Gorenjska y Banka Han k a «' fHhttubotn UGODNA POSOJILA za jesenske nakupe VARNOST KRANJ MEDNARODNI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 •ALARMNI SISTEMI •VAROVANJE • PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE lE-mail:varnost@varnost-kranj.si DEŽURNI CENTER 1 jhttp://www.varnost-kranj.si (064)380 50 11 AVTOHIŠA VRTAČ Kranj /TfJfJf) Delavska 4, Stražišče pri Kranju Audi Emoil:avtohisa.vrta<@avtohi$avrtac.si A £ JI /9 M 0 - H (r% It hHp,//wwKBvtobisavrtac*i 1/0*0/ S 1 O " I/Z V \ 1 t«to LH ISSN 0352 - 6666 - št. 88 - CENA 200 SIT (10 HRK) Kranj, petek, 5. novembra 1999 Gorenjski župani so se vrnili s 14-dnevnega obiska ZDA Ameriške izkušnje v korist Gorenjcev Bodo občani Kranja, Tržiča, Vodic in Mengša od sedaj kakovostnejše živeli, bo pokazal čas, so pa njihovi župani v en glas zatrdili, da je bil obisk ameriških mest zanimiv in koristen. STRAN 5 Mesec dni po Tajski in Laosu Od ljubkih tajskih prostitutk do razdrapanega laoškega "ko to tamo pjeva" avtobusa V Pakseju na jugu Laosa, drugem največjem laoškem mestu, sva na avtobusni postaji spraševali za avtobus do Champasaka. "Champasak?" sprašujeva, ker angleško nihče ne zna niti besedice. Končno nama nekdo pokaže tovornjak, predelan v avtobus, ki je seveda že čisto poln. "Ta gre v Champasak," pravi. "Verjetno," doda prostodušno. "Kdaj," vprašava. "Ob enih. Ali pa mogoče ob pol dveh," se glasi odgovor. RADIO POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure 11. november MEDANA NOVO s z Marjanom Simčičem o 18. november BEAUJOLAIS NOUVEAU Odprto vsak dan od 12. do 24. ure. CM 40i m užitki v narav/i Romana Krajnčan 10 let in 100 pesmic za otroke Od Mravljice do Tube Lube in naprej Romana Krajnčan, najbolj priljubljena pevka in izvajalka glasbe za otroke je konec prejšnjega tedna na najlepši način proslavila svojo 10-letnico prepevanja za otroke. Z novo kaseto in ploščo "Tuba Luba", ki je izšla pri njeni dolgoletni izdajateljici, založbi Panika Records, med prijatelji in seveda v veselem vzdušju. STRAN 30 D A T R I S kurilno olje, premog, drva 064 745 230 i PETROL ■■■■■■■ PETROL 9770352666025 PO SLOVENIJI ureja: Štefan Žargi Preiskovalna komisija o sumu zlorabe javnih pooblastil v lastninskem preoblikovanju ostala brez pric Bodo sodnika privedli pred parlamentarno komisijo prisilno! Po torkovem zaključku septembrskega zasedanja državnega zbora se je začelo delo v delovnih telesih, zlas* preiskovalnih komisijah, katerih delo je po mnenju nekaterih pravno sporno, če ne celo protiustavno. SLOVENIJA IN SVET Konferenca o vlogi parlamentov pri vključevanju v Evropsko unijo Slovenski parlament sproti odloča Ljubljana. 4. novembra - V sredo se je v Ljubljani zaključila dvodnevna konferenca o vlogi parlamentov v procesu širitve Lvropske unije, ki sta jo organizirala Državni /bor republike Slovenije in švedska vlada. Dvodnevna i/menjava izkušenj je pokazala, da so vloge parlamentov kandidatk za članstvo v Ll zelo različne, saj v nekaterih državah celotno približevanje in odločanje pri tem opravlja vlada, le malo držav pa je, kot Slovenija, kjer o približevanju Evropski uniji sproti odloča parlament. Slednja pot, ki jo skoraj povsem dosledno izvaja Slovenija, je bila ocenjena kot zamudnejša, težavnejša, vendar dolgoročno bolj učinkovita, saj morajo prej ali slej prav parlamenti odločati o najpomembnejših vprašanjih prihodnosti države. Še toliko bolj, ker bo za končno odločitev o vključitvi v EU potreben celo pozitivno izglasovani referendum, to pa pomeni, da mora biti volja ljudi že v procesu približevanja, zlasti pa pri pogajanjih o pogojih pristopa v čim večji meri upoštevana. Čeprav pomeni tak pristop včasih tudi zamude, je bilo ocenjeno, da bo končni cilj veliko bolj zanesljivo dosežen, posebno še, če o približevanju k EU obstaja politično soglasje, kot pri nas. Omenimo tudi, daje nekdanja komisarka EU Anita Cradin "potolažila" navzoče pred strahom o oddaljevanju širitve te zveze, saj je menila, da bodo že na bližnjem vrhunskem srečanju v Helsinkih sprejeti nekateri potrebni kompromisi. Druga pomembna tema te mednarodne konference, na kateri je sodelovalo nad sto predstavnikov (največ seveda iz naše države), vodil pa jo je predsednik odbora državnega zbora za mednarodne odnose Jelko Kacin, je bi Pakt stabilnosti, na katerega imajo države še precej različne poglede. Slovenija je v očeh mnogi razumljena kot posrednica med Zahodom in kriznim območjem jugovzhodne Evrope, očitno pa je tudi, da zija med političnimi izjavami in konkretno realnostjo še velik prepad. Ce ne bo kar najhitreje neposrednih vlaganj v ta območja, bo Evropo in njeno stabilnost ogrozil val ekonomskih emigrantov prizadetih držav. Sicer pa še omenimo, da so včeraj predstavniki slovenske vlade javnosti podrobneje predstavili štiri pogajalska izhodišča, ki jih je vlada sprejela konec preteklega tedna: o prostem pretoku ljudi, o regionalni politiki ter usklajevanju strukturnih skladov, o pravosodju in notranjih zadevah ter o finančnem nadzoru. Ta štiri izhodišča, ki so le del skupaj 27 doslej pripravljenih pogajalskih izhodišč, naj bi še ta mesec predložili evropski komisiji, do konca leta pa naj bi pripravili še dve: o kmetijstvu in proračunu. Dejstvo, da pri naštetih štirih zelo pomembnih izhodiščih Slovenija ne zahtevala prehodnih obdobij pa je naš glavni pogajalec dr. Janez Potočnik ocenil kot pomembno prednost Slovenije pri nadaljnjih pogajanjih. • Š. Ž. Makedonski Slovenci na obisku Škofja Loka, 4. novembra - Iz oddelka za družbene dejavnosti Občine Škofja Loka so sporočili, daje prispelo ob I. novembru 45 članov Slovenskega društva Erance Prešeren iz Skopja v Makedoniji, tokrat že tretje leto zapored, na enotedenski obisk v Slovenijo. O Slovencih v Makedoniji se še v času kraljevine Jugoslavije, koje bila Makedonija še Južna Srbija, bolj malo ve. Tedaj - v tridesetih letih so na ozemlje današnje Makedonije prihajali primorski Slovenci, ki so ustanavljali svoja društva in jim dajali pomenljiva imena Nanos, Soča, Bazovica, Trst - Istra -Gorica. Primorske emigrante, ki so prihajali iz tedanje Italije, sta poskušala organizirati dr. Ivan Čok in dr. Vilko Batič in tako je ob Vardarju v Bistrenici blizu Demir kapije od leta 1929 nastalo dobro organizirano in gospodarsko zgledno urejeno kmečko naselje primorskih Slovencev. Ob graditvi industrije, predvsem tekstilne in železarske v socialistični Jugoslaviji so prihajali v Makedonijo slovenski strokovnjaki, in marsikdo od njih je tam ostal in si ustvaril družino. Po neuradnih podatkih živi v Makedoniji več kot 400 Slovencev, največ v Skopju, Kumanovu in Štipu, po drugih podatkih pa je Slovencev v Makedoniji še več, mnogo takih, ki se zaradi težav pri pridobivanju slovenskega državljanstva niso opredelili. Ob obisku članov Slovenskega društva France Prešeren iz Skopja v Sloveniji bosta Občina Školja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, ki sta vodili dobrodelno akcijo zbiranja knjižnega gradiva za njihovo društvo v času Dncvov slovenske knjige 1999, izročili zbrano knjižno gradivo predsednici društva dr. Amaliji Jovanovič. Člani društva - skupaj 35, se vračajo v Makedonijo v soboto, 6. novembra, ostali pa ostanejo pri nas zaradi opravkov, nekateri so podaljšali obisk pri sorodnikih, nekaj pa se jih je odločilo za vedno ostati v Sloveniji, sporoča Jure Svoljšak iz Občine Škofja Loka. • Priredil Š. Ž. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Ljubljana, 4. oktobra - Po torkovem sprejemu Zakona o železniškem prometu, ki se je končal z odločitvijo, da naj bo sedež Direkcije za železniški promet v Mlariboru, se je začelo intenzivno delo v delovnih telesih državnega zbora. Največ pozornosti vzbujajo dogodki v preiskovalnih komisijah, saj so mnogi strokovnjaki prepričani, da lahko te komisije preiskujejo le dogodke, ki so se zgodili po sprejemu ustave, ko je bila šele dana zakonska podlaga za delo takih komisij, še bolj pa se zdi sporno poseganje zakonodajne oblasti v sodno oblast. Tri zasedanja delovnih teles so v sredo vzbudila največ pozornosti: odbor za nadzor proračuna je razpravljal o ugotovljenih nepravilnostih na šolskem ministrstvu, saj je računsko sodišče ugotovilo, da denar za nagrajevanje nadurnega dela univerzitetnih učiteljev na obeh univerzah ni bil pravilno izplačevanj preiskovalne komisije, ki ugotavlja odgovornost nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in v zvezi z opremo in orožjem v skladišču Ložnica, o tem na kakšen način je bilo orožje in oprema predana Hrvaški ter /lasti, na kakšen načinje bilo to plačano; ter preiskovalne komisije državnega zbora o sumu zlorabe javnih pooblastil v lastninskem preoblikovanju, ki se ukvarja z nepravilnostmi v begunjskem Elanu. Vsa tri telesa še zdaleč niso opravila svojega dela, celo več: težko bi ocenili. da so imeli ploden dan. Na parlamentarnem odboru za nadzor proračuna je bilo veliko različnih mnenj o tem, ali je bilo nakazilo kar 1,1 milijarde tolarjev, ki ni bilo v skladu z veljavnimi predpisi, nezakonito ali zgolj racionalno in varčno, pri čemer je minister dr. Pavle Zgaga opozarjal, da bi dosledno i/plačevanje nadur stalo za polovico več, kot le za nadure povečane plače. Polemika se je razvnela ob oceni, da je ocena oz. ugotovitev Računskega sodišča prehuda, drugi pa menijo, da pomeni takšno mnenje v bistvu diskvalifikacijo najvišjega državnega organa na področju financ. Za oblikovanje končnega zaključka se bo moral odbor še sestati. Parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču in v zvezi z opremo in orožjem v skladišču Ložnica je včeraj zasedala za zaprtimi vrati in nadaljevala z zaslišanjem prič v zvezi z orožjem v Ložnici. Zaslišali so bivšega poveljnika štaba TO za vzhodnoštajersko pokrajino Vla-dimirja Miloševiča, načelnika logističnega centra republiškega štaba TO Petra Zupana in bivšega namestnika ministra za obrambo Mirana Bogataja. Predsednik komisije Rudi Moge je po seji izjavil, da se je slika o teh dogodkih že nekoliko zbistrila, in da vse kaže na to, da je večino orožja Slovenija Hrvaški podarila. Za Gorenjec pa je bila vsekakor najbolj zanimiva seja preiskovalne komisije državnega zbora o sumu zlorabe javnih pooblastil v lastninskem preoblikovanju, bolj znane po njenem predsedniku, socialdemokratu Irancu Pukšiču kot Pukšičeva komisija, ki naj bi se tokrat ponovno ukvarjala z nepravilnostmi pri lastninjenju nekdanjega slovenskega ponosa -begunjske tovarne Elan. Komisija je povabila na zaslišanje kar štiri priče in po celodnevnem čaka-nju ostala povsem praznih rok: z zdravniškim potrdilom so se opravičili Igor Triler, nekdanji stečajni upravitelj Elana, Dušan Šinigoj, nekdanji predsednik slovenskega izvršnega sveta in Vojko Pintar, nekdanji kr^ ki sodnik Anton Šubic pa ^ udeležil pričanja, ker mu fl' odobren status preiskovanj Predsednik komisije Pukšičj^ tem ugotovil, da očitno ra^ nova bolezen "elanomanija komisija je sklenila, da naj od sodno zapriseženih 1^. nikov pregleda upravičen, poslanih zdravniških spridi Drugače je bilo z Antofl1 Šubicem: njegova odvettl Manja Krainer je korn'st-obvestila, da se njen klient ne, udeležil zaslišanja iz več gov. Glavni je vsekakor ta, $ bil Antonu Subicu v juniju njen status preiskovanca, otwj pa še vrsta drugih formalni!1 materialno pravnih ovir da P11! v kateremkoli statusu. Trdi C' da komisija dela protizakonit protiustavno, saj ne sme in more posegati v sodstvo WK sodne odločbe. Pri tem , Krainerjeva in Šubic sklicuj tudi na članek upokojen« ustavnega sodnika Jnf Šinkovca, ki meni, da je & preiskovalnih komisij na sp' sporno. Predsednik Pukšič f teze skoraj žaljivo zavfl komisija pa je sklenila, da na) Antona Šubica pred komi5' privede prisilno. ■2 STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Demokratična stranka upokojencev Slovenije Za enako zdravje do leta 2004 Ljubljana - Izvršni odbor Demokratične stranke upokojencev je konec preteklega meseca obravnavala predlog nacionalnega programa zdravstvenega varstva Republike Slovenije pod naslovom "Zdravje za vse do leta 2004" in sklenil podpreti usmeritev v ohranitev sedanjega obsega in ravni zdravstvenih storitev, ki izhajajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na temelju medgeneracijskega odnosa po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Ocenjujejo, da mora ostati delež bruto družbenega proizvoda vsaj v dosedanjih okvirjih, ob upoštevanju ekonomske logike in možne racionalizacije pa naj se podpira zdrava konkurenčnost posameznih izvajalcev te javne službe, tako javnih zavodov, kot zasebnikov. Posebej podpirajo usmeritve na področju varovanja zdravja starejših in zahtevajo takojšnjo postavitev mreže bolnišnic oz. oddelkov za podaljšano hospitalno zdravljenje -negovalnih bolnišnic. Kritični pa so bili do preobilice statističnih podatkov, ki v program ne sodijo in opozarjajo na to, da je potrebno poiskati načine in možnosti za bolj enakomerno investiranje ter polno uporabo vrhunske tehnologije. Osnova pri nadaljnjem razvoju zdravstvene mreže morajo biti populacijski in kadrovski kriteriji in opozarjajo na to, da so nekatera področja v Sloveniji zapostavljena. Ne razumejo pa trditev o tem, da so nekatere skupine neenakomerno obremenjene (med manj obremenjenimi naj bi bili tudi upokojenci), prav tako pa je program pri poglavju o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju nejasen in celo nasprotujoč. Pogrešajo tudi opredelitev sodelovanja uporabnikov pri nadzoru, pomanjkljivo "je obdelan tudi strokovni nadzor. Sklenili so, da bodo poslanci te stranke ob obravnavi v parlamentu z dopolnitvami zakon izboljšati, ker pa je dovolj zavlačevanja pri njegovem sprejemu, bodo predlog programa podprli. Zeleni Slovenije, regijski odbor za Gorenjsko Pitna voda se izkorišča nezakonito Kranj - Regijski odbor Zelenih Slovenije za Gorenjsko je v izjavi za javnost sporočil, da je Ustavno sodišče 30. septembra razsojalo ustavnost treh členov Zakona o varstvu okolja in pri tem odločilo, da je potrebno v primerih gospodarskega izkoriščanja naravnega vira pridobiti koncesijo, ne zgolj vodno gospodarsko dovoljenje. Ti členi omenjenega zakona so tudi po mnenju ustavnega sodišča zadostna pravna podlaga za podeljevanje koncesij za koriščenje vode, zatorej izgovarjanj na ne sprejeto področno zakonodajo ne sme biti. Ker doslej ni bil objavljen še noben koncesijski akt, niti ni bilo nobenega javnega razpisa za pridobitev koncesije, so Zeleni prepričani, da' vse polnilnice, ki so začele z delom po letu 1993 izkoriščajo vodo nezakonito. Na podlagi te sodbe so že na ministrstvu za okolje in prostor vložili zahtevek za odpravo nezakonitih odločb, zahtevajo pa tudi osebno odgovornost ministra dr. Pavleta Gantarja, če nezakonitosti ne bodo odpravljene. Prepričani so, da je država na tak način oškodovana in za preprečitev nadaljnje gospodarske škode bi bilo potrebno tudi ustaviti delo polnilnic. Če se zakon ne bo spoštoval, so odločeni o tem obvestiti tudi evropske institucije. Slovenski forum, Forum J Gorenjsko o medvoškil1 dogodkih Vračanje v čase koristnih malverzflC1 Slovenski forum, Forum Gorenjsko je ob nedavno obfl ljenih ugotovitvah Računsk« sodišča o nepravilnostih * poslovanju in investiranji občini Medvode izdal spon lo, v katerem ugotavlja. J župan občine Medvode Stfl| Žagar ugotovljene nepravilnoj celo priznava, vendar da 'j opravičuje z njihovo družb*! koristnostjo, kar pomeni, <-!<>; vračamo v čase družb*! koristnih malverzacij. To pofl ni, da lahko namen posvet sredstva, odsotnost politiCfl in kazenskih sankcij pa kaže to. da se očitno spreglej celo denarje, ki so šli v zase11 žepe. Kljub vsemu populi^ in zavajanju volivcev, ki dos4 no pozdravljajo, so v Fof prepričani, da je na preizkiJ' pravna država, takšno ravflfl v preteklosti pa je pahnilo flj družbo že enkrat v katastf( Zal so tisti, ki so opozoril' nepravilnosti bili preglasov*., vsem, ki tak način dela ob^j jo, pa bo ostala zavest, da s° nepravilnosti pravočasno 0 zarjah. • S. Ž. SNEG PRED DURMI ZMELJEMO, KURILNO OLJE VAM PRIPELJEMO Pri Petrolu bomo veseli vašega klica in naročila ekstra lahkega kurilnega olja za letošnjo zimo. Za dan in uro dostave se dogovorimo z vsakim posebej. Plačate lahko z gotovino, plačilno kartico ali na obroke - in to šele ob dostavi! Za naročila nad 1000 litrov je prevoz zastonj, pa še liter antifriza na vsakih tisoč litrov olja vam podarimo do konca novembra. Vaš klic pričakujemo v najbližjem Petrolovem skladišču in izbranih bencinskih servisih. www.petrol.si Skladišče: Medvode Bencinski Servis: Radovljica Moste pri Komendi 061 611 340 064 715 24? 061 843 01° NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O □<>□<=> Logatec * XriaSka I 48 • tel.:OA I /74 I 632 - fax:06 I /74 I 612 I^SMMS GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ I redniska politika: ModlU nestrankarski r^litično-informativni poltcdnik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem | Direktor: Marko Valjavec | Odgovorna urednica: l.eopoldina Bogataj1 Novinarji in uredu*1, ^ Jclovčan. Igor Kavčič. Jože Košnjek. Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrt-Zlebir. Andrej Zalar, Štefan Žargi lektoriranje: ft&J ' Fotografija: lina Doki1 Priprava u tisk: Media An, Kranji lisk: Dl 10 UR, lisk časopisov lin revij, d.d.. Ljubljana,' I rednistvo, naročnine, oglasno Ir/enje: Zoisova I, Kranj, telefon: II64/22.MII. lelefas: Njfl k-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure. sreda do 17. ure | Časopis i/haja ob torkih in petkih. Pj trimesečni obračun • individualni naročniki (fi/.ičnc osebe • občani) imajo 20 % popusta. Naročnina sc upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od /ačelka naslednjega obračun*1" bja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DĐV po stopnji 8 X v ceni časopisa. / CENA l/.VODA: 200 SIT (10 MRK za prodajo na Hrvaškem). Pogled na letošnjo planinsko sezono in usmeritve bodočega dela planinskih društev Gorenjec tovori v hribe težak nahrbtnik Oskrbniki koč v naših gorah se tudi letos ne pritožujejo nad obiskom, še vedno pa ugotavljajo, da dobra ponudba hrane in pijače ne prepriča večine gostov. Planinci najraje segajo po tistem, kar prinesejo v nahrbtniku iz doline. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ^.ranj, 5. novembra - Oskrbovanje koč seveda ni edina naloga planskih društev. Ob vzdrževanju planinskih objektov so veliko pozor-"osti namenili boljšemu varovanju okolja. Poskrbeli so tudi za obno-Vo Planinskih poti in varno vodenje izletnikov po gorah. Ko so se z8pdile nesreče, letos so jih našteli 170, so priskočili na pomoč gorski reševalci. O tem in nekaterih predvidenih spremembah pri delu So spregovorili predsednik Planinskega društva Kranj in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar, predsednik V^ninskega društva Škofja lx»ka in predsednik gorenjskega med-flr«štvenega odbora Jože Stanonik ter načelnik Gorske reševalne s,užbe Slovenije Dušan Polajnar. ^a uvod bi lahko kaj povedali o sPlošnih značilnostih letošnje Naninske sezone! rranc Ekar: "V kranjskem drUs let. štvu ugotavljamo, da se je °s zmanjšal obisk v gorah, kornet v kočah pa je bil manjši *a okrog 8 odstotkov. Ob tem je ne.kaj obiska neregistriranega. ?*j se nekateri udeleženci krajših jsjetov niti ne ustavijo v koči. r^ona je bila izredno deževna, ar Je gotovo eden od vzrokov za jjanjši obisk. Še vedno je pro-lem tudi neurejeno obveščanje 0 vremenu na lokalnih Področjih. Za naše društvo je precej slabše predvsem na "^vavcu, kjer smo celo leto pre- Prejšnja leta je bil poletni obisk skoncentriran na Triglavsko pogorje. Je bilo letos kaj drugače? Franc Fkar: "Navala množic, kot so jih poznali v Triglavskem domu na Kredarici v preteklosti, ni bilo. V tamkajšnjih kočah pa si želijo boljšo izkoriščenost nočitvenih zmogljivosti. Če je nekje koča prepolna, druga v bližini pa ne, porazdelitev gostov še ni dobra. Tudi v visokogorskih kočah bi moralo priti bolj do izraza gospodarsko sodelovanje. Prav tako mislim, da bi morali akcijo 'Slovenski vrh na slovenskem vrhu' usmeriti na vse postojanke pod Franc Ekar Jože Stanonik Dušan Polajnar dal'1*'?1' *očo' oko,ica Pa Je izg,e" Triglavom, kar sedaj ni v nava-^'a kot veliko gradbišče." Jože Stanonik: "Podobne ugo-£V'tve veljajo za Gorenjsko. J*radi slabega vremena se je /tanjšal obisk in promet predv-jj??..v bolj oddaljenih kočah. V '2jih kočah je bil promet kar liden. To je značilno tudi v l^fjeloškem društvu, kjer ima ća na Lubniku za okrog 15 ^stotkov boljše rezultate, koča 51* "legošu pa približno toliko Največ obiska proti koncu poletja So morda znani tudi točni ?°datki o obisku in nočitvah v ■točah? J°že Stanonik: "Točni podatki a Gorenjsko in širše še niso *brani, a po društvih jih pozorno. Tistih dni, ko bi bile vse l^ogljivosti v kočah zasedene, letos razmeroma malo. . pjveč obiska je bilo bolj proti i , ncu planinske sezone, avgus-1 [a in del septembra. Tudi okto-T* so planinci izkoristili lepo j^eme za hojo v gore, vendar so akrat koče večinoma zaprte. "5a koči na Lubniku in Blegošu ■ ern že povedal, na Ratitovcu je bil Pa obisk podoben lanskemu, enjcvaška koča na Jelencih "ise odpira 1. novembra." jj/anc Ekar: "Na Kališču smo ^li okrog 8000 obiskovalcev, iendar nočitve upadajo. Na reQ,inah smo ohranili lansko v yen; tam je med gosti tudi ^''ko Štajercev in Avstrijcev. govorimo o obisku, ne more-rnimo podražitev. Po eni ram gre za uvajanje turističnih in po drugi za DDV, kar še ' dokončno rešeno, ali bo byeljalo tudi v gorah." di." Ponudba v kočah se izboljšuje In kako je bilo z zaslužkom v kočah? Ali je za planince tamkajšnja ponudba dovolj privlačna? Franc Ekar: "Marsikaj je seveda odvisno od oskrbnika. Na Ledinah, kjer oskrbnica vedno poskrbi za kakšen priboljšek, je tudi večje povpraševanje po hrani. Nekaj na prodajo vpliva tudi primerna cena. Zato se pri tem usklajujemo, kolikor je mogoče. Nemalokrat so na vrhu hriba nižje cene, kot veljajo v dolini. Tako se nekateri stalni obiskovalci že odločajo, da raje nosijo manj v nahrbtniku. Nekaj ponuja tudi narava sama; na primer, na Kališču imamo zelo dobro pitno vodo. Veliko ljudi se zbere kar okrog studenca in se tam odžeja. Tega pač ne moremo preprečevati. Glede poslovanja planinskih koč je treba vedeti, da nikdar ne prinaša toliko, kolikor je v delo vloženo. Če pokrijemo del stroškov upravljanja, je že to uspeh. Ob tem moramo poskrbeti tudi čiščenje vsega, kar ostaja za obiskovalci." Jože Stanonik: "Cene po hribih letos niso bile pretirano visoke. Sami se zavedamo, da morajo biti dostopne čimveč ljudem. Tudi ponudba v kočah se v zadnjih letih močno izboljšuje. Navade slovenskih planincev so bile od nekdaj take, da so nosili s seboj v glavnem vse, ker je bila ponudba v kočah skromnejša od današnje. Žal večina še vedno ni vajena, da bi si razbremenila nahrbtnik in si privoščila, kar ponujajo v koči. Ne poznam nikogar, ki bi prišel v gostilno v dolini, dal na mizo svojo hrano in jo tam pojedel. V gorah se zdi to še normalno. Mislim pa, da bomo morali vplivati na postopno spreminjanje teh navad, čeprav se bo komu to zdelo grdo." Veliko skrbi za vzdrževanje poti in koč Za naše planinske poti lahko trdimo, da so dobro vzdrževane. Tudi vi mislite tako? Franc Ekar: "Obnov poti je bilo kar precej. Zelo pametna je bila odločitev za obnovo Hanzove poti na Prisojnik, ki je sedaj dobro urejena. Posebno poti v Kamniških Alpah so zaradi neurij in strel vsako leto potrebne popravil. Delo komisije za pota in markacistov je načrtno in strokovno. Kakšen problem moramo rešiti tudi sami v društvih. V Kranju smo se letos odločili, da prevzamemo od planincev izpod Šmarne gore pot preko Kalškega grebena do Cojzove koče, ki jo bomo obnovili prihodnje leto. Vaščani Bašlja so izrazili željo, da bi se obnovila pot z Gradišča na Kališče po zahodni strani." Jože Stanonik: "Rad bi opozoril še na en problem. Uporaba poti v planinske namene v Sloveniji še ni regulirana. Zato se je že zgodilo, da posamezni lastniki zemljišč hočejo preprečevati hojo po teh poteh. Prepričani smo, da bi morali za markirane poti in poti do njih pridobiti planinci koncesijo. Veliko poti smo dolgo uporabljali in jih tudi skrbno vzdrževali." Je bilo letos kaj pomembnih novosti pri posodobitvah koč? Franc Ekar: "Pomembne so zlasti investicije, ki so povezane s skrbjo za varstvo okolja. Iz večine koč se odpadki že odvažajo v dolino, vse več pa se uporabljajo tudi naravi prijaznejše detergente. Na Kokrskem sedlu, Kamniškem sedlu in Kriški gori že delujejo nove čistilne naprave. Letos smo naredili prve načrte tudi za Kališče, kjer je koča nad velikih vodnim bazenom. Tam bomo ob evropski in državni pomoči postavili čistilno napravo prihodnje leto, pozneje pa še na Ledinah. V obnovo doma na Krvavcu smo vložili skoraj 15 milijonov tolarjev. Na Skutinem ledeniku smo postavili nov bivak." Jože Stanonik: "Prizadevamo si, da bi na Gorenjskem spodbujali tiste naložbe, ki vodijo k sožitju z okoljem. V zadnjih letih smo naredili veliko tudi pri uporabi sončne energije, zato agregate za proizvajanje elektrike uporabljajo le za pokrivanje primanjkljaja. Seveda imamo predvsem probleme s pomanjkanjem denarja in oskrbo s primernimi projekti. Zato pričakujemo, da bomo v prihodnje pri tem deležni več pomoči vladnih ustanov." Letos nekaj manj nesreč v gorah Namenimo nekaj besed še varnosti v naših gorah! Koliko dela so imeli letos gorski reševalci? Dušan Polajnar: "Letos je bilo nesreč v primerjavi z lani nekoliko manj. Lani je bilo v celem letu 196 nesreč, v katerih je umrlo 17 ljudi. Do druge polovice oktobra letos smo našteli 170 nesreč, smrtnih primerov pa je bilo 16. Pri ponesrečencih ugotavljamo največ poškodb spodnjih okončin. Letos seje povečalo število poškodb glave. V pogovorih s tujimi reševalci smo izvedeli, da imajo drugod podobne probleme. Ko smo analizirali vzroke za take poškodbe, smo ugotovili, da se ljudje izčrpajo; eni zato, ker pretiravajo v naporih; drugi se podajo na turo, za katero niso dovolj pripravljeni. Zaradi utrujenosti se onesvestijo in si ob padcu poškodujejo glavo. Veliko je tudi izgubljenih ljudi, za katerimi organiziramo iskalne in poizvedovalne akcije. Pri tem so glavni vzroki nepoznavanje terena in nezadostna priprava na turo. Ob podatkih o nesrečah moram pohvaliti, da je opremljenost planincev boljša. Zaradi slabe opreme je nesreč vse manj, v ospredje pa stopa nepravilno ravnanje človeka. Lden od razlogov za manjše število nesreč, ki se najpogosteje dogajajo poleti, je vremenska napoved in tudi dejansko več slabega vremena. V visoki sezoni je namreč največ nedeljskih obiskovalcev, torej takih izletnikov, ki niso dovolj pripravljeni na ture." Jože Stanonik: "Že nekaj časa ugotavljamo, da je največ nesreč pri posameznikih in naključnih skupinah. Pri izletih, ki jih organizirajo planinska društva z vodniki, praktično nesreč ni, ali pa se zgodi le kakšna manjša. Tudi ukrepati je lažje, ker so zraven strokovno usposobljeni ljudje." Dušan Polajnar: "Jožetove ugotovitve kar držijo. Nesreče sc pogosteje dogajajo posameznikom. Zakaj se odločajo, da gredo na vrat na nos v hribe, lahko le ugibamo. Za varno hojo v gore so na voljo vodniki pri PZS in društvih ter gorski vodniki. Planinci se bodo morali navaditi, da bodo poiskali njihovo pomoč pred odhodom na turo. Zakaj vzeti vodnika? Če ne zardi drugega, že zaradi družbe; nanj se lahko zanesemo, ker pozna pot; predvsem sezonskim obiskovalcem lahko tudi marsikaj svetuje." Ne le reševanje, tudi preventiva je pomembna Ali je bila katera od postaj G RS še posebej obremenjena, imate za delo dovolj opreme? Dušan Polajnar: "Obremenjenost postaj se seli glede na letni čas. Spomladi in jeseni je več dela za postaje, ki skrbijo za sredogorje in Kamniške Alpe. V glavni sezoni je reševanje najpogostejše v višjih predelih Kamniških Alp in v Julijcih. Specifičen je le Bohinj, kjer je delo prek celega leta. Tamkajšnji reševalci imajo na leto približno 30 reševalnih akcij. Gorska reševalna služba si prizadeva za čim boljšo opremljenost, ker se pojavljajo tudi novi športi v alpskem svetu. Letos so bile posebnost nesreče v vodnih športih na Soči, drugače pa je tudi več nesreč v zraku, na primer, z jadralnimi padali. Pri opremljanju je v veliko pomoč Uprava za zaščito in reševanje, kjer dobimo okrog 70 odstotkov potrebnega denarja. Seveda je vse delo pri izobraževanju, usposabljanju in reševanju prostovoljno." Franc Ekar: "Glede preprečevanja nesreč bi rad povedal še nekaj! Na Gorenjskem že dalj časa ugotavljamo nujo, da bi vključili osnove planinstva v obvezni osnovnošolski in srednješolski program. Zaenkrat je to prepuščeno le dobri volji mentorjev v planinskih krožkih, v katere je