10Z. štnilka. f Llntillaiii, i četrteh, 6. maja 1915. XLVIII. leto. .Slovenski Narod" vdj* v Lj«*l|*ml na dom dostavljen: . v upravništvu prejenun: celo leto naprej • • . . K 24— I celo lete napccj . , . . K 22*— pol leta „ • • • • . 12'— 1 pol leta . • . • • # U — četrt leta m .....6*— 1 četrt leta . • . . . . 55© ci mesec m > • . . 9 t— 1 na raesec m • . • • . l*$0 Dopis! na] se frankirajo. Rokopisl se ne vračaj«. VreinUtva: Koailova mlica *t 5 (v pritlićju levoj teUIoa ŠL 14. bfca|a vaak 4am xv«ćer lsvisail Mt*l|* ta prasalke. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsti za enkrat po 16 vin.. za dvakrat po 14 viu., za trikrat ali vefkrat po 12 vtn. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjlh bisercijah po dogovoru. Upravmštvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltč oporišče ćele ruske pozicije, tako da je morala zmaga na tej točki tako] vpiivati tuđi na ruske pozicije ob Dunajcu, katerih težišče leži pri Tarnovu. Kako daleč je uspela bitka, se iz dosedanjih uradnih poro-čil še ne da posneti. Holandski listi se čudijo temu nainovejšemu preseneteniu ter pri-pisujejo to zmago na eni strani ne-verjetni energiji moštva in industri-ie. na drugi strani pa čudezni tehnič-ni popolnosti vojne.ea materijala. Tako ie bilo mogoče doseći uspeh, ki meji na čudež. Popolnih konsekvenc seveda še ni mogoče spoznati. Silna ofenziva preko Dunaica in istočasen hud pritisk v Karpatih mora, če se posreći, spraviti Ruse med Uzso-kom in točko, kjer se fronta zapogne proti vzhodu. v nepriieten položaj in jih prisiliti, da se umaknejo. • Uradna poročila o bojih. Kakor navadno, kadar se dogode izredni dogodki, so se pojavile tuđi to pat nretirane vesti. Tuđi to pot so krožile ne samo po Ljubljani, marveč skorai po vsi monarhiji, po-polnoma dolocene številke. Želja po-veča namreč številke v neskončno in nestrpnost ji pomaga. Dasiravno je zmaga v Zapadni Galicili sijajna. dasiravno ni izključeno. da bo vojni plen. ko bo zmaga popolnoma končana, dosegel prav visoke številke, je vendar treba vedno in vedno iz- nova naglašati, da naj ljudstvo za-upa v verodostojnost vladnih poro-čil. Mada nima povoda ničesar skrivati, naimanj pa ne bo hotela zmani-ševati slave naše armade. Tuđi ne moreio biti merodajni strategični oziri, če je okusil sovražnik moč naše vojske. Nasprotno pa so pretira-ne vesti, ki krožijo med ljudstvom in se od ust do ust večajo, v stanu zbegati ljudstvo in omajati zaupanje v vladna uradna poročila. Prebita je ruska fronta, zmaga je naša, toda to še ni ona zmaga, da bi lahko rekli, da je ruska vojska popolnoma uničena. Treba bo še silnih naporov in krvavih bitk, predno borno tako daleč, da homo lahko govorili o končni odločitvi. Morda je ta zmaga začetek, morda, kdo more vedeti. Zaupajmo v annadno vodstvo, ki ie že tolikokrat pokazalo svojo sposobnost in ne varajmo samih sebe s pretiranimi vestmi, ki jih vsak rad veriame. ki ga pa razoča-rajo, če se izkažeio kot neresnična. Uradna poročila so nam sporo-cila veliko zmago naših čet, pove-dala so nam. do so doslej našteli 30.000 ruskih vjetnikov. \'e:;e:no in gotovo je, da se bo to število še znatno povećalo, toda neniogočega. ne smemo zahtevati od naših voja-ških oblasti. Predstavljati si moramo, da ima vrhovno armadno vodstvo v teh dnevih skrajne napetosti in neprestanega prodiranja vec drugih važnejših skrbi, kakor sprejema-ti poročila o vjetih Rusih. Kadar bodo čaši manj napeti, bo prišel tuđi čas, da se bo mogel pregledati ves vojni plen in na njegovi poulagi si ustvariti tuđi pravo sliko o daleko-sežnosti in pomenu te zmage. Zato se hočemo za sedaj veseliti te zmage in zaupati v bodoenost. Graška »Tagespost« dostavlja svojemu razmotrivanju o pretirava-nju vesti z boiišča končno še tale lazmotrivanja v izgledih te zadnje naše zmage: Če naj učinkuje ta vojna res oči-ščujoče za vse narode sveta, notem bi bil prišel sedaj čas, sedaj. ko smo dosegli odločihie zmage. sedaj ko se izpolnjuje usoda, zopet postaviti krasno stavbo pravice, zvestobe in sreče, ono stavbo. v kateri si proži-io narodi pomirjeni roke. da vživajo LISTEK. fimeritiantsa. Francoski spi^al Pierre d e Cou-I c v a i n. (Dalje.) Tako vojvodinja ni poklonila Jacquesu samo veličastnega daru svojega telesa, žrtvovala mu je tuđi svojo neoporečnost, ki je bila njena sila, njen ponos. Ni ga moža, ki bi umel, kaj pomeni taka žrtev za ženo vznositega značaja. Marki d' Anguilhon in gospa de Blanzac sta se dolgo ljubila. Poznala 5ta ves sijaj te ljubezni, katere seme je tako globoko položeno v človeško dušo. Njuna fizična in moralna so-rednost ju je kakor Ie mogoče tesno udružila in ustvarila med njima božanstveno edinstvo. Dasi po mesece in mesece ločena, živela sta v zavesti, da sta drug drugemu puščala^v srcu še gorečnejše hrepenenje. Višje tu doli ne seže človeška sreća. Kristijanina ljubezen je bila za narkija d' Anguilhon izvor najvišje, aajpopolnejše opojnosti. kar je je pozna!. Ta ljubezen je zadostila za-eno njegovemu duhu, srcu in njegovim čutom. Bila ni to samo vojvodinja v svoji dovršeni krasoti, katero ip nr>«;pdnva1_ bila ie to tildi deklica S kostanjasto kito, ki je v njem vzbu-dila moža, mlada žena prihajajoča iz cerkve svete Klotilde, ki je užgala v njem hrepenenje, nedostopna žena, ki se iru je prikazovala na piedesta-Iu, velika in polna dostojanstva. Vse te podobe, ki so se druga za drugo porajale v njegovi duši, so Ie še pod-žigale njegovo strast. Padec Kristi-jane, te tako močne Kristijane, te silne individualitete ga je močno za-del, zaeno pa dvignil njegov ponos. Ženska ne teži rok moža, pogosto pa teži njegovega duha. Pri vseh, kar jih je ljubil, se Jacques s časom ni mogel ubraniti dolgočasju, hipno se je začutil izmučenega in željo, da se jih znebi. Gospe de Blanzac pa bi nikdar ne hotel zapustiti. Znala ga je privezati naše celega, ne s kakimi umetnimi triki — za to je bilo vanj pregioboko zaljubljena — nego s svojim čarobnim bitjem in s tein, da mu je znala vedno ugajati in ga zanimati, umetnost, ki ji je bila v naj-popolnejši meri lastna. Resnično močne narave niti bolest niti strast ne podere za daljši čas na tla. Kakor hitro se je vojvodinja iz-vila iz Jacquesovih objemov, se je njena s silnim zanosom obdarjenaduša znova povzdignila v višave in tako spretno si je znala zopet pridobiti svojo osebno uglednost, da se je marki pogosto vpraševal, da-Ii se mu je res udala in da-li je še njegova. Le njene trudne oči, njen nežni tresoči glas, mu je govoril, da ni sa-njal. Jacques je bil srečen; oddaljen od Kristijane pa je trpel vsled svoje sreče. Sredi njegove pijanosti se mu je začela oglašati vest. Plemenitost in zaupljivost njegove žene, to je bilo tisto žareče oglje, ki je neprestano padalo na njegovo glavo. Najsi se je še toliko oprijemal svoje vere v osodo in zatrjeval, da se je svoji zvezi s Krisriiano prav tako malo mogel izogniti. kakor oni z Annie, sram ga je bilo njegove vloge, sram samega sebe. Jacquesova ljubezen je odkrila vojvodinji sprva docela novo. tako opojno srečo. da ni občutila niti kesa, niti očitkov, niti ljubosumnosti. Kadar se je po markijevih obiskih vračala iz Rosette. se je stisnila v kot svojega zaprtega voza, zaprla je oči. da more boljše obdržati v spomi-nu prejete vtiske in ti vtiski so ji na-polnili dušo s takim zmagoslavnim veseljem, da svojega telesa ni nič več občutila in ji je radosti žarelo lice. Vonj cvetlic, katere je vsak dan ponašala s seboj, se je polagoma dvigal do nje in zdelo se ji je, kakor zadnje, naslade polno ljubkovanje. Shajala se je pozneje z markijem v družbi, na balih, v gledišču. Njuni spominov in obljub polni pogledi, pri-krito stiskanje rok, dolgi valčeki, ki sta jih skupaj plesala, nežne besede. ki sta si jih prav na tiho šepetala, so DOživliale njiju srečo in strast. Kri- stijana je bila tako izredno srečna, da niti zavest, da živi Annie, ni mogla zasenčiti njene sreče. Tišti »Jac-oues«, o katerem je govorila mlada žena, katerega je imenovala »svojega soproga^ in ga vpletala v vsa prozaiična pripovedovanja o svojem zakonskem življenju, je bil drugi kakor ta, katerega je ona ljubila. Ta ljubav je Kristijanino življenje obdarila z bogastvom, kakeršnega ni nikdar poznala: pod silo tega čuvstva je vzevetelo njeno telo v lepoto, kateri so se divili vsi njeni prijatelji in nepopisna miloba jo je prevevala čez in čez. Njene kretnje so izgubile na ponosu, bila je prijaznejša, dobro-hotnejša, velikodušna do razsipno-sti. Razdajala je s polnimi rokami, kakor da hoče z milosrčnostjo za-kritf svoj greh in si izprositi odpu-šcania za svrojo srečo. Doktor Moreau je le predobro poznal nagibe njene dobrotljivosti. Skoro bi bil mogel povedati dan, ke-dai je postala metresa markija d1 Anguilhon. Videl je. da živi še vedno v prvi pijanosti; vedel pa je, da se prej ali slej prebudi in da bode tedaj silno trpela. Pogosto je