bolj
obali po preipžnem delu produkt dela in stremljenja političnega udruženja «Edi-nost», pa tudi lista istega imena, vornejsc sama po	S takim jubilejem
se more ponašati malokateri list na vsem slovanskem jugu! Ali ta jubilej pomeui daleko več, ko vemo, da teh petdeset let ni poteklo v žurnalističnem afarizmu, marveč v najkrutejši borbi za svoje in za na-rodfie ideale. Če vzamemo to v obzir, moremo reči brez obotavljanja, da ima "Edinost > »ajča*UM»j5o zgodovino v naSrin narodnem življenju. Naša zgodovina bo morala dati «Edinosti» to priznanje, in to naj bo v zadoščenje d.ru Gregorinu, Cotiču in vsej tisti vrsti prejšnjih in sedanjih sotrudnikov okoli «Edinoetiki jih edino prekaljeni čut dolžnosti in zavesti ohranja ha javnem in publicističnem delu ob tako iežkih okolnostih. «Edinost* je odgovarjala svojemu imenu: dejanski je ujedinjevala duhove; iz trfaških in primorskih Slovanov je ustvarila najagilnejšo nacijonalno falango na slovanskem jugu. Po nji je tr-Eaškoprimorski Slovenec postal ideal borbenosti in vztrajnosti za vse nas na Jadranu. Tako je bilo v prošlosti, pred veliko vojno. Mi pa se nadejamo, da bo mogla «Edlnost» tudi v bodočnosti uspešno vršiti to svojo funkcijo. Je neka skupina ljudi, kl jo ovirajo v tem, no, nikakega dvoma nI, da bodo morali tudi oni spoznati, da sta •dinstvo in harmonija ftfini predpogoj za obstanek našega življa v Julijski krajini! In če oni sami ne bi hoteli izprevideti in računati s tem življenjskim postulatom, prisilita jih k temu zavest in instinkt samoobrane v Širokih narodnih masah. Mi Petdeset let obstanka govorijo na.i/ero-želimo, da te to zgodi čim prej in da «Edi-
odlog;a nakažejo svoj prispevek v Um prvem slučaju smrti na naslov tov.
p. Aidus-sina.
NEVARNO JE OBOLEL
dr. J. Kržišr.ik, dekan v Trnovem. Njegovo stanje je zelo rc«no in nevarno.
REPRIZA -KRALJA NA BETAJNOVI* P KI SV. JAKOBU.
Jutri popoldne ob 4. uri ponovi dramatični krožek «Čitalnice» Cankarjevega silnega «Kralja na Betajnovi«, ki je tako ugajal že pri prvi uprizoritvi.
Opozarjamo na predstavo predvsem okoličane. Za meščane se ponovi «KraIj na Betajnovi« še v četrtek zvečer.
V glavni ulogi nastopi g. Sila. Igro režira g. Terčič. Otrokom je vstop zabranjen. Predprodaja vstopnic v nedeljo zjutraj v DKD, in sicer od 10—12.
NOVI ROD.
Te dni se je razposlala IV. številka mladinskega lista Novega roda. Prinaša sledečo vsebino: J. Samec — Janezek in Pegar (pesem); H. Sienkiewicz — Med volkovi in mrjasci (zgodba iz poljskih gozdov v zimi 1. 1682—1683); C. Drekonja — Potoček (pesem); Vrag in siromak, bosanska pripovedka o vragu, ki so ga tovariši obsodili, da mora služiti kmetu, ker mu je ukradel zadnji košček kruha; J. Ruskin — Iskanje in konec Schvvarza (nadaljevanje); J. Plemič. — Na Življenjski poti (vesela, poučna zgodba o trojici, ki je Šla v svet: črnogledi Kis, Trk, ki vidi vse rožnato, In Kajpaje, ki trezno presoja Življenje); sestavek o Flo-renci in njenih velikih umetnostih; sestavek o našem Prešernu, kako so ga trapili v ribniški nemški šoli; Srečko Kosovel — Sla je mlada lastavica (pesem).
mogel Cetrulli
z mirno vestjo pred obličje sodnikovo.
Zadnji izprehod starega upokojenca.