vključenih le malo mladih. Tako kot je obvezno učenje plavanja, bi moralo postati tudi strokovno seznanjanje s planinstvom. Jože Stanonik: "Med Planinsko zvezo Slovenije in Zavodom za šolstvo RS poteka že nekaj časa dogovarjanje, kako bi poenotili izobraževanje. Za nas je zelo pomembno, da so mentorji v šolah kos svojim nalogam. Zato je pravi nesmisel, da nas pri tem ovirajo formalnosti. Mentorju namreč ne priznajo točk za napredovanje, če se udeleži seminarja v organizaciji PZS." Več društev, vseeno pa manj članstva Za konec pa še nekaj o članstvu! Koliko planincev se povezuje v gorenjskih društvih? Jože Stanonik: "Na Gorenjskem imamo 22 planinskih društev, v katerih je približno 13.500 članov. V Sloveniji deluje 225 društev in klubov s približno 76.000 člani. Število društev raste, članstvo pa nekoliko upada. Društva postajajo manjša tudi zato, ker so delitve nastale v občinah in po podjetjih. Ker smo Slovenci bolj vrtičkarske narave, hočemo vsak v svojem okolju imeti tudi svoje planinsko društvo. Na Gorenjskem to ni množičen pojav. Vseeno pa bo treba upoštevati zahtevo, da se planinsko društvo lahko ustanovi takrat, koje sposobno organizirati vse dejavnosti." AMZS Kot so nam povedali v kranjski bazi Avto-moto zveze Slovenije, so od torka do danes opravili 18 intervencij. Od tega so se 13-krat odpravili na pot z vlečnimi vozili, ker so morali zaletene ali zaradi kakršnega drugega vzroka nevozne avtomobile odstraniti s cest, 5-krat pa so se na pomoč gorenjskim voznikom odpravili mehaniki AMZS ter vozila popraviti na krajih, kjer so se pokvarila. GASILCI Kranjski gasilci so imeli ta teden na srečo malo dela. Posredovali so le pri prometni nesreči, ki se je zgodila na Laborah. Jeseniški gasilci so 5-krat spremljali vozilo z nevarno snovjo skozi predor kara-vanke. Po prometni nesreči so odstranili poškodovano vozilo in očistili cestišče. Iz poplavljenih kletnih prostorov v OŠ T. Čufar pa so črpali vodo. NOVOROJENČKI Od torka do danes smo Gorenjci dobili 14 novih prebivalcev. Precej več se je rodilo predstavnic ženskega spola, saj smo bogatejši za 10 deklic in 4 dečke. V Kranju se je rodilo 11 otrok, od tega 8 deklic in 3 dečki. Najtežja deklica je tehtala 4 kilograme, najlažja pa je bila prav tako deklica, ki ji je tehtnica ob rojstvu pokazala 2.050 gramov. Na Jesenicah so imeli 3 porode, in sicer sta se rodili dve deklici in en deček. Najtežji deček je tehtal 3.590 gramov, najlažja deklica pa 3.050 gramov. URGENCA V današnji rubriki "urgen-ca" vam navajamo podatke od petka do petka. Tako so v Splošni bolnišnici Jesenice, na internem oddelku imeli 76 urgentnih primerov, na kirurgiji 300, na pediatrh'i pa je 50 otrok nujno potrebovalo zdravniško pomoč. Frane Ekar: "Bodoče delo smo začrtali v vodilih, ki smo jih sprejeli na nedavni skupščini slovenskih planincev. Planinci si bomo še vedno prizadevali za nestrankarsko delovanje. Čimbolj aktivno nameravamo pose gati tudi v mednarodno planinsko organizacijo, da bi naše planince enako spoštovali v tujini, kot mi ravnamo s tujci v naših gorah. Drugo področje je obmejno sodelovanje pri varstvu okolja. Doma moramo doseči večjo vključenost v nacionalni program varstva okolja, kjer planinska organizacija ni navedena niti s pravim imenom." • Stojan Saje Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vredno va&ega zaupanja T R Z I C 88,9 in 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 KRAZY KIPLING STORE, Na Skali 4, Kranj tel.: 212-868 Torbice, denarnice, nahrbtniki... svetovno priznane belgijske znamke 96 ■ mm 4+ ^%g% giWL.M m 49 mtr mm m 4%D#>|feJ| IJL VVKBNJ9lVll1 VPVIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Seja občinskega sveta Žirovnica Gradnja kabelskega sistema Kranjska Gora, 4. novembra - Po podpisu pogobe z občino Kranjska Gora napeljuje kabelsko televizijo po Zgorenjesav-ski dolini podjetje Astra Telekom. V Kranjski Gori so 70 odstotkov naročnikov že priključili, ostale pa bodo po novem letu - z izgradnjo so nekoliko počakali zaradi uskladitve s trasami kanalizacije. Z izgradnjo bodo nadaljevali takoj po novem letu in sicer najprej v Gozd Martuljku, nadaljevali bodo v Podkorenu in v Ratečah. Na Gozd Martuljek se navezujeta tudi Srednji vrh in Radovna. Cena priključka je za vso občino enotna in znaša 67 tisoč tolarjev, vključno z davkom na dodano vrednost pa znaša 74 tisoč tolarjev. To je cena za objekt, kjer je en sam priključek. • D.S. Poslovilno vežico tudi v Podkoren Podkoren, 4. novembra - Po sklepu zbora občanov v Podkorenu bodo idejno zasnovo izgradnje kanalizacije v tem kraju razgrnili v trgovini Konzuma, krajani pa bodo na zasnovo lahko podali pisne pripombe. Krajani pa so na nedavnem zboru krajanov opozorili na obnovo oziroma lastništvo stare stavbe konzuma sredi vasi, saj kljub dveletnim prizadevanjem še ni prišlo do dokončne odločitve med občino in kmetijsko -gozdarsko zadrugo Sava. Krajani so prosili kranjskogorskega župana, naj predlaga direktorici KGZ Sava sklic skupnega sestanka z njihovim upravnim odborom, člani zadruge iz Podkorena in predstavniki občine o dokončni rešitvi konzuma. Krajani Podkorena si prizadevajo tudi za izgradnjo poslovilne vežice, saj so edini v Zgornjesavski dolini, ki poslovilnih vežic še nimajo. Poslovilno vežico naj bi zgradili zahodno od pokopališča. • D.S. Kje naj poteka obvnoznica? Gozd Martuljek, 4. novembra - Ministrstvo za promet in zveze in Direkcija RS za ceste sta pooblastila Projektivno podjetje Kranj, da pripravi študijo različnih variant obvoznice mimo Gozd Martuljka, ki jo krajani zahtevajo že nekaj let. Krajanom so na zboru predstavili tri variante in njihov vpliv na okolje. Krajani so bili doslej enotnega mnenja, da je najbolj primerna obvoznica, kajti priključitev na sedanjo magistralno cesto v bližini čistilne naprave Špik se jim ne zdi sprejemljiva. Krajani so ma zadnjem zboru po dolgi razpravi izbrali varianto, po kateri obvoznica poteka po desnem bregu Save, pri čistilni napravi hotela Špik prečka traso železnice, poteka med železnico in Savo do nekdanje čuvajnice, kjer se priključi na obnovljeno magistralno cesto. • D.S. Pokopališče bo spominski park Kranjska Gora, 4. novembra - Od zadnjega pokopa na starem kranjskogorskem pokopališču je poteklo že več kot dvanajst let, zato je krajevna skupnost Kranjska Gora - o tem so soglašali tudi na zboru občanov — dala pobudo za ureditev spominskega parka. Pokončni nagrobni spomeniki naj bi ostali, spodnje okvire odstranili, javno podjetje Komunala naj bi površine grobov zatravila in jih vzdrževala. Odstranili naj bi pomožni objekt na pokopališču. Urbanistični inštitut pa je pripravil nekaj variant ureditve starega pokopališča. Staro pokopališče se bo torej preuredilo v spominski park, v katerem se bodo uredile tudi pešpoti. • D.S. Seja občinskega sveta Kranjska Gora Kranjska Gora, 4. novembra - V ponedeljek, 8. novembra, bo redna seja občinskega sveta Kranjska Gora, na kateri bodo med drugim obravnavali prostorske dokumente za občino, rebalans proračuna za letos in predlog proračuna za prihodnje leto, sklepali o vrednosti točke komunalnih taks in nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča ter govorili o financiranju naložb v šport. Svetniki se bodo opredelili tudi do postopka za revizijo projekta in izdelavo projektne dokumentacije za večnamensko dvorano, se odločili, ali bodo za sanacijo škodo zaradi neurja prispevali proračunski denar ali ne in sklepali o nakupu nekaterih nepremičnin. • D.S. Visok obisk pri blejskih lionsih Bled - Danes na uradni delovni obisk v Slovenijo prihaja mednarodni direktor Lions Cluba International Ernst Musil z Dunaja, zadolžen za delo z distrikti v srednji in vzhodni Evropi. Nocoj se bo udeležil rednega klubskega večera Lions Cluba Bled v Vili Bled, jutri pa bo sodeloval na sestanku sveta guvernerjev Districta 129 SL v hotelu park na Bledu. V nedeljo pa bo prisostvoval postavitvi obeležja na glasbeni paviljon, ki ga je v sodelovanju z Občino Bled in sponzorji postavil Lions Club Bled leta 1996 v zdraviliškem parku. Gost bo srečarue izkoristil za seznanitev z razvojem in načinom dela slovenskih lionov, hkrati pa jim bo svetoval pri opravhanju njihovega humanitarnega poslanstva. Kot mednarodni direktor Lions Clubs International je Ernst Musil lahko pomembna vez med slovenskim distriktom in vodstvom mednarodnega združenja lions klubov v Oak Brooku v ZDA, nam je sporočila Majda Odar iz Lions Club Bled. • U. P. Novo tržiško šolo bo gradil ljubljanski SCT Tržič, 4. novembra - Minuli torek so v upravi tržiške občine izbrali najugodnejšega ponudnika za izgradnjo nove osnovne šole in športne dvorane. Dela bo prevzelo ljubljansko podjetje SCT, ki bo za manj kot 850 milijonov tolarjev postavilo na ključ obe stavbi. Letos naj bi naredili vsaj izkop za temelje stavb, od koder bo treba zvoziti kar okrog 10.000 kubičnih metrov materiala. Novi most prek Tržiške Bistrice bo že v drugi polovici novembra pripravljen za transporte s težkimi tovornjaki. Za izgradnjo mostu in Šolske projekte je občina namenila okrog 46 milijonov SIT. Prvi prispevek države pričakuje prihodnje leto, ko bodo zgradili stavbe do strehe. • S. Saje Odpreti vrata zasebnikom Žirovniški občinski svet je sklenit, naj z določenimi simboli grb izdela akademski slikar Klemen Rodman Žirovnica, 4. novembra - Odlok o gospodarskih javnih službah naj bo po mnenju nekaterih svetnikov bolj "odprt" tudi za zasebne podjetnike, za "domače ljudi", ki bi določene komunalne storitve zmogli opraviti bolj učinkovito in ceneje kot javno podjetje. Na minuli seji občinskega sveta Žirovnica so med drugim za novega podžupana občine Žirovnica soglasno izvolili dipl. ekonomista Izidorja Jekovca iz Zabreznice, ki je od leta 1990 direktor Integrala Jesenice, d.d., Izidor Jekovec je bil na Listi za Žirovnico izvoljen v občinski svet, kjer vodi statutarno - pravno komisijo in je član projektnega sveta CRPOV. V nadaljevanju seje (sejo so zaradi obširnega dnevnega reda, predvsem pa zaradi široke razprave pri nekaterih točkah nadaljevali naslednji dan) so žirovniški svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi vaških odborov, ki bodo delovali v vseh vaseh in bodo posvetovalno telo občinskega sveta. Precej razprave je bilo pri izbiri simbolov -atributov za grb nove občine Žirovnica. Svetniki so ob predlogih komisije, ki je izbi- rala grb občine, največ naklonjenosti pokazali osnutku petih peres, ki predstavljajo pet slavnih mož kulturne zgodovine krajev. Osnutek je izdelal priznani akademski slikar Klemen Rodman. Tako je Klemen Rodman postal prvonagrajeni avtor, druga je bilav natečaju akademska slikarka Andreja Čufar s predlogom peresa, knjige in Zoisove vijolice, tretji pa je bil neznani avtor, ki je predlagal knjigo, peresa in čebelo. Člani občinskega sveta so sklenili, naj Rodman pripravi grb, v katerem bodo trije simboli: pero, knjiga in simbol čebelarstva. Ko so svetniki obravnavali predlog odloka o gospodarskih javnih službah v prvi obravnavi, se je razvnela kar zanimiva razprava, ki jo je s svojim predlogom, da se z vsemi dejavnostmi javnih služb ni treba vezati le na javno podjetje (v mislih so vsekakor imeli jeseniško podjetje JEKO - IN, katerega solastnik je tudi žirovniška občina), spodbudil svetnik Igor Mežek. Ta svetnik je že v jeseniškem občinskem svetu zagovarjal zanimivo tezo, da mora biti odlok o javnih službah odprt tudi za zasebnike, ki bi ob dodelitvi koncesije za posamezno javno W munalno službo zmogli opravljati določen storitve veliko ceneje in bolj racionalno K° javno podjetje, ki "se mu zaupa neko & javnost, nato pa se mora še njegovo izgu^? pokriti." Mežek je zagovornik odprtost1 prepričan, da lahko nekatere komunali storitve lahko opravijo domači podjetni V sebniki ob mnogo manjših stroških ^ javno podjetje. Ugovori, da pri nas še zdaleč niso pravu" urejene koncesije tako kot v zahodnem sv* tu, kjer sposobnost in učinkovitost kon^ sionarja lahko občina zakonito preverj* svetnika niso prepričali. Vztrajal je, da lok mora biti odprt tudi za zasebnike, domače ljudi", ki bi zmogli določe^ storitve na osnovi koncesije. Zanimivo I da so zdaj koncesije v Sloveniji mogoce tudi za obvezne javne službe. Svetniki so se med drugim strinjali, <>' občina analizira in preveri, koliko je ifljfl sentov, ki bi radi uporabljali poslovne pr0; tore Planike na Breznici - stavbo naj bi ot$ na s pogodbo s Planiko odkupila. • D. Se*" Občinski svet občine Naklo je imel osmo redno sejo Veliko besed o denarju in njegovi porabi Na seji so sprejeli dopolnitve letošnjega proračuna, kjer je nastalo precej sprememb predvsem zaradi večjih stroškov pri naložbah. Naklo, 4. novembra - Precej pozornosti so namenili tudi poročanju o delu odborov. Kot so predlagali v odboru za družbene dejavnosti, naj občina poskrbi tudi za novo lokacijo nogometnega igrišča in izgradnjo povečane športne dvorane pri bodoči srednji kmetijski šoli v Strahinju. Občina bo plačala idejni projekt in odkupila zemljišče za šolo. Brez večjih pripomb so svetniki sprejeli predlog odloka o občinskih priznanjih, ki bo začel veljati osmi dan po objavi. Imenovali bodo tudi komisijo, ki bo pripravila razpis za podelitev prvih priznanj v letu 2000. Več dela so imeli z osnutkom odloka o občinskih upravnih taksah, ki so ga potrdili skupaj s predlaganimi spremembami. Potem ko so se seznanili z dodatnimi informacijami o polletni realizaciji proračuna, so se posvetili dopolnitvam letošnjega proračuna. Prihodki ostajajo enaki kot v predlogu proračuna, več sprememb pa je pri razporeditvi dobrih 420 milijonov tolarjev. Največ vprašanj je bilo o porabi denarja za investicije in investicijsko vzdrževanje. Ker je Stanislav Koselj izrazil tudi dvome o strokovnosti del pri prenovi komunalnih napeljav v Zgornjih Dupljah, bodo do prihodnje seje pripravili poročilo zadolžene osebe za nadzor te naložbe. Z večino glasov so dopolnjeni proračun vseeno sprejeli. Delo odbora za komu- nalo in infrastrukturo je predstavil Ivan Meglic. Kot je povedal, so se na oktobrski seji dogovarjali razen o poteku obnovitvenih del tudi o pripravi zimske službe in sestavi predlogov za dela v prihodnjem letu. Odbor za splošne zadeve se je ponovno ukvarjal s problematiko lekarne v Naklem; kot je ugotovil Andrej Vreg, ostaja ta problem še vedno nerešen. Odbor za družbene dejavnosti je razpravljal o pobudah za povečanje proračunskih sredstev, ki so namenjena športu in kulturi. Marjan Babic pa je svetnike seznanil tudi z dvema predlogoma. Občinski svet naj bi imenoval iniciativni odbor, ki bo poskrbel za nakup zemljišča in izgradnjo no- gometnega igrišča v Naklem-Poskrbi naj tudi za pripravo izračuna stroškov za izgradnjo večje športne dvorane p& bodoči srednji kmetijski ifl mlekarski šoli v Strahinju. Ko1 je poročal Ivan Štular, bo občina odkupila zemljišče za šolo-Prihodnje leto bodo pripravljeni tudi vsi načrti, gradnja se bo začela leta 2001, leto zatem pa naj bi šolo odprli. Svetniki so se strinjali, da iz občinskega proračuna namenijo 350.000 tolarjev za plačilo idejnega projekta. Na skupni seji odbora za družbene dejavnosti in odbora za komunalo pa bodo imenovali iniciativni odbor za povečanje športne dvorane in novo nogometno igrišče. • S. Saje —^ Odločitev bohinjskega sveta Občina bo podeljevala štipendije V bohinjski občini bodo zaradi socialnih razmer in višjih stroškov šolanja, ki izhajajo iz velik* oddaljenosti do šol, vsako leto razpisali občinske štipendije. Bohinjska Bistrica - Občinski svet je na nedavni seji sprejel odlok in pravilnik o štipendiranju, občinska uprava pa je že objavila javni razpis, na podlagi katerega bo občina že v letošnjem šolskem letu dijakom in študentom podelila petnajst štipendij. A nih primerih) moral v celoti braževanje ali bo izključen | povrniti, če bo prekinil izo- šole. CZ. Čeprav dijaki in študenti lahko zaprosijo za republiške, kadrovske in Zoisove štipendije, bodo v bohinjski občini odslej razpisovali še "občinske štipendije". Prvi razpis je bil že objavljen, v občini pa pričakujejo velik odziv. Po odloku so do štipendije upravičeni redni dijaki in študenti, ki so v preteklem šolskem letu dosegli najmanj dober učni uspeh in katerih bruto osebni dohodek staršev v zadnjih treh mesecih pred objavo razpisa ni presegel 900 tisoč tolarjev. Pri dodeljevanju štipendij bodo poleg socialnih razmer upoštevali tudi učni uspeh, potrebe po kadrih in posebne okoliščine, pri čemer bodo dali prednost prosilcem, ki imajo nižji dohodek na družinskega člana, boljši učni uspeh, obiskujejo višji letnik, se izobražujejo v skladu z občinskimi potrebami in izhajajo iz družin z večjim številom nepreskrbljenih otrok. Osnovna štipendija bo 30 odstotkov od bruto zajamčene- ga osebnega dohodka (OD), končna višina pa bo odvisna od dodatkov za učni uspeh ter za stroške prevoza oz. bivanja zunaj kraja stalnega prebivališča. Za dober uspeh bo 10 odstotkov dodatka na osnovno štipendijo, za prav dober 20 in za odličen uspeh 30 odstotkov, za bivanje zunaj kraja stalnega bivališča pa 20 odstotkov in za prevozne stroške 10 oz. 15 odstotkov od zajamčenega osebnega dohodka. Po avgustovskem zajamčenem OD (39.981 tolarjev) bi osnovna štipendija znašala 11.994 tolarjev. Štipendist, ki je dosegel dober učni uspeh in se v času šolanja vsak dan vozi do šole več kot 50 kilometrov, bi mesečno prejemal 19.191 tolarjev štipendije, dijak ali študent, ki se lahko pohvali z odličnim uspehom in v času šolanja biva zunaj Bohinja, pa 23.589 tolarjev. Prejemnik občinske štipendije bo med poletnimi počitnicami dolžan en mesec opravljati počitniško delo, štipendijo pa bo (razen v izjem- Gorenjska enota Veterinarskega zavoda Slovenije bo v Naklem Letos postavitev montažne stavbe V novi stavbi bo eden najsodobnejših laboratorijev za ugotavljanje neoporečnosti živil živalskega izvora. Naklo, 4. novembra - Od septembra potekajo ob železnici med Polico in Naklom pripravljalna dela na gradbišču, kjef bodo postavili novo zgradbo območne enote in kranjske iz; postave Veterinarskega zavoda Slovenije. Tam so že izdelali cesto, napeljali vodo in elektriko ter uredili ploščad za zgradbo. Pri izdelavi montažne stavbe je nastala zamuda, vendar njeno postavitev načrtujejo še letos. Prek zime bodo potekala obrtniška dela, tako da bo preselitev možna do prihodnjega poletja. Izgradnja nove stavbe je bila nujna predvsem zaradi labora; torija za analizo mleka, živil živalskega izvora in boleznj čebel, ki dela sedaj v utesnjenih prostorih. Novi laboratorij-ko bo dobil prostore v pritličju stavbe, bo eden najsodobnejših v Sloveniji. V njem bo delalo sedem ljudi, poleg njih Pa bo tam še pet zaposlenih v območni enoti. V pritličju bodo tudi garaže za veterinarsko higiensko službo, v zgornjih prostorih pa bodo pisarne. • S. Saje I ■ mm gm* gm. m% m» mm m gm mm m mm gm- W% gm ■ Jm\m I Mm VvKENJdllin VDVlIl Odmev na uveljavljeno preimenovanje Osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki Bodo Škofjeločani o imenu šole glasovali na referendumu? ^vet staršev zahteva ponovno odločanje o imenu šole, sicer bo zahteval referendumsko glasovanje. ^kofja Loka, 4. novembra - Preimenovanje Osnovne šole Petra avcipa v Škofji Loki v Osnovno šolo Ivana Dolenca povsem mimo j 1enja vseh šolskih organov v tisočletnem mestu očitno še buri Uhove. Ob protestu sveta šole in kolektiva šole se je sedaj oglasil svet staršev, ki prav tako zahteva, da občinski svet ponovno obrav-nava svojo odločitev. Na nedavno objavo ustanovit-,en5ga odloka vzgojnoizo-faževalnega zavoda v Uradnem 'stu, s katerim se je brez vna-j?reJšnjega obvestila in odgovora fi!Sn°vna šola Petra Kavčiča v ^ofji Loki preimenovala v ysnovno šolo Ivana Dolenc, se ^ včeraj s protestno izjavo odz-a' tudi svet staršev te šole, ki še n°tnejše, kot spomladi zahteva, a se ta postopek ustavi, in da bčinski svet o tej svoji odločitvi P°novno razpravlja. Kot nam je predal predsednik sveta staršev * šole Boris Berčič, je bil svet aršev tokrat povsem soglasen v Vračanju načina, kako občins-® vodstvo povsem prezira Mnenje šolskih organov. Ce seje junija, ko so prvikrat obravnavali to sporno preimenovanje, še nekaj manj kot petina članov sveta s preimenovanjem strinjala, pa sedaj tak način, ko si organi niti ne zaslužijo, da bi jim kdo te postopke pojasnil in na njihove proteste odgovoril, člani sveta enoglasno zavračajo. Da nameravajo vztrajati na tem, da za preimenovanje šole ni nikakršnega utemeljenega razloga, kaže tudi opozorilo na to, da bodo predlagali izvedbo referendumskega glasdvanja, pri čemer večina meni, da naj bi o tem ne glasovali le starši otrok, ki sedaj obiskujejo to šolo, pač pa vsi prebivalci v šolskem okolišu te šole. • Š. Ž. Izjava Sveta staršev OŠ Petra Kavčiča za javnost Posredno, preko medijev, nas je maja letos občinski svet z odlokom seznanil o preimenovanju Osnovne šole Petra Kavčiča. Omenjeno dejstvo je vsakega od nas, ki živimo, delamo in plačujemo za našo šolo, naprej osupnilo, kasneje pa navdalo z vsesplošnim ogorčenjem. Občinski svetniki so preprosto prezrli dva protesta, protest sveta staršev in protest sveta šole. Z obema protestoma, identičnima po vsebini, a sprejetima neodvisno drug od drugega konec šolskega leta 1998/99, so bili seznanjeni gospod župan Igor Draksler in občinski svetniki. Z objavo preimenovanja naše šole v Uradnem listu Republike Slovenije številka 84 je vodstvo naše šole zavezano, da v obdobju prepotrebnih investicij izpelje preimenovanje z vsemi neposrednimi in posrednimi stroški. Objava nas je spodbudila, da občinskemu vodstvu ponovimo svoje stališče do preimenovanja in seznanimo javnost. V tej izjavi Z dne 28. oktobra 1999 predstavniki staršev enoglasno zahtevamo, da se preimenovanje naše šole zaustavi. Hkrati zahtevamo, da občinski svetniki politično neobremenjeno, v dobro vseh, ki so ali bodo kakorkoli povezani z našo šolo, argumentirano razpravljajo o potrebi preimenovanja Osnovne šole Petra Kavčiča. Pobuda po demokratičnem izražanju volje ljudstva bo naslednji korak v primeru nadaljnjega preziranja volje staršev učencev Osnovne šole Petra Kavčiča. • Svet staršev OS Petra Kavčiča Gorenjski župani so se vrnili s 14-dnevnega obiska ZDA Ameriške izkušnje v korist Gorenjcev Bodo občani Kranja, Tržiča, Vodic in Mengša od sedaj kakovostnejše živeli, bo pokazal čas, so pa njihovi župani v en glas zatrdili, da je bil obisk ameriških mest zanimiv in koristen. Brnik, 4. novembra - "Presenetilo me je, kako sta si slovenska in ameriška lokalna samouprava podobni. Razlike sicer obstajajo, predvsem v načinu financiranja občin. Ameriške občine na primer same upravljalo z energetskim sistemom in se preko tega bidi v največjem obsegu same financirajo. Najbolj me je impresioniral njihov način planiranja občinskih projektov, katere •aiajo razdelane do zadnje podrobnosti," je P vrnitvi s štirinajstdnevnega obiska v ^DA povedal župan Mestne občine Kranj Mohor Bogataj. I Poleg kranjskega župana so na nekakšen studijski obisk ameriških občin, kjer so si s tamkajšnjimi lokalnimi, regionalnimi in državnimi oblastniki izmenjali izkušnje o '°kalni samoupravi in vezi država - občila, šli še trije gorenjski župani - Pavel ^Upar iz Triča, Anton Kokalj iz Vodic in r°maž Štebe iz Mengša. Med drugim so obiskali drugo najmanjšo zvezno državo f^elavvare, manjša in večja mesta ter amer-lsko prestolnico VVashington z obveznim °8ledom Bele hiše in Capitol Hilla, tam Pa so se srečali tudi s slovenskim veleposlanikom Dimitrijem Ruplom. Vodi škega župana Antona Kokalja je najbolj navdušil ameriški način reševanja Problemov: "Ogledali smo si občine, ki so P° velikosti in problemih primerljive z Pavel Rupar Mohor Bogataj Anton Kokalj Tomaž Štebe našimi in vsi smo se vrnili s pozitivnimi izkušnjami. Čeprav ameriški in slovenski lokalni sistem nista povsem primerljiva, pa se vsi soočamo s podobnimi problemi, kar meje najbolj zanimalo. Pozitivno sem bil presenečen nad praktičnim reševanjem problemov, brez nepotrebnih birokratskih postopkov." Tudi tržiški župan Pavel Rupar je bil zadovljen z videnim. Med drugim je opazil, da Američani veliko pozornosti namenjajo poudarjanju domovinske pripadnosti, tudi na stavbah, kar v Sloveniji pogreša. "Spoznali smo, da se v slovenskih občinah premalo zavedamo, da delamo izključno za dobro ljudi, da mora občina funkcionirati kot podjetje. So pa tudi gostitelji radi prisluhnili našim izkušnjam, predvsem so se zanimali za naša neprofitna javna podjetja, kar je državi pravega kapitalizma povsem tuje," je dejal. "Ameriške občine so povsem samostojne, z državno oblastjo se le koordinirajo. Res pa je, da Američani v svojem perfek-cionizmu znajo v kaki stvari tudi pretiravati, predvsem pri zakonodaji," je svoje prve vtise strnil še mengeški župan Tomaž Stebe. Kaj več pa bodo župani lahko povedali, ko bodo preštudirali kup literature, ki sojo prinesli s seboj. • S. Šubic. Pritožba nove občine Ob visokih dohodkih še samoprispevek? ^ novi občini menijo, da so pred zakonom v neenakem položaju, saj dajejo več državi kot od nje dobijo. •rovnica, 4. novembra - Žirovniška občina se bo pritožila na ustav-. sodišče, kajti iz državnega proračuna ne dobijo dovolj sredstev, Prav vanj izdatno prispevajo. QP.bčina Žirovnica oziroma finski svet bo podal na DnkaVno sodišče Slovenije 2§ .do, da presodi usklajenost člena zakona o financiranju JJcin ob z ustavo Slovenije. V razložitvi pravijo: Obči H'Cina Žirovnica je po deležu oc ^ lodnine na prebivalca fsčena med občine, ki dose--J° več kot 150 odstotkov ^°hodnine na prebivalca v pri-irJavi s slovenskim jee'J<*vi s slovenskim povprečij^1' zaradi česar ima pravico Cj sarno 10 odstotkov sofinan-arUa ukrepov in investicij iz državnega proračuna. Kljub temu daje dohodnina glavni vir občinskega proračuna - dohodnina obsega 81 odstotkov primerne porabe - sredstva proračuna ne zadoščajo za pokritje primerne porabe občine. To pa pomeni, da proračun občine zaradi dohodkov svojih občanov nima nič več virov, kot bi jih imel ob njihovih bistveno slabših dohodkih. Zato, ker gre 65 odstotkov dohodnine v državni proračun, ima ta od žirovniških občanov veliko dodatnih virov. Žirovniška občina ima prebivalce z relativno visokimi dohodki, raven zagotavljanja javnih dobrin pa je daleč pod povprečjem države - nima kanalizacije, pločnikov ob regionalnih cestah in še drugih infrastrukturnih objektov. Vse to pa je potrebno za uresničevanje z zakonom določenih nalog občine. Zato, ker je občina dotirana s strani države, ima vire sredstev zagotovljene le za uresničevanje tekočih nalog občine, ne pa tudi za druge ukrepe in naložbe, ki jih je že doslej sofinancirala država. Če bi bila občina finančno samostojna, bi te ukrepe oziroma investicije lahko finan- cirala iz več dohodnine. To pomeni, da bi občani občine Žirovnica - če bi hoteli imeti z zakonom določeno infrastrukturo - morali prispevati za to še dodatna sredstva v obliki samoprispevka. Iz vsega sledi, da občanom občine Žirovnica iz sredstev, ki jih prispevajo v državni proračun, niso zagotovljene enake pravice do javnih dobrin kot drugim občinam, čeprav ustava zagotavlja enake človekove pravice ne glede na gmotno stanje ali katerokoli osebno okoliščino. V Žirovnici menijo, da je pravica do zakonsko določenega javnega standarda ena od teh pravic. • D. Sedej ZRCALCE, ZRCALCE V gostinstvu gre tudi brez telefona V Zgornji Upnici že precej let posluje Restavracija Krona lastnice Ivanke Kristan. Gostinski objekt, ki ima poleg restavracijskega dela tudi apartmaje, se je v prvih letih poslovanja sicer imenoval drugače; a lastnica in hišna številka Zgornja Upnica 28 sta isti. Upniško Krono omenjamo zato, ker boste v novem Telefonskem imeniku Slovenije 2000, ki ga je pred dvema mesecema izdal Telekom Slovenije, popolnoma zaman iskali telefonsko številko te znane restavracije. Če boste poklicali koga od 37 telefonskih naročnikov na Zgornji Upnici, vam bodo prijazno pojasnili, da v Restavraciji Krona prav zares nimajo telefona. Ampak Telekomov telefonski imenik ni edini imenik v deželi tej: v OTI-ju 1999/200, občinskem telefonskem imeniku, ki ga je izdala založba založba Slovenska knjiga, sta v poglavju "Občina Radovljica" za Restavracijo Krona, Kristan Ivanka, Zgornja Upnica 28, vpisana kar dva GSM priključka. Vendar: v Mobitelovem telefonskem imeniku NMT in GSM za enega od Kron inih GSM-jev piše, daje njegova imetnica Greta Špindler, s.p., pri njenem imenu pa Restavracija Krona sploh ni omenjena .... Pravzaprav je kar razveseljivo,^ da gostinski objekt, ki nima običajnega telefona, lahko posluje. Še en dokaz, da v gostinstvu zmorejo tudi nemogoče. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zarni pokop najdražji v Tržiču Jesenice, 4. novembra - Jeseniška Komunala je pripravila zanimive primerjalne podatke, koliko stanejo pogrebni stroški v občinah Jesenice, Radovljica, Tržič in Novo mesto. Primerjalne podatke so pripravili za utemeljitev povišanih cen, kajti brez višjih cen ne morejo pokriti vseh stroškov. Iz teh podatkov sledi, da je žarni pokop najdražji v Tržiču, kjer morajo plačati skupaj z DDV-jem 70 tisoč tolarjev, v Novem mestu 65 tisoč, v Radovljici 58 tisoč in na Jesenicah oziroma v Žirovnici 53 tisoč tolarjev. Klasični pokop je najdražji v Radovljici, kjer je treba za te storitve odšteti kar 89 tisoč tolarjev, 74 tisoč v Novem mestu, 59 tisoč tolarjev v Tržiču in 58 tisoč tolarjev na Jesenicah oziroma v Žirovnici. Zelo različni so tudi stroški pogrebno pokopaliških storitev ter najemnin za grobove. • D.S. Šolarji so pogozdiii okolico jezera Šenčur, 5. novembra - Ravno na dan, ko so v občini Šenčur slovesno odpirali Pipanovo cesto in ostale letošnje pridobitve, med katerimi je tudi razbremenilnik za potok Olševnica, so otroci iz osnovne šole Šenčur območje okrog razbremeniIni-ka zasadili s 70 drevesi. Učenci centralne šole so si na pobudo župana Franca Kerna za uresničitev svoje akcije Zasadimo drevo izbrali območje okoli novega jezerca, učenci podružničnih šol Voklo, Trboje in Olševek pa so v okolici svo-jnih šol zasadili po tri drevesa (izvorno drevo ginko, japonski macesen in rdeči hrast). Med drevesi, ki so jih posadili okoli novonastalega jezerca, je veliko drevesnih vrst, tako avtohtonih kot eksotičnih. Ko se bodo dovolj razrasla, jih bodo označili tudi z napisi, saj ravnateljic* šenčurske šole Majda Vehovec pravi, daje njihov cilj šolska učna pot. • D.Ž. Proti domačim divjakom Železniki, 4. novembra - Na včerajšnji seji železnikarskega občinskega sveta je bilo obširno obravnavano tudi poročilo Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu, ki opozarja na zaskrbljujoče stanje na cestah, zlasti v Železnikih in nekaterih drugih naseljih. Tako so sklenili, daje očitno edino mogoče, da z grbinami umirijo prehitre voznike, ki so predvsem domačini, tako v Dolenji vasi, kot v naselju Na kresu v Železnikih. Sklenili so tudi podpreti predlog sveta, da mora osnovna šola razširiti parkirišče in urediti krožen promet, saj so od uvedbe devetletke, ko starši kar množično vozijo malčke v šolo, zjutraj prometne nemogoče. Seveda pa je to sklep, ki zavezuje tudi občino, saj je šola finančno odvisna od nje. • Š. Ž. Vleka hlodov samo s soglasjem vasi Železniki, 4. novembra - Na sredini 9. redni seji občinskega sveta v Železnikih je dokončni sprejem dočakal tudi odlok o občinskih cestah v občini Železniki, pri čemer je bilo v preteklih razpravah največ dilem o tem, koliko lahko (zlasti asfaltirane občinske ceste) še služijo kmečkim oz. gozdarskim opravilom. Najhuje, pa tudi kar nekaj sporov je že bilo po vaseh ob tem, je bilo ob vprašanju, ali naj bo dovoljena vleka hlodov po takih cestah in v končni verziji odloka, ki ga je obnčinski svet sprejel, je zapisano, da je taka vleka mogoča le ob soglasju krajevnega oz. vaškega odbora in pogoju, da povzročitelj popravi vse morebitne poškodbe. Precej govora je bilo tudi o dovoljeni obremenitvi, kije za razliko od preteklosti povečana s 6 na 8 ton. • Š. Ž. Pomoč na domu tudi v Železnikih Železniki, 4. novembra - Na sredini seji občinskega sveta so obravnavali tudi organizacijo pomoči na domu, kije v sosednji Škofji Loki po temeljitih pripravah in usposabljanju že stekla, sedaj pa jo uvajajo tudi v sosednjih občinah. Še več: ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve organizacijo take oblike pomoči izrecno zahteva do konca tega leta, v Železnikih pa so se odločili, da jo uvedejo s prvim decembrom. V ta namen bodo zaposlili eno delavko, za katero so posebej zahtevali, da mora biti domačinka (ki dobro pozna razmere v občini), celotna dejavnost pa se bo sicer organizirala oz. izvajala po pogodbi s Centrom za socialno delo v Škofji Loki. V Škofjo Loko bodo v skladu s ključem iz delitvene bilance plačevali tudi svoj delež za koordinatorko teh pomoči. • Š. Ž. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Obnoviti bo treba šolo in vrtec Vrtec se mora izseliti iz šole Občinski svetniki so sprejeli dolgoročni program razvoja šolskega prostora in vrtca, v katerega naj bi bilo vključenih 60 odstotkov predšolskih otrok. Žirovnica, 4. novembra - Že nekaj časa se v žirovniški občini pripravljajo, da bi ustrezno uredili prostorske možnosti na šoli. Vsako leto se rodi manj otrok. Obnova šolskega prostora - iz šole se mora izseliti vrtec. V žirovniški občini so pripravili dolgoročni program javnega izobraževalnega zavoda osnovne šole Žirovnica in vrtca Žirovnica. Prostorski pogoji ne omogočajo osnovnošolskemu programu dejavnosti šolske knjižnice, varstvo predšolskih otrok pa je zagotovljeno le za otroke od tretjega leta dalje. V občini so izdelali analizo rojstev otrok v občini Žirovnica od leta 1992 do junija letos. Leta 1992 seje ordilo 44 otrok, leto kasneje 35, leta 1994 36, leta 1995 31 otrok, leta 1996 32 otrok, leta 1997 38 otrok, leta 1998 31 otrok in leta 1999 21 otrok. Na osnovni šoli predvidevajo adaptacijo sedanjega šolskega prostora, ureditev zunanjih površin in prometno ureditev. Iz analize izhaja, da bo na šoli vedno za dva oddelka učencev, kar je osnova za načrtovanje šolskega prostora. Šola bo imela 18 oddelkov. Za pridobitev ustreznega šolskega prostora se mora iz Šole izseliti vrtec. Zanj je predvidena novogradnja na šolskem zemljiščču severno od objekta predmetne stopnje in vzporedno z jedilnico. Velikost vrtca določa ministrstvo in bo vanj zajetih okoli 60 odstotkov predšolskih otrok. Vrtce predvideva vključevanje najmanjših v jasli - v vrrcu bo za štiri skupine otrok. Za izvedbo programa je treba zagotoviti štiri nove učilnice s kabineti in sicer dva za pouk prvega razreda in dve za pouk naravoslovja. Šola ne razpolaga s šolsko knjižnico in multimedijsko učilnico. Zanjo se adaptirajo prostori sedanjega vrtca. Za razširitev zmogljivosti šolske telovadnice je predvidena razširitev telovadnice na zahodni strani sedanje. Analizo so v Žirovnici pripravili tudi za potrebe razpisa za prijavo naložb posebnega pomena na področju osnovnih Šol in predšolske vzgoje. Ministrstvo bo pripravilo plan sofinanciranja naložb v šolski prostor na osnovi analize ustreznega šolskega prostora, deleža dvoizmenskega pouka, analize sedanjih objektov... Po veljavni zakonodaji bi država sofinancirala investicije v občini Žirovnica največ do 10 odstotkov investicijske vrednosti v skladu z normativi ministrstva. Ocenjujejo, da je za uvedbo 9-letne osnovne šole, za zagotovitev prostorov v šolsko knjižnico in zagotovitev možnosti otroškega varstva od prvega leta dalje nujna izgradnja novega vrtca. Ta program je potrdil tudi žirovniški občinski svet, s tem, da se bo po oceni finančnih možnosti in državnega sofinanciranja videlo, koliko bo k novi naložbi prispeval občinski proračun. • D.S. Cene Razinger izdelal odlične kažipote Lepi kažipoti v Karavankah Planina pod Golico, 5. novembra - Malo je lepih in s srcem izdelanih kažipotov v naših gorah. Cene Razinger iz Planine pod Golico je na območju Karavank izdelal kar 25 lepih in z naravo skladnih kažipotov in jih "opremil" s koreninami, risbami koč in planinskega cvetja. Zvesti obiskovalci gora so sicer že pospravili svoje nahrbtnike in planinske čevlje, člani planinskih društev, ki skrbno za varno pot v hribe, pa že snujejo nove načrte. Tako se delo za oskrbnike koč in markaciste nikoli na konča, saj je vedno treba, denimo, popraviti ali na novo postaviti planinske kažipote. Planinsko društvo Jesenice, ki skrbi za kažipote na Vršiču, na območju Rožce, Golice in koče pri izviru Soče, se lahko pohvali z izvrstnimi, pristnimi in naravnimi kažipoti, ki jih občudujejo vsi obiskovalci gora. Lepo, naravno, s planin-Kažipot v Karavankah, na poti proti skim srcem in dušo izde-Golici ali Stolu - izdelal ga je Cene lano, pravijo planinci, ko Razinger iz Planine pod Golico. • pomislijo na brezdušne Foto; D.S. ali nikakršne ploščice marsikje v skalnatih Julijcih, kjer najdeš za planince, ki iščejo smeri, malopomembne označbe kot PD matica - karkoli si neuki planinski pohodnik pod to že predstavlja. Že res, da si takih lesenih kažipotov, ki jih je v Karavankah na prošnjo in ob sodelovanju nekdanjih oskrbnikov planinske koče na Golici in gospodarja Planinskega društva Jesenice izdelal in postavil Cene Razinger s Planine pod Golico, skalnati Julijci ne morejo "privoščiti", vendar naj bodo kljub temu zgled -vsaj sosednjim planinskim društvom. Stojijo kajpak samo na območju Planinskega društva Jesenice in ko se to območje neha, smo tudi s kažipoti opravili. Ve se, kje je dober gospodar. Prej tega sploh ni bilo - bile so običajne planinske markacije, kjer so pač bile. Cene Razinger, ljubitelj in izdelovalec lesa, rezbarstva in tudi slikar, je na Vršiču postavil tri, zadnji dve leti pa na območju Karavank kar okoli 25 lepih lesenih kažipotov, ki se izvrstno skladajo z naravo. Od Velikega ali Hrušanskega vrha, na področju Rožce, Golice tja do Pustega rovta nad javorniškimi rovti stojijo. Kažipoti imajo celo lesene žlebove, kajpak le v lepi okras, narisano planinsko cvetje ali kočo, kamor so planinci namenjeni. Seveda taki, kot so, leseni, terjajo veliko vzdrževanja, saj dolgo ne morejo kljubovati dežju in viharjem. Torej: vse priznanje Planinskemu društvu Jesenice in Cenetu Razingerju. • D. Sedej Deveta seja občinskega sveta v Železnikih Preštevilni pogoji za "mehko odprt prostor" Ali resnično lahko enotne temno sive strehe prispevajo k boljši kulturi krajine, so se spraševali občinski svetniki ob osnutku prostorsko ureditvenih pogojev. Železniki, 4. novembra - Čeprav pripravljavci osnutka novih prostors- strehah, dediščini, novogradnji, ko ureditvenih pogojev trdijo, da pomeni ta prostorsko izvedbeni akt glede na dosedaj veljaven pristop "bolj mehko odpiranje rabe prostora", pa je razprava opozorila na nekaj celo preštevilnih pogojev, ki govore v nasprotno smer. Velika večina svetnikov je sicer molčala kljub opozorilu župana, da gre za izredno pomemben dokument. Kaj je bil sicer pravi vzrok za molk velike večine svetnikov, lahko sicer samo ugibamo: ali morda prestrogo oz. preveč dosledno vodenje seje po novem poslovniku, ko se morajo svetniki na začetku razprave prijaviti k besedi, nato pa je razprava strogo deljena na daljše razprave, replike in krajša vprašanja -kaj takega ne zmorejo, niti nočejo naši vrli poslanci v slovenskem parlamentu, ali pa sama zahtevnost obravnavane tematike. To se bo vsekakor moral vprašati podžupan Janez Ferlan, ki vodi seje občinskega sveta v Železnikih, saj je bilo dejstvo, da sta po očitno temeljiti pripravi razpravljala le on in župan, kar malce neprijetno. Prav v tem občinskem svetu je dovolj izkušenj o tem, da znajo svetniki tudi brez tako "trdega vodenja" zelo konstruktivno razpravljati in da lahko tudi morda malo bolj domač pa zato bolj neposreden in iskren pogovor oziroma razprava pripomorejo k boljšim rešitvam. Vsekakor je mogoče oceniti, da so se priprave osnutka novih prostorsko ureditvenih pogojev v Domplanu lotili zelo temeljito in da ne gre le za formalno popravljanje dosedanjega tovrstnega škofjeloškega dokumenta. O tem priča tudi posebna barvno ilustrirana mapa z naslovom "Spremljanje kulturne krajine", ki jo je Meta Mohorič Peternel predstavila svetnikom kot izhodišče pri pripravi osnutka prostorsko ureditvenih pogojev. V tej mapi so predstavljeni konkretni primeri iz Selške doline o kulturi odprtega prostora, o izgledu vstopov v naselja, o vedutah in njihovi sanaciji, o prenovah, gospodarskih poslopjih, o urejanju vodotokov in celo o ograjah, vse z namenom opozoriti na vrednost sedanjega stanja, na storjene napake, na dobre vzglede in na nekatere možne rešitve. Opozorjeno je bilo tudi na nekatere korenite spremembe: na to, da naj bi bila najmanjša možna parcela velika 400 kvadratnih metrov (za manjše parcele smo slišali, da so "asocialne"!) oz. da naj bi razmerje med stanovanjsko površino v hiši in površino vrta najmanj 50 proti 50 in da se bo pri novogradnjah v imenu varstva okolja veliko dosledneje zahtevalo ustrezno komunalno opremo. Predvsem pa je novost, da se v teh pogojih ne opredeljuje več namembnost objektov, kot je bila to praksa doslej, saj se je izkazalo, da morajo biti lastniki zazidljivih parcel pri tem svobodni. Tak pristop je označila za "mehko odpiranje prostora". Razprava pa je to oznako kar precej postavila pod vprašaj, saj vlada med odgovornimi v Želez- nikih prepričanje, da so ze lani sprejetem prostorskem del družbenega plana potegnili P^ cej kratek konec. Omejitve v imenu varovanj11 naravne in kulturne dediščin« državne ravni so namreč P1* prečile vrsto idej, predlogov ijj zamisli o rabi prostora, tako samih Železnikih, kot tudi nekaterih drugih naseljih, in; danes se srečujejo z nekateri^1 skoraj nerešljivimi razvojni^1,1 problemi ter ogorčenimi pre^ valci. Osnutek prostorsko ditvenih pogojev pa rabo pr°* tora še zaostruje: strogo določeno razmerje stranic tlof sa objektov, nagib strešin, barvJ kritine, itd. Na večino vprašanj je sicer P^ pravljavka argumentirano odg"1 vorila, vendar je zelo verjeti*0: da bo o tem na javni obravna^ še kar precej vroča razprav^ Javna razgrnitev dokumenta prilog bo v prostorih občine <" 5. novembra do 5. decembf?1 javna obravnava pa 2. ali decembra v Kulturnem domu • Š.Žarg' Občina Preddvor je predlagala poseben odlok Zaplata s Hudičevim borštom bo naravni spomenik Pobočje Zaplate s Hudičkovim borštom je treba obvarovati pred zaraščanjem. V občini Preddvor je zato nastala pobuda, da to območje zavarujejo z odlokom. Preddvor, 5. novembra - Pobočje Zaplate, zlasti pa še Hudičev boršt, so pravi simbol vznožnih krajev, vendar je zaradi gospodarskega neizkoriščanja v zadnjih letih mali gozdiček postal pravi sekundarni pragozd z zanimivimi drevesnimi oblikami, zlasti na svojem zgornjem delu. Omenjeni gozdni osamelec dokaj pravilne pravokotne oblike leži na strmem pobočju Cjanovce (1820 m) in je viden z večjega dela Ljubljanske kotline. Okoliški pašniki nudijo dobre možnosti za pašo, ki pa zadnja leta upada, saj se je območje Zaplate začelo zaraščati. Svoje čase so tu gori še kosili in seno spravljali v dolino, toda nekdanje "snarjenje" je ostalo le še zanimiv etnografski dogodek, ki so ga domačini lani oživili samo za televizijsko oddajo. Zaraščanje Zaplate je že doseglo stopnjo, ko ogroža njen izvirni videz. Zaščita območja je že nekajletna pobuda. Tudi čiščenje podrasti je nuja, zaradi česar je letos občina Preddvor (njen odbor za gospodarske dejavnosti - kmetijstvo) v sodelovanju z Zavodom za gozdove in zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja pripravila akcijo sečnje na pobočjih Zaplate in okrog Hudičevega boršta. Toda zaščita Zaplate se ne ustavlja zgolj pri tej akciji. Rezultat pogovorov s predstavniki zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je nastanek osnutka odloka o zavarovanju Hudičkovega boršta in Zaplate, ki so ga preddvorski svetniki obravnavali na zadnji seji občinskega sveta. Najprej ga bo obravnaval poseben odbor, potem pa pojde v nadaljnjo presojo občinskemu svetu. Že tokrat pa je bilo na predlagani osnutek nekaj pripomb. Tako je Franci Bizjak menil, da je prav< da prepoznavna Zaplata postane naravni spomenik, vendar pa naj odlok tudi razjasni, kdo je dolžan varovati to območje pred zaraščanjem. Ne zdi se mu smiselno, da vse vloge (od strokovnih do nadzornih) opravlja zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, pač pa bi bilo pametno, da nekatere opravlja Zavod za gozdove. Svetniki so se seznanili tudi Z mnenjem Zavoda za gozdove o zavarovanju Zaplate, ključno pa jim je bilo mnenje praktika, vodje gozdnega revirja Zaplata Tomaža Polajnarja, ki se denimo sprašuje o tem, kdo bo izvajal strokovne posege na tem območju, kako bodo vzpostavljeni pogoji za izvajanje varstvenega režima, kako označiti območje z informativnimi tablami, kako se dogovoriti z lastniki... • D. Z. Žlebir Vroča soseska K-6 Utok v Kamniku Župan bo ovadil kamniške Zelene Župan občine Kamnik Tone Smolnikar je na današnji tiskovni konferenci v zvezi z izgradnjo soseske K-6 Utok in obtožbami napovedal, da bo jutri zaradi obrekovanja vložil tožbo zoper kamniške Zelene in prijavil kršitev varstva osebnih podatkov. Kamnik, 4. novembra - O zasebni tožbi za zdaj še ne razmišljam, bom pa jutri vložil ovadbo zoper občinske Zelene v Kamniku, ker gre za obrekovanje organa. Takšna je bila tudi razlaga tajnika Ivan Pristovnika. Župan je namreč uradni organ in zadeva se obravnava po uradni dolžnosti, župan pa ima pravico zahtevati povračilo. Očitki Zelenih na župana in njihova ovadba na ministrstvo za okolje in prostor ter na dva člana občinske uprave se namreč nanašajo v zvezi s sosesko K-6 Utok in na 12. člen, ki opredeljuje stanovanjsko gradnjo. "Očitek, da sem prinesel na občinski svet obvezno razlago, ne drži. Razlago je podala statu- tarno pravna komisija, potrdili pa so jo člani občinskega sveta na seji vključno s člani stranke, ki mi očita nepravilnosti." V začetku oktobra (6. 10.) je postala pravnomočna tudi odločba upravnega sodišča, da je stanovanjska gradnja na območju soseske K-6 Utok mogoča. Zupan ocenjuje, da je očitno s tem napočil trenutek, ko seje civilna iniciativa odločila, da se ne bo več vtikala v sporno sosesko Utok, odreagi-rali pa so zato Zeleni. Zadeva je po županovo jasna, da se za vsem še vedno odraža in stopnjuje užaljenost Zelenih, ker ob lanskih volitvah niso prišli na spisek kandidatov, kar je kasneje potrdila tudi državna volilna komisija. "Zdaj pa je glavni namen, da se v Kamniku nič ne dogaja. Pri vseh očitkih, ker upravno sodišče ni pritrdilo njihovijjj! zahtevam, pa so v ozadju Wfl osebne zamere." Zato bo župaa jutri vložil ovadbo, izključuje tudi vsakršno poravnavo. • A. tm , 5. novembra 1999 GOSPODARSTVO ureja: Marija Volčjak__ 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Alples Železniki spet pod eno streho Leska Veriga v stečaju dobiva novega lastnika Alples spet dobiva nekdanji sijaj Lesni program je predstavljal zdravo jedro, ki se je letos razširilo tudi na propadlo Pohištvo. ?e'ezniki, dob nov. - Alples v Železnikih spet >va nekdanji sijaj, včasih je veljal za naJboljšo tovarno ploskovnega pohištva v l^kdanji Jugoslaviji. V zadnjem desetlet-*u k mučno krizo izmed sedmih podjetij Izživel le Lesni program, v katerem so Se zbrali tisti Alplesovci, ki so želeli to-Varno ohraniti in danes že lahko z gotovostjo rečemo, da jim je to uspelo. Z ,etošnjim letom so namreč prevzeli tudi Propadlo Pohištvo in pripravili nov prodajni prodor. Danes so odprli prenovljen Sa'on pohištva v Železnikih, odpreti jih Jtameravajo še v Ljubljani in v Mariboru. ~ "J" ' «-u««u«"» ■■■ ■----------- mm kuPaj z drugimi slovenskimi izdelovalci JP Pohištva pa bodo spomladi prodajni salon °**PHi čez mejo v Gradcu. 2 letošnjim letom spet lahko govorimo o ■/'Plesu, ki ima samo enega gospodarja, z j*vema velikima obratoma za izdelavo po-, bistva. Zaradi hude krize so namreč zno-,raJ Alplesa leta 1991 ustanovili sedem J^erinskih podjetij, preživel je le Lesni pro- *ram, vsa ostala so propadla. Z letošnjem .et°rn se je Lesni program spojil z 'mater-J0 v Industrijo pohištva Alples. Lesni program rešitelj Alplesa *daj že lahko rečemo, da se bo Lesni prodam v zgodovino zapisal kot rešitelj Alple-?a- Direktor Franc Zupane pravi, da so se v r^nem programu zbrali 'stari' Alplesovci, .} so želeli tovarno popeljati naprej, kar ilTn sprva na občini in pri Slovenski razvoj-nJ družbi niso verjeli. Franc Zupane v Al-Mesu dela že triindvajset let, vodilno ekipo ^stavljata še vodja komerciale Fani Panj-ar in vodja razvoja Miha Nastran. Preobrat je naredil tedanji gospodarski ^nister Metod Dragonja, ki je list obrnil 1,3 drugo stran, kakor pravi Zupane. Mo-in materialno jih je podprl, izkazalo eje, daje minister Dragonja dobro ocenil a2mere, ko je v Lesnem programu videl p^'hodnost, v Pohištvu le lupino. Stečaj Pohištva gre zdaj že h koncu, Očajna upraviteljica Iva Mohorič ga bo ^redvidoma zaključila spomladi, ko bo razmjena stečajna masa. V teku je tudi stečaj-1 Postopek za Strojegradnjo, kjer so proiz-°dnjo ohranili tako, da jo je prevzelo podaje Alples 3E in delo je obdržalo 25 ljudi. 2adnjih dveh letih dobro delajo, saj so Podvojili proizvodnjo in prodajo. Stečajni postopek je žago kot glavni up-'k že predlagala Factor banka in se bo kot Se kaže neslavno končala tudi 'privati-ac'jska' zgodba nekdanjega Alplesovega 'rektorja Milana Tilija, ki gaje postavil te-anJi razvojni sklad, potem ko se je Alples aradi hude krize zatekel v njegovo zavetje. Direktor Franc Zupane moženja pa na začetku devetdesetih k sreči nismo prenašali z matere na hčere. Vendar smo s pripojitvijo Lesnega programa k materi morali prevzeti poroštva in hipoteke, ki jih je dala hčerinskemu podjetju Pohištvo. Tako smo Slovenski razvojni družbi dolžni približno 400 milijonov tolarjev posojil iz Tilijevih časov, pričakujemo, da nam bo nekaj dolga odpisala, saj z njo dobro sodelujemo, pravi Franc Zupane. Skoraj vsi so spet dobili delo, razen nekaterih posameznikov in težje zaposljivih invalidov. Tako v Selški dolini praktično ni več brezposelnih, Domel je pred kratkim zaradi večjih naročil dodatno zaposloval, vendar ni mogel dobiti dovolj ljudi. Za milijardo in pol tolarjev naložb V Lesnem programu so že pred leti tehnološko posodobili proizvodnjo, zdaj so na vrsti naložbe v posodobitev Pohištva. Njegova oprema je bila tako zastarela, da je bilo uporabnih le nekaj strojev, nekaj jih je stečajna upraviteljica uspela prodati, večino so odpeljali na odpad. Več kot dvajset let strojne opreme namreč niso posodabljali, ključna napaka, kije pokopala Pohištvo, pa je bila uvedba izdelave masivnega pohištva, s katerim na zahodnih trgih niso uspeli. Naložbe v novo opremo so lani znašale približno 500 milijonov tolarjev, kupili so novo strojno linijo in CNC center za oblepljanje nepravilnih oblik. Letos so že znašale 150 milijonov tolarjev, do konca leta bodo še 50 milijonov tolarjev. Notranji lastniki naj bi pridobili večinski delež Slovenska razvojna družba je zdaj 68,88-odstotna lastnica Alplesa, notranji lastniki (sedanji in bivši zaposleni) imajo 20,55-odstotni delež, kapitalski sklad 10,57-odstotnega. Notranji lastniki naj bi pridobili večinski delež, s Slovensko razvojno družbo se že pogovarjajo o privatizaciji njihovega deleža. Franc Zupane pravi, da naj bi potekala postopoma, da ga bodo poskušali odkupiti s trinajstimi plačami, kar bo seveda odvisno tudi od uspešnosti poslovanja. Ker je Alples vreden približno 1,2 miljarde tolarjev, jim bo nemara to uspelo v nekaj letih. Slovenska razvojna družba je za prodajo vsekakor zainteresirana, saj bi dobila gotovino. Štiri petine izdelkov pod blagovno znamko Alples Že nekaj let ponovno nastopajo pod blagovno znamko Alples in tako prodajo 80 odstotkov izdelkov. Petino predstavljajo izdelki Elite za ameriškega kupca, ki je letos nekoliko upadla, povečanje pričakujejo prihodnje leto, ko bodo začeli izdelovati "domače pisarne". Pri prodaji pod blagovno znamko Alples so v letošnjih prvih osmih mesecih plan presegli za 4 odstotke, v celoti so za 4 odstotke zaostali za planom, vendar računajo, da ga bodo konec leta dosegli. Lani je prodaja znašala 3,7 milijarde tolarjev, letos naj bi znašala 4,2 milijarde tolarjev. Približno 15-odstotno rast proizvodnje in prodaje pričakujejo tudi v prihodnjih letih. Lani so ustvarili 130 milijonov tolarjev dobička, v letošnjih prvih osmih mesecih je znašal 240 milijonov tolarjev. Nove prostore išče podjetje Indramat, ki ima sedaj najete v Dorne/u, vendar se namerava izseliti. Vse kaže, da bodo potrebnih 15 tisoč kvadratnim metrov prostorov našli na območju Alplesa, kar pomeni, da bo tovarna ostala v Železnikih. Tako bi smotrno izkoristili nekdanji obrat masivne predelave lesa, kjer je sedaj šest solastnikov, tudi država, ker so bile s tem poplačane blagovne rezerve. Zaradi različnih interesov dogovor ne bo lahek, saj je tam več najemnikov, ki bi lahko zgradili ustreznejše, nove prostore na območju Alplesa. Vsekakor bi bilo nespametno spustiti iz občine tovarno, ki bo imela v prihodnje 200 zaposlenih, celotno območje Alplesa bi bilo tudi primerno urejeno, saj bi bilo praktično razdeljeno z dovozno cesto. V tovarni Pohištvo so že postavili nekaj najsodobnejši! strojev. V Alplesu je sedaj 325 zaposlenih y Alplesu je danes 325 zaposlenih, od s,?a 300 v tovarni pohištva in 25 v kovin-r1 dejavnosti oziroma strojegradnji. 190 uposlenim v Lesnem programu seje nam- p Pridružilo 110 zaposlenih v Pohištvu. s rccej poguma je bilo potrebnega, da teh prevzeli Pohištvo, saj so bili izdelki in hr>ologija zastareli, nepremičnega pre- Prihodnje leto bodo uredili montažni center za sodobno pakiranje in logistiko, saj standardi na tem področju postajajo vse bolj zahtevni. Naložba bo znašala 250 milijonov tolarjev, montažni center bodo predvidoma uredili aprila prihodnje leto. Za dokončno posodobitev proizvodnje potrebujejo še stroj za kasiranje elementov, stroj za razrez iveric, novo strojno linijo za furniranje in novo strojno linijo za manjše serije, kar bo skupaj znašalo približno 600 milijonov tolajev. Bodo proizvodnjo verig nadaljevali pod tujci? Pogodbo o prodaji obratov lahkih in težkih verig naj bi v kratkem podpisali s sežanskim podjetjem Slovveiss, ki sta ga ustanovila italijanski in avstrijski proizvajalec verig odštel okrog 400 milijonov tolarjev (štiri milijone nemških mark). "Slovveiss je resen kupec, ki bo v Lescah nadaljeval proizvodnjo verig," je dejal Koželj. Kot je dodal, to za upnike pomeni skorajšnje poplačilo, rok za plačilo kupnine je namreč devetdeset dni, do glavne delitve stečajne mase bi tako lahko prišlo že v prvem kvartalu prihodnjega leta. Poklicali smo tudi v Sežano, kjer nam je direktor podjetja Slovveiss Vlado Vejnovic dejal, da pogodba še ni sklenjena, zato Lesce - Kot vse kaže, bo premoženje leske Verige v kratkem dobilo novega lastnika. Stečajni senat leske Verige je namreč v začetku tedna dovolil sklenitev neposredne pogodbe o prodaji, edini resen kupec pa je podjetje Slovveiss iz Sežane. Kot nam je včeraj povedal stečajni upravitelj Verige Andrej Koželj, naj bi pogodbo o prodaji podpisali v kratkem. Podjetje Slovveiss sta ustanovili dve tuji družbi, v Lescah pa naj bi nadaljevali s proizvodnjo verig. Dobro polovico prodajo na domačem trgu Alples dobro polovico proda na slovenskem trgu, ki je dejansko na prepihu, saj omejitev in carin ni več. Pri prodaji dnev-nosobnega pohištva se ponovno uvršča na prvo mesto. Letos so na domačem trgu zasnovali nov nastop pod geslom "Ko stanovanje postane dom", zanj pripravili lično oblikovane kataloge in prospekte, na nedavnem pohištvenem sejmu so se predstavili tudi z novim programom Mediteran, ki ga zdaj začenjajo tržiti. Izvažajo predvsem na Hrvaško, v ZDA in Rusijo, tudi na Tajvan, Japonsko, Korejo, Izrael, Arabske emirate, Madžarsko, Češko. Zahodne trge obvladujejo veliki koncerni, kakršna je Ikea, Schider, Quelle, ki ponujajo le dodelavne posle, pri katerih je zaslužek precej manjši. Zato so se odločili, da skušaj z več slovenskimi izdelovalci odprejo prodajni salon v Gradcu, kjer bo tako ponudba celovita. Poleg Alplesa bodo tam še Svea Zagorje (kuhinje), Mura-les Ljutomer (stoli in mize). Tom Mirna (oblazinjeno pohištvo) in Jogi Meblo. Prodajni center bodo odprli februarja prihodnje leto, v najetih prostorih z 980 kvadratnimi metri prodajnih površin. • Marija Volčjak Proizvodnjo verig sta takoj po uvedbi stečaja v Verigi nadaljevali dve zasebni podjetji, ki sta prevzeli tudi večino nekdanjih Veri-ginih delavcev: Orbv Bled proizvodnjo težkih verig, podjetje CMC Svstem pa proizvodnjo lahkih verig. Prvo podjetje je pred kratkim vložilo predlog za uvedbo stečaja, kije bil tudi potrjen, delavci pa so že na zavodu za zaposlovanje. Negotova pa je tudi usoda drugega podjetja CMC, po besedah stečajnega upravitelja Andreja Koželja se je to podjetje sicer zanimalo za nakup prostorov, vendar seje izkazalo, da nakupa ni sposobno izpeljati, saj po Kozel-jevih besedah podjetje CMC Verigi v stečaju dolguje kar pol miljona nemških mark. Plačali niso niti stare kupnine s prve dražbe (položili so le varščino). Nasprotno pa nam je lastnik podjetja CMC Svstem Otmar Peteriin povedal, da se še vedno trudijo, da bi odkupili obrat lahkih verig (pri tem naj bi sodelovala tudi Gorenjska banka in strateški nemški partner) in še vedno upajo, da premoženje ne bo prodano tujcem. Po Peterlinovih besedah bi to pomenilo ukinitev proizvodnje lahkih verig v Lescah. "Nasprotna stran kupuje zato, da bi uničila konkurenco, in to pomeni konec delovnih mest v Lescah, "je prepričan Peteriin. Če bo premoženje vendarle prodano Sloweissu, bo 6$ zaposlenih v CMC Svstem pristalo na zavodu za zaposlovanje. Sicer pa se upniški odbor na odločitev stečajnega senata še lahko pritoži. Podjetje Slovveiss ima sedež v Sežani, ustanovila pa sta ga dva velika proizvajalca verig, in sicer italijanski VVeissenfels ter avstrijski Pevvag. Omenjeni podjetji sta se pred mesecem dni združili v koncem. Po Ko-zeljevih besedah naj bi Slovveiss kupil obrata za proizvodnjo lahkih in težkih verig ter del premičnin, za kar naj bi o podrobnostih ne želi govoriti. Več je pripravljen povedati, ko bo posel sklenjen. Vsekakor pa naj bi, kot nam je dejal stečajni upravitelj Verige Andrej Koželj, novi lastnik zaposloval nove delavce, saj naj bi namreč o tem izrazil v posebni izjavi. Koliko ljudi naj bi zaposlili, pa še ni znano. • Urša Peternel olala/l XSARA A, BREZPLAČNO aT^T 4 ALU PLATIŠČA IN 4 ZIMSKE GUME f X, www.citroen.si (šl j&mmm AVTOHISA MAGISTER RADOVLJICA Tel.: 064 715-256 Fax: 064 715-190 GENERALI SKB Generali SKB Zavarovalnica d.d. Kržičeva 3, 1000 Ljubljana Slovenska zavarovalnica Generali SKB, vključena v zavarovalniško skupino Generali, tretjo največjo zavarovalnico v Evropi, vabi k sodelovanju ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ekskluzivno na območju l.