pod tem ali onim izgovorom prihajal k njej. Vojvodinja je opazila, da doktor Moreau ve vse. Sprva ji je bila njegova bistrovidnost nadležna, pozneje je občutila celo nekako zadoščenje, da ima takega molčečega in diskretne-ga zaupnika. Kadar je doktor odhajal ^ u iskreno stisnil roko, je čutila, da ima v njem prijatelja, na katerega se more zanesti v vsakem slučaju. Celo leto je trajala pri vojvodinji ta opojna Ijuhezen. Polagoma se je raztresla, a ostala je ljubezen, glo-boka. silna in strastna ljubezen. Tedaj ie to in ono jelo boleti Kristija-no: ovire. katere so njej in markim delali sorodniki, nestalnost vezi. ki ju je družila in ki jo je svet obsojal. Polastila se je je celo neka strast po materinstvu, kakor da je ljubezen vzbudila vse strune njenoga bilja. Pogled otroka ji je privedel solze v oči. Silno si je želela otroka od Jacquesa. Sanjarila je, da bi moral biti mnogo lepši kakor mali Filip. Noč in dan je mislila nanj in si od časa do časa domišljevala, da živi in se ji smehlja. Prsa so se ji napela, kakor da sili mleko iz njih. Razpro-stirala je proti njemu svoje roke, roke pa so objele praznoto. Kakor ta. je Še več žen in drugih, ki so obsoje-ni, da ohjemajo fantome. Kadar se je Kristijana prebudila iz svojih sanj, je zarudevala in se smehljala solznih očij. Ločitev od Jacquesa ji je povzročala od dne do dne rastočo bolest, čimdalje je bila bolj obupana. Če se je vračala iz Rosette domov, jo je kar mrazilo v tihoti in zapušče-nosti njenega stanovanja. Siliti se je morala, da je mogla nadaljevati svoje redno življenje, njene misli pa so ostale pri Jacquesu. (Dalje prihođnjič.) Stran 2. .6LOVtNSKi NAKOD-, 4ue 6. maja i*i5. 102. štev. desetletja in desetletja srečo miru. Če pa zamudimo ta trenutek, potem je ves trud zaman, potem je gotovo, da bo razđivjana vojna furija besne-la naprej po deželab in morila ljudi brez števiia. Upajmo, da je prišlo to spoznanje in da ni več daleČ dan, ko se bomo veselili popolne zmage. Do tedaj pa — zmernost! NADVOJVODA FRIDFRIK NA FRONTI. Tekom pretekle^a tedna se je tnudil feldmaršal nadvojvoda Fride-rik v prostoru severno od Visle. da inspicira tam stojeće čete, ki so ravno takrat bolj živahno nastopale, da maskirajo razvitje skupine južno od Visle. Nadvojvoda je obiska! tuđi neko posebno močno oporišče v spredniih pozicijah, komaj 60 kora-kov od sovražnika. Ravno tu se je razpočila med njegovim obiskom granata, ki je ubila 4 vojake. * • * Ruska fronta. Iz Petrograda poročajo: Do 30. aprila so smatrala oficijalna ruska poročila namenoma nemš. prodiranja v Kurlandiji kot popolnoma postran-ski dogodek ter so trdila. da so Nemci dospeli sele do reke Dubice. Ker pa je dospelo mnogo rodbin, ki so bile zbežaie iz Rige. so morali Rusi prenehati s to taktiko prikrivanja in so v zadnjih poročilih priznali, da se je nemškim prednjim cetam posrećilo precej globoko prodreti v južno Kurlandiio. Ta vest je skupaj s pripovedovanjem beguncev vzbu-dilavPetrogradu veliko razočaranje. Razmotrivanja vojaških kritikov ča-sopisja nikakor ne morejo zmanjšati nervoznosti prebivalstva, ker se ka«-že kljub strogi cenzuri nekaka obup-nost. »Novoje Vremja« skuša prepo-diti skrbi glede eventualnega zavzet-ja Rige. List je mnenia. da število v tem delu nastopajočih nemških čet za sedaj ni kos tako razsežni nalogi. Enako mnenje zastopajo tuđi drugi časopisi, vendar pa priznavaio listi. da nameravajo Nemci Rigo zavzeti ter praviio, da bi bilo zavzetje Rige moraiičnega pomena. nikakor pa ne strategično važno. O položaju v Galiciji pravijo listi, da je bila »zapog-nitev« fronte potrebna vsled novih silnih sovražnih ojačenj. Tri niska letala zbita. »Pester Llovd« poroča iz Eper-jesa: Pri Kurimi smo zopet prisilili neki ruski dvokrovnik, da se je spu-stil na tla. Ena naših krogel je zade-la motor in ga poškodovala. To je že tretje rusko letalo, ki je tekom enega tedna padlo na te] fronti v naše roke. * Draginja v Rusiji. Iz Petrograda poroča »Riječ« o pomanjkanju živil. da je mnogo va-gonov živil na potu v Petrograd, da pa jih zaradi prevelikega prometa na progah ne mcrejo spraviti naprej. — Kriza glede cene mesa se je zelo pooštrila. m • * BREZUPNE RAZMERE V CRNI GORI. Pariz, 4. maja. (Koresp. urad.) »Temps« piše: Položaj v Crni gori postaja radi vojne vedno težavnejši. Zlasti v oddalienih krajih in v onem ozemlju, ki je zasedeno od avstrij-skih čet, vlada veliko pomanjkanje živil. Ker križari avstrijsko hrodovje neprestano ob crnogorski obali, se dežela ne more preskrbeti z živili. Tisoči beguncev so navezani na pomoć vlade. Avstrijski avijatiki obme-tavajo vsak dan crnogorska mesta in vaši z bombami, ki ubijejo mnogo žen in otrok. Crna gora prenaša vse to z velikim pogumom in v polnem zaupanju na končno zmago zavez-nikov. \Vashington, 4. maja. Crnogorska vlada se je obrnila na ameriško vlado za zdravniško pomoČ, ker raz-saja leg;arjeva epidemija strašno po ćeli deželi in ker manjka zdravnikov in medikamentov. m • m Kronski svet v Srbiji. Iz Budimpešte poročajo »Miin-chener Neueste Nachrichtn« z dne 4. maja: Po vesteh iz Bukarešte, se je preteklo soboto vršil v Kragujevcu srbski kronski svet. Predsedoval je prestolonaslednik Aleksander. Kronskemu svetu je prisostvo-val tuđi načelnik generalnega štaba vojvoda Putnik. Po končani seji je prestolonaslednik dlje časa konferiral z dvema odposlancema crnogorske vlade. NOVI NEMŠKI USPEHI PRI YPRESU IN NA FRANCOSKEM BOJISCU. Berolin, 5. maja. (Kor. urad-) Wolffov urad poroča. Veliki slavni stan, 5. maia. Zapadno bo ji š če: S težkimt izgubami so se Angle-ži nadalje umak ni li v smeri od močno ogrožane most ne utrdbe pri Ypresu. Vzell smo rermo van Heute Ekstemest, grajski pjark v Heren-thage in Net Pappotie. Med Maaso in Moslo je vladalo zopet žlvahnejše gibanje. V gozdu l.e Pretre, sever-no-vzhodno od Pont a Moussona, so Franco7i včera} napadli z močnimi silami. Kljub doigenui pripravljanju s strani artiljerije se je napad z veiikl-mi izgubami za sovražnika v našem ogn.tu ponesrečil. Nasnrotno pa smo prtčeli v gozdu AtHv in vzhodno od tod z napadom, ki ie dobro napredo-val. Tu smo došle] vjeli 10 častnikov in 750 aiož. * • Francoski kommiike. Iz Pariza javliajo »Miinchener Neueste Nachrichten« z dne 4. maja: Poročilo generalne^ štaba z dne X maja ob 3. popoldne se glasi: Nemci so poskusili dva napada z dušečimi plini, in sicer severno od Ypcrna rri ?t. Julienu in južno od Vperna v blizini visine 60. Dosegli nišo nobenega uspclia. Z ostale fronte nimamo ničesar poročati. Komunike ob 11. ponoći pravi: Nirnimio poročati ničesar drugoga, kakor da sta se ponesreČila dva nemška napada v noči od nedelje na ponedcljek, in sicer nroti amrleškim eetam. severno od Vperna in proti francoskim čctam v Pretrskem gozdu. Poročilo generalnega štaba z dne 4. maja ob ,\ popoldne se glasi: Nemci so snoči izvršili severno od Yperna na angleski fronti napad, ki so ga naši zavezniki odbili. V Argonih so naše čete rri Ba-gatellu napadle nemške pozicije in pridobile na prostoru. BOJI PRI YPRESU. Fini. French poroča: Ker je so-vražnik nepričalcovaro zače! upo-rabljati dušeče pline, snio izgubili ne-kaj ozemlja. \"s!cd tega moramo ustvariti novo crto, ki gre zahođno od Zonebeka. V poslednjih 24 urah je bil položaj na celi fronti norma-Icn. Severnozahodno od Ypresa je izvršil sovražnik slabome napade, ki so bili z lahkoto odbiti. V nekem dopisu lista »Times* se pravi, da so se angleski častniki pri Ypernu izrazili, Anglija naj čim-preje posije več voiakov in več municije, če hocejo spioh šc dobiti pri Ypernu kako ang'eško armado. OBSTRELJEVANJE DUNKER-OUA. Times« piše o obstreljevanju Dunkerqua, da je to dogodek največ-je važnesti, ker so si Nemci osvojili por ob obrežju v Severno Francijo. Če bodo enkrat stali topovi, ki so danes obstreljevali Dunkerque, na skalah Calaisa, potem bodo krogie dosegle Dover in Nemci bodo gospo-darji Kanala. Iz Bruslja poročajo: Med ob-streljevranjem Dunkerqua so poskusili angleški in franeoski letalci vre-či na nemške artiljerijske pozicije bombe, kar se jim pa ni posrećilo. Vrgli so v celem 12 bomb, od kate-rih pa ni niti ena napravila kako škodo. Iz Pariza poročajo: Tukajšnji oficijalni krogi skušajo uspeh Nem-cev pri Ypersu in ob Kanalu slikati kot vojaško nepomemben. Pravijo. da z obstrelievanjem Dunkerqua ni bil dosežen drug uspeh, kakor da se je vznemirilo mirno prebivalstvo mesta. Ta vtisk pa je že pozabljen. Razrušitev več hiš je Ie nov dokaz nemškega barbarstva. Vojaški položaj v Belgiji ie neizpremenjen. Ta omiljevalna taktika nasproti nemškim uspehom pa nima nobenega vpliva na mišljenje ljudstva in ne more pregnati skrbi za prihodnjost. Iz Pariza poročajo: Letalci, ki so se vrnili s poizvedovalnega poleta pri Dunkerqua poročajo, da pred Dunkerquom ne križari nobena so-vražna ladja. Samo pred Ostendom križari 6 nemških križark. Iz Kodanja poročajo: »Politi-ken« raz-motriva v uvodnem članku obstreljevanje Dunkerqua. Nemci so s svojim artiljerijskim obstrelievanjem dosegli uspeli prve vrste. Sedaj seveda nov velik nemški top deluje Ie nekako demonstrativno kot dokaz viška nemške tehnike v orožni industriji, kar ima velik moralen pomen. Razdalja 38 kilometrov, kakor se je sedaj streljalo, je svarilo za Angle-že, ker odgovarja ravno razdalji Ca-lais - Dover. Letalci. »Journal« poroča iz Pariza: Tri-je nemški letalci so letali 1. t. m. ob 8. in 10. dopoldne nad Nanzigom. Francoske čete so jih močno obstre-Ijevale ter so se morali letalci obr-niti, ne da bi bili vrgli kako bombo. Po poročilu »Progresa,- je nemški »golob< preletel Luneville in vrgel tri hombe, ki pa so napravile Ie malenkostno škodo. Po poročilih istega lista je neki »golob« plul tuđi nad Dunkerquom, kjer pa letalec ni metal bomb. An^leška vojska. Londonski poročevalec >Tempsa<' poroča, da se da v zadnjem času vpi-sati med novince na teden 25.000 do 30.000 mož. 1 >o sedaj je vstevši kolonijalne čete in kanadske in avstral-s»;e kontingente 2^600.000 mož pod zastavami ne vštevši moštvo, ki se vežba v Kanadi, Avstraliji in v Južni Afriki. Francoski voini krediti. Iz Brusi ja poročajo: V stalnem narškern parlamentnem odseku se je razglasilo, da so francoski vojni streški od 2. avgusta do 15. aprila znašati 11.000 milijonov frankov, pri čemer pa nišo vračunani v Londonu in Ne\vyorku Franciji dovolie-ni krediti. Od te vsote je franeoska banka dala 5000, prodaja bonov de la Detense Nationale pa 3300 miliio-nov frankov. \z prodaje zakladnih menic. iz davčnih dohodkov se je porabilo v vojne svrhe nadaljnih 20fk» milijonov, ostalih 700 milijonov pa je mora'a vlada vsled pomanjkanja denarja ostati dolžna. * * Nezadovoljnost s kabinetom Asqusth. Iz Londona prihaja preko Brus-lia vest, da se tam veča nezadovoljnost s kabinetom Asquith obenem pa raste vpliv delavskega voditelja Johna Burn:;a ter Ramsav Macdo-nalda, Keir Mardvja in Trevelyana, ki so proti vojni. Economist<< pravi, da je storila Anglija zelo slabo, da se je udeležila vojne ter obžaljuje, da Asquith ni posnemal Gladstona iz leta 1870. in ostal nevtralen. Anglija bi si bila tako prihranila mnogo skrbi. Tuđi dejstvo, da se je Avstralija odločila, da se vojne ne bo več nadalje udeležila. se živahno razmo-triva. Govori se, da je odpovedala že dovoljeni kredit 263 milijonov frankov, ko je začela Japonska brutalno nastopati proti Kitajski. • m m Separatni mir. Vsled indiskrecije lista »Journal de G_neve'< se je izvedelo za vprašanje v permanentnem ministr-skem odseku ali takozvana septem-brska pogodba še obsioia. Odgovor je potrdil, da konvencija, ki je izpo-četka določala, da nobena država ne srne sklepati separatnega miru, v prvotni obliki ne obstoja več. Del-casse namreč ni potrdil, da prvotna pogodba še neizprcmenjeno traja, marveč se je izognil direktnemu odgovoru. V Londonu že delj časa dvo-mijo, da bi septembrska pogodba še veliala. DELO NEMSKm PODMORSKIH COLNOV. Posadke treh ribiških parnikov iz Hulla, »Yolande^, »fiero« in »Northuard«, so snoči došle v Huli ter javile, da je njihove ladje dne 3. maja neki nemški podmorski čoln v Sevcrnem morju razstrelil. Reuter poroča: Pet nadaljnih ribiških parnikov, namreč ->Hektor«, »Progress«, »Rudby«. »Coquet« in »Bob\xhitec-. so nemški podmorski čolni potopili v Severnem morju. Neka madridska brzojavka, ki je dospela na »Kolnische Zeitung«, poroča o nekem norveškern kapitanu, ki je pripovedoval, da je nlul ob an-gleški obali s posebnim vodilcem, ker je tamkaj razprostrtih mnogo mrež z razstrelilnimi snovmi, ki naj prepre-čijo približanje nemških podmorskih čolnov angleski obali. V Kanalu in v Irskem morju je kapitan opazoval več napadov nemških podmorskih čolnov. pri čemer je bil potopljen neki angleski parnik z 12.000 tonami, ki pa je še poškodovan lahko prispel ob irsko oba!. Ko se je zmračilo, ni bilo videti v nobenem angleškem pristanišču luči. Iz Londona poroča Reuterjev urad, da je bil parnik »Minterne« včeraj zjutraj v blizini otokov Scilly brez prejšnjega svarila torpediran. Posadka se je resila, ko je že cei dan v maihnih čolnih kljubovala močne-mu viharju. Iz Londona poročajo: Angleško ribiško ladjo »Cruiser« je obstrelje-val neki nemški podmorski čoln. Ubiti so bili štirje možje posadke, ostalih sedem je skušalo v čolnu uiti. Coln se je prevrnil, a so se mornarji resili in srečno dospeli v Aberdeen. »Nieuwe Rotterdamsche Cou-rant« poroča iz Londona: Vrednost torpediranega angleškega parnika »Edale« znaša 27.000 funtov šterlin-gov, vrednost tovora žita pa 40.000 iuntov sterlingov. Po Llovdovih poročilih iz Leitha. je neki podmorski čoln obstreljeval švedski parnik »Elso« iz llalmstada dne 2. rnaja zjutraj ter ga zažgal. Po-sadko je rešil parnik »Fernebo« in jo prepeljal v Leith. s Razdejan morski svetilnik. Iz Gefle poročaio: Neka semkaj dospela jadmica poroča, da je svetilnik pri LangNkaerju, južno od Ma-rihamma na Aalandu, včeraj dopoldne pogorel. Ker je bilo slišati malo prej dve eksploziji, se domneva, da so sovražne vojne ladje obstreljeva-le svetilnik in ga užgale. NAPAD NA DARDANELE. Drugo obstreljevanje Dardanel. Iz Dedeagača poročajo: Glavne operacije proti Dardanelam so se prićele v nedeljo, dne 25. aprila. Kanonada je bila naravnost pe-klenska, zemlja se je tresla kakor pri potresu. Med to kanonado se je izkrcalo 2000 do 3000 faneoskih vojakov pri Kumkalih. Turske baterije so obsi-pavale čolne transportnih ladij s pravo točo šrapnelov. Istočasno so se izkrcali na Galipoliiu močni av-stralski kontingenti. Po večurnem hoju so se morale pri Kumkalih iz-krcane čete umakniti. Prihodnje dni so se poskušale zopet izkrcati, toda vsakokrat brez uspeha. Tuđi vsi po-skusi zaveznikov, se izkrcati v Sa-roškem zalivu, so se ponesrečili. Turki smatralo, da so se operacite zaveznikov prGti Dardanelam definitivno ponesrečlle. Carigrad, 5. maja. (Kor. urad.) Po so^lasnem naziranju raznih tu-kaišnjih vojaških kromov, Je smatrati sedanje operacije zaveznikov proti Dardanelam za definitivno ponesre-čene. Na kopnem se drži del izkrca-nih čet Ie še na dveh brezpomembnih točkah pri Ari Burnu in Sedil Bahru, odkoder ne more prodirati in kjer ga bodo, kakor je upati. turske čete lahko in na^lo pregnale. Turski krogi so mnenja, da so izgubile zavezniške čete polovico svojega efektivneea starca, rorej približno 30.000 mož. Pri Kumkalih iz-krcane Čete sta bila dva franeoska manj vredna polka, ki ju je bilo lahko pognati v morje nazaj. Ta dva polka sta se pozne.le izkrcala pri Sedil-Bahru, kier sta bila taKlsto tepena. S kavkaškeca bovišča. Iz Petrograda javljajo »Miinche-ner Neueste Nachrichten« z dne 4. maja: Generalni štab kavkaske arma-de poroča: Dne 1. maja smo odbili v okolici Artvina turske poskuse, pričeti z ofenzivo. V okolici Choy - Dilana se vrši boj med Turki in našimi četami. Na ostalih bojiščih se ni ničesar izpremenilo. Novi ruski superdreadnought. Iz Carigrada poročajo: V neki ladjedelnici v Črnem moriu grade Rusi superdreadnought »Impera-trica Maria <. ki bo armiran z novimi, posebno dalekosežnimi topovi, s ka-terimi hočejo Rusi forsirati bospor-ske utrdbe. * POLOŽAJ V ITALIJI. Zopet ministrski svet v Rimu. Rim, 5. maja. Danes zvečer se je vršil ministrski svet. v katerem se je razpravljalo o zunanjepolrtičncm vprasanju. * Konferenca ministra Sonnina z av-strijskim io nemškim veleposlanikom. Iz Rima poroča »Štampa«: Zu-nanji minister Sonnino je imel včeraj dolgo posvetovanje z avstrijskim in nemškim veleposlanikom. »Pester LIovd« poroča, da je napravila vest o ruskem porazu na ita-lijanske kroge kar najglobokejši vtis. Novi položaj da je že vplival na sklepe torkove ministrske konfe-rence. Kralj se tuđi današnje svečane otvoritve poliklinike v Paviji ne udeleži. Položaj v Tripolltanfll. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Rima z dne 3. maja: Vsled izdajstva domaćih čet, je imela neka italiianska kolona v Ci-renaiki težke izgube, ki se lahko ce-nijo na 600 mrtvih in ranjenih. To dejstvo pojasnjuje veletehtno odredbo ministrskega sveta, da se v Libiji proglasi vojno stanje. Drugim govo-ricam, ki vedo povedati, da so do-godki v Libiji samo predigra k vojne-mu konfliktu s Turčijo, ni verjeti. Francosko zlato za Italijo? Iz Curiha poročajo: Franeoska banka je oddajala tuđi pretečeni mnogo zlata v inozemstvo. Ker an-gleška poročila ne izkazujejo nika-kega prometa v zlatu s Francijo, je treba domnevati, da je šio francosko zlato v Italijo in sicer z ozirom na event. dogodke in v soglasiu s konvencijo zavezniških državnih bank. ( Grazer Tagblatu.) Grška in trojni sporazum. Milanski listi poročajo, da so se pogajanja med Orško in trojnim sporazumom popolnoma razbila, ker je stavila grška vlada baje pretirane zahteve. Misijo grškega princa Juri-ja v Parizu je smatrati za ponesre-čeno. Princ Juri je bil zelo hladno sprejet. * 9 *r SKRAJNA NAPETOST MED KITAJSKO IN JAPONSKO. Amsterdam, 5. maja. (Kor. ur.) -Handelsblaadv objavlja naslednje poročilo Reuterjeve?:a nrada iz To-kia: Sestal se je ministrski svet, da se posvetuie kakor sodijo, o vpra-šanju ultimatuma Kitajski. Japonsko časopisje je prepričano, da bo vlada oilposlala ultimatum, ker je zadnji odgovor Kitajske na japonske zahteve Ie zavlačevanje odločitve. DRUGO VOJNO ZASEDANJE OGRSKEGA DR2AVNEGA ZBORA. Minister Kazai v obrambo avstrijskih vojakov. V nadaljnji razpravl o pro\nzo-ričnem proračunu, je c:ovoril vceraj poslanec Apponyi, ki ie izrazil neza-upanje vladi, pa poudarjal, da hoče njegova stranka odobriti vse, kar je potrebno za uspešno nadaljevanje vojne. Pozval je ves madžarski narod, naj čim najbolj podpisuje vojno posojilo. Ministrski predsednik grof Tisza je nato razpravljal o nalogah cenzure, ki gotovo ne srne preganjati časo-pisja, kajti časopisje vrši velepatrijo-tično nalogo. Vendar pa ni oportuno, da bi listi razpravljali o bodevčih av-stro - ogrskih gospodarskih odnoša-jih in o odnešajih med monarhijo in Nemčijo, ker bi mogle take razprave kaliti dobre odnošaje med zavezniki. Kar se tiče preskrbe z živili, ne more biti govora o tem. da bi na Ogrskem nastala lakota. Na drugi strani pa ni res, da ima Ogrska vse-ga v izobilju. Avstrija pa da se mora postiti. Kar ima Ogrska, to ima Av-strii?. kajti mi stojimo na stališču po-polnega bratstva obeh držav in želimo, da se zbližanje duhov v bodo-če še bolj okrepi. V popoldanski seji je izjavil posl. Bela Barabas (neodvis. stran.): Ogrska je svojo dolžnost v polni meti izvršila. Ne tako Avstrija. Tam se je vršilo črnovojniško pre&ledovanje zelo površno in ćele kategorije av-strijskih vojaških obvezancev se na-haiaio daleč ođ bojišča. Poslanec Bela Mezoffv (ustavo-pra\Tia stranka) obžalu]e, da prodaja Ogrska svojo koruzo v Avstrijo po 21 do 30 K, medtem ko stane koruza v Romuniji 40 do 60 frankov. Honvedski minister Hazai po-udarja: »Poslanec Barabas ?e izjavi!, da Avstrija ni primerno zadostila svojj dolžnosti, niti pri vojaških naborih, niti na bojlšču. Visoka zbornica! Kot popolnoma informirana oseba lahko izjavHani, da sta tako Avstrija, kakor Ogrska storil] na oceh poljib popolnoma enako svojo dolžnost; to-zadevno se ne more niti Avstriji, niti Ogrski ničesar očitati.« Predsednik poroča, da sta se ce. sar in vrhovni poveljnik maršal nadvojvoda Friderik brzojavno zahvalila za čestitke državnega zbora povodom zmage v zapadni Galiciii. Minister Mazai odgovara na in-terpelacijo poslanca 5zaba radi do-pustov za dela na polju ter izjavlja, da bodo dobivali vojaki tuđi za ko-šnjo in mJačvo primerne dopuste. Konec seje ob pol 7. zvečer. Vojno ztTCoroućinie. Vdovski in sirotinski zaklad z& skupno oboroženo moč namerava med vse sloie prebivalstva razšinti mise! vo]nega zavarovanja. Zadeva ima jako važen gospodarski pomen. Od vojskujočih se vojakov po-seduje Ie neznaten del police za živ-Ijensko zavarovanje, katare bt za slučaj smrti v vojni jamčile zaostalim izplačevanje zavarovane glavnice. Vojaki na fronti se na običajni način ne morejo zavarovati za življenje, ker je posebna zdravniska preiskava jako otežkočena. Temu naj opomore vojno zavarovanje, ki ga sklepajo zaostali na življenje oseb, ki so k vojakom odšle. Če bi se tako vojno zavarovanje splosno razširilo, bi bilo to izvanredno velike koristi. Pomisli naj se, da državne podporne rente za vdove in sirote in pa niiho- 102. Stev .šLUVfcNSKl NAKUU', anc 6 maja iyi5. ^iran 5, va oskrba po občinah zagrotavljajo le najpotrebnejše življen&ke potrebe. V obče bode renta vdovi v vojni pad-lega vojaka le v zelo redkih slučajih omogočila, da bi po moževi smrti obdržala moževo posest ali nadalje-vala njegovo obrt m kupčijo ali da bi sploh mogla premazati nastale de-narae težkoče. Ako pa Ima vdova v prvem času kako glavnico, naj si bode tuđi majhna, potem ji bode mogo-Če, urediti nujne obveznosti in da s tem prepreci prodajo ali rubežen tvoje imovine. Poskrbela bo za ob-delovanje svojega posestva ali za nadaljevanje obrta in morda si bode ćelo zasigurala kak nov vir do-hodkov. Vdovski in sirotinski pomožni zaklad se poteguje le za tako zavarovanje, ki se sklepa ne le za slučaj tmrti v vojni,, temveč pri katerem se zavarovalna svota brez vseh po-gojev izplača, ako zavarovanec umrje, tekom enega leta od dneva sklenjene zavarovalne pogodbe. Pri takem zavarovanju ni nobenih ne-Jasnosti glede zavarovalnih zahtev. Zavarovalna svota se tedaj izplača, če zavarovanec v vojni umrje, če umrje vsled ran ali bolezni, ki se jih Je pridobil v vojni, če se pogreša ali če v vjetništvuv umrje, nadalje pa tuđi, Če umrje po svoji vrnitvi iz vojne naravne smrti še pred pretekom ravarovalnega leta. Edinole v slučaju samomora ugasne vsaka pravica do zavarovalne vsote. Vojno zavarovanje se bode potem izdatno razširilo, če visina zavarovalnih premij ne bo prekoračila plačilne zmožnosti širših krogov ali vsaj izdatnega dela v poštev priha-Jajočih rodbin. To vprašanje je ugodno rešeno, ako se bode ravnalo po načelih, ki jih je vdovski in sirotinski pomožni zaklad natančneje presodil in katerim je ministrstvo za notranie radeve pritrdilo. Većina onih oseb, ki vzdržujeio svojo rodbino in imajo skrbeti za oskrbe potrebne svojce, spada v kategorijo onih črnovojni-kov, za kojih zavarovanje bi se plaćala premija v znes-ku 41 U^c zava-rovane svote. Za zavarovalno glavnico 1000 K ali le 500 K, bi se tedaj morala plaćati premija 45 K. oziro-ma 22 K 50 v. Vdovski in sirotinski pomožni zaklad je nadalje poskrbel, da smejo one rodbine, ki uživajo državni vzdrževalni prispevek (in teh je naj-več med manj imovitimi rodbinami), plaćati premijo v šestmesečnih obro-lrih. Zavarovalni prispevek bi tedaj pri zavarovanju na 1000 K znašal v enem mesecu 7 K 50 v ali pri zavarovanju na 500 K le 3 K 75 v. Državni vzdrževalni prispevek je posebno pri večjih rodbinah razmeroma pre-cej visok in bi se zaradi tega mogli zavarovalni prispevki plaćati brez posebnih težkoč. Pričakovati je, da se bode večje število rodbin z ra-dostjo posluževalo vojnega zavaro-vanja, ak:> se bode zadeva primerno pojasnila. Pospešitev te gospodarsko jako zdrave misli, s katero se naj zaostali opomorejo potom samopomoči, bo tuđi izdatno razbremenilo državo in občine. Če se ta misel samopomoči vkorenini pri rodbinah v vojski se nahajajocih oseb. potem ni dvoma, da se bo ta misel razširila tuđi med širše kroge. Po dosedanjih izku.šnjah so bile občine, nadalje javni in zasebni delodajalci v mnogih slučajih pripravljeni, da zavarujejo svoje k vojakom odišle uslužbence in delavce in da ali tozadevno premijo placuiejo povsem iz svojega ali pa vsaj pripra-vijo z znatnimi zneski. Dotični delodajalci so bili pač uverjeni. da se ne bodo mogli odtegniti dajanju podpor zaostalim onih namesčencev, ki ni-maio pravice do pokoinine, oziroma Je še nirnajo, nadalje svojih kvalificiranih ali dolgo v obratu službujočih delavcev in da je vsled tega boljše, če plačajo nizko premijo kakor če jih zadenejo tako visoki preskrboval-ni prispevki. Kar velja za delodaialce, velja v šc večji meri za občine kot upravne korporacije. Nepreskrbljeni zaostali v vojni padlih voiakov bodo končno tuđi obremenili oskrbo ubožeev in marsikatera občina se bo raje izog-rrila tem bremenom z vojnim zava-rovanjerrL Končno bodo pri primerni propagandi gotovo tuđi razne osebe iz zgol človekoljubnih razlogov na to-zadevno željo z osebnimi razmerami vpoklicancev dobro poučenih občin plaćale zavarovalne prispevke za one vojskujoče vojake, kojih svojci sicer žele to vojno zavarovanje, a vsled velike stiske ne premorejo pla-čevanja dotičnih premij. Z ozirom na navedena dejsrva met. Knrrmdov je bilo januarja 82.469, vplačanih zneskov pa 10,722.356 kron, povprečni znesck se je znižal od 139 kron na 130 kron. Februarja se je zvišaln Štev;lo na-kaznic na 99.618, marca na 135.917, oddana denarna vsota je zr»:išala fe-bruana meseca 11/^2.Š54 K, marca 13.643.932 kron, dočim ^e je povprečni znesek znižal na 111 kron in potem na 101 K. Vednemu zvišavanju števila in denarne vsote, stoji na-sproti vedno znižavart'e povprečne-ga zneska. z drugim; besedami, opaziti je naraščajočo popularizacijo vojnopoštne nakaznice. Končno še nekaj podatkov o prometu z zavitki. Vojna pošta ni razven za pošiljavanjc služl'.cnih zn-vitkov urejena za promet z zavitki in ne razpolas:a pri svojem normal-nem stanju, torej tuđi ne s potrebni-mi sredstvi. Nemrgoče je torej, da bi se neprenehomn spreiemali in odno-Šiljali vojnopoštni zavitki armndi. Alorejo torej 1c od ^lučofa do slučaja uvesti kratko dobo za snreicmn-nje zavitkov. Obenem pa se morajo dati vojnopo.