Čeprav vreme ni bilo nič kaj prijazno, — pihala je precej moćna, hladna burja — se je 74-letni Lloydov upokojenec Ivan Sa-voini, stanujoč v ulici Honiagna št. 20, odpravil včeraj na vsakdanji jutranji izprehod, da si nekoliko pregibi je stare kosti. Ubogi starček pač ni slutil, da se bo njegov sprehod končal na onem svetu. Oddaljil se je komaj kakih 100 korakov od domače hiše in krenil proti trgu Oberdan, ko
člana te tatinske družbe. Toda več se ne more zvedeti. Ljudstvo meni, da so tatovi prenesli svoje delovanje na biljensko ozemlje, ker jih je «Edinost/> s svojimi točnimi in hitrimi poročili le preveč razkiiča-la in jim otežkočila in zagrenila nemoteno delovanje v idilični Vrtojbi. V koliko se ljudstvo v tem svojem mnenju moti, bo pač pokarala noč od sobote do nedelje.
Naročajte in Urite EDINOST"
f
kyfi, ^fatit*
lisic,
dihurja/, vidaf, va«
ueric, krtov, diijh In domačih zajce/.
D. Wi!*DSPACH
Trs!, Via tesare BatilsH št. 10 IS. nadsir., vrali i 5
Sprejemajo se pošiljatve po pošti
PODLISTEK
E. PHLILIPS OPPENHEIM:
m ilatai mii Mm Ms
Prevel France Nafijai.
Korakal je naprej po kameniti ve£i, dokler ni dospel do vrat, ki »o »e udala njegovemu pritisku. Sobana, ki je bila pred njim, Je bila nekoč zborovalnica in se je raztezala ob vsej strani pročelja z izjemo malega kotička, kjer je vstopil. Razpad je bil to največji, popoln, dovršen. Po kame-nitem tlaku je ležalo nekaj cunj, ostankov nekdanjih preprog. Vlaga je povsem omadeževala stene. Med dolgimi presledki so stale mize in stoli v vseh stanjih razpadanja. Na enem ali dveb stolih iz črne hra-stovine je našel nekaj ostankov rdečega baržuna — na naslonjaču enega je opazil zmrvljen grb. In tu, v tem razpadajočem spomeniku minulosti, je naSel prve sledove človeškega Življenja — zagledal je sivo-
lico krevsal sem in tja in nekaj nerazumljivega mrmlja! predse. Nova svetloba se je razlila preko obraza Jocelyna Thewa in solze so mu zalesketale v očeh. Poslušal je in slišal, da mož citira neke gaelske verze, ki so mu bili znani še iz detinskili dni. Celotna slika razpada mu je bila pred očmi. V tem starem možu je zrl sliko ne-nadkriljive in neizpremenljive zvestobe. Stal je tu kakor izdajalec ,ki je sramotno zbežal iz tega kraja, namesto da bi se podvrgel usodi, ki je zadela njegove pravični sobojevnike. Bolje bi bilo, da bi prelil svojo kri in da bi njegove kosti trohnele v rodni zemlji, kakor pa da je postal begunec in se s širino oceana ločil od glasov, katere je ponavljal ta starček in katere je slišal noč za nočjo skozi vsa dolga leta.....
Jocelyn Thew se je neslišno prikazal iz mraka.
«Timotej!» je polglasno zaklical.
Starček je postal. Potem se je približal in padel pred njim na kolena. Njegove oči so svetlo žarele, a presenečenja ni bilo na njegovem obrazu.
<-.Cathlev!» je vzkliknil. «Boir je dober!» Poljubil je roko svojega gospoda ter
bradega starčka, ki je naslanjaje se na pa- prijel s skoro blaznim veseljem. Jocelvn
Thew ga je dvignil k sebi.^
Torej ste me spoznali, Timotej?« «Ni več Cathleya na sveiu,» je zaklical starček strastno, «ki bi vstal pred mano in se nazval s katerimkoli drugim imenom.»
«Bom li varen tukaj, Timotej, za en dan ali dva*?»
Starčkov obraz je bil nekaj čudovitega. «Varen!) je ponovil. «Varenl Itavno ducat milj ali tako nekako je irskega kraljestva, kjer bi tuje<\ ki je prišel z zlim namenom, izginil, in ponosen *em, da smo ml v središču tistega kraja. > «Torej so vzdržali tukaj? ' «V zdržali? Ali tu veste? < >;renj. ki je tlel, je postal požar. Irska je tukaj nača dežela. Toda — saj veste to?»
«Vem kaj? je vprašal Jocelyn The\\. —« »Misliti si morate, da sem tujec, Timotej. 2ivel sem pod izmišljenim imenom. Novic nisem slišal že leta.»
«Ne veste«, je nadaljeval starček željno, «da se zbirajo tukaj v gradu — da se zbirajo možje, ki štejejo: pesnik Hagan, odvetnik Matlaske, Indewick, Mihael Dil \vyn, Harrison in veliki OT.lory sam?«
«Jaz srni pa mislil, tla je 0'c.lory v ječi £e od prve sinnfeinske vstaje.»