ŽIROV z okolico 2. MEDVOD z okolica 3. RADOVLJICE / okolico POGOJI : • srednješolska izobrazba l\. ali \. stopnje • komunikativnost M DIVIO: • redno zaposlitev za določen čas /. možnostjo zaposlitve Za nedoločen čas • stimulativni osebni dohodek • možnost napredovanja Kandidati naj pošljejo vloge za sodelovanje (življenjepis s fotografijo) v 8 dneh na naslov: Generali SKB Zavarovalnica d.d., Kržičeva 3, 1000 Ljubljana. K-inail: jrnravlja@gencrali-skb.si vsak je svoji: SREČE M)\ \c "•'!■--- Najuspešnejša ostaja družina Boss Septembra rekordno število cigaret "Če se odločite, da boste nehali piti, kaditi in ljubiti, ne boste živeli dlje, le zdelo se vam bo, da dlje traja," so zapisali v Tobačni Ljubljana. Ljubljana, 5. novembra - Tobačna Ljubljana je letošnjega septembra dosegla rekordno proi/.vodnjo vseh časov, saj je v omenjenem mesecu tovarno zapustilo približno 928 milijonov cigaret. V prvih devetih mesecih pa so prodali za 27 odstotkov več cigaret kot v enakem obdobju lani. "Slovenski trg je praviloma stabilen, opazna je le rahla tendenca padanja,'''' je položaj na domačem trgu cigaret ocenil Bojan Simonič, generalni direktor Tobačne Ljubljana. Danes sloni približno 60 odstotkov poslov Tobačne Ljubljana na trgih izven Slovenije, je vodstvo podjetja povedalo na novinarski konferenci. Delež poslov, ki jih Tobačna Ljubljana opravi na domačem trgu, pa je v zadnjih letih dramatično padel, je dejal generalni direktor Tobačne. Zato pa - predvsem v zadnjih letih - raste pomen makedonskega trga. V Makedoniji se je prodaja izdekov Tobačne Ljubljana po nakupu Tutunskega kombinata Skopje (TKS) še povečala. Tako se je v prvih devetih mesecih tržni delež, ki sta ga na makedonskem trgu dosegla TKS in Tobačna Ljubljana, povzpel z lanskih 16 na letošnjih 25 odstotkov. Pri izvozu so za Tobačno poleg makedonskega pomembni tudi trgi ostalih republik bivše Jugoslavije. Na tujih tržiščih, je dejal generalni direktor Bojan Simonič, v zadnjem času raste predvsem prodaja lastnih blagovnih znamk. Bojan Simonič Letošnjega septembru je proizvodnju v Tobačni Ljubljana dosegla rekord, saj je tovarno zapustilo skoraj 928 milijonov cigaret. Med petimi blagovnimi znamkami cigaret, ki prevladujejo med kadilci v Sloveniji, so kar štiri iz 'Tobačne Ljubljanu, še vedno je daleč najbolj priljubljen okus dima cigaret Boss - omenjena blagovna znamka je v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegla skoraj 42-odstotni tržni delež. je omenil, da je največje povpraševanje po cigaretah iz družine Boss. Tako se je v Makedoniji prodaja cigaret Boss letos povečala za skoraj 30 odstotkov, kar je za tobačno znamko izreden uspeh, meni generalni direktor Tobačne Ljubljana. Tobačna Ljubljana je na novinarski konferenci poleg pregleda poslovnih rezultatov pred- Sava širi trgovsko mrežo Sava kupuje Chemo Kranj, nov. - Kranjska Sava je pridobila pomemben lastninski delež v ljubljanskem Chemu, za kar je že pridobila pristanek urada za varstvo konkurence. Zategadelj lahko sklepamo, da gre za več kot 25-odstotni lastninski delež. Skupaj bodo razširili in razvili trgovsko mrežo doma in v tujini. Kranjski Savi se bo priključilo ljubljansko podjetje Chemo, kar spada v krog Savinega prodora na področje kemije. Chemo se namreč ukvarja s prodajo barv, lakov, premazov, papirja ter izdelkov iz gume in kemikalij, pri tovrstnem blagu ima precejšen delež na slovenskem trgu, saj znaša več deset odstotkov. Sicer pa ima približno 1,3-odstoten delež v slovenski trgovini. Sava pospešeno združuje slovensko kemično proizvodnjo in trgovino, zato Chemo spada v njej strateški koncept. V poslovnem sistemu Save bo obdržal pomembno vlogo, saj nameravajo razširiti in razviti trgovsko mrežo doma in v tujini. Chemo ima v Sloveniji 32 prodajaln, od tega dvajset lastnih in dvanajst franširnih. Chemo je 42-odstotni lastnik Mavrice, ki ima dvajset prodajaln, trgovsko mrežo ima tudi v tujini, saj ima nekaj hčerinskih podjetij na Hrvaškem, v ZR Jugoslaviji ter v Bosni in Hercegovini. Pokojninski boni so vrednostni papirji Ljubljana, 5. novembra - Kapitalski sklad je imetnikom pokojninskih bonov začel pošiljati pisma, v katerih podrobneje razlagamo, kaj je prvi pokojninski sklad in kako lahko državljani odprejo polico dodatnega pokojninskega zavarovanja. Poleg splošnih informacij so pismu priloženi Splošni pogoji sklepanja zavarovanja, ki natančno določajo našo ponudbo. Dodatno pokojninsko zavarovanje pri prvem pokojninskem skladu je nov produkt na slovenskem trgu in zato je tudi jasno, da državljani zaradi pomanjkljivih informacij ne razumejo možnosti, ki jih prinašajo pokojninski boni. Pri obvestilih, ki jih dobivajo imetniki bonov na dom, ne gre za nikakršne nove obrazce, ki bi jih morali izpolnjevati, pač pa za predstavitev našega produkta - dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki bo zaradi prihajajoče pokojninske refomre pomemben element socialne varnosti. Da bi državljani pridobili polico dodatnega pokojninskega zavarovanja, morajo imeti pokojninske bone. Bone lahko pridobijo z nakupom ali pa z zamenjavo delnic PID-a s pravico do izbire, ki jo lahko uresničijo let do 13. novembra letos. Tistim, ki se bodo odločili za pokojninske bone, ne bo treba hiteti, saj se rok za zamenjavo bonov v polico (rok veljavnosti bonov) izteče šele 13 julija leta 2002. Do takrat pa lahko bone prosto prodajajo in kupujejo, saj je pokojninski bon prenosljiv vrednostni papir. Ljubljana, 28. 10. 1999 Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. stavila tudi novo vodstvo. Vodilno moštvo Tobačne Ljubljana danes tvorita generalni direktor Bojan Simonič in direktor družbe Filip Ogris Martič, Dubravko Scherr pa je na čelu trgov, ki obsegajo republike bivše Jugoslavije. Poleg tega je Tobačna Ljubljana izdala tudi novo predstavitveno brošuro, ki je namenjena obiskovalcem tobačnega muzeja, poslovnim partnerjem in novinarjem. Oblikovalci predstavitvene knjižice so na prvo stran zapisali iskrivo misel: "Če se odločite, da boste nehali piti, kaditi in ljubiti, ne boste živeli dlje, le zdelo se vam bo, da dlje traja." • Špela Žabkar DOBER IZLET Ormož -'Martinovo mesto' V rubriki DOBER IZLET tokrat predstavljamo še enega od niza odličnih programov za martinovanj; zanj smo sicer prejšnji mesec objavili, da je izlet zaseden, a je dodatno organizirati še en avtobus, zalo Vos ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA prisrčno vabi na martinovanje v Ormož po izjemno ugodni ceni 5.800 tolarjev v Ormožu. Alpetourfev izlet bo NASLEDNJO SOBOTO, 13. novembra. Program celodnevnega izleta: prevoz z naju-dobnejšim avtobusom po Štajerski (z ovinkom do Slovenskih Konjic), večji del Martinove sobote boste v Ormožu gostje ormoškega turističnega društva, ki v središču mesta organizira Martinov da/i'. zatem pa bo nadaljevanje v eni <>d gostiln z Martinovo pojedino, krstom vina ter zabavo. Povra-tek na Gorenjsko bo v zelo poznih večernih urah. Ampak res ugodna Alpetout■jeva cena za Martinov izlet naslednjo soboto v Ormož še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetourjevega izleta 13. novembra samo 5.100 SIT. Oh prijavi je potrebno imeti i seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in na martinovanje se boste lahko podali po najugodnejši ceni. Pohitite s prijavo! Odhod 13. II. dopoldan z Bleda, s postanki v Radovljici, v TrŽIČU in v Kranju. Najudob-nejši Alpetourfev avtobus boste lahko počakali tudi v Škofji Loki in v Ljubljani. Vse dodatne injormacije o programu izleta, prijave in vplačila: Alpe-tourjeve turistične poslovalnice na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Skojji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi l, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure.. Telefoni: 064/ 223-444 ali 064/223-111. Simobil zdaj najcenejši za minuto pogovora Kranj, nov. - Simobil je s I. novembrom /nižal cene pogovorov in znotraj omrežja zdaj minuta pogovora stane 14 tolarjev, kar je najnižja cena pogovora pri nas in med najnižjimi v Lvropi. Tržiti so začeli predplačni sistem Halo, ki ga na začetku ponujajo le kot kartico SIM. ki jo lahko vtaknete v katerikoli nezaklenjen prenosni telefon. Simobilova ponudba za nakup kartice SIM je vsekakor konkurečna, saj uporabniki tako lahko praktično zamenjajo Mobitelovo za Simobi-lovo omrežje. Zategadelj je prodaja dobro, že prve tri dni so pridobili 642 naročnikov, v prihodnjih mesecih pričakujejo strm vzpon. Možnost sočasnega nakupa telefonskega aparata bodo ponudili kasneje. Pri Mobitelu seje predplačni sistem prenosne telefonije že razcvetel, zdaj smo dobili konkurenčno ponudbo, De-bitel napoveduje, da ga bo ponudil do konca leta. Simobil je z novembrom spremenil tudi tarifni sistem, po katerem stane minuta pogovora znotraj njegovega omrežja le 14 tolarjev. Tako je trenutno najcenejši pri nas, v Evropi pa je to ena najnižjih cen. Direktor Simobila Bojan Dremelj pravi, da ne začenjajo cenovne vojne, temveč skušajo hitreje pridobiti nove naročnike. Simobil je svoje storitve začel tržiti 25. marca letos, skupaj ima 26.945 naročnikov, v kar pa ni vštetih 4.446 naročnikov, ki ne želijo biti zabeležili ali ne plačujejo naročnine. Kranj, nov. - Družba Mobitel je 28. oktobra na Bledu podp'' sala z mednarodnim in tujim bančnim konzorcijem posojilni pogodbo v višini 135 milijonov nemških mark. Domači in tuji bankirji so se po dveh letih ponovno odločili dati posojilo prvC' mu slovenskemu operaterju prenosne telefonije, pri čeitu'f niso zahtevali državne garancije. Mobitel ho posojilo uporabil za nadaljnjo hitro rast števila uporabnikov njegovih storitev-Širitev slovenskih telekomunikacij je zelo pomembna za ekonomski razvoj Slovenije in za njeno vključitev v EU. Evropsko investicijska banka kot njena institucija je poskrbela za večji del posojila, nosilec tujega posojla pa je banka Sumitomo, tiO slovenski strani Nova Ljubljanska banka. Dokapitalizacija Triglava Šest milijard dodatnega kapitala Kranj, nov. - Delničarji Zavarovalnice Triglav so se na sredi1*1 skupščini odločili za dokapitalizacijo v višini 6 milijard tolnr jev, čeprav urad zavarovalni nadzor z njo ni soglašal. Direktfr rica Triglava Nada Klemenčič je prepričana, da bo ministrst^ za finance dokapitalizacijo odobrilo. V Zavarovalnici Triglav so kljub zapletom z uradom zavarov^ ni nadzor sklicali skupščino, ki je z večino glasov potrdila sklep0 dokapitalizaciji. Vendar brez zapletov ni šlo, izpodbojne tožbe stJ napovedala dva manjša delničarja, ki sicer ne nasprotujeta dok* pitalizaciji, ne strinjata pa se z načinom njene izpeljave. , Triglav bo za dokapitalizacijo v višini 6 milijard tolarjev izdal 1* tisoč novih delnic, dosedanjim delničarjem jih bodo ponud'" 3.600 oziroma 30 odstotkov v sorazmerju z njihovimi deleži v & novnem kapitalu. Novim delničarjem pa bodo ponudili 8.400 d«1' nic oziroma 70 odstotkov. Za delno zaprti krog dokapitazacijest je uprava odločila v skladu z zakonom o gospodarskih družbi' saj kot nove delničarje želijo privabiti velika slovenska podjetja-. Dokapitalizacija je nujna za nadaljnje nemoteno poslovanje glava, saj nameravajo uvesti nove storitve (tudi na podroćj11 zdravstva), širiti dejavnost na tuje trge in izboljšati izravna^ nevarnosti. V letošnjih prvih šestih mesecih je Triglav ustvaril 1,4 milijard tolarjev dobička. Pet odstotkov ga bodo delničarjem razdelili k^ vmesno dividendo, čeprav pri nas takšne prakse ni, tudi v Evrop1 je redka. Po besedah direktorice Nade Klemenčič bodo s to pra^' so nadaljevali tudi v prihodnjih letih. C3BD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Koroška 33, Kranj, tel: 064 380 10 16 380 10 17, 380 10 30, 380 100 varnost strokovnost donosnost ODKUPNI TEČAJI ZA DELNICE, KI NE KOTIRAJO NA BORZI IN JIH ODKUPUJE GORENJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d., Koroška c. 33, 4000 Kranj tel. 064/380-100, fax: 064/380-10-12 VRSTA DELNIC SERIJA ODKUPNI TEČAJI V SIT VRSTA DELNIC SERIJA ODKUPNI TEČAJI V SIT Agroind Vipava vse 1.850,00 Jata meso C 18.000,00 Alpina Žiri vse 4.700,00 Jata reja C 9 000,00 Alpetour Remont vse 4 800,00 Jestvina Koper B,C,D,G 800,00 Alpetour Potovalna Agencija vse 1 220,00 Jutranka Sevnica vse 200,00 Avtomehanika Škofja Loka vse 1.650,00 Kema Puconci B 2.000,00 ATOTECH KTP vse 230,00 Kiv Vransko C,G 550.00 Autocommerce vso 2.700,00 Klasje Celje B 650,00 Belinka Ljubljana B.D 1.450,00 Kladivar Žiri vse 700,00 Cestno podjetje Celje B.D 12.600,00 Kompas MTS H,C 870,00 Celjske mesnine G 6.000,00 Kroj Škofja Loka vse 2.000,00 Cementarna Trbovlje vse 23.000.00 Lip Bled B.G.C 450,00 Color Medvode C 3 500,00 Ljubljanske mlekarne B,G 1.100,00 Creina Kranj vse 2.000,00 Ljubljanske mlekarne C 1.000,00 Dana Mirna C 1 000,00 M banka N 8 000.00 Delo Revije B 16.000,00 MIP Nova Gorica C 600,00 Dnevnik vse 9.300,00 Ml P Nova Gorica B.G 700,00 Domplan vse 4.000,00 Mlinotest G 700,00 Donit Tesnit G 1 300.00 Moderni interieri G 29 000,00 EGP Škofja Loka vse 8.500,00 Mura C 450,00 Elmont Blod vse 2.400,00 Mura G.B 550.00 Etiketa Žiri B,C,D - G 750,00 Pekarna Kranj vse 1.400,00 Tile Mengeš G 7.500,00 Perutnina Ruj C.G.B 1.450,00 GH Union G 1.900.00 Pivovarna Laško G 5.050,00 GH Union B.C 1.700,00 Pivovarna Union G 45.500,00 Gorenjsko mlekarne Kranj vse 12.000,00 Postojnska jama C 2.100,00 Gorenje Velenje B.D 2.220,00 Primorje Ajdovščina vse 2.020,00 Gorenjski sejem B 600,00 Sava Kranj G 14 800,00 Goričane Medvode vse 1.000.00 SIB banka 10 000,00 Gozdno gospodarstvo Kranj B.D 200,00 SGP TEHNIK vse 450.00 Gradbeno pojetie Bohinj vse 280,00 Telekom Slovenije B 32.850.00 Garant Polzela 700,00 Telekom Slovenije G 34.500.00 Hubelj Ajdovščina B.D 800,00 Termo Škofja Loka B.D 3.200,00 Hubelj Ajdovščina C 1.000,00 TIM Laško B.G 1.500,00 Intertrade ITS B 1.000,00 Toko vse 450,00 Integral Tržič vse 1.000,00 TUS PREVENT G 14 000,00 INSTITUT Zoran Rant B.C.D - G 370,00 TP Portorož C 3 050,00 Iskra Holding B.D,G 220,00 TP Rožca G 1.750,00 Iskra Telekom Holding B.D - G 1.000,00 Zavarovalnica Triglav vse 560 000,00 Iskra Mehanizmi G 650,00 Žičnice Vogel vse 300,00 Iskraomeco B.C.D 14.000.00 Žito Ljubljana B.D 14.600,00 Iskra avtoelektrika G.B.C.D 1.550,00 Žito Ljubljana G 15 900,OO Živila Kranj G 12.000,00 Tečajnica velja od 29.10.1999 dalje, do objave nove oz. do preklica. Tečaji se dnevno spreminjajo zato pokličite po telefonu 064/380-10-16 ali 064/380-10-17 ali 064/380-10-40 . POSLOVALNICE GORENJSKE BORZNO POSREDNIŠKE DRUŽBE D.D. NA GORENJSKEM ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, Predilniška cesta 2, 4290 Tržič tel.563-370 ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, Kranjska cesta 9, 4240 Radovljica tel.714-700 ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA, Cesta Svobode 4, 4260 Bled tel.741-114 GTTURIST, do.o., Cesta Svobode 40, 4260 Bled tel.741-514 KOMPAS POTOVALNA AGENCIJA PEGAZ, d.o.o., Titova 18, 4270 Jesenice tel.831-768 INVEST AB, d.o.o., Kapucinski trg 8, 4220 Škofja Loka tel.624-200 Gorenjsko borzno posredniška družba d.d. Ani Klemenčič, univ.dipl.oec. novost novost novost Indeksi padajo jjrov trgovalni sistem, preko katerega se sklepajo posli z delnicami. Prinesel na trg nikakršnih bistvenih sprememb. Pesimistično razP°loženje še vedno kraljuje trgu, indeksa, ki merita impulze trga, PQ sta teden zopet končala v rdečih številkah. Slovenski borzni in- el(s> ki spremlja gibanje delnic pomembnejših slovenskih podjetij, Je Pretek/i teden izgubil 0,6 odstotka. Najbolj sta k temu padcu zopet Priponiog/i delnici farmacevtskih podjetij. Krki se je vrednost nižala za 1,1 odstotka na 26.083 tolarjev, kolikor je enotni tečaj Znašal v petek. Prav tako je Lek izgubil 0,9 odstotka. Vrednost je °Pet pokleknila pod 35.000 tolarjev, posli z delnico so se sklepali 'e I0() tolarjev nižje. Negativno je konča/a pretek/i teden tudi delni-Cq Primorskega velikana. Luka Koper se je zopet spustila pod 3.150 ftrjev, čeprav so se posli pretekli teden odvijali tudi že pri 3.200 arJih. Takšnih večjih sprememb tečaja pa ni opaziti pri delnici In-^urope. Njena vrednost se trdno oklepa nivoja 2.500 tolarjev in se , pekaj časa giblje tolar ali dva pod to vrednostjo. Vsi večji proda- /c' so pripravljeni zamenjati delnico po 2500 tolarjev, zato je Poskok te meje trenutno nemogoč. V vrtinec padcev se je ujela tudi e'nica Istrabenza. Njena vrednost se je znižala pod 2.900 tolarjev, venski padec pa je znašal 0,17 odstotka. Ravno nasproten pred-z>lak je imela delnica drugega naftnega podjetja. Petrolu se je vred-n<>st zvišala na 26.556 tolarjev, kar je 50 tolarjev več kot teden p0Prej.Prav tako je trgu kljubovala delnica Mercatorja. Malenkost-n> dvig tečaja delnice je ponesel njeno vrednost na 13.956 tolarjev, naMšji pos/i pa so se med tednom že dvignili preko 14.000 tolarjev. Udobno kot uradna borzna kotacija se je gibal tudi trg Pooblašč enih investicijskih družb. PIX je padel za 2,7 odstotka na 43 indeksnih točk, prognoza za prihodnost pa ni nič kaj ugodna. Se Polne pooblaščene investicijske družbe so pretekli teden izgubile nQ svojih vrednostih. Najbolj se je negativni trend odrazil pri fjslavu steber 1. 5-odstotni padec je znižal vrednost delnici na ™6 tolarja. Odstotek in pol manj se je vrednost znižala Zlati mo-nwi I in Nacionalni finančni družbi I. Zlata moneta I je pristala .°nec tedna pri 74,3 tolarjih, za Nacionalno finančno družbo pa so 'pVe!ititorji plačevali le še 84 tolarjev in pol. Najmanj izmed polnih IDov sta pretek/i teden izgubili Pomurska investicijska družba 1 in v°n I. Obema delnicama se je vrednost znižala za 1,3 odstotka. Pomurski investcijski sklad je končal pri 91,48 tolarjev, Zvon pa je bil Petek vreden 78 tolarjev. Splošno negativno stanje je potegnilo za Seboj tudi delnice po/praznih in praznih investicijskih družb. Vred-fostipraznih PIDov so se ustalile okoli 34 tolarjev, padci polpraznih PQso bili nekoliko manjši. Kmečki sklad je izgubil 2,5 odstotka, nje-Š°vq vrednost se je uspe/a obdržati nad 50 tolarji. Infond zlat je z8ubil še dodatnih 0,8 odstotka. Njegova vrednost, ki se je še nedol-*° Ribala pri 60 tolarjih, se je znižala na 54,3 tolarja. 'reni/i/io stanje in razvoj na trgu vrednostnih papirjev nista prav 'c razveseljiva. Vrednosti delnic močno padajo. Slovenski borzni in- eks izgublja že kar precej časa, v zadnjem obdobju pa mu sledi UQ,i indeks pooblaščenih investicijskih družb. V prihodnje ni Pričakovati kakšnih bistvenih pozitivnih sprememb, zato je potrebno pri nakupih delnic zelo pozoren. Matjaž Bernik Ilirika BPH PREDSTAVNIŠTVO ZAVAROVALNICE MARIBOR, d.d., V KRANJU Vaša Zavarovalnica Maribor - vseslovenska delniška zavarovalna družba z eno najdaljših zavarovalnih tradicij vabi k sodelovanju podjetne ljudi, ki so pripravljeni sprejeti nove izzive na področju: TRŽENJA OSEBNIH IN PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ na območju Gorenjske. Nudimo vam izobraževanje, stimulativno plačilo in možnost redne zaposlitve, vi pa nam boste pomagali približati zavarovalnico vsaki družini. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in izobrazbo pošljejo v desetih dneh na naslov: Zavarovalnica Maribor, d.d., Predstavništvo Kranj, Zoisova ulica 1, 4000 Kranj. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki 064/376 040. POZDRAVLJENI IN DOBRODOŠLI ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Mednarodni finančni trgi Kahn odstopil, evro pod novimi pritiski Svetovno javnost je tik pred zasedanjem evropske centralne banke (ECB) presenetil odstop francoskega finančnega ministra Dominiqua Strauss-Kahna. Ta naj bi se pred leti finančno okoristil na račun neke študentske organizacije v višini cca. 200.000 DEM, kar gaje danes, sicer solidnega ministra, stalo stolčka. Evro je, tudi po tej zaslugi, oslabel proti svojemu največjemu konkurentu - ameriškemu dolarju in sicer je tečaj EUR/USD na svetovnem deviznem trgu zdrsnil vse do 1,0470 USD za 1 EUR. Morebitni nadaljnji padec (sedaj ne več tako zelo novega) najpopularnejšega medvalutnega razmerja pa je zaenkrat "močno varovan" zaradi napovedi današnjega zasedanja ECB. Svetovna finančna javnost namreč na tem zasedanju pričakuje dvig evropskih obrestnih mer za 0,5 odstotka, torej z 2,5 na 3 %. To naj bi trenutna evropska gospodarska rast in rastoča denarna masa dovoljevali, vendar vseeno počakajmo na odločitev najvišjih evropskih finančnih veljakov, ki so v preteklosti že dokazali, da znajo biti samovoljni in nepredvidljivi. Zaenkrat spremembi monetarne politike v prid govorijo vse boljši makroekonomski podatki iz Nemčije in Italije ter vse višja inflacija v Španiji, proti višjim obrestnim meram pa se postavljajo tisti, ki menijo, da se z monetarno politiko ne da "krmiliti" npr. problema visoke stopnje brezposelnosti, ki hudo pesti evropsko unijo. Japonci rešujejo probleme drugače in sicer v obliki t.i. stimulativnih paketov, ki jih sprejema tamkajšnja finančna vlada. Enega izmed njih se pričakuje ravno v the dneh, zato se je jen temu primerno okrepil na le še 103,50 jena za 1 ameriški dolar in 108,70 jena za 1 evro. • M.R. Borza trajno izključila Niko Kranj, nov. - Uprava Ljubljanske borze je 2. novembra iz poslovanja na borzi trajno izključila borznoposredniško družbo Nika BPD. Vrhovno sodišče je namreč potrdilo odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev. Vrhovno sodišče je 22. oktobra kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo Nike BPD d.d. Ljubljana in potrdilo odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je tej borznoposredniški hiši odvzela dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji. Zategadelj je Ljubljanska borza 2. novembra Niko trajno izključila iz poslovanja na borzi ter hkrati začasno zaustavil trgovanje z delnicami Nike in z zamenljivimi obveznicami, ki jih je izdala družba za investiranje in razvoj Nika. Obe družbi sta povezani, kar lahko vpliva na ceno vrednostnega papirja. Trgovanje z delnicami Nika in z obveznicami Nikl bo zaustavljeno do ustrezne informacije. Borznoposredniška hiša Nika je huje kršila predpise o poslovanju z vrednostnimi papirji, ker je brez utemeljenega razloga zadržala kupnine, ki jih je prejela za prodane vrednostne papirje stranke. Prvi človek Nike Branko Šušteršič, nekdaj priznan borzni posrednik, odvzem licence komentira kot bizaren, saj naj bi bila to le lažja in ne hujša kršitev, oškodovana pa naj bi bila Hipotekama banka Brežice v likvidaciji, ki je prav tako povezana oseba. SEAWAY Seavvav Bled išče mlajšo osebo za prodajo čevljev in oblek na debelo v Sloveniji. Naj bo komunikativna, z znanjem angleščine in posluhom za modo. Delovno mesto je v Lescah. Vaše pisne prošnje pričakujemo do 15. 11. 1999 na naslov Seaway, d.o.o., Pot na Lisice 2, 4260 Bled, z oznako SW Lesce. Kandidatom bomo pisne odgovore poslali do 30. 11. 1999. OBČINA ŠKOFJA LOKA organizira JAVNO DRAŽBO 1. osebni avto Renault laguna 1.8 RN, KR LOKA - 1, letnik 1995, opravljen tehnični pregled, izklicna cena 1.200.000 SIT 2. osebni avto Lada niva 1600, KR 70-07C, letnik 1994, opravljen tehnični pregled, izklicna cena 600.000 SIT Davčne obveznosti nosi kupec. Javna dražba bo v sredo, 10. 12. 1999, ob 16. uri na dvorišču upravne stavbe na Poljanski c. 2. Ogled vozil je možen uro pred dražbo. Dražba bo potekala po načelu "videno - kupljeno". Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupljeno vozilo mora kupec plačati in odpeljati v 8 dneh po dražbi. ALPSKI LETALSKI 4248 Lesce, Begunjska 10 Tel: 064/733-431, 733-962 Fax: 064/733-882 Alpski letalski center Lesce - Bled objavlja vpis v začetniški tečaj za jadralne in motorne pilote ter padalce Prijave zbiramo do 7. novembra 1999 na zgoraj navedenem naslovu ali telefonu. Informativni dan bo 7. novembra ob 10. uri na letališču v Lescah. KOLIKO J KRANJ, 411.1999 E VREDEN TC nakupni/prodajni nakupni/proiiajni >LAR nakupni/pnxkjni MENJALNICA 1 DEM I 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 100,47 EROS (Stori Movt) Kranj 100,30 GORENJSKA BANKA (vse enote) 100,01 HRANILNICA LON, dd Kranj 100'30 HiDA-tržnico Ljubljano 100,50 HRAM ROŽCE Mengeš 100,46 lURIKAJesetice 100,30 IUR1KA Kranj 100,25 IUR1KA Medvode 100,20 INVEST Škofja Loko 100,37 KREKOVA BANKA Kionj, Šk Loto 99,70 LEMA Kranj 100,40 V0UGBAW9JlJD.BAN^ddJJ, 100,25 NEPOS (Šk. Loko, Trata) 100,35 NOVA LB Kam*fenMatofcSkloto 100,19 R0BS0N Mengeš 100,50 PBS dd. (na vseh poštah) 99,25 PRIMUS Medvode 100,30 PUBUKUM Ljubljano 100,42 PUBUKUM Kamnik 100,30 SHP-Slov. hran. in pas. Kranj 100,30 SKB (Kranj, Radovljica, Šk Loka) 100,30 SLCMNUATURIST Boh. Bistfica 100,01 SL0VENUATURIST Jesenice 100,3 0 SZKB Blag. mesto trn 100,20 SUM Kranj TAL0N Škofja Loto 100,45 TENT0URS Domžale 100,40 TRG Bled 100,20 TR0PICAL Kamnik-Bokovnik 100,50 VVILFAN Jesenice supermarket UNION VVILFAN Kranj VVILFAN Radovljico, Grajski dvor VVILFAN Tržič 100.79 14,25 14,32 10,12 10,18 100,75 14,23 14,31 10,12 10,18 100,93 14,21 14,35 10,10 10,19 100.80 14,25 14,33 10,12 10,1 8 100,70 14,25 14,28 10,15 10,18 100.69 14,25 14,30 10,15 10,19 100,75 14,22 14,32 10,12 10,19 100,80 14,22 14,32 10,12 10,20 100,75 14,23 14,34 10,12 10,21 100,80 14,26 14,32 10,14 10,19 100,90 14,17 14,34 10,07 10,13 100.70 14,24 14,30 10,13 10,18 100,79 14,22 14,33 10,11 10,23 100,75 14,22 14,29 10,12 10,19 100.79 14,24 14,32 10,12 10,18 100,90 14,27 14,35 10,15 10,20 100,70 13,27 14,27 9,55 10,17 100,75 .14,23 14,31 10,12 10,18 100,77 14,25 14,32 10,15 10,22 100,89 14,20 14,33 10,12 10,21 100.80 14,15 14,35 10,0010,20 101,10 14,22 14,39 10,11 10,23 - 14,21 - 10,10 100,75 14,22 14,31 10,12 10,19 100,95 14,22 14,33 10,10 10,20 362-600 100,75 14,26 14,30 10,14 10,19 101,20 14,22 14,36 10,16 10,26 100,70 14,22 14,32 10,10 10,20 100,65 14,25 14,29 10,14 10,17 862-69« 360-260 704-040 (8.M3A, 13.45M8.hJ 563-816 POVPREČNI TEČAJ 100,26 100,81 14,19 14,32 10,10 10,19 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, ki s pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja nišlcih tečajev gede na ponudbo n povpraševanje po tujih va utah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE i PE Kranj, Zoisova 1, j PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, vvvvw.krekova-banka.si Tel.: (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 090 4438 DAJVA SKUPAJ LJUDSKA UNIVERZA KRANJ GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si vas vabi 11., 12. in 13. novembra 1999 DELAVNICO RETORIKE ® 380 480 %0 CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Stara Loka 31, Škofja Loka V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor objavlja prosto delovno mesto 1. BOLNIČAR- 2 delavca Pogoji: - III. st. strok, izobr. zdravstvene smeri - bolničar - 1 leto delovnih izkušenj kot samostojni bolničar - opravljen tečaj iz higienskega minimuma - opravljen strokovni izpit Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), z možnostjo podaljšanja zaposlitve. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati obvladati aktivno znanje slovenskega jezika in imeti slovensko državljanstvo. Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis dosedanjih izkušenj in kratek življenjepis pošljejo na gornji naslov. Rok prijave je 8 dni. 19 KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Gornja Radgona pričakuje sadjarje in čebelarje Sejem, ki je posvečen sadju Od 10. do 14. novembra bo že tretji sejem semen, sadik, sadja, vrtnin, čebelarstva in opreme. Gornja Radgona, 5. novembra - Sejem se bo dogajal v času, ko pridelovalci analizirajo letošnjo letino in že snujejo načrte za novo. Dogodek bodo spremljale številne razstave, prvič pa bo moč spoznati tudi pester izbor slovenskih penin. Bogat je tudi program strokovnih predavanj in posvetovanj. Strokovnjaki so za uvod 3. sejma ocenili vzorce medu, sadne sokove in brezalkoholne pijače, sadne destilate in drevesnice, o čemer smo že poročali v prejšnji številki. Razstavi ocenjenih izdelkov se bodo pridružile še razstave integrirane pridelave zelenjave, zdravilnih in aromatičnih rastlin, gojenih gob, hmeljarstva, čebelarstva in varovanja okolja. Kulinarično razstavo bodo dopolnili s predstavitvijo klasičnih in sodobnih pogrinjkov. Na sejmu Sadje bodo predstavili največjo zasebno zbirko vinogradniško-vinarske literature, prvič pa bo moč spoznati pod strokovnim vodstvom pester izbor slovenskih penin. Prireditev bo obogatila tudi državna razstava malih živali, na kateri pričakujejo več kot 1500 živali. Na sejmu bo 150 razstavljavcev omogočilo prodajo sadik, čebelarskih izdelkov, zelišč, zaščitnih sredstev, strojev in opreme za obdelavo zemlje ter embalažo za sadje in zelenjavo. Drevesničarji bodo ponudili v pokušino nove sorte jabolk in hrušk, za katere bodo imeli tudi sadike. Sejem bo zaokrožilo kronanje slovenske vinske kraljice. Bogat bo tudi program strokovnih predavanj in posvetovanj. Prihodnji četrtek in petek bodo v Gornji Radgoni gostili udeležence kongresa z naslovom Možnosti, izzivi in potenciali živilskopredelovalne industrije za novo tisočletje. Prihodnji petek bo še kongres pred kongresom IN PAK 2000. • S. Saje Soglasje o spremembi zakonodaje Ljubljana, 5. novembra - Med torkovo sejo veterinarskega sveta Slovenije so obravnavali predlagane spremembe zakona o veterinarstvu. Kljub polemični razpravi o nasprotjih pri delu veterinarske službe so dosegli soglasje o tem, daje sprememba zakonodaje nujna. Spremembe zakona se nanašajo na razmejitev dela. Veterinarska uprava naj bi tako odgovarjala za zdravstveno varstvo živali, certificira-nje in nadzor nad kužnimi boleznimi, veterinarsko-higicn-ske preglede, ter nadzor nad uvoznimi in izvoznimi pošiljkami. Predlog sprememb zakona bodo po uskladitvi s stroko poslali na vlado. Le-ta naj bi še letos poskrbela za sprejem po skrajšanem postopku. • S. S. Sadjarsko društvo Gorenjske je aktivno Novembra spet srečanje Kranj, 5. novembra - Od začetka lanskega leta deluje Sadjarsko društvo Gorenjske, ki povezuje 36 članov. Med njimi je največ sadjarjev in drevesničarjev, nekaj pa je tudi ljubiteljskih sadjarjev in zaposlenih v sadjarstvu. Na Gorenjskem je namreč več kot deseterica zasebnih sadjarjev, ki se ukvarjajo s pridelavo sadja na naravi prijazen način. Kot je povedala predsednica društva Tatjana Zupan, ki vodi zadružni sadovnjak v Resju, so se z večjimi sadjarji srečevali že pred ustanovitvijo društva. Med osnovnimi nalogami društva je namreč dogovarjanje o enotni ceni sadja in bolj povezana ponudba gorenjskega sadja na trgu. Zato želijo pridobiti tudi enotno blagovno znamko. Člani se srečujejo na strokovnih predavanjih in ekskurzijah, udeležujejo se sejmov in razstav, brez njih pa ne minejo tudi prireditve v domačih krajih. Pred začetkom prodaje sadja se dogovorijo o cenah. Kot načrtujejo, se bodo spet zbrali že novembra, ko bodo spregovorili o letošnji letini, problemih v sadjarstvu in oskrbi nasadov v zimskem času. • S. Saje Nagrade tudi za Ido, Jano, Andreja, Draga in Franceta Sodelavke in .sodelavci Gorenjskega glasa občasno izvajajo tele-jonske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih, a tudi drugih. Koristen je prav vsak podatek iz teh kratkih anket; tudi o tem, koliko poznamo Gorenjsko, svoje domače kraje, večje gorenjske dogodke in podobno. Na ta način obenem skušamo zbrati tudi Vaša mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih prilogah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Tako kot prejšnja leta tudi letos občasno z žrebom med vse udeleženke in udeležence Glasovih telefonskih anket podelimo nekaj eksluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem izletu najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi kot medijski pokrovitelj sodeluje Gorenjski glas. Izlet si, izmed objavljenih, izbere nagrajenka oz. nagrajenec sam in to kadarkoli do sobote, 6. januarja leta 2001. Za sodelovanje v anketah je bil prvi novembrski žreb včeraj naklonjen petim anketirancem, s katerimi se je pogovarjala sodelavka NINA REMIC, ki je v anketi predvsem skušala ugotoviti mnenja o naši mesečni prilogi SOTOČJE, ki jo pripravljamo skupaj z občino MEDVODE. Nagrajenci so: Ida ZDESAR, Belo 3; Jana ERŽEN, Dol 9,- Andrej PETAČ, Rakovnik 49; Drago HAFNER, Grajzerjeva ulica 3, ter Franc PETAČ, Cesta na Senico 4. Vsem petim prisrčno Čestitamo! Dodatnega obvestila o rezultatih žrebanja po pošti posebej nikoli ne pošiljamo. Zato izžrebanki in izžrebance vabimo, da najkasneje do vključno naslednjega torka, 9. novembra, do 14.00 ure pokličete na naš telefon 064/ 223-111. tajništvo uredništva Gorenjskega glasa, če želite nagrado. Zatem Vam nemudoma pošljemo darilno pismo s Pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkani in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabi/i k sodelovanju v 'Glasovih' anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti, tudi v preostalih 55 dneh letošnjega leta homo podobne ankete še kdaj opravili in občasno tudi žrebali podobne imenitne nagrade. Spremembe pri državnem sofinanciranju gozdnih del Višja dnina, podpore tudi za drugo redčenje Po novem bo lastnik gozda za gozdnogojitvena, varstvena in druga dela prejel 12.600 tolarjev dnine, poklicni delavec pa 17.500 tolarjev. Pri drugem redčenju bo država krila petino stroškov poseka in spravila lesa, vendar največ 50 tisoč tolarjev na hektar. Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je pred nedavnim nekoliko dopolnil in spremenil odredbo o državnem financiranju in sofinanciranju proračunskih vlaganj v gozdove. Po novem bo država poleg del iz vsakoletnega programa vlaganj v gozdove financirala in sofinancirala tudi dela iz načrta sanacije od naravne ujme poškodovanih gozdov. Dnino za delo v gozdu je za lastnika gozda povišala s prejšnjih 9.170 na 12.600 tolarjev, za poklicnega delavca pa s 16.100 na 17.500 tolarjev. Za nekatere vrste gozdnih del je spremenila delež sofinanciranja, ki bo sicer še naprej odvisen od stopnje poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij gozda, v odredbo pa je vključila nekatera nova dela. V okviru gozdnogojitvenih del bodo po novem sofinancirali tudi nego drogovnjakov (drugo redčenje), pri čemer bodo krili 20 odstotkov stroškov sečnje in izdelave ter spravila gozdnih lesnih sorti-mentov, vendar ne več kot 50 tisoč tolarjev na hektar. S to podporo naj bi spodbudili lastnike gozdov k redčenju, ki se sicer zgolj ekonomsko ne izplača. V okviru varstvenih del v gozdovih bodo po novem od 70- do 90-odstotno sofinancirali gradnjo in vzdrževanje protipožarnih stez, delež sofinanciranja zaščite sadik gozdnega drevja pred divjadjo pa so povečali s Bo odslej več zanimanja za nego gozda? Med zasebnimi lastniki gozdov na blejskem območju zaradi njihove majhne ekonomske odvisnosti od gozda in možnosti lažjega zaslužka v drugih dejavnostih, neugodne starostne sestave lastnikov, velike razdrobljenosti gozdne posesti in pomanjkanja tovrstne tradicije ni velikega zanimanja za nego gozdov. V zavodu za gozdove bodo poskušaI i vse, da bi lastniki sami opravili ta dela ali da bi jih namesto njih naredili sosedje, drugi lastniki gozdov ali mlajši upokojenci (nekdanji sekači, gozdarji itd.). Čeprav se državni prispevek za nego mladega gozda s spremembo odredbe ni povečal, so ta dela zaradi višje dnine postala za last/tika gozda spet bo/j spodbudna, so prepričani v blejski območni enoti zavoda za gozdove, kjer z izračuni dokazujejo, daje doslej lastnik za nego hektar velikega gozda dobil od 7 do 35 tisoč tolarjev, medtem ko bo odslej od 10 do 50 tisoč tolarjev. Za nego hektarja gozda pa je potrebno povprečno pet dni oz. 40 ur. Dvojna korist Če lastnik gozda pravočasno poseka in j>ospravi od lubadar-ja napadeno drevje, ima dvojno korist: po eni strani dobi les plačan po normalni ceni, hkrati pa je po odredbi upravičen tudi do povračila višjih stroškov poseka in spravila, ki pri količini 30 kubičnih metrov lubadark znaša 15 tisoč tolarjev. prejšnjih 30 do 50 odstotkov na 90 odstotkov. Državne podpore za postavitev zaščitnih ograj Precej sprememb in novosti je tudi na področju vzdrževanja življenjskega okolja prosto živečih živali. Država bo odslej vzdrževanje grmišč in obrečnih pasov, pasišč in vodnih virov v gozdu ter sajenje sadik plodonosnoga gozdnega drevja, ki je pomembno za prehranjevanje živali, sofinancirala 90-odstotno, medtem ko je bil prej ta delež nižji in odvisen tudi od stopnje poudarjenosti gozdov. Po novem bo država prispevala denar tudi za ohranjanje in nego dela biotopa, ki je pomemben za ohranjanje in razvoj ogroženih vrst, postavljanje in vzdrževanje gnezdnic, osnovanje pasišč na večjem zaokroženem območju, kjer so skromne možnosti za prehranjevanje divjadi, ter za varovanje premoženja pred zavarovanimi zvermi, predvsem za postavitev ograj za zaščito drobnice na območjih, kjer je velika verjetnost napa- da zavarovanih zveri na drobnico. Za ohranjanje in nego biotopa bo država v celoti financirala potrebni material in pokrila 90 odstotkov stroškov odškodnine in stroŠ-kov dela, za postavljanje gnezdnic in njihovo vzdrževanje ves material in 90 odstotkov stroškov dela, za vzdrževanje pasišč v gozdu polovico stroškov (brez sečnje, izdelave lesa in prevoza), za varovanje premoženja pred zavarovanimi zvermi pa bo plačala ves material in od 50 do 90 odstotkov stroškov del^ Doslej so bili do državnih podpor za opravljena dela I zasebnih gozdovih upravičenj le lastniki z manj kot stotimi hektarji lesnoproizvodnih gozdov (izjeme so veljale le za varstvena in sanacijska dela)-po novem je razlika. Lastniki, ki imajo do sto hektarjev tovrstnih gozdov, bodo za opravljena gozdnogojitvena in varstvena dela prejemali polne državne podpore, lastniki, ki imajo od 100 do 500 hektarjev gozdov, 75 odstotkov in lastniki z več kot 500 hektarji gozdov polovico predvidenih podpor. • CZ. Odredba o označevanju in registraciji govedi Zaloge pri pridelovalcih sadja so večinoma pošl6 Vsaka kmetija register goved Določbe odredbe naj bi popolnoma uveljavili do konca leta 2002. Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj je izdal odredbo o označevanju in registraciji govedi. Za to se je odločil predvsem zaradi varovanja zdravja ljudi, varstva potrošnikov in zdravstvenega varstva živali, potreb selekcije, rodovništva in reprodukcije govedi in kontrole proizvodnje pa tudi zato, da bi s spremljanjem števila govedi dobili natančnejše podatke za načrtovanje finančnih ukrepov in za nadzor. Kot je razvidno iz odredbe, bo be. O oddaji (prodaji) bodo centralni register govedi s podatki o živalih, imetnikih živali in lokaciji vodila služba za identifikacijo in registracijo (SIR) pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, uporabljale pa ga bo bodo lahko veterinarska in živinorejska služba ter veterinarska in kmetijska inšpekcija in drugi. Živali bodo označevali lastniki sami ali pooblaščene veterinarske organizacije in kmetijski zavodi. Vse bodo na obeh ušesih dobile ušesno znamko, na kateri bo odtisnjena neponovljiva identifikacijska številka. Označiti jih bo treba do 20. dne starosti, ob morebitnem premiku iz hleva (prodaji) pa celo prej. Če bo žival znamko izgubila, bo lastnik to moral v osmih dneh sporočiti pooblaščeni veterinarski organizaciji ali kmetijskemu zavodu in zahtevati nadomestno znamko. Vse govedorejske kmetije bodo morale voditi register govedi in vanj redno, najkasneje v sedmih dneh po dogodku, vpisati vse spremem- morale v sedmih dneh obvestiti veterinarsko organizacijo. Če ena ali več živali ne bodo označene v skladu z odredbo, bo veterinarski inšpektor lahko prepoved promet z živalmi. V primeru, da rejec v določenem roku ne bo mogel dokazati izvora, bodo govedo brez odškodnine usmrtili. Vsak premik živali z gospodarstva bo dovoljen le s potnim listom, kar pa ne bo veljalo za dnevno pašo na bližnjih pašnikih in za večdnevno pašo. Zadnji rok za uveljavitev vseh določb odredbe je 31. december 2002, centralni register govedi naj bi začeli uporabljati že januarja prihodnje leto, v skladu z odredbo bo treba označevati vse živali, rojene po 30. juniju 2000, od 1. januarja 2001 dalje naj bi živali označevali le z ušesnimi znamkami, kakršne določa odredba, od 1. julija 2001 pa bo veterinarski inšpektor zaradi neizpolnjevanja predpisanih zahtev že lahko prepovedal promet z živalmi. • CZ. Jabolk je zmanjkalo celo za novo hladilnico Niti v zadružnem sadovnjaku niti pri večini zasebnikov ni ostalo jabolk za poznejšo prodajo. Kranj, 5. novembra - Glavni krivec za pomanjkanje sadja li gorenjskih sadovnjakov je letošnja slabša letina, pozna pa $ tudi izpad pridelka iz sadovnjaka Potoče nad 1'reddvoroi"' Edino v Podbrezjah je bil pridelek skoraj enak lanskemu, /'^° je na zalogi še nekaj sort jabolk. Sadovnjak leske KGZ Sava v Nad letošnjo letino se ne ■ Resjah pri Podvinu ima na 32 hektarih največji nasad jablan in hrušk na Gorenjskem. Letos so v njem pridelali okrog 400 ton jabolk, hrušk pa je bilo le za vzorec. Kot je povedala vodja sadovnjaka - Tatjana Zupan, je bila letina kar za okrog 30 odstotkov slabša od lanske. Zato ni bilo težko prodati pridelka v maloprodaji in prek sindikalnih organizacij. Povpraševanja po sadju je bilo toliko, da je nova hladilnica letos ostala povsem prazna. Podobno je s pridelkom in zalogami sadja pri nekaterih zasebnih sadjarjih. Jože Blaznik iz Zgornje Bcsnice je prodal vsa jabolka že pred mesecem dni, saj se je povpraševanje povečalo zaradi slabe letine na domačih vrtovih. Tudi Janez Vlarkula iz Čadovelj pri Golniku ne more več ponuditi nobenega zabojčka jabolk, čeprav je letošnji pridelek skoraj dosegel lanskega. tožujejo edino v Podbrezjah kjer imajo še tudi nekaj zali sadja. Janko Jeglič je ugotovi1 da je prišlo na MatijovčeV kmetijo letos veliko novih cev. S prodajo zgodnjih sojj jabolk in hrušk so začeli 2 avgusta. Septembra in oktob^ so prišle na vrsto poznej'6 sorte. Na začetku so lahk0 kupci izbirali med 15 sortah jabolk, sedaj pa imajo v hlad1 niči le še tri sorte; ajdar# jonagold in gloster. Od l' novembra je cena jabo' poskočila z 80 na 90 tolarji! hruške pa so še naprej po 15 tolarjev za kilogram. Fra" Jerala je v starem in mladci sadovnjaku pridelal približi1 12 ton jabolk; hrušk je bilo malo. Prodali so že približi1 tri četrtine pridelka, ne-k™ poznih sort jabolk pa hranijo -navadnem skladišču. Tu" Janez Gregorc iz iste vasi tfll v svoji hladilnici še ne*l jabolk za prodajo. • S. Saje CEI EM I ECTEU 9EJEIVI LE9lCn GORENJSKI SEJEM KRANJ v sodelovanju z OBRTNO ZBORNICO SLOVENIJE in SLOVENSKIM DEŽELNIM GOSPODARSKIM ZDRUŽENJEM IZ TRSTA mednarodni sejem sodobne tehnologije na področju obdelave lesa in proizvodnje pohištva, namenjen obrti oziroma malemu gospodarstvu KRANJ, 10. -13. november ' 99 Delovni čas: - od 10. do 12. novembra od 10. do 17. ure - 13. novembra od 10. do 13. ure stroji oprema zaščitna sredstva orodja repromateriali transportna sredstva "^3 SffiJ® > '/g w Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije "Idejo kranjske sejemske hiše o tovrstnem specializiranem sejmu za lesarje podpiram, saj je končno tudi v skladu s politiko sejemske dejavnosti v Sloveniji in po specializaciji sejmov. Mislim, da sejem s takim prodom lahko uspe, seveda pa se je treba ob tem zavedati, da *ončno uspejo le tisti sejmi, za katere vlada interes tako med r$zstavljavci kot med obiskovalci. V tem primeru so slednji obrtniki - lesarji, torej mizarji vseh vrst, ki so svojo «&kovost nedvomno že dokazali ne samo doma, ampak tudi f re/c meja. Prednost zanje je tudi, da si bodo lahko kar doma lr> na enem mestu ogledali kompleksno vrhunsko strojno bpnudbo za svojo obrt. Pomembno pa se mi zdi tudi poudari oba obsejemska dogodka, torej posvet o vstopanju obrti v Evropo ter posvet, namenjen sodobnim prijemom strokovne °bdelave lesa." Dipl. oec. Borut derše, pomočnik direktorja: "Nov specializirani mednarodni sejem za predelavo in obdelavo lesa ter proizvodnjo pohištva je namenjen malemu gospodarstvu. Prireditev tokrat pripravljamo skupaj z Obrtno zbornico Slovenije in s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Trsta, namenjena pa bo obrtnikom in lesarjem. V okviru spremljajočega programa bo med sejmom tudi okrogla miza na temo obrt in malo gospodarstvo v združeni Evropi in strokovni posvet za podjetnike ter predstavnike gospodarstva. Povabili smo obrtnike, gorenjsko obrtno združenje, Obrtno zbornico Slovenije, Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Srednjo lesarsko šolo iz Škofje Loke in strokovne revije. Tako bo to spet ena od specializiranih prireditev, ki je novost v tradicionalnem sejemskem programu Gorenjskega sejma. Takšne so bile letos Pool-sejem lovstva in ribištva, Gas - gorenjski avtomobilski sejem in zdaj Lesteh. Pripravljamo pa tudi sejem Kamen in specializirani sejem stavbnega pohištva. Uspeh pomeni tudi sprejem Kmetijsko-gozdarskega sejma v mednarodno združenje sejmov." Vlado Eržen, pomočnik direktorja za komercialno področje: "Do konca leta imamo še dve sejemski prireditvi iz tradicionalnega programa. Prvi, od 18. do 21. novembra, bo jubilejni, 25. kranjski zimsko športni sejem, ki ga pripravljamo skupaj z Zborom učiteljev in trenerjev smučanja. Poznana prireditev, ne le na Gorenjskem, marveč že kar po Sloveniji, bo tudi letos zagotavljala strokovno svetovanje pri nabavljanju in zamenjavi rabljene opreme. Predstavljena in naprodaj pa bo tudi nova smučarska in drsalna oprema s tekstilnimi izdelki. Napovedana je velika izbira vseh vrst smuči, deloval pa bo tudi servis za stare in nove smuči. V okviru sejma je v programu tudi predstavitev smučarskih središč. Za zdaj je svojo predstavitev že napovedal RTC Krvavec. Prav tako tradicionalna prireditev pa bo od 30. novembra do 5. decembra Miklavžev sejem s pestro in bogato ponudbo za nakupe. Vsak dan bo sejem obiskal tudi Miklavž. Trenutno se še dogovarjamo tudi o dogajanju na sejmu ob koncu leta." nmŠ\tnmŠl wFMŠŠ\I HmŠ • 5yflfc *lmk Nj| L^Wr*T l !?| j j -^r*^ j "-^Er*- -^Pr*- Tj^prr HA SEJMU SE PREDSTAVLJAJO • HEINZ BUHNEN Slovenj Gradec * DETEL STROJEGRADNJA Logatec • ERINOX Tišina • • ITALMACC Ljubljana • JR fran/ * LEITZ orodja Kranj • MAJO Kranj • MOST Rakek • • PLAN LES Domžale • STROJ & LES Cerknica • TRIMWEX Ljubljana • • TINEK Kranj • VILPROF Ljubljana • iz ITALIJE: • FIDA ^ontefelcino • KOMIPEX Opicina • TECNOMAC Duino-Aurisino • • OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE • OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA KRANJ • • SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE TRST • strokovni reviji: LESARSKI UTRIP in LES STROKOVNI SPREMLJAJOČI PROGRAM SEJMA SREDA. 1Q, NOVEMBRA, QB 11, URI okrogla miza v organizaciji Obrtne zbornice Slovenije in PPC Gorenjskega sejma Kranj MESTO IN VLOGA OBRTI IN MALEGA GOSPODARSTVA V ZDRUŽENI EVROPI -PRIPRAVE NA VSTOP NA EVROPSKI TRG IN PRETOK STORITEV PETEK. 12. NOVEMBRA. OB 09. URI strokovni posvet za podjetnike in predstavnike malega gospodarstva - PROST VSTOP Teme posveta: - Predstavitev programske opreme za pripravo in vodenje proizvodnje individualnih naročil - Priprava proizvodne in prodajne dokumentacije za pohištvo in notranjo opremo - Vrhunska tehnologija za razvoj malih in srednjih podjetij - Predstavitev CNC obdelovalnih strojev ODPRITE OMARE IN POIŠČITE ŠE DOBRO, VENDAR PREMAJHNO OPREMO ZA ZIMSKE ŠPORTE IN JO PRINESITE V PRODAJO NA m* KFiANJ'JKl -ZlMZXOBPOFi7Nl v Kranju od 18. do 21. novembra - oddaja in nakup rabljene opreme - bogata ponudba nove opreme - ugodni nakupi smučarskih vozovnic PRIHRANITE SI ČAS IN NAPOLNITE PEHAR NA Z izpolnjenim kuponom lahko na blagajni PPC Gorenjski sejem Kranj, d.d., kupite vstopnico za enkratni obisk sejma LESTEH s 40 % popustom. Poleg tega Vas bomo na osnovi zbranih podatkov redno obveščali o naših prihodnjih sejemskih aktivnostih. v Kranju od 30. novembra do 5. decembra L* poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj, d.d. VARČEVANJE Z ENERGIJO Najkvalitetnejše Litoželezne peči za centralno ogrevanje na olje in plin: De Dietrich ^ * talne peči na plin * stenske peči na plin * peči na kurilno olje z gorilnikom * peči na kurilno olje brez gorilnika litoželezni kotel De Dietrich GT 125 z gorilnikom Oecojet 20-25kW cena 170.950,00 SIT litoželezni kotel z gorilnikom Oertlibloc PURS 421L 33-47kW cena 201.288,00 SIT Cene so z vključenim DDV UJMA TRADL\G> (U>o„ Ljubljanska 39, 4000 Kranj; tel: 064 35 53 30, tel/far. 064 35 53 33 odprto od ponedeljka do petka od * plin je zelo dobra osnova ^ ekonomsko sprejemljivo in nesljivo toplotno oskrbo vsak^ ga* uporabnika. KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO j / ELEKTRO GRELNA OPREMA I Gora20a 61218 Komenda J Tel.: 061/841-583, tac 061/842-208 TALNO OGREVANJE: bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU: na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNE6A IN LEDU: v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV: proti zmrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature d.o.o. BREZJE STEKLARSTVO IN A L U KONSTRUKCIJE MARJAN OMANOVIČ ŽLEBE 1 K MEDVODE TELEFON: 061/613 067 IZDELOVANJE VETROLOVOV, RASTLINJAKOV IN BALKONOV Z ALUMINIJASTIMI OKVIRJI SUHA MONTAŽA OKEN Z ALUMINIJASTIMI PROFILI GORENJSKI CIAS IN KOMPAS HOUIMYS vabita na Čarobni predbožičm DUNAJ % večerjo, valčki, polkami... Mesto ob lepi modri Donavi je v adventnem času nehaj posebnega. Sprehodili se boste lahko po Chrislkindlmarktu, ki ima že okoli 700-letno tradicijo in vas oča-ra s svojimi lesenimi hiškami, kjer prodajajo tradicionalne izdelke, darilu rseh W*t.. Za popestritev poskrbi še okrasitev samega prostora pred mestno hišo in v središču mesta, kjer se odvijajo različni koncerti za otroke in odrasle. Odzvanja tudi večna glasba J. Straussa, Mozarta, Schuherta, Leharja... DEL TE "VEČNE" GLASBE BOSTE SLIŠALI TUDI VI. Dunaj je tudi domovanje slikarjev, glasbenikov in ljubiteljev umetnosti; mesto, ki vas popelje na sprehod do bogate zapuščine preteklosti do sodobnega življenja 20. stoletja - vse s 1'rihodom svetovljanstva in posebne uglajenosti. Vse to in še več se odraža tudi ob veselem in edinstvenem prepdrazničnem vzdušju tega lepega mesta. dvodnevni izlet bo 11. in 12. decembra 1999. Sobota, II. decembra 1999, daa: IJllBLJAm - DUISAJ Odhod avtobusa iz Ljubljane ob 5. uri izpred poslovalnice KOMPASA I10LI-na Miklošičevi 11. Ob najmanj 2.5 prijavljenih potnikih za prevoz z Gorenjskega borno organizirali prevoz iz Kranja. Vožnja mimo Celja, Maribora, čez Mejni prehod Šentilj, mimo Gradca na Dunaj. Po prihodu orientacijski ogled mesta: Mestni park. Opera, Koroška ulica. Parlament... Krajši predali za sprehod po Christkindlmarktu in nato namestitev v hotelu 4*. Okoli I1), ure prevoz proti Dunajski mestni hiši, kjer bo v Rathauskeller večerja s koncertom. Salonski orkester bo igral melodije iz zlatih časov operet in druge znane melotlije dunajskih mojstrov. Večer bodo popestrili tudi pevci... Predvidoma se bo zaključil 'Ki tem mestu okoli 22.30. Prevoz do hotela in prenočevanje. Noč lahko popestrite z obiskom in zabavo v številnih nočnih lokalih. Nedetfa, 12. decembra, 2. dam DUNAJ - IJUIIIJAISA l'o zajtrku ogled dvorca Schoenbrunn, cerkve svetega Štefana, cesarske grobnice, UNO centra, hiše Ilunderticasser... Okoli l,r>. ure povratci, proti domovini. Prihod v večernih urah. CENA: 22.000 SIT za bralce Gorenjskega glasa SAMO 20.000 SET ob prijavi z objavljenim kuponom. V CEM JE VŠTETO: avtobusni prevoz z modernim turističnim avtobusom, cestne pristojbine, hotelsko-gostinske storitve po programu z namestitvijo v dvoposteljnih sobah v hotelu t* (prha/kad, ivc...). večerja in zabavni program, strokovno vodstvo in organizacija potovanja. OOPLAČILOt ' vstopnini' na Dunaju (plačate vodniku) • Schoenbrun pribl. 120 ATS • Cesarska grobnica na Dunaju pribl. 45 ATS " ta enoposteljno sobo 4.000 Sil' (plačilo ob prijavi) Prijavnico za izlet na Dunaj izpolnite i „ pošljite na KOMPAS IIOI.I-Dl)S PE, Slovenska c. 36, 1000 Ljubljana. Poslali nun bodo položnico za plačilo. Dodatne in/oriiiacije po tel.: 061/20 06 222. Prijave sprejemajo do 30. novembra (999, m KOM PAS HOLIDAYS GLAS KUPON - PRIJAVNICA Ime: Priiimek: Naslov: . Tel.: se nepreklicno prijavljam za izlet na Dunaj 11. in 12. 12. 1999. 20.000 SIT BOM NAKAZAL V 5 DNEH PO PREJEMU POLOŽNICE. Datum: Podpis: . Halo je SI.MOBILov predplačilni ^ sistem GSM. • Halo je enostaven. Kupiš paket Halo in že telefoniraš. Brez pogodbe. Halo je svoboden. Sam si izbereš telefon. Halo je preprost. Brez računov, brez obveznosti. Halo je dostopen. Ena minuta pogovora že od 24 tolarjev naprej. Halo? Enostavno zabavno! Halo ima klub. Člani kluba Halo imajo za S.OOO tolarjev pogovorov več. Halo ima vse. 040.sporočilo [SMS] in CLIP Cprikaz številke klicatelja). Halo ima več. Tudi 040.odzivnik. Halo je prijazen. Za dodatne informacije pokličeš OSO 40 4Q. Halo je povsod. Tudi na spletu. Obišči halo.simobil.si. Cena paketa Halo je 4.9DO tolarjev1 V ceni je že vključenih za 1 .ODO tolarjev pogovorov. * Cena vključuje ODV. -/-/al o GORENJSKA 1999 - 2000 Letopis izide 17. decembra Iz vsebine: 2000 let krščanstva Od župnika do nadškofa PREGLED DOGODKOV LETA 1999 PREDSTAVITVE PODJETIJ IN USTANOV Gorenjske romarsko poti Če se želite predstaviti, pokličite Gorenjski glas, komercialista s katerim delate. Ekstra lahko zimo, prosim! .\ - ■! eleionu / mnžna nhrnčnn nlanevanie na 3 ali B nhmkov \ a Isq feo • ugodni plačilni pogoji Id ti kO 'možno obročno Plaćevanie na 3 a// 6 obrokov kurilno za večje količine dajemo dodatne popuste Ze prihajam!!! Obiščite najbližje prodajno mesto OMV ISTRABENZ-a ali pokličite na telefon: 064 718 320 Lesce OMV ISTRABENZ OGLASI Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra Andreja obkroži - Tudi v tokratni, prvi petkovi novembrski številki Gorenjskega glasa, Vas želimo spomniti na dogodek, o katerem ste - upamo - brali v Gorenjskem glasu. Na sliki je naša sodelavka Andreja obkrožila enega udeleženca prireditve. Če nas "oseba v krogcu"SAMA pokliče v uredništvo, imamo prav zanjo pripravljeno super nagrado: povabilo na katerikoli IZLET PO IZBIRI naših poslovnih partnerjev, gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj ekskluzivnih izletov. V vsaki številki časopisa predstavimo vsaj tri takšne ekskluzivne izlete. Enega izmed njih bo lahko tisti, kije obkrožen, realiziral kadarkoli tja do 6. januarja leta 2001, ko mu bo kateri od razpisanih izletov ugajal, /.a sodelovanje v nagradni igri bo treba povedati, kje je nastala fotografija in vsaj eno zanimivost, povezano z njo. Drugi pogoj: časa za telefonski klic je bolj malo, do vključno naslednjega petka, 12. novembra, do 14.00 ure. Maša telefonska številka za klic: 064/ 223-111 - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočile na avtomatski odzivnik na isti številki. Vaše podatke na avtomatsko tajnico povejte razločno, po možnosti z Vašo telefonsko številko, da Vas pokličemo, če bo posnetek na avtomatski tajnici slab. ali Vaš odgovor premalo popoln. 1 OptiKa Monokli BVLGARI (>: 064/36 66 36 • ■moil oplilo monok«l»>iol n.l w*w m o n o k a I com foto Ctaudia JESENICE tel 064/831-387 VABI NA S. ROJSTNI DAN TRGOVINE MARTIN'S ARTS SHOP KRANJ Prešernova 8, 4000 Kranj, tel./fax: 064 22 55 30 V PETEK, 5. 11., IN V SOBOTO, 6. 11, BODO VSI ARTIKLI ZNIŽANI ZA -20% KUPCI BODO SODELOVALI V NAGRADNEM ŽREBANJU! TRGOVINA SONČNICA NA KOKRICI Kokrica, C. na Brdo 47 4000 Kranj tel.: 0«4/247 270 NUDI ZA JESENSKO SAJENJE VELIKO IZBIRO SADNIH VRST IN SORT - JABLANE (stare in nove sorte) - HRUŠKE -RIBEZ -ČEŠNJE -MALINE - SLIVE - ROBIDE - MARELICE - AKTINIDIJA (KM) - BRESKVE - AM. BOROVNICE S prodajo smo pričeli 4. 11. 