štnim uradom posebna prometna sredstva, obenem pa nove delavske moči in mnštvo, di stmži. Taka doba je bila takoj po nričetku vojne meseca avgu«;ta; o tem ni na-tančnejših stat:Mičnih poc'atkov. Nn-daljnia perijoda za celokupni okoliš armade je bila meseca oktobra, Te-da] se je okoli 700.0nn zavitkov poslalo vojakom. Potem je sledila peri-joda za odpošilianie zavitkov meseca novembra zr> južno armado. Te\ ie sledil decembra meseca veFk' b^-žicni promet z zavitki. Ted^i ie dobila armada veliknnsko množino c:kroglo 2 in pol milijona vojnopoštnih zavitkov. Sedaj je zopet otvorje-na periioda za odpnšilinnie zavitkov. Obseg te se more iz dosedamih no-datkov le približno ceniti. Po^e^el ho komaj število pol miiijona komadov. Torej z eno besedo: slika ozke duševne in materijalne zveze med junaki, ki so sli na bojišče, in njiho-vimi dragimi v domovini, ki je c. in kr. vojna pošta skrbno. nedotaknjeno vzdržuje. Obenem pa tuđi slaven list za c. in kr. vojno pošto v rmalih domovinske zgodovine, izpričevalo ljubezni polnega požrtvovan ja misiji, ki ji je bila izročena. Poštna in brzojavna služba na PoHskem. Dunaj, 5. maja. (Kor. urad.) Iz vojnotiskovnega stana poročajo: Da se omogoči prebivalstvu poljskega ozemlja, ki so ga zasedle c. in kr. čete, poštni promet, so ustanovili v 6. okrožnih glavnih mestih namreč v Dabroui, Iedrzejowu, Mieehowu, Noworadomsku, Otkuszu in Piotrkowu etapne poštne in brzojavne urade ter otvorile za privatni promet. Zazdaj sprejemajo ti uradi le navadna pisma in pisma z označeno vrednostjo; začela se bodo pa sprejemati tuđi poštne nakaznice, zavitki in se bo uvedla poštno - hra-nilniška in brzojavna služba. Poštne in brzojavne pristojbine so v prometu z vsemi tremi poštiiimi ozemlji monarhije Avstrijo, Ogrsko in Bosno - Hercegovino enake. Za pošilja-nje pišem in brzojavov veljajo tu-zemske takse, za zavitke do 5 kilo-gramnv velja enotna tarifa 60 v, za poštne nakaznice so določene pristojbine 10 v za vsakih 50 K. Vsled teh nizkih pristojbin se ie poštni in brzojavni promet prav izvanredno pocenil, kar bistveno olajšuie, po-življa in utrjuje gospodarske odnoša-je med monarhijo in zasedenim O7cmljem. Onenem z večjiin prometom, se bo sukcesivno razvilo tuđi poštno in brzojavno omrežje, za kar je že vse potrebno pripravljeno. Končno je še omeniti, da se za fran-kiranje poštnih pošiljatev v okupiranom ozemlju zazdaj vporabljajo vo-jaške franko znamke, ki so uvedene v Bosni in Hercegovini, z natiskotn »c. in kr. vojna pošta«. Dnevne vesti. — 51 :?^no avstrijsko vojno po-sojjilo 1915. Pripra\e za stibskripcijo novega r*vstrijskega vojnega posojila iz leta 1915so končane. Posojilo ima značaj hlagajniških mknznic in je plačljivo dne 1. maja 1925. Vsled tepa je tore.i pripravno posebno za trajno naiožbo glavnice. Javna sub-skripciia se prične že dne 1. maia iu konca dne 29, maja 1915 ob 12. cpol-dne. Znesek posojila ni omeien. Po-snjilo je davka prosto in se obrestu-je nnzaj po 51/^ za leto v poHetnih obrokih dne 1. maja in dne 1. novembra vsakega leta. Subskripcijski kurz znaša 95*25rr, prišrevši obresti komadov po 51/27r od 1. maja 1915, — Vplačila so ugodno razdeljena, in se odnlačuje pri subskripcijah nad 200 kron pri prijavi 10'"" nomir.nle, dne 2b. junija in 27. julijn po 25^-, 27. av-gusta 20^ in dne ?- sertembra 1915 nstanek subskribirane^a zneska. \"s^ed 7i'vahnega zanimanja za novo vojno posojilo. ki se pcjavlja v vseh slojih prebivalstva, je pričakovati s sijrtinr^tjo popolne^a uspeha. Prospekti in prijave se doblvajo pri UuLIjanski kred'tni hanlii v Lii'blja-ni, kot oficiialncm mesru za subskrip-ciio vojnega posojila. Istotam se da-jejo p. n. občinstvu vsa tezadevna pojasnila. — Vodni projekti na Lii»b!]anici. Kakor smo že porečali, je upravno sodišče dne A. mnin raz^'C^avHo ra?-sodbo poljcdelske^a mlnistrsiva, s katero se je rudi nn dru??j instanci pripoznala večja ^rs^odnrska važnost prniektu cleželne^a odbora in uprave dr/avnih želc/nic nnsproti prf.jektu mestre občine ljublinnske za gradbo hidroelektrične centrale na IJubljanici ob nnrnrravanem jeziu Zoper to razvod bo se ?e. kn kor znano, prito/ila pred cnim lerom ljubljanska občina ra upravno sodiš; e. ki ie raznisr4lo invn^ rr:zdravo na da*i 4. ma\i pod predsedstvom pr^z?de^ta barona Schvartzenaii. Mestno obči-no in pritožbo je zastopai odvetn'k gosp. dr. M a j a r o n. poljede'sko mi-nistr^tvo gosn. svetnik đr. S c h e -s c h a r £• de/elni odbor pa ginvar £. dr. S u s t e r š i č. Upravno sodišče je po pctnrni rarrravi in posvetova-nju ugodilo pritrfbi in mini>trsko razsodbo rczvcljavilo zaradi vo-manjkllivega rostorarva. — Združeno s tem se je vrEi!a razprava o pri-tožbi mc>fne rbr;n^ 7~pcr d^^ovor, ki fja ie sklenil de/elni odT^or z m^c-virsk:m odb^-mm jrler-e izk^jpčne so-porabe namcr.?vanejfa jezu. lTpravno sodišče je izrc'cb, da t:i dogovrr ne more skodovnti pravicom ljubljanske cbčine, zato je bila pritožba nedo-pustna. — Odlikovanje adfr/rala llausa. Cesar je zapovedniku vojne mornarice, admiralu U a u s u, rodelil voja-ški zas'Tižni križec I. razreda z vojno dekoracijo. — Junašlc? poveijhiik »U 5<, linijski poročnik Juri pl. T r a p p, je dobil tuđi od nemške^ra cesarja visoko odlikovanje, namreč Zelezni križ I. in II. razreda. — Skadrski oddelek S7. pespol-ka je lani sodeloval pri operacij^h na južnem bojišču. Ta nddelek se je z veliko hrabrostjo udeležil zavzetja visočine Osladić in vjel 360 srbckih vojakov ter zavzel 600 pušk in dve strojni puški. Ko so bili opkoljeni, je štabni narednik Josip Strclec imel nagovor ter je Srbe pozval, nai se vdajo ter je končal svoj govor z »Živio!« - kltcem, Srbi so v odgovor tuđi zaklfcali »2ivio< in se vdali. Za ta uspeh je dobila 16. stotnija 87. peš-polka premijo 400 K in so bili odlikovani: stotnik 2ivkovio m nadpo-ročnik Orel, štabni narednik Josip Strelec in 75 drugih vojakov. — ĆmovojnikL, ki bodo pri po-novnem pregledovanju spoznani za sposobne, bodo izvedeli sele pri pre-gledovanju, kdaj da morajo odriniti pod orožje. Lc oni, ki se zglase sele k naknadnemu prebiranju, kar je do-voljeno le onim, ki se iz važnih vzro-kov ne morejo udeležiti ređnega po-novnega prebiranja, bodo morali odriniti pod orožje tekom 4S ur. — V letošnjen; majniškem avanz-maju je avanziralo 12.00(» častnikov in vojaških uradnikov, Več kakor polovica povijanih pripada rezervi in crni vojski. — Za mrtvega je izkazan Marij ^igon z Goriškega, vojak 74. pcšpol-ka, rojen 1880. Padel je 6. ali 7. novembra Ianskega leta. Za mrtvega ie izkazan tuđi Josip Seculin iz Gorice, četovodja 7. Iovskega poljske-gn bataliona, rojen 1S87. Padel je začetkom decembra. — Pozdrav 7 bojišča. Prejeli smo dopisnico s to-le vsebino: Iz strelskih jarkov pošiljajo iskrene pozdrave v domovino slovenski fantje: prostovoljec Fran Prneš. desetnik B e r 1 i č , poddesetnik Č u k , desetnik Anton Belič, Fran Stoch-1 e r in Ivan Stres, vsi pri 4. stot-niji 27. domobranskega polka, vojna pošta 4^. — Iz ruskega vjetništva se je oglasil Amon A 1 b e r t iz Ljubljane, kadet 27. pešpolka. Dopisnica je datirana s 25. marcem, prišla pa je dne 3. maja v Ljubljano. — Iz ruskega vjetnlšiva v Vo-ronežu se je oglasil Vinko A n ž i č iz Step^nje vaši. Odšcl je meseca oktobra z maršbataljonom 27. domobranskega pežpolka na severno bojišče in dosJej sploh ni bilo nobene vesti o njem. — V ruskem vietništvu se na-liaia in sicer v Serdobsku, guherniia Sara tov, Rudolf Merljak iz Sempetra pri Gorici, rojen 1S90. Merljak je prišel v vjetništvo ranjen. Služi! je pri 17. poiku. V ruskem vietništvu so nadalje: Fran Crnigoj iz goriške okolice, rojen 18S7, Mihael Skočir s Tolminskesra. rojen 1SS7. oba vojaka 7. lovskega bataliona, nrhaiata se v EIabug[, gubernija Kazan, v Biisku pa je Teofil Faganeij iz Vrtojbe, rojen 1S09, vojak 1. domobranskega polka. — V srbskem vjetn?štvu so pole? že izkazanih: Avgust Čermelj iz Vrtojbe, A. Humar iz goriške okolice, Ivan Frančeskin iz Sežane, Anton Grgo!et iz Tržiča, Rudolf KaŠca iz Tolmina. Anton Kerševan iz gori-ske okolice, Alojzij Kolenec. Josip Humar. Josip Ličen, vsi \z goriške okolice. Pavel Ličen iz Gorice, Karei Mavrenčič iz Gorice, lienna-gor .Mavrič iz geriske okolice. Emil Pavlin iz Gorice, vsi vojaki 27. do-mobransecra polka. Nahajaio se v Nisu. Tam je tuđi Josip Franc Cev-dek iz So vodeni, rojen 1S79. — Pet sinov je poslal na bojišče naš soni:sljenik Lušin v Vodmatu. Njegov sin Ivo, o katerem smo vče-raj poročali, da ga je nemski cesar odiikoval z železnim kr'ženi. le/i ranjen na Osrrskem. Drugi sin Anton, prapr>ršcak, ki je bil tuđi ranjen, se nahaja v voinem vietništvu v Nišu. Sinova Adolf in Josip sta tuđi ranjena. Izmcd reterih sinov ie do-slei neranjen edino Dominik, dasi se nahaja že cd začetka vojne kot popočnik neprestano ra bojišču. — !7 pi^rna s!overskejra voiaka v Karnatih. Vojak 27. domobranskega polka I. \V. piše iz Karpatov med drugim: Po doigem zimskem času je zopet posijalo prvo spomladansko solnee na bojišče in ogrevalo slovenske junake. Bil je krasen dan. Težko pričakujoč tople spomladi so zavris-nili slovenski fantje in zapeli v-Prisla ie pomlad: — dočakal sem jo rad. — da bi zdrav, vesel — doma še pesmi pcl.