1999 in bo trajala do razprodaje. Odprto od 8. -19., sobota 8. -12., tel.: 247-270 baumax Akcija velja samo do 16.11.1999 ARMATURNA SERIJA KLUDI 0BJEKTA-MIX PLUS enoročna sanitarna baterija s trajno keramično tehniko (11.783 SIT neto«) POHISTVO ZA KOPALNICO spodnji element /. dvojnimi \rati. marmorna /gornja plošča, Carrara marmor, ogledalo z dvema svetilkama, vgrajen keramični umivalnik, bele barve, brez sanitarne baterije (35.705 SIT neto*) TRANSPORTNI VOZIČEK Ogrodje i/, jeklenih cevi, varnostni ročaji, nosilnost ca. 250 kg, velikost nosilne plošče 250 x 300 mm, testiran po kriteriju TUV/GS 17.120 sn neto*) HALOGENSKI REFLEKTOR Z BRALNO LUČKO brc/stopenjska nastavitev svetlobe, 300/50 W (11.902 SIT neto*) ABAC KOMPRESOR 3 KM, 230 V, kapaciteta 350 1, prostornina tlačne posode 501, tlak 10 barov, 2 bata v poziciji V, stopnjevanje tlaka. Dodatna oprema: pištola za lakiranje, zračna pištola, vodna pištola, števec za tlak pri polnjenju gum, spiralna cev TUS KABINA ZA KOPALNO KAD ELLYPSE bele barve, s tremi stranskimi deli iz. umetnega stekla, z vzorcem v obliki kapljic 0.521 sit neto«) VETROVKA IZ PLASTIČNEGA ^ MATERIALA za ženske in moške, siva ali prozorna, velikosti M, L, XL (2.168 SIT neto*) i.'oi' 199 !1 Sruto ***** ENOROČNA SANITARNA BATERIJA ZA TUŠ "AQUABELLA ATLANTA" s keramičnimi tesnili, brez nastavka za prho. Barvni odtenki: krom, krom/zlato, krom/bela barva, zlato/bela barva, zlato/nikelj (7.141 SIT neto') IUDH A. K> T.AK'iO V baumax A V BELJAK - VILLACH, Maria-Gailer StrafSe 28, Tel. 0043 / 4242 - 32 5 38 - NOVO: BELJAK SEVER VILLACH NORD, Badstubenvveg 75, Tel. 0043 / 4242 - 51 1 13 - VVOLFSBERG, Klagenfurter StraSe 41, Tel. 0043 / 4352 - 30 2 16 - CELOVEC - KLAGENFURT, Gerbervveg 46, Siidring, Tel. 0043 / 463 - 35 1 25 - VEL1KOVEC - VOLKERMARKT, Klagenfurter Str. 44, Tel. 0043 / 4232 - 45 06IM Mesec d/?/ po 7«/si'/ m £aasz/ Od ljubkih tajskih prostitutk do razdrapanega laoškega "ko to tamo pjeva " avtobusa ■V Pakseju na jugu Laosa, drugem največjem laoškem mestu, sva na avtobusni postaji spraševali za avtobus do Champasaka. "Champasak?" , sprašujeva, ker angleško nihče ne zna niti besedice. Končno nama nekdo pokaže tovornjak, predelan v avtobus, kije seveda že čisto poln. y* "Ta gre v Champasak, "pravi. "Verjetno," doda prostodušno. "Kdaj," vprašava. "Ob enih. Ali pa mogoče ob pol dveh, " se glasi odgovor. POGLEDI Z GORENJSKEGA JUGA Gremo Ce se z gorenjskega juga ozrem proti Aziji, kaj vidim? Nič. Predaleč so njene nižave in višave. In vendar! Ko pišem te vrstice in vse te dni sem ves napet, pričakujoč vesti iz daljne Himalaje; z željo, da bi Tomažu H u mru po edinstvenem vzponu čez južno steno gore ^aulagiri uspel tudi sestop! In v tem je "štos": °e hočeš biti v Aziji, sploh ni bistveno, da si tam tudi fizično; vanjo se lahko podaš v duhu Qli pa pride ona k tebi. Azija je mati največjih religij tega sveta. Judovstvo in krščanstvo, lshm, hinduizem, budizem, kitajska ljudska ^rstva, konfucijanstvo, džajnizem, šintoizem ••• Vsa ta versta izhajajo iz Azije. Samo v nje-nem duhovnem svetu se lahko porodi taka nora " ideja, kakršna je ta, da nekdo po svoji smrti vstane od mrtvih in živi naprej v več-nost... Tako kot je Zahod (Evropa in ZDA) zasedel ves svet s svojo Vt"hunsko tehnologijo in globalnim trgom, tako gaje Vzhod (zlas-*i Azija) osvojil s svojo duhovnostjo. Japonci nas sicer že dosegajo in včasih celo presegajo tudi tehnološko, toda tehnologija je po SvQjem izvoru zahodna iznajdba. Krščanstvo velja za vodi/no religijo Zahoda inje po številu verujočih največja na svetu. Po svojem duhovnem izvoru pa je izrazito azijska iznajdba. Spoznanje, daje duhovnost azijska odlika, seveda ne velja od vekomaj, temveč šele °d zdaj. Še včeraj je bilo azijsko ("azijatsvo") sinonim za vse, kar Je po svoji naravi divjaško, barbarsko, okrutno, kolektivistično ... Evropo, ki je po svoji zemljepisni naravi zgolj podaljšek Azije (Evrazija) je z vzhoda vsak dan znova obsijala sončna in duhov-nQ luč (Ex oriente lux), hkrati je z njene strani kar naprej vdira-i° vse zlo: barbari, ki so razde/ali stari Rim, Avari, Mongoli, Turki, sovjetska oblika komunizma, ki je bila po svoji zahtevi, da se 'ndividualno v vsem podreja kolektivnemu, povsem v duhu tradicije azijatskega despotizma. Asien beginnt an der Landstrasse", je svoj čas zatrdil avstrijski kancler knez Maternic h; Azija se začenja na Deželni ~ija se začenja na uezelnt cesti, landstrasse je ime glavni cesti, ki iz središča Dunaja vodi proti Vzhodu; politik je hotel reči, da se že vzhodno od Dunaja začenja svet, kije po svoji naravi drugačen od zahodnega. Njegovemu zgledu ni nikoli zmanjkalo posnemovalcev; tudi pri nas se zmeraj najde kdo, ki pohiti s trditvijo, da se Balkan začenja že pri Zagrebu, "južno od Kolpe" pa je sploh vse drugače. Od Bihača do Bangladeša se jedo čevapčiči in razna papricirana hrana, razlike so le v vrstah mesa ter izbiri in kombinaciji začimb. To je res drug in od našega drugačen svet, v katerem se tudi sovražijo in ubijajo še huje, kot smo se med zadnjo vojno in po njej pri nas. Balkanska žaloigra 1989-99, začeta in začasno sklenjena na Kosovu, je v tem spoznanju več kot zgovorna priča. A • • Vprašanje je torej, kaj in kako naj o vseh teh y 2\.Ldl/\\J MČeh piše nekdo, ki v Aziji sploh še ni bil. _*S Podpisani sem na svojih turističnih in vojaških poteh prišel na severovzhodu najdlje do Moskve, na jugovzhodu pa do Surdulice, Strumice, Soluna in Krete. Vse to je po Metternichovi opredelitvi že Azija, po sodobni seveda ne. Težko pozabim poletje 1972, ko bi se lahko tudi sam pridružil vrstnikom, ki so v razmeroma velikem številu romali v Indijo. Ko je propadla študentska revolucija 1968-71, je mlademu človeku, ki se je imel za vsaj malo upornika, ostalo le dvoje: oditi na "dolgi pohod skozi institucije" (vključiti se v dani sistem) ali pa oditi na vzhod (in se s sistemom obstoječih institucij sprijazniti šele po vrnitvi od tam). Mate Dolenc je takrat napisat knjigo z značilnim naslovom: A leluja Katmandu. Med romarji je bil tudi Blaž Ogorevc, ki se tega prav rad spominja. Jaz pa nisem šel... Nedavno se je po jugovzhodni Aziji (Indokina) potepala kolegica Urša Peternel. Pri njej lahko preberete, kako je tam doli zares, v praksi in ne le načelno. Načelno lahko po Aziji, kot rečeno, potujemo tudi v mislih. Ali pa jo po izdelkih njene duhovnosti povabimo v goste k sebi domov. Potovati v Azijo zares je pa druge vrste napor, naj gre za svetovni podvig, kakršnega si je drznil Tomaž Ilumar, ali za navadno turistično potepanje. Azija iz prve roke in ne le iz take ali drugačen prispodobe, Azija, ki jo zares doživiš šele v srečanju z njenimi ljudmi na kraju samem. • Miha Naglic O potovanju navznoter in navzven Bogomil Ferfila, moj profesor na FDV-ju, sicer pa popotnik in avtor številnih zanimivih potopisov* je ob neki priložnosti dejal, da je na neki točki obupal nad potovanjem vase in zdaj to nadomešča s potovanjem navzven. Letošnjega septembra sem se tudi sama podala na eno takšnih potovanj "navzven". V jugovzhodno Azijo, Tajsko, Laos, "ujela" pa sem tudi ščepec Burme. Z Garudo Indo-nesio iz Frankfurta do Bangkoka, nato pa z lokalnimi prevoznimi sredstvi najprej na jug, nato pa na sever Tajske. In potem s skrajno severne točke v Burmo, nazaj na Tajsko, nato pa v Laos in po Mekongu do Lu-ang Prabanga. Od tam v glavno mesto Vientiane, nato pa na skrajni jug v Fakse. In nato počasi nazaj v Bang-kok in v začetku oktobru na letalo za Evropo. In ko zaprem oči, se mi porajajo podobe Azije, ki so napolnile dušo v mesecu dni: neskončna riževa polja, njihovo svetlo zelenilo in sončna zrelost, črne-črne otroške oči in umazani nasmehi ter njihovi ljubki pozdravi Sabaidii! Pa magični zvoki skrivnostnih budističnih litanij. In tisto rano jutro v laoškem Luang Prabangu, ko sem še napol v sanjah opazovala sprevod menihov, ki se kot oranžna kača vije skozi mesto. Pa nežno zvončkljanje na vrhu templja nad Mae Hong Sonom, lenobno vijuganje rjavkastega Mekonga in neopisljivi sončni zahod nad reko. In potem so tu ljudje, njihova milina in njihovi prisrčni nasmehi. Pa tisti obupni laoški avtobus, ko sem skoraj bruhala ob pogledu na zelenkaste pljunke, kijih je kar po tleh izkašlje-val črn Laožan, pa burmanski berače k, ki je v sveti jezi, ker sva mu dati premalo drobita, kar pljunil po tleh... Svet, ki me je očaral in "zastrupil" in kamor se bom zagotovo še vrnila... "Največji paradoks pa je ta: čeprav je treba na pot, da bi obnovil harmonijo v sebi, se s poti nikoli ne vrneš pomirjen. Nasprotno. S poti se vrneš še bolj razdrobljen in razklan, kot si bil, preden si krenil na pot. Šele doma se stvari razporedijo v nekaj, čemur bi lahko rekel slutnja globljega razumevanja. Šele doma se nemirna gladina za trenutek ublaži..>," pravi Evald Flisar v Potovanju predaleč. A res le za trenutek. Sanje že vabijo. Kam? Predaleč... Urša Peternel Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj R E O R A Mesec dni po Tajski in Laosu Od ljubkih tajskih prostitutk do razdrapanega V Pakseju na jugu Laosa, drugem največjem laoškem mestu, sva na avtobusni postaji spraševali za avtobus do Champasaka. kije seveda že čisto poln. "Ta gre v Champasak, "pravi. "Verjetno," doda prostodušno. Sedela sta v čakalnici terminala B ban-koškega letališča, njegova roka prek njenih ramen, njena črna dolgolasa glava nežno naslonjena nanj. Ona ljubka Tajka niti v dvajsetih, on Evropejec srednjih let. Sivolas, z zlatim obročkom na levem prstancu. Bogve, kje je zdaj njegova evropejska žena? Je v tem tednu svojih tajskih "ali inclusive"počitnic kdaj pomislil nanjo, je ljubki Taj ki kdaj (iz navade) šepnil njeno ime? V mesecu dni popotovanja po Tajski sem strmela v ničkoliko podobnih parov. Mlada Tajka in Evropejec srednjih let - ljubezenski par za nekaj dni, mogoče ves teden. Ona je vse v enem: vodička po Tajski, spremljevalka, ljubica. Kar 2,8 milijona Tajk se po ocenah ukvarja z najstarejšo obrtjo. In Tajska je raj za "seksualni turizem". Številne zahodne agencije že vrsto let organizirajo potovanja na Tajsko, neki angleški klub denimo že več kot dvajset let. V stilu: "Get drunk, get laid!" oziroma ponudi neomejene količine alkohola, na kup zberi nekaj pohotnih zahodnjakov in nekaj ljubkih Tajk in... Ljudem se enostavno zmeša, pravi eden od organizatorjev tovrstnih "norih" počitnic. In kako priti do podobnih ponudb? Na interne-tu kar mrgoli naslovov agencij, ki ponujajo tovrstne izlete na Tajsko. Ena od njih je Thai-land Sex Tour, ki ima aranžmaje za pet noči v Bangkoku ali za tri noči v Pattavi. Pattava je opisana kot "svetovno znana po čudovitih dekletih, ki čakajo, da zadovoljijo vaše želje". In cena? 1995 dolarjev, vključujoč letalo iz Los Angelesa... In na vprašanje, ali je to legalno, eden od organizatorjev tovrstnih potovanj prostodušno odgovarja: "Vse je legalno, če stranke le nimajo seksa z mlajšimi od osemnajst let. S tem se ukvarjamo že trinajst let in v vseh teh letih smo imeli težave le enkrat, pa še to z moškim, kije popil preveč alkohola. Imeli smo že kliente, ki so bili po poklicu policisti, sodniki, uradniki Amnestv Internationala... Mi jih samo pripeljemo do vode - pijejo pa sami..." "Pasji" templji Templjev je po vsej Tajski ogromno, nekateri od njih so prav veličastni. Zanimivo je, da se okrog in v tempjjih prosto sprehaja polno psov in najin vodič Amnoi naju je opozoril, naj paziva, da ne bova stopili na kakšen pasji kakec. Vsak človeški obiskovalec pa se mora na vhodu v tempelj sezuti! "Vi Slovenci pa res mislite na vse" In kdo so popotniki, ki sva jih srečevali v mesecu dni potepanja po Tajski in Laosu? Zanimivo je, da sva srečali največ Izraelcev in kot nama je razložil eden od njih, je Tajska v Izraelu zelo priljubljen turistični cilj. Veliko mladih Izraelcev se po končani šoli odloči kar za enoletno potepanje po svetu, saj imajo tam triletno vojaško obveznost in pred ali po tem jo mahnejo po svetu. Tako kot dve dekleti, ki sta se v Izraelu srečali v nekem lokalčku, kjer mladi, ki iščejo potovalno družbo, na oglasni deski pustijo svoj naslov. Odločili sta se za enoletno potovanje na Tajsko, v Laos, Nepal, Indijo, Avstralijo in na Novo Zelandijo. A sta se že na tajsko-laoški meji razšli, ker je ena v prijetnem guest-houseu želela ostati kar teden dni, drugi pa ni bil po volji tak počasen potovalni "režim". Ali pa mlada Angležinja, ki je po svetu že dve leti, na Japonskem je učila angleščino, bila je v Avstraliji, zdaj pa se je na povratku domov za tri tedne ustavila še na Tajskem. In neverjetno: njena starša sta bila ravno v času, ko smo se srečale, na počitnicah v Sloveniji, na Bledu! Pa Anglež, ki po Aziji potuje že 22 mesecev in je v zakotni vasici ob Mekongu, kamor smo pripluli s čolnom, naročil - pomfri. In se potem zmrdoval nad okusom in sva mu podarili vrečko ketchupa, ki sva ga - čisto po gorenjsko - vzeli v Pizza Hutu. "You Slovenians think of every-thing," je ugotovil, ko je veselo pomazal krožnik... Dežela smehljajev - preverjeno pieme dolgih vratov in velikih Pa seksualni turisti k sreči niso edini, ki leto za letom oblegajo Tajsko. Ta "dežela smehljajev" je resnično pravi turistični raj, ki privablja turiste in popotnike z vsega sveta. Tudi Slovence, čeprav jih v mesecu dni popotovanja nisva srečali prav veliko. Le mlad par, pa še ta se nama je "izgubil" v hrupnih ulicah Bangkoka. In tako se je v poplavi Izraelcev, Avstralcev, Angležev mlada Madžarka zdela skorajda kot rojakinja. In ena redkih, ki jim ni bilo treba razlagati: S...l...o...v...e...n...i...j...a. Med Avstrijo in Italijo? Hm... Prvič slišim... Bivša Jugoslavija? A, Jugoslavija. Šele to pojasnilo je marsikomu razjasnilo zemljepisno zmedo. Povsem drugače pa je bilo z radovednimi Tajci in Laožani. Odkod sta? so naju prijazno spraševali. Slovenija? sva trmasto odgovarjali na začetku. Slo... Svo... Svol... Ne, Slovenija, sva vztrajali. In na koncu obupali: Evropa. A, Evropa, so poznavalsko prikimali. A kaj, ko je svet izven Azije za nekega Tajca, ki vse življenje na ulični stojnici prodaja zelenjavne nudle, tako nepredstavljivo daleč in tako tuj... A kljub temu so Tajci do tujcev neverjetno, neizmerno prijazni. Kolikokrat sva se - zbegani slovenski turistki s (pretežkim) nahrbtnikom na rami in z Lonelv Planetom v roki ter omejenim proračunom -znašli v takšni ali drugačni slepi ulici, pa nama je vedno kdo priskočil na pomoč. Prijaznost domačinov je zagotovo eden od razlogov, zakaj je Tajska tako priljubljena turistična destinaci-ja. Poleg tega je popotovanje zelo poceni in enostavno, popotnik ima na voljo udobna prevozna sredstva, čista in poceni prenočišča (imenujejo se guest house, nekateri so res skromno opremljeni, a za ceno enega dolarja pač ne smeš biti izbirčen), internet na vsakem koraku, tudi v najbolj zakotni obmejni vasici (za deset tolarjev na minuto) ter prečudovito naravo. Tajska je seveda tudi nakupovalni raj, marsikdo pride v Bangkok samo po nakupih, zlasti tekstila (tudi pri nas se dobi ogromno izdelkov Made in Thailand). Zato ne presenečajo ponaredki najbolj znanih znamk, od Kalvina Cleina, Sislevja, Esprita, Armanija..., ki jih prodajajo po številnih stojnicah v Bangkoku. In izdelani so tako mojstrsko, da bi le težko razločil, ali gre za ponaredek ali za pristen izdelek. uses Večina turistov, ki obišče Tajsko, ima dokaj klasičen program. Podajo se na eno- do štiridnevni treking, ki ga ponuja vsaka agencija v večjih mestih. Prav vsaka obljublja neturistično pustolovščino in prav vsaka zagotavlja, da v vasicah, kamor naj bi si šli ogledat gorska plemena, ne boste srečali nobenega tujega turista. Ne vem, kako jim to uspe, vendar po pripovedovanju turistov, ki so na trekingu bili, resnično niso srečali prav nobene druge skupine! Midve se za treking nisva odločili, saj se nama je zadeva zdela vendarle preveč skomercializirana. Da plačaš zato, da greš gledat neke ljudi in jahat slone, je bila ogorčena moja potovalna kolegica Mateja. Zaradi tako velikega obiska turistov so se tudi tajska gorska plemena skomercializirala in preživljajo se s tem, da turistom prodajajo poceni spominke. Kljub vsemu so plemena zanimiva, njihovi člani so še vedno oblečeni v tradicionalne noše in živijo po starih običajih. Največje pleme je Karen, v dva tisoč vaseh živi kar 250 tisoč pripadnikov tega plemena, glavnina - kar štiri milijone - pa jih živi v Burmi. Drugo največje pleme so Hmong (oziroma Meo, kot jim tudi rečejo), v 240 vaseh jih živi 60 tisoč. Potem je tu še pleme Lahu (v 140 vaseh jih živi 30 tisoč) in najmanjše pleme Lisu, ki jih je le še 18 tisoč. Daleč najbolj zanimiva pa je podskupina plemena Karen, ki jo imenujejo "long neck" oziroma pleme dolgih vratov, sami sebi pa pravijo Lae Kur. Gre za eno najbolj nenavadnih tradicij, ko ženske na vratovih nosijo kovinske obroče, nekatere tudi po več kot dva decimetra visoko! Eno takšnih plemen sva obiskali v gorski vasici na severu Tajske, v bližini Mae Hong Sona. Po razdrapani makadamski cesti, ki jo je na mestih presekal hudournik, smo se z džipom prebili do odmaknjene vasice in na vhodu morali plačati 250 bahtov (okrog 750 tolarjev) vstopnine! V mirni vasici na lesenih kolibah sedijo ženske in tkejo, vsaka koliba pa ima na verandi razstavljene izdelke, ki jih ponujajo turistom, od razglednic, zapestnic, prtov... Neka deklica, ki je znala za silo angleško (naučila se je od turistov) in tudi sama imela na vratu že celo vrsto obročev, je povedala, da obročev nikoli ne snamejo. Prvih pet obročev dobi deklica med petim in desetim le- tom starosti v posebni ceremoniji, ostale pa kasneje. Odrasle ženske nosijo tudi po dvajset obročev, ki tehtajo kar okrog šest kilogramov. Po njihovem prepričanju so obroči znak lepote, poleg tega pa imajo tudi mitski pomen. Po legendi so bili namreč duhovi jezni na ljudi in so poslali tigre, da bi pojedli vse ženske. Zato so moški v strahu, da se to ne bi zgodilo, ženskam svetovali, naj nosijo te obroče, da jih bodo ščitili pred tigri. Prav okrog te tradicije se je med antropologi dolgo vnemala razprava, kako je mogoče, da so ženskam zrasli tako dolgi vratovi. Toda nato je neki nemški ortoped vratove natančno izmeril z rentgenom in primerjal z dolžino vratov običajnih žensk ter ugotovil, da te ženske sploh nimajo daljših vratov, temveč gre zgolj za optično prevaro. Obroči namreč stisnejo vretenca in tako vrat izgleda daljši. Ženske v plemenu pa ne nosijo samo obročev na vratovih, temveč tudi okrog nog. V sosednji vasi pa živi še eno zanimivo pleme - pleme velikih ušes, kjer imajo ženske v mečicah velikanske okrogle uhane, tako da premer luknje v ušesni mečici znaša več kot pet centimetrov. Vera, upanje, usmiljenje, odpuščanje in nenasilje Tajska jutra so nekaj posebnega. Sleherni dan naju je že pred šesto zbudil zvok skrivnostne budistične glasbe ter pojoč glas, prebirajoč budistične litanije. Zvočnike imajo bodisi na tempeljskih dvoriščih bodisi na trgih, ali pa po mestu vozijo avtomobili z ozvočenjem. Tajska je prepojena z budizmom. Kar 95 odstotkov Tajcev (okrog 59 milijonov prebivalcev ima Tajska) je theravada budistov. Glavne čednosti, ki naj bi jih živel vsak budist, so vera, upanje, usmiljenje, odpuščanje in nenasilje. In glede na moje izkušnje se velika večina Tajcev teh čednosti drži. Večina ima umirjen, prijeten in mil značaj. Daje vera na Tajskem zelo pomembna, dokazuje tudi število samostanov; imajo jih kar okrog 32 tisoč ter okrog 200 tisoč menihov. Vsak moški naj bi bil vsaj nekaj časa v življenju menih, nama je razložil starejši menih v zgodnjem jutru na templju (Tajci jim rečejo vat) v Thatonu na severu Tajske. Praznovali so menihov dan in že navsezgodaj so ljudje nosili darove Budi na tempelj. V ličnih košaricah, okrašenih s cvetjem, imajo riž in sadje, ki ga darujejo Budi, zraven pa prižigajo tanke svečke. Tudi v večini hiš imajo posebne oltarčke, kamor postavljajo darove za Budo. Menihi in mlada dekleta v plastičnih "jlip-flopkah" Menihe v oranžnih haljah je mogoče videti po vseh mestih, ljubke male meniščke s pobritimi glavami in osivele menihe, nekatere asketsko bose, druge v plastičnih natikačih. Nasploh je obuvalna kultura na Tajskem nekaj posebnega. Večina ljudi, tako starejši kot mlajši, nosi plastične natikače, nekakšne "flip-flopke". In ni redek prizor, ko gre po cesti moderno oblečeno mlado dekle, v majčki Calvin Klein in mini krilu, na nogah pa - plastični natikači. Ker je večino časa hudo vroče, je to sicer najbolj zračna obutev, toda kaj, ko se tajske ulice še prerade spremenijo v deročo reko. Ob monsunu, seveda. Letošnjega septembra, ko sva po Tajski po-potovali midve, naj bi bil monsun že pri kraju, a se je zavlekel in kar nekajkrat pošteno "udaril". Monsun je nekaj, kar moraš doživeti. Takega zlivanja dežja v življenju še nisem videla. In ko misliš, da dež ne more padati (bolje: se zlivati) še bolj močno, se ravno to zgodi. In prav to je menda definicija monsuna: ko misliš, da ne more padati močneje, se že naslednji trenutek zlije še huje... In ceste se v hipu spremenijo v deroče reke. In vsa prevozna sredstva obstanejo... Sociologija azijskih stranišč Azijska stranišča so nekaj posebnega. Taka "na počep", a nadvse čista. Zanimivo je, da čistočo stranišč zapoveduje Buda, saj je že pred več kot 2500 leti budistom naložil, naj stranišča ne zapustijo, ne da bi ga počistili, hkrati pa morajo tudi druge prositi, naj storijo tako. Zato ne presenečajo napisi v vseh javnih straniščih: Keep the toilet clean. Značilen budistični tempelj ali vat. Obiskovalci prinašajo na tempelj zlate lističe za nenehno obnavljanje površine vata. Takšna daritev je znak odpovedi posvetnemu bogastvu, kar je pogoj za dosego onostranskega miru. Budisti verujejo, da si z darovanjem hrane, denarja ali predmetov pridobivajo velike zasluga- Sprevod menihov v Luang Prabangu: ob šesti/t zjutraj gredo na obhod po mestu in nabirajo darove. Moški lahko postane menih kadarkoli, kar pomeni tudi neke vrste družbenega varstva v starosti ali v revščini. V vasi plemena Hmong: čeprav so oblasti že leta 1959 prepovedale gojenje maka, prepovedi niso nikoli mogli uveljaviti. Starec kaže, kako pridelujejo opijski mak, ki ga potem prodajajo. R E P O R A Ž A Mesec dni po Tajski in Laosu laoškega "ko to tamo pjeva" avtobusa Champasak?" sprašujeva, ker angleško nihče ne zna niti besedice. Končno nama nekdo pokaže tovornjak, predelan v avtobus, "Kdaj," vprašava. "Ob enih. Ali pa mogoče ob pol dveh," se glasi odgovor. Ženska iz plemena "dolgih vratov": odrasle ženske nosijo tudi po dvajset kovinskih °l>ročev, ki tehtajo šest kilogramov. Obročev nikoli ne snamejo. Eno od tajskih gorskih plemen so /i kha, značilnost njihove noše so s srebrom okrašena pokrivala. Tri Akha ženske so prišle pred guest house ponujat svoje izdelke: tkane prte, pipe, pokrivala... Tuk-tuk, tipično azijsko prevozno sredstvo, na motorni ali nožni pogon. Burmanski študent Rain Moe: najraje bi našel evropsko ženo. Od tuk-tuka do prepišnega avtobusa In ko sem že pri tajskih prevoznih sredstvih. Preizkusili sva prav vsa, od avtobusov, tako prijetno prepišnih, saj so okna pri vsakem sedežu odprta na stežaj (seveda tudi med vožnjo), za povrh pa so na stropu avtobusa še vrteči se ventilatorji, do udobnih vlakov, kjer ti postrežejo tri obroke. In potem so tu še tuk-tuki, trikolesni motorji s prikolico za dva potnika modre barve, ki - seveda po levi, saj na Tajskem velja angleški prometni režim - drvijo po ulicah. Nešteto jih je in ponavadi samo stopiš na ulico in že pridrvi kakšen mimo. Pomahaš z roko, vprašaš za ceno, malo pobarantaš in... Tuk-tuk lahko najameš samo za eno vožnjo, lahko pa za več ur ali ves dan. Tako kot sva midve najeli enega takšnih v Chiang Maiu, voznik tuk-tuka Amnoi pa se je v hipu prelevil v priložnostnega turističnega vodiča. Za sto bahtov (tristo tolarjev) naju je bil pripravljen odpeljati po vseh templjih v mestu in v obrtni predel na ogled izdelovanja najbolj znanih tajskih izdelkov, srebrnine, papirnatih dežnikov, ratan pohištva in lončenine. Značilni tajski lončeni izdelki so črne barve, kar dvanajstkrat polakirani, okrasijo pa jih s školjkami, zdrobljeno jajčno lupino ali pa poslikajo z barvami. Cene so kar visoke, saj postopek izdelave ene vazice traja kar tri mesece! Zanimiva je tudi proizvodnja ratana, saj je nadvse preprosta, na tleh neke kolibe delavci ročno izdelujejo stole in mize, ki jih potem izvažajo na zahod. Švedska IKEA je eden njihovih najbolj znanih kupcev. Riz, riz, nz Sicer pa je glavna dejavnost Tajske kmetijstvo, Tajska je največja svetovna izvoznica riža in prva v proizvodnji gume, izvaža pa tudi ogromno tekstila. Riža je na Tajskem povsod dovolj, zato tudi ni podhranjcnih ljudi. Prodajajo ga po ulicah, na železniških postajah, zraven pa še "ražnjiće" s koščki mesa, v glavnem piščančjega. Tajska je tudi dežela, kjer jedo razne žuželke, kače, žabe... A to nadaljevanko sva midve izpustili... Tudi sadja ima Tajska ogromno, bogato obložene stojnice stojijo po vseh mestih, po pločnikih, ob cestah. Na vozičkih s steklenimi vitrinami prodajajo ananase, lubenice in melone, narezane na koščke, za smešno nizko ceno. Za pol slastnega ananasa denimo je treba odšteti borih 50 tolarjev. Potem je tu še eksotični rambutan, pa papaje, kokos, pomelo, lapisan... Zanimivo je, da so še najdražja - jabolka. Logično, saj so prava redkost. Popotniku na Tajskem res ni treba skrbeti, da bi ostal lačen. Po vlakih se ves čas sprehajajo prodajalci s košarami hrane in osvežilnih pijač, nekateri pripravijo prave "lunch pakete" z rižem in mesom ter omako, vsake toliko časa pa se mimo sprehodi tudi prodajalec osvežilnih robčkov. Ko pojedo glavno jed, sledijo prodajalci sladic (posebnih kokosovih kroglic, narejenih iz jajc, in raznih drugih za nas eksotičnih posladkov), nato pa še sadja. Tajci ves čas nekaj "meljejo", zato posel cveti. In ulični prodajalci so neverjetno iznajdljivi. O tem govori naslednja zgodba. Ko so burmanski uporniki konec septembra (ravno v času najinega bivanja na Tajskem) zasedli burmansko ambasado v Bangkoku, se je v bližini takoj nabralo ogromno radovednežev. In ulični prodajalci so takoj zavohali priložnost, svoje stojnice na kolesih so takoj preusmerili na Satnom Road in posel je zacvetel. Napitki, 'luk chin' in ostali prigrizki so šli za med... Tajska specialiteta so razne žuželke, kače, Zabe: najprej kot "surovina " in potem že kot slaten "ražnjič". Ob kraljevem rojstnem dnevu brezplačne plastične operacije Tajska je kraljevina in kralj se je letos ob svojem sedemdesetem rojstnem dnevu odločil za nenavadno darilo državljanom: dva tisočim bodo omogočili brezplačne plastične operacije! "Polepšali" bodo državljane, ki trpijo zaradi prevelikih ušes, zajčjih ustnic, brazgotin na obrazu in raznih drugih lepotnih napak. Ce ima študentka odpet zgornji gumbek... Zelo vroča tema tajskih medijev v času mojega bivanja tam je bil problem prostitucije na univerzah. Razširile so se namreč govorice, da zlasti na ekonomski jak u I teti nekatere študentke prodajajo svoje seksualne usluge. Njihov prepoznavni znak je odpet zgornji gumb na bluzi (na Tajskem so v vseh šolah obvezne šolske uniforme), značka z znakom fakultete pa je obrnjena narobe. To naj bi bil znak, da je dekle na voljo... "Zaradi tega vsakič, ko grem iz hiše, preverim, če imam vse gumbe zapete in če je moja značka na mestu, "je dejala ena od študentk, ki se ne ukvarja z najstarejšo obrtjo. "Zato, da me ne bi kdo zamenjal za prostitutko..." In kje tiči vzrok naraščajočemu številu deklet na poziv med tajskimi študentkami? "Tajska družba je vse bolj zmaterializirana, mnogi Tajci so pravi sužnji denarja in bi naredili vse, da bi prišli do njega. Čeprav za to morajo prodajati svoja telesa, "je za časopis The Na-t ion dejal eden od študentov. Burmanski Rain Moe bi rad evropejsko ženo Tudi sicer je bilo zavzetje burmanske ambasade naslovna tema tajskih časopisov (nekaj jih izhaja v angleščini, največji med njimi je Bangkok Post, ki izhaja že od leta 1946) v začetku oktobra. Skupina burmanskih študentov je, nezadovoljna z večletno vladavino vojaške hunte in zatiranjem demokracije v Burmi, zavzela ambasado v Bangkoku in zajela več deset talcev, med njimi tudi nekaj tujih turistov (dva Francoza, dva Kanadčana, enega Nemca in enega Američana ter Avstralca). Drama seje srečno razpletla, ugrabitelji so vse talce po dveh dneh izpustili, zanimivo pa je, da so zajeti tujci v znak podpore svojim ugrabiteljem ob izpustitvi mahali z uporniško zastavo in jim izrazili vso podporo v njihovem boju za demokracijo in svobodo. Da so razmere v Burmi težke, sva preizkusili tudi sami, saj sva s skrajno severne točke Tajske za en dan obiskali to deželo. Oblasti namreč omogočajo enodnevni obisk Burme, tako da potni list pustiš na meji in dobiš dovolilnico za obisk. In najprej sva morali - naravnati ure. Burma je namreč po času pol ure za sosednjo Tajsko, vozijo pa po desni, tako kot pri nas. In lahko si predstavljate zmedo v moji glavi pri prečkanju ceste. Naj pogledam levo? Ali desno? Takoj ob meji so naju obstopili berači (na Tajskem nisva videli niti