« Jedva smo odpeli. že so nas pozdravili ruski šrapneli in granate, ter nam želeli dobro jutro. A to nas ni prestrašilo. Priplazili smo se iz strelskih jarkov na spomladansko solnee kakor martinčki, željni solnč-tic gorkotc, in nič nas ni motilo vži-vati krasoto lepega dne grmenje lopov in pokanie sovražnih pušk. Tuđi slovenski junaki nišo molčali, inar-več pricino odgovarjali na »pozdrave^, dokler ni nasprotnik potihnil in se poskrili v svoje jarke. Ta krasni spomladni dan, kako bliskovito je potekel. Ko je minila noč, ter se jelo daniti, kakšno razočaranje: nova zimska odeja je pokrivala bojišče. In zopet so se vrstili dnevi s snežnimi meteži in sovražnimi napadi, ki pa smo jih vse krvavo odbili ter s tem znova pokazali, kaj premorejo slovenski fantje. Tako smo dočakali tuđi veliko roč. Praznovali smo jo kakor božič. Pravega razpoloženja pa seveda ni bilo, saj se je vsakdo spo- minjal svojih dragih, s katerimi ]e praznoval druga leta skupno z njimi veselo alelujo . . . — Pretirane vesti. Tuđi po Ljubljani so krožile vesti o zmagi v Galiciji, ki se nišo strinjale z uradnim po-ročilom.Kakor je razvideti iz graških listov, so prišle te vesti iz Monako-vega. V Gradcu so bili ćelo v izlož-bah razobešeni telegrami, v enem slučaju se je ćelo reklo, da je poroči-lo izdano od namestništva. Policija je dala te telegrame odstraniti in so bile razširjene vesti uraćoma demen-tirane. Zmaga v Galiciji je že po uradnem p^ročilu tako velika in po-membna, da res ne razuniemo, kako se morejo porabljati nad vse pretirane vesti. — Centralnemli skladišču Rde-čega križa v Ljubljani so prispeli od 1. do 30. aprila 1915 sledeči darovi: Gospa deželnega glavaria Šusteršic: 40 steklenic jabolčnika: g. ignacij MuIIer. Črnomelj: 500 cicraret; ljudska šola v Zatičini: 2 zaboja jajec; ljudska šola v Krki pri Zatičini: 1 za-boj jajec; neimenovan: 1 kozarec kompota, 1 vrečo šarpia; gospa Kma Pa^cr: 6 parov nogavic; uršulinski samostan v Mekinjah: 1 škatljo ob-vez: gospa pl. Zhuber: 11 kozarcev kompota: gospod Anton Krisper: 120 palic z gumijem; g. S. Zavodnik, Kranjska gora: 1 škatljo šarpia: ob-Činski urad Bioke: 35 palic; c. kr. učireljišče po gdč. Stupca: 24 vzgiavnikov: Marijina družba v Trstu: 2 blazini; neimenovan: 1 bolnički voz; c. kr. kaznilnica po g. ravnatelju Rabitsch: 2 veliki vreći šarpia; gospa Ana Dolar, Mirna: 1 steklenico medu: neimenovan: 9 prevlečkov za vzglavnike, 1 prevle-ček za blazino; gospa dvornega svet-nika Schaschel: 2 para nogavic: g. Anton vitez pl. Gariboldi: 1 zavoj knjig; g. lekarnar Piccoli: 100 steklenic malinovca; ga. Ljudmila Do-lenz, Krani: 4 berglie; ga. Pavla Sa-massa: 12 srajc, 48 robcev; c. kr. učiteljišče po gdč. pl. Renzenberg: 60 parov varovalnih obvez, 30 parov copat; II. državna gimnazija po gdč. pl. Renzenberg: 60 parov cunj za čevlje; gospa Stark: 3 sraice; ga. Ela Stark: 4 sraice; predsedstvo mesinega sveta v Pragi: 2 zavoja knjig in časopisov. — Cene masa v Berlinu. Avstri-ja je po većini agrarna država, Nem-čija pa po većini industrijalna država. Po človeški pameti mora vsakdo misliti, da bo v agrarni Avstriji cena živi I nižja, kakor na Nemškem. A kaj vidimo? V velikem Berlinu je meso cenejše kakor v Avstriji in cenejše kakor v poljedelski Kranjski. V Ber-iinu velja telečie meso cd 1 K 50 vin. do 1 K S0 vin. kilogram, croveje meso od 1 K 60 vin. do 1 K S0 vin. — Znižana voznina za Icdilni krompir. 2e!ezniško ministrstvo je dovolilo za transport jedilne^a kroni-pirja od strani državnih oblasti, de-/elnih. okrajnih in občinskih zasroi>-$tev znatno znižano voznlno. Natančnejši podatki teh ugodnosti so v naredbenem listu za železnice in lad-jeplovstvo št. 49 z dne 1. maja 1915. — Je-n 5e ranjenemu sovražni-fcu sme nuditi pomoč? V soboto se :e vršila pred zagrebškim domobranskim divizijskim sodiščem za-nimiva razprava, ker je šio za vpra-sanje, je-li dovoljeno ranjencem so-vražne armade nuditi pomoč. Obto-žena sta bila Steian Vučinović in Gorko Pandurović zločina proti vojni sili države, storjenega s tem, da sta nekeinu srbskcmu ranjencu v njuni vaši preskrbela perila in kave. Po dovršenem dokazilnempostopanju je sodisče izreklo razsodbo, da se na ranjenem vojaku, tuđi če je sovraž-nik, ne more storiti omenjeni zločin, ter je obtoženca oprostilo. — Prošnja! V krajih, kjer so nastanjeni begunci iz Galicije, se vljud-no prosijo Ijudje. ako biva med njimi Sarafena Bodnar z otroci, doma iz Čabarufke p. Hušatem v Galiciji, nai blarrovolije to naznaniti podpisa-nemu, kateri tem potom išče ženo in otroke. ki so z drugimi vred be-/ali v^prvih dneh avgusta neznano kam. lanas Bodnar, 24 cm Morser-batterie 1/4 R. Obit. Kaldini. Feld-post 170. — Kaj bomo z bankovci? Z de-žele se nam piše: Nastalo je tako pomanjkanje drobiža, da ni mogoče nikamor s papirnatim denarjem. Po prodajainah gre največ na upanje tujce pa kratkoinalo odslavljajo. Nalete! sem na veliko trgovino, ki je imela celih 10 v drobiža. Če nimaš drobnega denarja, ne moreš tuđi po železnici nikamor. pošiljatve po po-stah so silno otežkočene, ćelo iz davčnih uradov se vračajo kmetje, ker ne mereio piačevati z bankovci davkov. Temu bi se moralo na vsak način kako odpomoči, sicer se mora ves promet ustaviti. — Darilo. Gospod Jean Schrev, prov. predsednik trgovske in obrtne zbornice, je daroval mesto venca na krsto umrlega g. Šteiana Nagvja, trgovca, Rdečemu križu in za vojno- Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 6. maja 1915. 102 štev oskrbne namene po 25 K, skupno 50 kron. —Opozarjamo, da s# dobivajo krušne karte za prihodnji teden iz-ključno samo jutri, in sicer pri ravno tistih komisijah in ob ravno tistem fasu, kakor prvrč. Kdor zamudi, bo brez kruha. — Mestna hranilnica ljubljanska. iV občinski seji dne 20. aprila t. 1. iz-voljeni upravni odbor Mestne hranil-nice ljubljanske se je v svoji seji dne 3. t. m. vnoviČ konstituiral in izvolil za predsednika g. Ubalda pl. Trnkć-ezyte, za podpredsednika pa g. Ro-berta Kollmanna. V ravnateljstvo so bili poleg imenovanih dveh funkcijo-narjev izvoljeni gg. Ivan Milohnoja, ios. Reisner in dr, Karei Triller, za cjih namestnika pa gg. Andrej šara-bon in Jos. Vidmar. — Malo gledalište opozarja na 'današnjo predstavo in velezabavno burko »Ha! Moja žena!«. Začetek ob 8. uri zvečer. Blagajna se otvori ob 7. uri v »Mestnem domu«. — V Trstu manjka drobiža tako, da je mnogo trgovin v največji za-dregi. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v času od 25. aprila do 1. maja 1915 .Novorojencev je Mk> 25, mrtvorojenec 1, umrlo pa je 29 oseb, med temi 18 domačinov in 11 tujcev. Za jetiko je umrlo 7 oseb, med temi 3 tujci, za različnimi bolez-frimi pa 22 oseb. Za infekcijoznimi fcoleznimi je obolelo v tem Času za legarjem 5 tujcev - vojakov, za egip-tovsko očesno boleznijo pa 4 tujci-[roj&ki. > — Hroščev letos zopet kar mr-goli. Zadnjič smo imeli vojsko ž nji-tni 1. 1912., torej ni merodajno vsako četrto leto. Najprej so se lotili sad-nega drevja in so posebno slive in črešnje prizadete, zdaj se pa selijo v gozdove rned hrastje in imajo tam ćele roje. Ljudje se žanje malo ali nič ne brigajo. Tozadevne odredbe glede zatiranja tega škodljivega mrčesa bi bile pravoČasno ravno tako potrebne, kakor za poljska dela v vojnem času. Črvive letine so za kmeta hu-da šiba in te, kakor se vidi, ne iz-ostanejo. — Rulavl hrošči bodo letos napravili naravnost ogromno škodo, ako se jih pravočasno ne pokonča. Umestno bi bilo. ako bi šolska oblast odredila, da bi posel pokoncevanja Jiroščev prevzeii šolarji pod nad-zorstvotn svojih učiteljev in učiteljic. Takšne odredbe so izdate šolske oblasti po raznih dezela.hu zato bi bilo priporočati, da bi sledile temu zgle-du tuđi naše šolske oblasti. Na Rakeku je umrla hčerka re-videnta Južne železnice gosp. Gorni-ka. Anica. V Cei]« ali Zavodni se je zgubila zlata zapestnica. Najditelj naj blago-voli proti nagradi isto v trgovini R. Stermecki oddati. Maribor. (Krušna moka.) Mest-fii magistrat je prevzel razprodajo svojih zalog na moki, rižu in kruhu. Ne borno se bavili podrobneje s tem, lahko pa priporočamo, da naj se po-Skrbi v bodoče, da dobi krušna moka vsaj nekoliko primesi. Danes speci Kruh, ali ognesti ga, je prava umet-E05t. Vrhu tega je kruh, naravno, ze-!o težak, kar priđe zlasti pri delav-ekih sinjih odločilno v poštev. Tuđi fia riz bi se moralo bolj paziti kakor dostei m ga vsaj dobro izčistiti. Maribor. Te dni se je oglasila na magistratu deputacija železničarjev (>Reichsbund deutscher Eisenbah-ner«) pri županu in mu izrekla zahvalo za nad vse dobro krušno moko }n moko za kuho.Deputacija je nagla-šala, da je se malokdaj bila založena s tako dobro moko. kakor baš sedaj. Razširjenje vznemirljivih vest!. ,V Gradcu je bil obsojen pater Bene-dikt Vidov iz slavnega cistercijen-skega samostana Rein zaradi raz-girjenja neresničnrh in vznemirljivih vesti na tri dni zapora in vzklicno sodišče je to obsodbo potrdilo. Me-6eca februarja je prišel pater v neko gostilno v Gratwein, kjer so zbrani kmetje ognjevito polemizirali. Naj-brž so prav modro govorili, kajti pater se je vsedel k njim ter jih je za-čel za norca imeti. Bril je vsakovrst-pe šale in se je končno povzpel do Smešne trditve, da bo prihodnja mela med Rusijo in Srbijo tvoril Obel-tach imenovan jarek poleg Grat-weina. Med kmeti jih je bilo res ne-kaj takih, ki so to verjeli. Vsi so pa-trove besede za resnico vzeli in jih Je hutio skrbelo, kako da bo. Stvar je prišla pred sodišče in ubogi pater je bil obsojen. Iz Gorico piše galski begunec M. T. krakovski »Nowi Reformi«: Malo je tu beguncev iz naših krajev. Velike draginje tu ni, dobi se ćelo iahko bel kruh. Salate, rodkvice, sparglov je že polno na trgu, krom-pir je že okopan in koncem maja priđe na trg že novi krompir. Vroči-na je tu že velika. Tržaške novlcc. V Trstu so po- ksMtiu agmtfm ustavi* m totedv«» 14letnega dečka, ravno ko se Je z južno železnico tja pripeljaL FantiČ Je izpovedal, da mu Je ime Ivan Je-zek, da je doma v Podgoricah pri Ljubljani in da se Je v Dragomelju nčil krojaštva. a je ostal brez posla, ker je moral mojster k vojakom. Pri dečku so našli tri vetrihe. Deček je rekel, da mu jih je dal v Postojni neki natakar. — Pisarniški sluga državne železnice Simon Tominc je bi! blizu kavarne »Universo« napaden. Eden napadalcev ga je prijel za grlo, drugi mu je poskusil vzeti uro in ve-rižico. Vsled Tominčevega upitja sta roparja pobegnila, a enega iz-med njiju so vendar vjeli. — Zaprli so berača Lucijana Martinolića, ki ima navado, da ustavlja tramvaj s tem, da se vleže čez relse. — Za-strupiti se je poskusila 581etna go-stilničarka Leopoldina Eicholzer-jeva. V Pulju so prijeli nekega Frana Egermajerja, ki je doma v Križev-cih na Hrvatskem. Star je 39 let. V 15. letu je že odšel od doma ter živel ves ta čas v Nemčiji, Braziliji in Ar-gentiniji. Ko je izbruhnila vojna, pravi Egermajer, se je hotel vrniti, toda Francozi so zaplenili parnik, na ka-terem se je vozil, njega pa aretirali. Iz francoskega vjerništva se mu je posrećilo uteči in tako je dospel v PulJ, kjer ga je prijela policija, ker so se ji zdela Egermajerjeva pripo-vedovanja preromantična. Domne-vajo, da je Egermajer francoski vo-hun. Kino »Ideal«. Jutri v petek otvo-ritev vrta z učinkovito dramo »crna družina«, ki je najboljša artistovska drama sedanjosti in polna napetost vzbujajocih scen. Danes se tragikomedija »Smej se bajazzo!« Žrebanje. Pri včerajšnjem žre-banju avstrijskih zemljiško - kreditnih srečk II. emisije iz 1. 188°. je dobila glavni dobitek 60.000 kron serija 1158, št. 24, 4000 kron serija 5369, št. 48 in po 2000 kron ser. 1592, št. 42 in serija 3463, št. 33. Razne stvari. * Zahvala nadvojvode Friderika danaiskemu županu. Včeraj popol-dne je dobil dunajski župan dr. Weis-kirchner od nadvojvode Friderika sledeči brzojavni odgovor: Najtop-lejšo zahvalo za Čestitke, poslane meni in hrabrim zavezniškim četam za zmagovite uspehe našega orožja, ki bo z božjo pomočjo priborilo blažen mir. * Umrla je v Bologni vdova slavnega italijanskega pesnika Carducci-ja Elvina v 81. letu svoje starosti. * Socijalistička demonstracija za mir. V Stokholmu na Švedskem so socijalisti dne 1. maja priredili veliko demonstracijo za mir. Sprevoda z zastavami in godbami se je udele-žil nad stotisoč ljudi. Na čelu tega shoda je korakalo 2000 belo obleče-nih deklet, ki so nosile palmove ve-jice, to je znamenje miru. * Odkritfe spomenika v Quartu. Včeraj se je vršilo, kakor poroča c. kr. korespondenčni urad, v Ouartu slavnostno odkritje spomenika Oari-baldijevemu tisoču ob navzočnosti zastopnikov obeh zbornic, odposlan-stev iz Rima, Turina in Florence, kakor tuđi izvariredno vslike množi-ce ljudstva. Oni od tega tisoča, ki se danes žive, so bili burno pozdravljani. Ob vznožju spomenika so govorili genovski župan, nadalje Gabrijel d' Annunzio in župan Ouarta. * Ponesrečeni francoskl nad-dreadnought. Iz 2eneve poročalo: Ko so spuščali najnovejši francoski naddreadnought »Langued^c« v morje, se je to spušcanje ponesrečilo po uradnih obvestilih vsled tega, ker so se prezgodaj vdale zavire proti morju. 9500 ton težka ladja je ležala 4. t. m. na nesku pri Bacalan-du. Poročajo tuđi, da vsled majske slavnosti ni bilo navzočih mnogo de-Iavcevr, ki so bili pri nekaterih stro-jih neobhodno potrebni. Ladja je vsled tega zdrknila v napačni smeri ter razbila več manjših ladjic. Mrtve so baje štiri osebe, ranjenih je deset. * Eksplozija v ruski tovarni za razstreljivo. Iz Petrograda uradno poročajo: Pri eksploziji v tovarni za razstreljivo v Ohti 29. aprila je bilo od 278 delavcev, ki so bili tedaj na-vzoči v tovarni, 26 usmrćenih ali pa tako ranjenih, da so umrli. 59 delavcev so prenesli v bolnico, 43 Jih po-grešafo. V delavnicah za patrone so bili 4 delavci usmrčeni, 3 so morali dati v oskrbo. Od 18 vofakov, ki so stražrli tovarno, jih je bilo 11 usmr-čenih, 4 so prenesli v bolnico. Vseh skupa] je bilo 63 oseb ranjenih, ražen tega pa Še 34 oseb, ki ni«o pripadale tovarniškemu osobju 41 oseb je bilo ubitih alt so pa umrle vsled za-dobljenih ran. 43 oseb pogresajo. Vseh žrtev Je 147, h katerim moramo prišteti še 34 privatnih oseb. Spomlnjajte m „Bdečega krlia". Brzojavno poročtlo. Drugo vojno posojllo. Ditnai. 6. maja. (Kor. urad.) »Fremdennlatt« piše: Viceguverner poštno - hranilničnega urada dr. Karei vitez L e t h Je včerai sprejel za-stopnike časopisja. Pri tei priliki je imel podguverner nagovor, v kate-rem je opozoril na to, da je pri spre-jemu pred 6 meseci izrazil svoje pre-pričanje o sijajnem uspehu prvega vojnega posojila. Končni rezultat je nadkrilil vsa pričakovanja. Emisija drugega vojnega poso-jila se vrši pod mnogo ugodnejšimi razmerami. 6 mesecev smo vztrajali in bolj kakor kda) preje vlada popol-no zaupanje, da homo izvojevali koncno zmago. VofaŠki položaj je izredno ugo-den in kar se tiče gospodarske situ-vacije, pač lahko rečemo, da se ni-ma ničesar bati država, ki že 9 mesecev uspešno vodi to tako strašno vojno, in ki se nahaja 6 mesecev po subskripciji na posojilo v znesku nad 2 milijardi v taki financijalno močni poziciji, ki dovoljuje emisijo drugega vojnega posojila. V zopeten sijajen uspeh tega posojila ni malo ne dvomi. Podguverner je končno izrazil v svojem in v imenu vlade časopisju zahvalo za sodelovanje pri uspehu vojnega posojila. VeseUe v Krakovu. Krakov, 5. maja. (Kor. urad.) Povodoma zmage v Zahodni Galiciji je inesto slavnostno dekorirano in so razobešene zastave. Mestno pred-sedstvo je izdalo oklic na prebival-stvo, v katerem se poudarja, da je sedaj zlomljena nevarnost, ki je mesece grozila mestu. Sporočil je tuđi,, da je odposlal najvišjemu ar-madnemu poveljniku fml. nadvojvodi Frideriku brzojavko, v kateri se izraza veselje prebivalstva nad do-bljenimi zma^ami. Od gospoda nadvojvode je došel sledeči brzojavni odgovor: Za veselo in patriotično sporočilo, ki mi ga je poslalo kraljevo glavno mesto Krakov povodoma lepega uspeha, ki so ga zopet pribo-rile hrabre zavezniške čete, se srčno zahvaljujem Vaši ekscelenci in lojal-nemu prebivalstvu Krakova. Nadvojvoda Friderik, feldmaršal. Tursko veselje nad našimi zmagami. Carigrad, 5. maia. (Kor. urad.) Vse tursko časopisje z veseljem pozdravlja zrnate v Galiciji in v Kur-landiji ter izraza svorje. vedno večie prepričanje, da bodo s^vražniki končno poraženi. Tzpred Dardanel. Carigrad, 5. maja. (Kor. urad.) »Agence telegraphique Milli« javlja: Glavni stan objavlja: Na dardanelski fronti se ni iz-premenil slab položaj našega so-vražnika. Na ostalih bojiščih se ni prigo-dilo ničesar pomembnega. Iz ansleške^a parlamenta. Kopenhagen, 5. maja. (Kor. ur.) Kakor poroča »National Tidende« iz Londona, vlada v Angliji splošna depresija radi vojnih stroškov, katerih visočino je navedel Llovd George v zbornici poslancev. Temu nasproti je napravil prav Čuden vtisk izredno optimi^tičen govor lorda Asquita. Davek na alkohol v Angliji. Rotterdam, 5. maja. (Kor. urad.) »Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona: V zbornici poslancev je Chamherlain predloži! pritoŽbo ooo-zicije proti novim davkom na alkoholne pijace in izjavil, da bi zadosto-vala kraievna omeiitev točenja opojnih pijač. Odgovor finanč. ministr-stva je bil kolikor mogoče spravliiv. V splošnem se sodi, da bodo vladni predloži sprejeti. Umrli so v Ljubljani: Dne 4. maja: Ivana Rozman, gostja, 54 let, Radeckega cesta 1. Dne 5. maja : Ivan Lenarčič, klju-čavničarski pomoćnik. 39 let, Rožna ulica 8. — Martin Rozman, postre-šček, 47 let, Marije Terezije cesta 13. V deželni nolnišnici: Dne 2. maja: Marija Glavič poljska dninarica, 50 let. DanaSnj list obsega 6 strani. ■ Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar i Lastnina in tisk »Narodne tlskamc«. Vozni reci c. kr. priv. fniae ielezslce. Velfaven od 1. maja do prekllca. Proga Đunai Trst: Prihod i Dunaia. Cdhod na Čuna;. ob 4-*-> zjutraj ob 43* zjutra] „ 5-5 ■ „ brz. „ l!-2« dop. brz. „ 10-n dor>. „ 3-ii cop. „ 12*5 dop. „ 12*" pon. brz „ 54G zveč. brz. „ 12 is pon ,, 12 i5 ponoći. Prihod £s Trsta. Odhod v Trst ob 4'2- zjutraj ob 5>13 zjutr. „ lt^1 dop. brz. „ 6«"1 zjutr. brz. „ 1ftl pOD. „ I'06 POP-„ 1! •♦» ponoCi „ 6^ zv. brz. „ 12'8 pon. brz. „ V2'' ronoči. Proga Ljubljana—Vrbnika: Prihod z Vrhnlke. Odhod na Vrhniko. ob 6 38 zjutraj ob 7*2"' zjutraj „ 10-3« dop „ I'8 pop. „ 7 !5 zvečer. „ 8*'<> zvečer. ©dol i v lični kovinasti vojnopoštni škatlji. i Na mnogostranska opozorila z bojšča poŠiljamo kot ljubezenska darilca ll* steklenice Odola v lični kovina=ti voj-nopoštni ^katlii. ki se kot vo^nopoštno pismo (10 vinariev poštnine) popolno-ma opremljena dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah itd. K l'20*j. *) Kovinasta vojnopoštna škatlja se med vojno dobavlja brezplačno. Zaradi priročnosti smo za ta namen izbrali polovično steklenico. Globoko potrtega srca nazna-njava, da nama je po kratki, zelo mučni boiezni, umrla 5. maja naša Ijubka ANICA v nežni dobi 5 let. 1156 France in Anica Gornik. RAKEK, dne 5. maja 1915. Mesto vsakega posebnega naznanila Zahvala. Za vse izkazano nam srčno sočutje povodorri prebridke izgube našega preljubljenega, dobrega brata, strica in svaka, ijospoda Ivana Nabernika 6. kr. Mdaem »vetaika v p.f astanovoika „Olasbene Matlceu ia |N>sestnlka kakor tuđi za Casteče spremstvo blagega pokojnika k večnemu po-čitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so' od blizu in daleč prihiteli, da počaste pokojnika na zadnji poti in vsem društvom, niSo iskreno zahvalo. 1155 Osobito zahvalo smo dolžni dvornemu svetniku gosp dr. Fr Zucancu za njegovo požrtvovalno pomoč ob pokojnikovi bolezni, slavni »Glasbeni Matici« in društvu »Ljubljanski Zvon« za prekrasno in tola-žilno petje ter vsem darovalcem prelepih vencev. Srčna hvala vsem! V LJUBLJANI, 3. maja 1915. iata|*M rodfetad Vabtnlk la Prraft. Meteorolositno roroćlio. VtitBA nad norjem 394** Srcđn i zrarr.i tlak 730 mn ras Slanje ^ j ¥ °P«° n,etr°a &S Vetiovi Ncb° va"Ja v mn 5 S 5. 2. pop.'741-6 1 12-1 f sr. svzh. oblačno „ 9. zv. 7424 9 9 sr. szah. „ 6. 7. z\. 742 1 10 0 sr.jvzh. \ Sr^dtija včeraišna "enireratura 11*3, norm. 12 7. Padavina v 24 urah mm 0.0. pap* Dobro izurfeiia \n spretna ajaiiia mehane trgovine, ki ie na tuđt zmožna samostojno podružnico voditi, želi službe v mestu aii na dežei*. 1157 Ponudbe pod „Srrelaa 115711 na upratmištvo »Siov. Naroda^-. obstoječe iz 4 sob, s kopn'no >cbo in dru^imi pritiklinami SO Ođđa Z8 av« gust na Re3l]evi c^stt. Več v trgovini A. Sinkovic- SOSS, til. 1154 Ani c^c stelio ln porcalan, predmeti iz zlata in srobra, tunetio 7ono^?e so kupi]o po nafvišfiii cenali. Vnraša se pri port'rja hotela upri l,SlonUfl Od 10—12. ure dopoldne in od 5—S. ure zvečer do SOllOte« 1159 Vsled odhoda k vojakom prodam svojo zalogo raznovrstne^a i9 ZTOrn'Jh delov. Prodaja se v so- boto, ne■■'■ :\\o, pondeliek in torek. Franc Srezan v Litiji. 1161 P. tu občinstvu vljudno naznanjam, da se je kakor vsako leto dne 1» mafa otvorila II • •• | ' 1 K obilnemu obisku vljudno vabi i ,60 fričerik Koschler. ESegiti slanovania obstoječa iz 5, 4 in 3 sob, kopalnice in z vsemi drugimi pritiklinami, z električno razsvetljavo, ono iz 5 sob tuđi s plinovo kuhinjo, m solnčni le^i, z lepim razgledom se đajO tako) ali pozneje V nafem« Cene primerne. Psiiii stanavanje 2 -ob, kuhinie in z druefimi pritiklinami se da takof ali pozneje v na|em. To stanovanje se vporabi lahko tuđi za skladišče. — Naslov se izve v uprav. »Slovenskega Naroda«. 1103 Proti praha|em, Inskinam in izpadanja las «folujp tiftjtioljiie prlznftna TaBRn-cMniB tinta ■ katera okrooftujo !asl»č©f odatran]u)o lusko in prepreduj© Izpadanje las. 1 »telileiilcR x navodom f krono« Razpošilja se z obratno posto ne manj kot ćve steklcnici. Zclrrra vseh pre?zku&en!h zdravil, ir* *d'ć. rrii, rnedlcint?. vin, ipeoljali-tcit, na]fine)§ih parfumcv, kŽf!l gt. 13. 1109 ! Sprejema zavarovanja ćloveSkega živ-I ijenja po r.ajraznovrstnejSih kombina-| cijah pod tako u^odnimi rogoji, ko nobcia druga zavarovalnica. Zlasti \r ugodno zavarovanje na do-2ivetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili „SLAVIJA" ••••••• Vzajemno zawarowilna banka w Prag i. .----•. ■excrvnl fondi >£ 60,780.72618. Iiniatane odškctminc la kap'talfje K 129,935 304-25. Po vclikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ---------------------------------Vsa pojasnila dajei --------------------------------- Generalno zeMvo ? LiuUlian! 1'gL^""^^ u^an: v timtiž u!iri stav. 12. Zavaruie poslopja in premičnme proti I požarnim *kodam po najnižjih ccnah | Škode ceni tako] in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vtomski tatvini pod zelo ugod-nimi pokoji. — Zahtevaite prospekte. Vse gospodinje navdušeno hvalijo j staro renomirano domovinsko znamko I i Pekarekovega čaja ki se dobiva Ie ▼ Origisislnilz zavlikih z varstveno I znamko „Rii&jsk! defcko1* (Ch!ne=.enbub) v vseh proda- I ;a!nah te strok«*. 421 I Zastopnik za Kranjsko: GFSURffMER & Co-, { Ljubljana, Sodna ulica ši. 3. I parfumerija, fotografična manufaktura itd. __ ||iiiasiwraie konicslSonirsna orott iMni UstanovBjena leta 1837. jH !(*! "ri .TS M l^t /^ ^ #• ^ini.on i^uuC Llcftiiana. SMovska e!!ca 1. Ceniki na lazpolago Ceniki na razrolago. Mjmjff aSEaV EF~^*^ ^^«V &~^^f?i 5^^"^ Aijf^^oL "V la^aR B^aS .a^a^aS^^ w^^K ^aV^LaffE^fe J^r^^^L U5c{^c ur5tc, oprane in nseprene ^apitp pe najuilji ceni! F?£irz23i!2£E ^saKo mncilso prati gotovini. -- Vozsloo po že!oxslc! ali pošti plačam sam, J. Vll\\/iii-»L*i^Ii\, Mestni trg 22. C. !sr. avs'rifsfee ^ državne teleziafce. 7 ^ ^3Ri I*T:J ^1? li BK CfaV K^Sk ilil£iil nrO ===== Izvleček z veljaVnostjo od 1. septarnbra 1914. ^—: eljavnoste. I Dovoljujem si slav. občinstvo s tem vljudno obvestiii, I da se začetkom meseca maja preselim s svojo špecerijsko I trgovino na Dunajsko cesto st. 20. v isto hišo, kjer se ze I nahaja moja pražarna in špeciahia trgovina za kavo (poleg I „Kmetske posojilnice", nasproti postaji cestne železnice}. I I Priporoćaui se cenj. nadaljni naklonjenosti z odlifnim spoštovanjem I 1U0 Karl PlaninSek. I__________________ Jvovo $a pomlad! S?__ _;_______, im^Sni niti'? r*r?jv. Kčnt ttmeritđn obhle* li chevre*iii s laklripirami'. na ža aame. ffumbf in s ierwm^t tlrgfmtni niski čfvlji, nova kratka fasona, la ekrrrcau z lahkapicamž. na gumb* in rrtitt, solidm niski rMji, tlrg. nmt fa$f>n*. la chccreau temnorjave barvc, na ffftmhf m vrvicr, trpkim ttt£ki rerlji, ajmfriran in drug? >bfike, la Willotccalf9 temnorjavc hfirre, t jrrmmrk* in fpimhi, Glat? nkel'i reviji, £ Inhjdm svitfim obfeknm, odprte Pumpos ohUle in s špango, lAknst* meki reviji, mmo moderne nbUlee. y£sy f*f\emY\r\fJ& " ^7****' eherreau cevlji iine kvalitete, american in navadne oblike z in bres trpeini boxealf eevlji, modeme fosorne, tmmorjavi reviji, pm eherrea*4f elegantne oblike, f*mnorjavi eerlji, fino in trpržno borealfumje, nove fa^ne. 2+£t O'fj^OJCC * ww?i» m visoki ćeilji, crne, temnorja/ce barvc itd.y samo priznanc kvalitete. Specijalna trgovina čevljev ^ngto - Aova/c - Ljubljana. Proda se ?eđ ielo u^oćnlmt pogoji v većjem tr^a na D(.!eniskem na p*i- . pravTiem prostora leioća t j ! z gospodarskim Đ'ss'iop^em In dobro-vpetjano trgovino z mešsnim blsg??n in đei. ^ridetkl. — Pojasnila n;d f,7^sta jeota 1ID4U na upravn. »Slov. Naroda«. SJire^^efa ^roti H"bri pl^či in trai-\ nemii oprnvilu. EintZ Šč Ullrich, železriSVn ^ ^ :-^p oostaja BruC'i • a. d. Mi?t, Šta?e?sko. icq2 RA IZBIRO rošilja tuđi na deželo: Krasne 352- BI II 1 ^ piašče, Jopice, 1 II B 8 noćne halje, E Bi 0 1 perilo in M U U md modne prcđmele. .-t-i.) solidna lvrdk.-» M. Krištofič - Bučar LJublanp., Stari irg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v otroških oblekcah :: ire krsSni opravi. :: i Innta-M red r z dne 23. maja 1873 štev. I 119 državnega zakonika z II dodnnin1 / znBtniin groOT !j in drugimi zakoni in ukazi f kazenski postopek zadeva- I jočimi. I Trđo vezan 5 H 60 v„ L po pošti 5 K 80 v. ! [ -srodna knifooroa v Wm. r JK:i^O]VIF»IFt! ___Kromplr]*, iedlne^a ter za. %emcnško vporabo ir^rstne^a, ▼eleprima ^? kakovosti, zdravega, brezhibnega. izbnmega ter trpeinega, ima Še |^ O veliko zalogo tvrđka ^1 >S Iv. U. Hartmann nas), flig. Tomažič v Ljubljani g« ^JJ in ga razpolilia v vsaki povoljni množini ćele vagone, pa tuđi maoj M ^V po solidni, nizki dnevni ceni, dokler traja zaloga. ^^ Cena za ćele vagone po dogovoru, ter se pri celih vagon ih odpošilja le prosto nasut brez vreč, pri manj&ih narobili