enega) in se niso pustili odgnati. Nekemu črnookemu fantiču z bratcem v culi na hrbtu sva dali pet bahtov (okrog 25 tolarjev), a se mu je zdelo premalo in v jezi je kar -pljunil. "Rabita vodiča?" naju je dohitel mlad fant, čisto zahodnjaško oblečen, v moderni srajci in s sončnimi očali na glavi. "Razkažem vama mesto," se je ponujal. "Vesta; rad se pogovarjam s turisti, da vadim svojo angleščino," je pojasnjeval naprej. Odločili sva se, da sprej-meva njegovo ponudbo in podali smo se po mestu. Rain Moe, kot rain, dež, da mu je ime, je povedal. Da ima 23 let, in daje študent zgodovine v Yangoonu. Prav na univerzi naj bi se tudi naučil angleščine. Zdaj pa ima počitnice, pravi. A ko ga sprašujeva podrobnosti, vendarle prizna, da je študij že pred dvema letoma opustil, ker ni bilo denarja. Ker je brez službe, služi tako, da po mestu vodi turiste. Živi sam in za sobo na mesec plača 30 dolarjev. Njegova največja želja je, da bi odšel v tujino. Kako? Kar direktno pove, da bi to naredil prek - tuje žene. Zlasti Evropejke so mu menda nadvse všeč... Ko ga sprašujem o razmerah v njegovi državi, se previdno izmika odgovorom in nezaupljivo škili čez ramo. Vojaška hunta, ki je prevzela oblast pred skoraj desetletjem, je namreč zatrla vse poskuse demokratizacije, na stotine študentov pa že dolga leta živi v izgnanstvu ob tajsko-laoški meji, ne da bi lahko nadalejvali šolanje ali se vrnili na svoje domove. Bržkone je bil eden od njih tudi Rain Moe... "V Laosu se boste imeli peklensko" "Dodobra užijte še zadnje dni na Tajskem, kajti v Laosu se boste imeli peklensko," je v po-potniški dnevnik v Hua Waing Guest Houseu v Chiang Khongu, vasicu na meji z Laosom, napisal neki popotnik. No, tako hudo ni bilo, a Laos je vendarle povsem drugačna zgodba kot Tajska. Že na pogled revnejša dežela, pa tudi ljudje so bolj zaprti in manj navajeni turistov kot Tajci. Kar je razumljivo, saj je Laos šele nekaj let odprt za turiste. Zato ne preseneča velik naval na Laos, v zahodnih državah je, kot je povedala ena od dveh Kanadčank, ki sta obredij vse dežele od Kitajske do Vietnama, Laos nekako 'in', torej v modi. In si frajer, če ga obiščeš zdaj, saj bo čez nekaj let postal podobno skomercializiran kot Tajska. A Laos je bil zame skorajda kot - dom. Vozijo namreč po desni in moja večna skrb, da bom svojo popot-niško kariero končala pod kolesi kakšnega podivjanega tuk-tuka, ki nepričakovano pridrvi z desne, se je lahko poslovila. In še nekaj me je spominjalo na dom. Kruh! V Laosu imajo namreč kruh, ki ga na Tajskem sploh ne poznajo, če izvzamem sladkast toast, ki ga strežejo samo za zajtrk. Kaj potem zajtrkujejo Tajci, boste vprašali. Kaj, riž in pečeno ribo ali pa kakšno juho... Laožani pa so kruha navajeni, saj so bili francoski protektorat in Francozi so jih naučili umetnosti peke slastnih francoskih bagetk in rogljičev. Tako dobrega kruha in peciva kot v laoškem Luang Prabangu še nisem jedla! Toda laoška "evropejskost" se s tem - na srečo ali na žalost - konča. Dežela je resnično zelo prvobitna, nekaj najlepšega pa so prostrana riževa polja, ki se prelivajo v neopisljivih barvah, od svetlo zelene barve mladih stebelc do polne rumene barve zrelega riža. In ko se po dežju nad poljem naredi pravljična mavrica... Pokrajina je dokaj hribovita in poraščena z zelenjem, večji del džungle pa je neprehoden in še neraziskan. Sva pa srečali dva ameriška znanstvenika, ki v Laosu že dve leti proučujeta deževni gozd. Sabaidii, sabaidii! Laoški otroci so neverjetno ljubki, zelo temne polti, čudovitih očk in neverjetno umazani. Saj se umivajo, a kaj, ko to počnejo kar v rjavem Mekongu, potem pa nazaj oblečejo umazane obleke. Ker niso navajeni turistov, so nekateri sramežljivi, a zelo prisrčni, tujce pozdravljajo z ljubkim Sabaidii! Sabaidii! Sabaidii! Vsi so suhi, a ne podhranjeni, in izredno zvedavi. To otroštvo je res brezskrbno, nič šole, goli čofota-jo v Mekongu in z radovednostjo opazujejo čudne tujce s svetlimi lasmi in velikimi nosovi. Avtobus odpelje... verjetno Nekaj posebnega so tudi laoška prevozna sredstva. Vlakov nimajo tako kot na Tajskem, zato se večina domačinov prevaža z avtobusi. Če bi temu sploh lahko rekli avtobusi. So namreč predelani tovornjaki v stilu "ko to tamo pjeva", zadaj pa tri klopi, dve ob straneh in ena po sredini, in nanje se natlačijo potniki. In to res natlačijo. S seboj imaje kure, kakšnega pujska, pa dojenčke, ki nimajo nič plenic, ampak lulajo kar prosto po tleh. Mamice jim samo dvignejo majčke in mokroto obrišejo v svoje krilo. Na streho pa naložijo raznorazno prtljago, stroje, kolesa... Tudi vozni redi so zgodba zase. V Pakseju na jugu Laosa, drugem največjem laoškem mestu, sva na avtobusni postaji spraševali za avtobus do Champasaka. "Champasak?" sprašujeva, ker angleško nihče ne zna niti besedice. Končno nama nekdo pokaže tovornjak, predelan v avtobus, ki je seveda že čisto poln. "Ta gre v Champasak," pravi. "Verjetno," doda prostodušno. Kdaj, vprašava. "Ob enih. Ali pa mogoče ob pol dveh," se glasi odgovor. Kaj nama preostane, kot da se stlačiva gor, med ljudi in kokoši. Neznosno smrdi, vse je blatno, na moj nahrbtnik se takoj podela ena od kokoši. Prodajalke skozi okno ponujajo kruh in vodo v plastenkah. Moški kadijo, ženska zraven mene čika in rdeče pljuva v vrečko. Tudi ceste so obupne, luknje in luže so vsepovsod, nekajkrat se skoraj prevrnemo. Ampak drugače je pa super. To je Laos in kje bi lahko popotnik doživel pristnejši stik z deželo? GORENJSKI GLAS • 18. STRAN KULTURA ___urejaj Lea Mencinger _ KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji Mestne hiše je na ogled razstava grafik Boga Dimovskega. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikar samorastnik Konrad Peternelj - Slovenec. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja Jože Trobec. V razstavnem prostoru Fokus bara v Kranju razstavlja fotograf Damian Gazvoda. V Cafe Galeriji Pungert razstavljata Zmago Puhar in Ljubo Blagotinšek. V prostorih zavarovalne družbe Adriatic je na ogled razstava slik Izidorja Vrhovnika - Doreta iz Kranja. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Ivan Grohar razstavlja slikar Janez Hafner najnovejša dela na temo Krajine 1999. V Loškem muzeju je na ogled prenovljena Platnarska in barvarska zbirka. Muzej je odprt vsak dan od 9. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. V Galeriji na Loškem gradu je na ogled razstava Razkrivajoča navzočnost telesa, dela študentov ALU na papirju. V Galeriji Fara razstavlja fotografije Janez Pelko. ŽELEZNIKI - V galeriji Muzeja Železniki razstavlja slike Miro Kačar. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja dela na papirju akad. slikar Tomaž Gorjup. Čebelarski muzej je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih od 10. do 12 in od 15. do 17. ure. V Galeriji Avla občine Radovljica razstavlja fotografije z naslovom Svetloba sopotij Drago Papler. BLED - V Galeriji TRG Bled razstavlja slikarka Andreja Ro-pret. V Vili Nana je vsak dan na ogled prodajna razstava del slovenskega in hrvaškega naivnega slikarstva. Galerija Fundacije Jože Ciuha je odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 11. do 18. ure. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike akad. slikar Leon Koporc. V galeriji Kosove graščine še do konca tega tedna razstavlja alikarka Irena Polanec. KRIŽE - V galeriji Dava so na ogled oljne slike tihožitja manjšega formata slikarke Mire Narobe. LJUBLJANA - V novem krilu Narodne galerije je na ogled razstava zlatarske umetnosti in obrti Zakladi slovenskih cerkva. V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) je na ogled stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. V atriju Mestne hiše razstavlja akad. slikar Janez Kardelj. GORENJSKA ONLINE: vvvvvv.media-art.si Nova lutkovna igrica PRINCESKA NA ZRNU GRAHA Hrušica - Dramski krožek Gledališča Tone Čufar Jesenice je za otroke pripravil novo lutkovno igrico po znani pravljici o princeski na zrnu graha. Lutkovno igrico po Grimmovi pravljici in v spomin Saše Kumpa bodo predstavili prvikrat v okviru Naše vaše matineje in sicer v nedeljo, 7. novembra, ob 10. uri v lutkovni dvorani na Hrušici. Kako bo spanje na zrnu graha prestala princeska, bosta po predstavi z otroki govorila in še o čem tudi dedek in Miri. Igrico bodo ponovili istega dne, to je v nedeljo, ob 15.30 v ki-nodvorani na Bledu ter v Restavraciji Avsenik v Begunjah in sicer ob 18. uri. Na sliki so nastopajoči v novi predstavi: Rado Mužan, Nina Slamnik in Mira Bolte. Nov cikel koncertov VSAK MESEC NOV KONCERT Kranj - Pod naslovom Glasba je povabilo k ljubezni se sredi novembra v dvorani Glasbene šole Kranj začenja cikel koncertov, ki jih pripravljata Klub študentov Kranj in Društvo študentov akademije za glasbo. Za skupni projekt koncertov, ki bi se odvijali enkrat na mesec vse tja do junija prihodnje leto, sta se obe društvi odločili na pobudo Petre Mohorič, Kranjčanke, tudi študentke klavirja na ljubljanski akademiji /a glasbo. Že v minuli sezoni seje v Kranju na pobudo Kluba študentov odvijal Zborovski ciklus, zdaj pa se zamisel širi še na solistične koncerte in koncerte komornih skupin. Takšen, namreč komorni, bo tudi prvi koncert v tej novi zamisli. V ponedeljek, 15. novembra, ob 19.30 se bo v Glasbeni šoli Kranj, ki je svojo dvorano brezplačno namenila takšnim nastopom, predstavil že dlje časa uigrani Pihalni kvartet Korf-fej, v katerem igrajo študenti glasbene akademije. Sestavljajo ga: Tjaša Kuštrin, flavta, Špela Knoll, oboa, Gregor Kovačič, klarinet, Neža Gruden, rog, Katarina Gale, fagot. Na drugem koncertu, ki bo 13. decembra, pa bo nastopil vio-lonist Žiga Cerar, ki svoje glasbeno znanje izpopolnjuje v Salzburgu. Na ta način bo v koncertnem ciklusu nastopilo še nekaj študentov glasbe, ki študirajo v tujini in z veseljem pridejo pred domače občinstvo. Kot je povedala Petra Mohorčič, ki bo vodila projekt koncertov v tej sezoni, bodo koncerte podprli nekateri sponzorji. Zato vstopnine ne bo, bodo pa prostovoljni prispevki namenjeni nastopajočim. Koncertom bo sledil tudi družabni del v izbranem kranjskem lokalu, kjer bo ob prigrizku in požirku pijače mogoče reči še besedo, dve o koncertu. • Lea Mencinger Janez Pelko, fotograf FOTOGRAFSKA BREZTEŽNOST Do sredine tega meseca, tja do 17. novembra, v škofjeloški Galeriji Fara, enem najgostoljubnejših razstavnih prostorov za fotografske razstave pri nas, predstavlja svoj novi ciklus fotografij z naslovom Zatežena breztežnost fotograf Janez Pelko. Čeprav vas fotografski aparat nenehno spremlja, pa je od zadnje samostojne fotografske razstave, bila je prav tako v Galeriji Fara, minilo že kar pet let. Zakaj? "Seveda se nisem nehal ukvarjati s fotografijo, vendar pa so mi druge stvari v zadnjem času vzele toliko časa, da na samostojno razstavljanje nisem mogel pomisliti. Samostojna razstava je vsekakor nekaj drugega kot pojavljanje na skupinskih razstavah ali pošiljanje fotografij na razne fotografske natečaje. Ko dobim zamisel, "zgodbo", jo poskušam s kamero posneti in jo kot zaključeno celoto postaviti na ogled. To seveda ne pomeni, da gre vse vedno povsem gladko. Doma hranim kar nekaj takšnih fotografskih zgodb, ki niso šle na razstave in najbrž tudi ne bodo. Ko zamisel uresničim, je pravzaprav vseeno, ali iz tega nastane tudi razstava ali ne, to sploh ni pomembno." Nekateri fotografi, ki jim je fotografiranje pri srcu najmanj tako kot vam, razstavljajo zelo veliko, ne manjkajo skoraj na nobeni skupinski razstavi. "Vem, da boste vprašali, kako si potem nabiram točke za vzpenjanje po fotografski lestvici. Priznam, da me to vse manj zanima. Seveda sem kot večina ljubiteljskih fotografov šel tudi skozi to obdobje, veliko sodeloval in pošiljal fotografije na razne natečaje. Potem pa sem ugotovil, da sem lahko za kakšno povprečno fotografijo prejel nagrado, za po moji presoji dobre fotografije pa ne na eni, pač pa na več natečajih žirije niso imele razumevanja. Za začetnika je seveda pomembno, da njegovi izdelki pridejo v ožji izbor ali so nagrajeni, to dviga samozavest, da pač nekaj znaš. Kasneje pa to, vsaj zame ni bilo več pomembno, sam sem povsem nehal dirkati za fotografskimi nazivi." Po poklicu ste diplomirani inženir elektronike. Ali tehnično znanje lahko kaj pomaga pri fotografiranju? "Bolj malo. Še posebej ne pri fotografiranju za najnovejšo razstavo. Fotografije -vse so črnobele - sem namreč posnel s starimi kamerami brez kakšne elektronike. Za fotografski cikel Zatežena breztežnost se mi je zdelo, da učinek lahko dosežem le s klasično fotografsko opremo. Fotografije so nastale tako, da sem na en negativ dvakrat slikal. Vse je nastalo na kraju snemanja, nobene montaže v laboratoriju ni bilo ali drugih fotografskih čarovnij. Tega doslej pri drugih fotografih še nisem opazil, kar pa seveda ne pomeni, da tega še kdo ne počne. Fotografov je ogromno tako pri nas kot v svetu, nadarjeni, kot so, so gotovo našli že vse, kar se pri fotografiranju sploh da iznajti. Za zdaj sicer kolikor sem lahko spremljal fotografiranje po interne-tu, še nisem našel kaj podobnega. Vesel bom, če še nekaj časa ne bom našel. Na fotografskih razstavah, ki si jih ogledujem, me najbolj moti, pa ne le mene, da je ogromno izdelkov, za katere lahko rečeš -že videno. Bolj malo je takih, ki se izražajo na drugačen, svež in nov način. Sam se trudim prav za slednje." Kot fotografa vas poznamo že kar dolgo, pogosto objavljate tudi v našem časopisu. Od reportažne fotografije do tega, kar zdaj lahko gledamo na razstavi, je velika razlika. "Seveda. Ko sem spremljal Miho Naglica Janez Pelko - Foto: L. M. v Pariz, sem moral mesto doživeti na re-porterski način, za kakšno eksperimentiranje ni časa. Eksperimentalne fotografske zamisli je mogoče izdelovati le doma. Za posamezne fotografije, ki so na razstavi, sem porabil ogromno časa. Pa ne v laboratoriju. Vesel sem, da se mi je posrečilo postaviti razstavo tako, da deluje kot celota. Nimam navade, da se za razstavo odločim, ko se mi nabere dovolj dobrih in med seboj različnih fotografij. Zame je pomembna kolekcija in to sem s to razstavo tudi hotel. Z Zateženo breztežnostjo sem pokazal, kako ustvarjam v določenem obdobju. da bi naredil nekaj novega, segajo kar nekaj let nazaj, uresničeval pa sem jih postopoma in seveda hranil zase. P°" nujena priložnost v Fari pa je bila seveda izziv za nastanek fotografij, ki, kot je zapisal Boštjan Soklič v zloženki k razstavi, prinašajo prevrednotenje sin1' bolov v novem okvirju. Za vse, ki pa s° se že doslej prijazno zanimali za moje fotografiranje, pa se mi zdi, da najno-vejša fotografska razstava ni veliko pre-senečenje, pač pa le nadaljevanje moje-ga fotografskega izraza. Fotografije so črno bele, vendar ne zato, ker na splošno velja, da so takšne bolj izrazne. Od nekdaj mi bolj "leži" črnobela fO' tografija. Tako črnega fotografskega vtisa, kot ga dobiš na črnobeli fotogra-fiji, ga na barvni ne moreš, o tem sem kar prepričan. Ko to črnino izpovem s fotografijo, sem zadovoljen." Imamo kar nekaj zelo znanih foto-grafskih imen. Se jim mislite kdaj pri' družiti? "Me sprašujete po ciljih? Zelo spoštujem in občudujem celo vrsto imenitnih slovenskih fotografov, nekateri med njimi so na' ravnost genialni. Vendar pa se z njimi ne primerjam, morda celo vem, da se med te "špice" pač ne bom uvrstil. Toda to ni moj cilj. Zanimam se še za kaj drugega kot le za fotografiranje. Če pa bi hotel le to, bi vse drugo moral potisniti na stranski tir in vse podrediti zgolj fotografiranju, tega pa nočem. Za popolnost v fotografiranju pa je seveda to-premalo, s polovičarstvom se ne pride do vrha. žal mi je le, da nekateri fotografi, ki jih izredno cenim, svoje sposob- Slika Zatežena breztežnost - Foto: Janez Pelko j«-' A. i/. * Naslednja razstava, kadar pač bo, bo drugačna, to sem prepričan. Sam bom drugačen, svet okoli mene tudi." Ali fotografije, ki jih gledamo na najnovejši razstavi, govorijo o novem fotografskem izrazu? "Fotografski izraz, ki sem ga uporabil, je seveda nov. Za znance in prijatelje, ki vsaj malo poznajo moje delo, pa najnovejša razstava pravzaprav ni nobeno presenečenje. Slišal sem sicer tudi, da je kdo rekel - poglej novi Pelko. Toda ideje o tem, Mednarodna razstava o da Vinciju UMETNIK, ZNANSTVENIK, IZUMITELJ V Narodnem muzeju v Ljubljani so sredi tega tedna odprli umetnostnozgodovin-sko razstavo o znanstveniku, izumitelju in umetniku Lconardu da Vinciju. Narodni muzej je v sodelovanju z mednarodnimi kulturnimi ustanovami, kot sta Inštitut za kulturne izmenjave iz Tuebinge-na, The Arman Hammer Center for Leonardo Studies kalifornijske univerze iz Los Angelesa pripravil razstavo o delu enega največjih imena v človeški zgodovini. Leonardo da Vinci (1452 - 1519) je mednarodna razstava, ki bo v Ljubljani na ogled do 5. marca, v zadnjih letih pa je že prepotovala z izjemnim odmevom in obiskom že dobršen del sveta. Čeprav se ob imenu da Vinci takoj spomnimo na njegova likovna dela, kot so najbrž najbolj znana slika na svetu - Mona Lisa in Zadnja večerja, pa se tokratna mednarodna razstava ukvarja predvsem z njegovim znanstvenim in raziskovalnim delom. Znameniti renesančni umetnik je predstavljan kot izumitelj, ki si je zamislil avtomobil, helikopter, padalo, bager, podmornico, tank, dvokolo na pogon s členasto verigo in številna orožja. Na razstavi so nekateri najdragocenejši originalni predmeti, 35 modelov najrazličnejših izumov in nad 150 faksimil umetnikovih risb. Predstavljena so tudi nekatera manj znana likovna dela, od risb do slik in kipov. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi osem multimedijskih programov (v slovenskem jeziku), video predstavitev izbora da Vincijevih najslavnejših slik, pripravljanih pa je tudi več predavanj strokovnjakov, vodstva po razstavi in drugo. • L.M. nosti uporabljajo v komercialne namene, ker je to pač njihov kruh, za tako imenovano umetniško fotografijo pa jim enostavno zmanjkuje časa. Ne poznam pač nikogar, ki bi lahko tudi živel samo od umetniške fotografije. Na vaših fotografijah se pogosto pojavljajo znane osebe, pa vaši najbližnji, tudi vaša žena je očitno vaš fotografski navdih. "Z ljudmi, ki jih poznani, najlažje uresničim zamisel. Pokrajinskih fotografij imam morda manj, pač pa zelo pogosto pred objektiv postavim človeka. Na začetku sem sicer svoje zamisli fotografiral tudi z neznanimi ljudmi s ceste, pa se nekako m obneslo. Z ljudmi, ki pa jih dobro poznani' pa preko kamere komuniciram brez posebnih razlag, enostavno začutijo, kaj hočem-Zato povabim pred kamero prijatelje, ki sem jim zdi zanimivo sodelovati pri mojih poskusih fotografskega izpovedovanja. 2 nekaterimi je prav lahko: Rastko Tepina je na primer igralec, zato se zna voljno odzivati na fotografove zahteve - podobno je tudi z drugimi ljudmi, ki jih postavljam v prostore opuščene železarne ali z njim znanimi ali pa neznanimi rekviziti." Na razstavi je tudi vaš avtoportret. Dvogovor med staro fotografsko kamero in vami je na tej sliki prav zgovoren? Dominantno je fotografovo orodje, ideja pa v ozadju... "Da gre za dvogovor? Med menoj in kamero? Morda. Ne vem pa povedati, zakaj je slika takšna, kot je. Meni se trenutno pač zdi, da je ta dvogovor med idejo if orodjem enakovreden. Morda bom čez čas mislil drugače, kdo ve." • Lea Mencinger DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Skrjanc Zdenka in Branko Novak, gojitelja malih živali Voznik "zelencev", gojitelj brez konkurence Dolgoletna člana Društva gojiteljev malih živali Kamnik-Domžale-Mengeš - V Sloveniji skoraj brez konkurence - Na nedavni razstavi Alpe Adria osvojila naslov prvakov. I^ka pri Mengšu, 5. novembra - Veterinar res ni postal, je pa kljub , mu njegovo življenje prepleteno z živalmi. Življenje na dolski kmetiji, v najrosnejših letih otroštva, je v njem pustilo svoje sledi, izučil se je za elektrikarja, pa je naneslo tako, da je že leta voznik 'jubljanskih mestnih "zelencev". Nič kaj rad. Veliko raje bi bil Veterinar, a kaj, ko ni bil takih misli tedaj, ko je bilo to potrebno. Kapnilo" mu je šele pri tridesetih. Vendar se vedno najde rešitev, seveda le, če si jo človek želi. Pred dobrim desetletjem je °ranko Novak postal član ^ruštva gojiteljev malih živali Kamnik-Domžale-Mengeš in Svoje navdušenje prenesel tudi na ženo Zdenko, sicer farma-jtevtko na ljubljanskem Onko-'°škem inštitutu, ki se mu je pridružila. Do leta 1995 je bila tajaca omenjenega društva, ki je bllo ustanovljeno pred 36 leti, 2daj jo je zamenjal Branko. V društvu, ki ga vodi Miha Ferjuc Je trenutno 45 članov, gojiteljev kuncev, okrasne perutnine in 8°lobov. Novakova sta začela z največjo kunčjo pasmo belgijski ^"jak, nadaljevala z nemškimi l,sci, zdaj pa imata zajčarje, pas-"to. ki je najbolj podobna divjemu zajcu. Imata jih dobra dva ducata, vsakega v svoji kletki, kar ni mačji kašelj, saj so omejeni kunci pravi "divjaki" in se ^ed seboj radi stepejo. "Poleg kuncev so me prevzele še pritli- kave kokoši pasme wyandott, ki je v Nemčiji zelo razširjena, saj jo gojijo v kar 24 različnih barvah. Sploh so Nemci pri gojenju malih živali daleč pred nami, saj so te živali pri njih zelo cenjene, pri nas pa imajo ljudje na žalost do njih še vedno podcenjujoč odnos in zadnja leta ta dejavnost celo nazaduje. Moti pa se, kdor misli, da bo s tem služil, saj zaslužka ni. Male živali ti morajo biti v veselje, mene pa predvsem navdušujejo razstave in tekmovanja, pri čemer se držim pravila, da je le vrhunsko dovolj dobro," je dejal Novak, ki se omenjenega pravila drži, nemški gojitelji so mu vzorniki, žena Zdenka pa je dodala, da so jima kunci in kokoši v zadovoljstvo in sprostitev. Med slovenskimi gojitelji v omenjenih pasmah skoraj nimata konkurence, si jo pa želita. Zdenka in Branko Novak s svojima kuncema zajčarjema. Omara, kjer hranita pokale in medalje je premajhna, saj se s tekmovanj praviloma ne vračata praznih rok. Na nedavni razstavi Alpe Adria, ki je bila konec oktobra v Celovcu in na kateri je bilo razstavljenih več kot 2500 živali, ogledalo pa si jo je vsaj 15 tisoč obiskovalcev, sta Novakova osvojila naslova prvakov za kunce zajčarje in za pritlikave kokoši wyandott, Novakov petelin pa je dobil najvišjo oceno med vso razstavljeno perutnino. "Če ne bi bilo Tomaža Klinarja, vodja sekcije za kunčjerejo, Slovenci v Celovec sploh ne bi šli. Največji izziv pa bo evropska razstava prihodnje leto, kjer bom videl, kam se z najinimi živalmi lahko uvrstiva," je povedal Novak. Njun koledar je poln. Konec tedna se bosta udeležila med-društvene razstave v Trbovljah, prihodnji teden pa državne razstave malih živali v Gornji Radgoni. • R. Skrjanc V Jelendolu motena oskrba z vodo Podivjana Dovžanka spet povzročila škodo Ob večjem deževju v Jelendolu stalne težave -in spodkopan most pri spomeniku - Nujna ^elendol, 5. novembra - Prejšnji Wek se je na glavnem omrežju tamkajšnjega vodovoda, ki ga ^Pravlja krajevna skupnost, pojavila okvara. Oskrba z vodo je kila tako motena do sobote, ko 50 uspeli najti okvaro, v večernih Jjrah pa so jo tudi že sanirali. Po Usedali Janeza Meglica, predalnika krajevne skupnosti jelendol, je okvara nastala iz ''Veh razlogov: zaradi visoke Vode Dovžanke in napake pri obnovi ceste, ki se je pokazala šele sedaj. Nazadnje je Dovžanka pustošila pred dvema letoma, ko se Je nad Košuto odtrgal oblak, in Povzročila precejšnjo škodo. 'Udi tokrat je torkova visoka Tokrat okvara na glavnem vodovodnem omrežju sanacija strug Dovžanke in Tržiške Bistrice. voda povzročila precejšnjo škodo in to ne samo na vodovodu. Voda je namreč spodkopala tudi most pri spomeniku in ga skoraj odnesla, tako da bo most potrebno sanirati. Napaka na mostu se je pokazala šele sedaj, poškodba pa je nastala pri obnovi ceste v poletnih mesecih. Poleg tega je močno poškodovana tudi struga Dovžanke, nekaj škode pa je tudi na travnikih v Dolini. V krajevni skupnosti, ki upravlja z vodovodom, so sami našli okvaro in jo odpravili, o nastali škodi pa so tudi že obvestili tržiško občino. Krajani opozarjajo, da sta zaradi visokih voda, ki prihrumijo v dolino ob večjem deževju, in zaradi močne erozije, strugi Dovžanke in Tržiške Bistrice že močno poškodovani. Ker se že nekaj let ni vlagalo ničesar v reševanje tega problema se bojijo, da se bodo enake težave pojavljale ob vsakem večjem deževju. • P. Bahun Miran Pritekelj - plesni trener Plesnega kluba Urška Kranj "Kogar ples zasvoji, ga ne zapusti" Kranj, 5. novembra - S športnimi plesi se je začel ukvarjati pri sedemnajstih letih. Pravi, da bi bilo danes to vsaj deset let prepozno. Sedem let Je tekmoval in med drugim osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu v kombinaciji standardnih in latinskoanieriških plesov. Pa se je zgodilo, da se je njegova plesalka Verena Gale preselila v Ameriko in vse je že kazalo, da bo Miran Pritekelj postal elektroinženir. Vendar ga boste zaman iskali v laboratorijih ali v podjetjih. Se pa utegne zgoditi, da bo pri- Miran Pritekelj, plesni trener, med individualno uro s Tejo Ferk in Miho Boriškom, finalistoma državnih prvenstev v standardnih in latinskoameriških plesih. plesal mimo vas ali pa vas celo učil prvih plesnih korakov. Plesni oder je njegov. Na njem se počuti vsaj tako dobro, kot v svojih koži. Pravi, da je bila odločitev za ples, glede na to, da je končal študij elektrotehnike, velika in pomembna življenjska odločitev, vendar si ne zna predstavljati, da bi bilo lahko drugače. "Ples je življenje. Kogar zasvoji, ga več ne zapusti. Življenje skozi ples je lepše. Je večen in se nenehno spreminja, kar pomeni, da nikoli ne prideš do konca in človeku ni dolgčas," je pripovedoval Pritekelj, ki je zelo dosleden in zahteven plesni trener, kar v kranjskem Plesnem klubu Urška rojeva sadove, saj je med pari kar nekaj finalistov, poleg tega je tudi sekretar Plesne zveze Slovenija. "Mlade plesalce navdušujejo latinskoameriški plesi, za standardne pa jih je treba navdušiti. V našem klubu je več kot 50 plesalcev, od tega se 17 plesnih parov redno udeležuje vseh tekmovanj. Obvezni treningi so trikrat tedensko, poleg tega je nujno, da vsak par trenira dnevno vsaj dve uri, kar jim je zaradi prostorske stiske skoraj onemogočeno, saj že leta gostujemo v Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna. Upamo, da se nam bo z novo koncertno dvorano, ki naj bi jo gradili v Kranju, izpolnila velika želja po lastnih prostorih," je o svojem delu še dejal Pritekelj, ki smo ga zmotili med vajo in pripravami na sobotno Državno kvalifikacijsko plesno prvenstvo v latinskoameriških in standardnih plesih, ki se bo v dvorani Osnovne šole dr. Franceta Prešerna začelo ob 14. uri. Udeležilo se ga bo več kot 100 plesnih parov, od tega 17 iz omenjenega kranjskega kluba. • R. Skrjanc Jeseniška Glasbena šola, ki je dobila nove začasne prostore v stari stanovanjski hiši na Jesenicah, se je skupaj z občino zelo trudila, da je hišo, ki jo je naknadno precej poškodoval še potres, lepo obnovila. Ne le notranjost, ampak tudi zunanjost je postala lepša in privlačnejša z novo fasado. Nekaj dni potem, ko so pleskarji odšli in so pospravili zidarske odre, pa so se neznani ohjestneži spravili na novo prepleskano šolo. Z vidno in vpadljivo rdečo barvo so popackali pročelje šole. Ravnatelj je takoj poklical policijo. Verjetno gre za mladostno objestnost in so storilcu že na sledi. • D. Sedej Ste že bili 180 metrov pod zemljo? Rudnik Velenje, Lenti:, Alpe Adria... Tudi v novembru predstavljamo, kaj so pripravili najboljši gorenjski organizatorji turističnih potovanj. Pri vseli ekskluzivnih avtobusnih izletih z zares zanimivimi programi v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa bistveno nižje kot za nenaročnike! Na vseh teh izletih Vaš Gorenjski glas sodeluje kot medijski pokrovitelj. Martinovanje v Dolenjskih Toplicah Vremenarji so, po ljudskem izročilu, nenavadno toplo vreme v drugi polovici prejšnjega meseca označili za 'Martinovo poletje'. Sledi mu čas , ko "Sveti Martin spreminja mošt v vin". Turistična agencija Integral Tržič prisrčno vabi na Martinov izlet v Dolenjske toplice naslednjo soboto, 13. novembra. Sobotni popoldan ho kot nalašč za sprostitev v pokritem bazenu s termalno vodo, nato večerja v Gostilni Rog, pokušina mladega vina in zabavni Martinov večer v restavraciji hotela Kristal. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Jesenice (Podmežakla + APj-Žirovnica-Lesce-Radovljica-Kranj- Škofja Loka-Medvode-Ljub-Ijana-Dolenjsjke Toplice. Cena Martinovega izleta po Dolenjski je 5.700 tolarjev; naročnikom Gorenjskega glasa in družinskim članom Integral omogoča bistveno nižjo ceno, samo 4.500 tolarjev na osebo. V Maribor in na kmetijo SenekoviČ Še en predlog iz tržiškega Integrala za Martinovo soboto, 13. novembra: izlet v Maribor in v Slovenske Gorice. V štajerski prestolnici bo kratek ogled mesta in dovolj časa za sprostitev v imenitno urejenem rekreacijskem centru Fontana Term Maribor. Martinovanje bo na turistični kmetiji Senekovič, z obilno štajersko Martinovo večerjo in pokušino mladega vina. Avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Radovljic-Kranj-Škofja Loka-Smlednik-Vodice-Moste pri Komendi- Mengeš. Cena celodnevnega izleta je 5.600 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa tudi pri tem izletu Integral omogoča izjemno Martinovo ugodnost: samo 4.400 tolarjev. Martinovanje v Rogaški V Integralu Tržič za soboto, 13. novembra, ponujajo še eno možnost na temo martinovanja: Terme Rogaška. Čez dan bo poskrbljeno za obisk dveh znamenitosti v okolici Rogaške Slatine, za sproščeno kopanje v bazenih s termalno vodo in zatem za martinovo večerjo v hotelski restavraciji. Nadaljevanje bo Martinov zabavni večer. Cena: 5.500 tolarjev na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 4.300 SIT. V rudnik in na zabavo Marsikdo v "uradnih" dneh za martinovanja ne utegne najti prostega dneva in zanje je Integral Tržič pripravil ekstra izlet v PETEK, 19. novembra. Tokrat Integral prvič v program vključuje obisk muzeja premogovništva Slovenije v Velenju, 180 metrov pod zemljo v jami Skale. V 18 prizorih je prikazano, kako so rudarji iz globin izkopali 170 milijonov ton premoga. Po zaključku srečanja s podzemnim energetskim bogastvom bo nadaljevanje izleta v Topolšico, kjer boste 'nevtralizirali' premogov prah v termalni vodi. Nadaljevanje bo z večerjo, s poudarkom na Martinovih običajih, zatem ho v restavraciji hotela Vesna ples ob živi glasbi. Cena tega izjemnega izleta na 180 metrov pod zemljo je 5.800 tolarjev, za naročnike Gorenjskega glasa samo 4.600 SIT. Prihaja čas Miklavževih nakupov Bralka iz Škofje Loke nam je sporočila: "Lepo, da ste se objavili toliko predlogov za martinovanja. Ampak da ne boste spet prepozni za Miklavževe nakupe!" Zato Vas Integral Tržič zadnjo soboto v tem mesecu, 27. novembra, vabi v Italijo, do Casaacia v bližini Vidma (nakupovalni center Alpe Adria z več kot 40 specializiranimi trgovinami "za vsakogar nekaj"; market LIDL ter LD market). Relacija: Tržič- (Medvode, če bodo vsaj štiri prijavej-Škofja Loka-Zabnica-Kranj-Radovljica- (Lescej-Jesenice-Kranjska Gora-Rateče. Cena: 3.300 tolarjev na osebo, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, samo 2.200 tolarjev. Ker Miklavžev nakupovalni izlet traja 'od zjutraj do zvečer', bo poskrbljeno tudi za sladko popotnico iz Pekarne Magušar Lesce in Pivovarne Union, pa tudi zoper mraz se bo kaj našlo. V Lenti in v Lendavo Obljuba dela dolg: Integral Tržič Vas vabi na nakupovalno rekreacijski izlet na Madžarsko in v Pomurje, na sejem v Lentiju, zatem v Terme Lendava na kopanje in večerjo po res napornem dnevu. Izlet bo v četrtek, 25. novembra, avtobus ho peljal na relaciji Tržič-Radov/jica-(Lescej-Kranj Škofja Loka-Vodicc-Moste-Mengeš-Domžale. Cena izleta je 4.900 tolarjev na osebo, za naročnike Gorenjskega glasa zgolj 3.700 tolarjev. 24 ur na dan: 064/223 lil ali 223-444 Za informacije in prijave sta Vam vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki 064/ 223 - 444 in 223 - 111, za vse navedene IZLETE najboljših gorenjskih organizatorjev turističnih potovanj, s katerimi tudi Gorenjski glas sodeluje kot glavni medijski pokrovitelj, lahko dobite tudi po telefonu 064/ 223 - 444 v malooglasni službi Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 v tajništvu Gorenjskega glasa. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno vplačati celotno ceno izleta in si hkrati rezervirati izbrani sedež v avtobusu! PIVOVARNA UNION Sprava doma in po svetu Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Ne le pri nas, po vsem svetu je bil letošnji prvi november spravno obarvan. Slovenski nadškof dr. Franc Rode je v Sostrem (podružnični cerkvi Sv. Vrha v Dobru njah) somaševal pri spravni pobožnosti za vse žrtve vojne in revolucije in med drugim dejal: "Ob žrtvah pri Sv. Vrhu izražam globoko obžalovanje za vse, kar se je tu dogajalo med vojno, in za vse nasilne smrti, ki so jih povzročili kristjani. Sorodnike žrtev pa v imenu storilcev prosim odpuščanja." V nemškem Augs-burgu pa sta po 482 letih predstavnika Vatikana in Svetovne luteranske zveze podpisala spravno izjavo, v kateri je zapisano, kako obe strani po skoraj pol tisočletja ugotavljata, da med naukoma obeh cerkva ni bistvenih razlik. Dogodek v Nemčiji je vsekakor zgodovinsko dejanje, ki pri nas sicer še nima takšnega odmeva kot besede dr. Rode-ta, na vsak način pa je že zdaj jasno, da bo še kako vplival tudi na naše versko življenje. Naši protestanti se namreč že dalj časa čutijo zapostavljene in to po pravici, saj je katoliška Cerkev v odnosu do države v izrazito privilegiranem položaju. Protestanti v svoji značilni skromnosti v procesu denacionalizacije niso sprožili nobenih zahtev, čeprav bi jih lahko, za razliko od Cerkve, ki se še vedno bori za gozdove in mnoge druge nepremičnine. Bolj od tega materialnega bogastva so bi/i protestanti očitno veseli odločitve, da je dan reformacije postal slovenski državni praznik. Z njim smo se jim na neki simboličen način oddolžili za zgodovinsko delo in postavljanje temeljev slovenski kulturi. Ton, ki ga je tokrat ubral ljubljanski nadškof in metropolit, je za mnoge presenetljiv, saj je običajno podobne priložnosti izkoristi/ za pošiljanje puščic proti slovenski državi in predvsem oblasti. Njegovo obžalovanje in prošnja za odpuščanje sta tudi tokrat imela nadaljevanje, saj je dr. Rode ob tem še dejal, kako ne pozablja na "žrtve, neprimerno bolj številne, kijih je zagrešila druga stran in ležijo v množičnih grobiščih po Sloveniji". Nadškof tudi od druge strani pričakuje priznanje krivde in prošnjo za odpuščanje. Problem pri tem je seveda kdo naj bi danes še predstavljal "drugo stran". Nekdanje komunistične partije ni več, njeni še zadnji predstavniki so betežni starci brez prave politične moči. Javno spravo smo poleg tega videli pred leti v Kočevskem Rogu, ko sta skupaj nastopila tedanji nadškof dr. Alojzij Šuštar in predsednik Milan Kučan. Katoliška Cerkev se pred iztekom tisočletja intenzivno ukvarja s svojim položajem. Številne vojne, ki jih vsakodnevno spremljamo po medijih (nekatere žal celo iz neposrednega okolja), so v sebi nosile in še vedno nosijo znake verskih spopadov. Bogovi različnih religij se še nikoli niso tako krvavo bojevali za Zemljo, kot se ob koncu našega stoletja. In v tem napetem času si je recimo celo papež vzel čas in obiskal Kubo, enega zadnjih komunističnih otokov na svetu, pred obiskom pa o Cheju Guevari, enem najslavnejših gverilcev in komunističnih simbolov, izjavil, da je ta "zdaj pred Bogom, ki mu bo pravično sodil za njegova dejanja", ob tem pa nadaljeval, kako je sam vendarle prepričan, da je "bil Che na sirani rcvežev". In ker se število revežev na svetu nikakor ne zmanjšuje, ampak jih je celo vedno več, ti postajajo vedno bolj zanimivi cilj za najrazličnejše ideologije. Reveže in ljudi brez osnovne izobrazbe je najlažje uporabiti za razne interese. Za kos kruha so se hitro pripravljeni postaviti v prvo bojno vrsto. Tudi Slovenija s svojo spremembo sistema ni imuna pred tovrstnimi, sicer globalnimi, problemi sodobnega sveta. Velike tovarne, simboli komunistične zmage, se pred našimi očmi sesuvajo v prah, množice ljudi brez dela pa ostajajo na cesti. Nekdanji partijski povzpetniki so se čez noč spremenili v kapitalistične lastnike, ki nimajo prav nobenega občutka za socialo več, pa čeprav so na oblast prišli ravno v imenu socializma. Razočarani delavci brez služb iščejo razumevanje in podporo ter so se pripravljeni oprijeti najbližje rešilne bilke. Ker so razočarani nad vso preteklostjo je tudi Cerkev prisiljena v svoje spre-mern.be in iskanje novih poti do njih. Marko Jenšterle nt član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Trenutki našega vsakdana Ples brez mask Peter Čolnar, zunanji sodelavec Ne vem, koga je mislila gospa poslanka Beblerjeva, ko je govorila o ključavničarjih, vodovodarjih, črpalkarjih, gospodinjah, oziroma o ljudeh podobnih poklicev. Priznam, da govorim po spominu in nisem gotov, na katere je opozarjala, da naj bi bili nevarni kandidati za slovenski parlament, če bo prišlo do na referendumu izbranega večinskega volilnega sistema, dvomim pa, da na svojega strankarskega kolega poslanca Anderliča. Sicer je slišati, da seje izučil neke podobne ročne spretnosti, vendar, bodite no resni, človek je vendar "naš", saj je bil kot predsednik slovenskega komunističnega podmladka postavljen na lansirno tirnico za polet v najvišji vrh jugoslovanske politike še v času, ko je bil eden od sedaj očitanih poklicev kar lepo priporočilo. Kako se ne bi človek spomnil besed razlagalke prava v državnem zboru ob nerodnih besednih akrobacijah gospoda Anderliča, ko so razpravljali o zakonu o RTV. Prostodušno je povedal, da so jim (verjetno LDS, ker je pač vodja te poslanske skupine) predlog za ukinitev soglasja zaposlenih pri imenovanju urednikov, podtaknili krščanski demokrati. Sveta preproščina ali verjemi kdor more! O ukinjanju ostankov samoupravljanja na TV, kot je dejal gospod Peterle, morda kdaj drugič, vendar pa je bilo mogoče proti njihovemu predlogu glasovati že takoj, ko so krščanski demokrati dali takšno dopolnilo k zakonu. Proti bi bili lahko tudi pri prvem in nato še pri drugem sprejemanju zakona. Potem, ko so stvar trikrat podprli, naj hi jih zavedli krščanski demokrati, ki so v zadnjem glasovanju glasovali proti zakonu! Zakaj takšni prazni izgovori'.' Morda nekateri volivci res še vedno naseda/o in ne vidijo, da so maske že zdavnaj snete? Ne verjamem, da so nasedli tudi novinarji! Vsaj večina, brez koristolovsko "pravovernih", na primer tistih, ki še sedaj potvarjajo Janševe besede o "labodjem spevu", to je napovedi, da je konec prikritega navijaškega novinarstva in norčevanja iz politično drugače mislečih. Predsednik krščanskih demokratov ni prvič pokazal, da ima neroden odnos do novinarstva. Potem ko je kot predsednik vlade naredil enega svojih večjih političnih napak oh (ne)sprcjcmanju prvega (Staničevega) zakona o informiranju, je z zadnjim predlogom ponovil "hojo po trgovini s porcelanom" čeprav je šlo v bistvu samo za izenačevanje pravic novinarjev na nacionalni RTV z vsemi ostalimi. Prav nikjer, pri nas in v svetu, namreč novinarji nimajo odločujoče besede kot sogovorniki lastnikov. Slovenija je primer, kjer se vseeno mnogi še skrivajo za maskami in kjer vedno ne veljajo demokratične norme življenja. Zagovorniki komunizma niso komunisti. Smo ena redkih držav, ki ima za predsednika bivšega predsednika komunistov, smo med državami, ki ne spoštujejo svoje lastne zakonodaje. Kljub vsemu - maske padajo. Ponekod so že snete, ker so zagovorniki komunizma prepričani, da jim bodo ljudje sledili, ker so že razglasili njim vedno potrebne notranje sovražnike. Že pred sprejemanjem "Anderliče vega zakona" o RTV so se stvari napovedovale. "Neodvisni" (?) kolumnist Vlado Miheljakje v Dnevniku 17. avgusta javno napovedal potrebo, da se ukrepa. Očital je, da "nacionalna televizija s svojim informativnim programom spet prevzema vlogo zabavljača". Osebno se je lotil novinarke Rosvite Pesek, ki se ni strinjala s pravico glasnejšega bivšega ustavnega sodnika Krivica. "Problem je v tem, da zasebne vojne, polemike in sploh subjektivne poglede Peskova zaračunava kar gledalcem, " je zapisal in dodal: "Informativne oddaje in druge oddaje s političnim poudarkom pa so pogosto navijaške, neprofesionalne ..." Med drugim sledi kar neposredni poziv k akciji: "Ker se bo očitno že to jesen začela predvolilna kampanja (Peskova se že pripravlja), bi bilo prav, da se svet nacionalke pozabava z vprašanjem svojega informativnega programa, sicer bomo leto in več gledali najbolj krvavo sago v zgodovini nacionalne televizije." Društvo novinarjev je ob tem molčalo. Tudi, če je šlo samo za ločeno osebno mnenje, so z zakonom o RTV rezultati očitni. Izvoljeni predsednik sveta RTV, ki ima v svojem statutu zapisano, da njegovi člani ne morejo biti vodilni člani političnih strank, je Janez Kocjančič! Na 'osnovi novega zakona se bo sedaj lažje "pozabaval z vprašanjem svojega informativnega programa". PREJELI SMO Zvestemu piscu Gorenjskega glasa g. Jožku Kuhlju V celoti demantiram obrekovanje g. Jožka Kuhlja v Gorenjskem glasu dne 19. JO. 1999. O g. Kuhlju doslej nisem imela posebnega mnenja (čeprav bi ga glede na najine bolj ali manj pogoste "stike" najbrž morala imeti), po njegovem žaljivem pisanju pa sem si mnenje o njem lahko ustvarila. Do g. Kuhlja sem vedno imela korekten odnos, svoje obrekovanje pa mi bo moral pojasniti na sodišču, če je seveda glede na dosedanje izkušnje članek sploh napisal on, saj Gorenjksi glas objavlja vse mogoče, ne da bi preveri/ avtentičnost piscev, kot je navada pri resnih časopisih. Praktično je tako: v Gorenjski glas lahko napišeš karkoli, se podpišeš z lažnim imenom in Gorenjski glas bo to objavil. To pa tudi časopis postavlja na raven rumenega tiska. G. Kuhelj se je najprej spravljal na župana Ruparja in sodelavce, sedaj name, in kdo bo naslednja žrtev? Nevenka Hafner Odmev na članek v Gorenjskem glasu - GG V zvezi s člankom v vašem cenjenem glasilu na zadnji strani, dne 2. 11. 1999, v rubriki "GG" vas moramo opomniti na zavajajoče lažno pisanje -Srečno nad 1000 m, kjer avtor navaja, da bo "celjsko planinsko silvestrovanje" prvič in edino ter da se kaj takega na Gorenjskem nismo domislili. Na Gorenjskem pa so planinska silvestrovanja te povsem nekaj običajnega, nesenzacionalnega že vse od leta 1950 dalje vse od Komne, Vršiča, Karavank, Kamniških planin, Loškega pogorja... Planinsko društvo Kranj tudi letos, kot že desetletja organizira planinska silvestrovanja v planinskem domu na Kališču, kjer je do zadnjega kotička že vse zasedeno, za "izkušene" pa bo sledil tradicionalni zimsko-alpinistični vzpon na Storžič. Prav tako bo silvestrovanje ob planinskih zvokih v domu na Gospinci (1.500 m n.v.) na Krvavcu in to po cenah, ki so občutno nižje od celjskih. Lahko rečemo, da smo bili gorenjski planinci vedno za vzor in prizadevni pri organizaciji planinskih silvestrovanj in tak® bo tudi letos. Da pa se ideje rade prevzamejo, pa kim "ogledalo" resničnosti in inovativnosti, zato je zavajajoče neresnično pisanje o celjske^ planinskem društvu, ki onialO" važuje gorenjsko planinstvo. • Planinsko društvo Krafl) Javni poziv k odstopu predsednika RTV Slovenija g. Kocijančiča Samo resnična svoboda javni' ga obveščanja omogoča držav Ijanom stalen in neomejen dostop do objektivne in popoln* informacije. Dosledno uresniči' vanje te, v slovenski ustavi zO" pisane pravice državljanov, M, pogoj, da demokracija v praksi sploh lahko zaživi. Kakršnokoli omejevanje dostopa držav Ijanom do objektivnih in popol' nih informacij pomeni kršiti človekovih pravic in vodi v navidezno demokracijo. VreS-ničevanje te pravice brez svobodnega in neodvisnega nO" vinarstva v praksi ni mogoče-Neodvisnost novinarjev je torej vrednota, na kateri temelj1 demokracija, saj brez nje ni učinkovitega javnega nadzora oblasti. V državah, ki so se pred samo nekaj leti izvile iz primeža totalitarnega režima, v katerem je enopartijska oblast novinarje silila v vlogo "inženirjev človeških duš", morajo biti vsi posegi na občutljivem področju novinarske svobode in neodvisnosti zato še posebej dobro premišljeni. Glede na zadnjo spremembo zakona o RTV Slovenija postaja v ustavi zapisana pravica do svobode javnega izražanja in obveščanja očitno vse bolj mrtva črka na papirju. RTV Slovenija je po zakonu, sprejetem pred petimi leti, javna televizija. Njen cilj naj bi bil bogatitev slovenske kulture, celovito in nepristransko obveščanje ter skrb za informiranje manjšin. To pomeni, da ne bi smela biti podrejena ozkim interesom političnih strank ali koalicij i" da nikakor ne bi smela biti trobilo vlade. Kot nadzornik vlade oziroma oblasti naj bi bila glasilo civilne družbe v najboljšem pomenu te besede. Interese civilne družbe naj bi predstavljal Svet RTV Slovenija. Nadaljevanje na 21. strani Dolžnost Sveta RTV Slovenija - še posebej pa njegovega 368 &..... Za koga živimo? Danes bom začela na koncu. Kajti iz vsega srca in z velikim veseljem lahko rečem: konec dober, vse dobro. Kajti zmeraj ni tako. Včasih je potrebno imeti srečo, poznati prave ljudi in vse se izteče tako. kot se mora. Pravzaprav bi morala začeti drugače. Morala hi zavpiti, zarobantiti in dati koga čez koleno ter pošteno izprositi kakšno zadnjo plat. Take želje niso ravno pogoste, pa vendarle... Rada bi vam opisala, vsaj v nekaj podrobnostih, kaj je v svojem dvajsetletnem življenju doživljala Maša. Morda se vam bo zdelo neverjetno, toda, ker mije dovolila, da lahko pišem o njej, vam lahko iz dna srca potrdim, da je vse še kako res... Čeprav se mi zdi, da je podobnih zgodb (o nekaterih sem tudi že pisala) še veliko, naj nas Mašina spomni na to, kakšni ne hi nikoli smeli biti. Pa kljub vsemu smo. Takrat, ko se gre za tako imenovano čast, za to "kaj bodo rekli drugi", pozabljamo pa, da so le naši otroci tisti, ki hi nam lahko bili mar. Mnenje drugih sije največkrat najbolje zatakniti za uho... Maša ima govorno napako. Z njo se bori že vse življenje in nihče je ne mora prepričati (vsaj do sedaj ne), da to ni nič takega. "Že ko sem bila otrok, sem slišala mamico in babico, kako sta razlagali ljudem, da sem drugače zelo inteligentna, samo jecljanje me kazi. Zato sem bila največ časa tiho, ker se mi je zdelo, da s tem ust režem vsem okoli sebe. Bila sem tih otrok. Če so sošolci koga kdaj pretepli, so mene. Če so se iz T TCAnF Piše M i ena M i k I a v č i č koga norčevali, so se iz mene. Kolikokrat sem sanjari/a o tem, da me je pred šolo čakal očka in je potem namahal vsakega, ki mi je kdaj storil kaj zalega. Toda kaj podobnega mu niti na kraj pameti ni padlo. Njemu je šel po glavi samo denar. Mamica in babica sta hi/i včasih še slabši. Od jutra do večera so prečepeli v delavnici in de/ali in delali. Midve s sestro sva bili največkrat sami. Spominjam se, ko sem bila še otrok in sem enkrat sosedo vprašala, ali mi lahko da kaj jesti, ker sem bila lačna... Kako sem bila potem tepena. Mamica je na tla potresla pesek (kije drugače služil za kanarčko-vo kletko) in na njem sem morala klečati več kot eno uro... Zaradi sramote, ki sem ji jo naredila..." Bila je pridna učenka, med najboljšimi v razredu. Najraje je imela zemljepis. Pri srcu so ji bili daljni kraji in že zelo zgodaj se je odločila, da bo potovala, ko bo odrasla. Toda starši soji dali vedeti, da se bo morala ukvarjati s kemijo, kajti ta je bila še kako potrebna v njihovi delavnici. "Na smrt sem jo sovražila. V šoli so mi morali zmeraj pogledati skozi prste, drugače hi mi ocena iz kemije kazila odlično spričevalo. Sestra je bila drugačna. Bolj se je znala prilagajati kot jaz..." S puberteto se je začela še rediti. Postajala je vedno bolj okrogla in to je bil, poleg jecljanja, še dodaten udarec. "Sama sebe sem sovražila, ko sem se pogledala v ogledalo. Moje sošolke so kar tekmovale, katera bo bolj moderno oblečena, jaz pa sem bila taka kot kakšna razlezena opica. Vsi so me zafrkavali. V nobeno klapo me niso sprejeli. To meje zelo bole/o. Bila sem kot izobčenka..." Maša je bila sama v šoli in tudi doma. Kadar so bili skupaj se tako ali tako niso pogovarjali o drugem kot o denarju. Nekaj let tudi na dopust niso šli, ker so gradi/i novo delavnico. Če se je kdaj obrnila na mamo, jo je "kar naprej bolela glava", če je stopila k babici, Ji je ta rekla "ja, Maša, saj te me je kar groza pogledati, ker si tako "gmejn"," za očeta pa več kot toliko niti ni nikoli obstajala... Mašina sestra seje veliko bolje znašla. Čeprav je bila le leto dni mlajša, se je znala vključiti v družbo, s prijatelji je preživela ves čas, kar ni bila v šoli. Maša pa se je bala sploh pomisliti na kaj takega. : "Če je bilo doma kaj narobe, so že našli razlog in so me kaznovali, če sem bila kriva ali ne. Ali pa so me zmerjali, in mi govorili, da jih je sram, ker sem taka in naj jim izginem izpred oči. Šla sem v svojo sobo in jokala. Koliko popoldnevov sem preživela v postelji in gledala v zrak ter sanjarila, kako bi bilo, če bi me vsaj eden imel rad... Nekoč sem, to je bilo na začetku drugega letnika srednje šole, ko smo dobili neko novo učiteljico za slovenščino (in Maša je mislila, da je drugačna, kot so bile druge, ker je bila tako prijazna), sem v nekem eseju preveč osebno opisovala odnose med starši in otroki. Na žalost je bila učiteljica tako "pametna" in se je želela o tem "globlje" pomeniti z mojo mamo, ko so imeli roditeljski sestanek... Nič hujšega mi ni mogla narediti!!! Doma ni nihče razumel Mašine želje po ljubezni. Očitali soji, daje nehvaležna, da ne zna ceniti njihovega dela, da garajo tako ali tako samo za njo /in za sestro/, da ima vse. kar hoče... Od denarja, oblek do računalnika in glasbenega stolpa... Zaradi "nehvaležnosti" je bila potem še ob tisto skromno žepnino, ki jo je dobivala za najnujnejše potrebe... "Za vsak zvezek, ki sem ga potem kupila, sem morala prosit mamico. Vse bi bilo v redu, če mi ne bi vsakič naredila pridige o tem, kakšna sem in če mi ne bi vsakič naštela vse grehe, ki sem jih storila in če me nc hi vsakič spomnila, da sem ogabna, ker sem tako debela in da "to že tako ali tako tudi dru-gt vedo, ker nimam nobene družbe"... Ne morem povedati, kako so me njene besede bolele... Kot da bi mi vsakič za rivala nož v srce... Sestra se je ponavadi režala in me potem še ona špikala, češ, kako sem smotana, da se ji ne upam upreti, in da ji ne "zahinavim" tako kot ona..." Maša je popustila v šoli, saj jo je zasovražila iz vsega srca. Edinole sošolci, ki so bili že malo bolj "pri pameti", so jo bodrili in jo včasih vzeli s seboj... "Velikokrat pa tudi ne, ker sem bila prevelika mora... Nisem se znala smejati, niti zabavati... Kaj bi potem z menoj?!" Ko bi imela veselje do branja knjig, bi ji bilo veliko lažje. Tako pa se je navadila, da je sedela pred televizijo, namesto da bi se učila in zraven jedla. Kar ji je prišlo pod roke. Če sojo zalotili domačije morala v delavnico. Kjer se je na smrt dolgočasila. Če je kakšno rekla, jo je mama vpričo delavcev okoli ušes. Kot da bi še zmeraj mislili, da jih ima komaj pet ali šest, bila pa je že v šestnajstem letu... Nadaljevanje z 20. strani Dolžnost Sveta RTV Slovenija - še Posebej pa njegovega predsednika - ' bila torej braniti javno radiotele-v'z(Jo pred poskusi, da si jo prisvoji vlada oziroma podredi politika, ^temeljeno bi torej pričakovali, da bo Svet RTV Slovenija branil novi-**5fe pred namero "okrepljene" v'adne koalicije, da grobo poseže v Pravice zaposlenih in jim odvzame Pravico do soglasja pri imenovanju zgovornih urednikov ter s tem °rneji svobodo in neodvisnost nov-'riarjev javne radiotelevizije. Žal seje godilo popolnoma nasprotno in del Politike se je pri podrejanju javne "'V celo oprl na nekatera stališča Predsednika Sveta RTV. Namesto Nasprotovanja samotnemu početju okrepljene" vladne koalicije, je predsednik Sveta RTVS nadomestitev soglasja s povsem neobvezu-Jočim mnenjem in s tem omejevanje Novinarske neodvisnosti celo javno Podprl. Predsedniku RTVS se ni zdelo problematično niti to, da ta sprememba v bistvu pomeni začetek Prehoda RTV Slovenija iz javne telečje (kar evropska kategorija!!) v yžavno oziroma vladno televizijo (kot je s strani Evrope zelo kri-tizirana hrvaška HTV)! Absurdnost tega početja najbolje pokaže dejstvo, ^a je pred dvema letoma mednarodno novinarsko združenje na svoji konferenci prav slovenski model soglasja postavilo za zgled članicam rfropske zveze. Ker je tudi Evropsko druženje javnih(l) televizij priporočilo svojim članicam, da pri spreminjanju zakonodaje upoštevajo 'udi zaključke konference, je očitno, da postaja pot soglasja osrednja usmeritev v Evropski zvezi. Slovenski r^odel soglasja, ki ga je razvita Evropa postavila za zgled svojim sanicam, pa je "okrepljena" vladna Pečina v Sloveniji ukinila - ob očitni Pomoči predsednika in nekaterih članov Sveta RTV Slovenija (iz vrst Padajoče koalicije). Kakšna sramota! Že ob izvolitvi g. Kocijančiča v Svet RTV Slovenija je bilo izraženo veliko Pomislekov v zvezi z zakonitostjo njegove izvolitve. Po mnenju mnogih f*ko v Sloveniji kot v tujini je bila ^volitev g. Kocijančiča na čelo RTV Slovenija dokaz, da je to skrajno politizirano telo, ki ne bo zastopalo lavnih interesov civilne družbe, Qmpak ozke interese dela politike s koreninami v prejšnjem režimu. G. Kocijančič namreč ni nikakršen uSleden politik, ampak politično Najbolj izpostavljen človek v svetu RTVŠ, saj je bil predsednik Neposredne pravne in politične naslednice Zveze komunistov, zastalo stanje ugledu javne radiotelevizije močno škodi, Svetu °TVS pa izvolitev g. Kocijančiča "Oje jasen politični pečat. S tem pa, ko je predsednik Sveta RTVS pomaci odpreti vrata očitnim apetitom padajočih po povsem političnem kadrovanju odgovornih urednikov na RTV Slovenija, je g. Kocijančič zgubil tudi zadnjo sled legitimnosti Za opravljanje svoje funkcije. Zato g. Janeza Kocijančiča pozi-ifth da v dobro javne radiotelevizije Nemudoma odstopi z mesta predsed-nika Sveta RTV Slovenija in da pre-Pusti svoje mesto v Svetu RTV Slovenija osebi, katere izvolitev in vloga ne bosta sporni. Branko Grims Odmev na članek Jožeta Dežmana Talci zgodovine Sovrag in sodrug V petkovi številki Gorenjskega glasa je bil objavljen članek Jožeta Dežmana Talci zgodovine in Sovrag in sodrug. Članek sem z zanimanjem prebral in večinoma se z vsebino strinjam. Žal pa je tudi ta članek pomanjkljiv kot večino člankov s to vsebino. V glavnem opisuje posledice, manj ali skoraj nič pa vzrokov ter zgodovine razvoja slovenskega naroda. Začeti bi moral daleč nazaj v zgodovini ali pa vsaj pri dogodkih pred drugo svetovno vojno! To pa je prepustil bralcu, naj sam razmišlja o tem. Zaradi takšne politike prikazovanja zgodovine je slovenski narod še naprej razdvojen in ostaja pri svojem prepričanju, ki pa ni vedno v prid sožitju v miru, ampak je vedno kot eksploziv, ki se lahko vname tudi z najmanjšo iskrico. Zakaj pa ne bi Slovencem natočili čistega vina in pokazali pravega krivca, ne pa da se ukvarjamo v glavnem s posledicami!? Temu so komunisti rekli - linija najmanjšega odpora. Kdor je zagovornik resnice in objektivizma, ta zelo težko prenaša takšna sprenevedanja. In kje bi morali torej začeti? Slovenci,.kot je znano, so že davno razdvojeni! In kdo ji/t je razdvojil? Politika! In njeni interesi! Za posledice pa nikomur nič mar! Trdijo celo, da je sprtim državljanom lažje vladati! Pa bo kar držalo. Toda ko pride do vojne, tedaj se pokaže vsa beda takšne politike, nastane bratomorna vojna. In kdo je kriv za vse te vojne? Sistem, kapitalistični sistem!!! Zakaj? Zato ker izkorišča egoizem za osnovo nabiranja često (krivičnega!) kapitala, s katerim nato vlada in zasužnjuje ljudstvo, ki ga za delo preslabo plača, medtem ko dobiček pobere sam. Običajno so to industrialci. Nihče pa ne vpraša, kako kdo pride do kapitala, pomembno je, da ga ima. Kapitalizem je grobar samega sebe. Velika pohota za kapitalom povzroči presežno proizvodnjo, trg se prezasiti, nastane ekonomska kriza, štrajki, revolucija, vojna! Kapitalizem rešuje vse svoje krize z vojno!!! To vojno povzroča s pehanjem za dobički za vsako ceno! Delavci izgubijo večino svojih pravic, tako dajUi kapital zlahka izkorišča. Pred vojno se kapitalisti umaknejo na varno, po vojni pa se spet vrnejo in izkoriščajo ljudi z isto mero ali pa še bolj kot prej. Toda po hudi vojni je veliko uničenega, zato vlada nekaj časa (nekaj let) konjunktura, dokler se zaradi pohlepnosti kapitalistov spet trg ne zasiti in tako se stvari ponavljajo iz desetletja v desetletja, kapitalisti obdržijo svoj nagrabi/eni kapital, medtem ko je preprost delavec postal dvakratna žrtev, prvič je preslabo plačan in drugič postane žrtve bratomorne vojne!!! In kdo je ljudi razdelil? Cerkev in nihče drug! Cerkev je preproste ljudi zavajala s svojimi dogmami in grožnjami, da so darovali gozdove cerkvi! Obenem pa so bili napačno usmerjeni in ko je prišlo do vojne, so se napačno opre- delili in postali žrtve napačne politike, politike grabežljive cerkve!!! Bilo je veliko primerov, ko je skopuš-na mati hotela sina kaznovati, ker je želel grunt, da bi se lahko oženil in si ustvaril družino. Pa mu je srečno življenje, ki ga ona ni imela, zavidala, šla je k spovedi in v spovednici potožila, da je sin ne mara in da ima prevelike zahteve. Spovednik je brž izkoristil priložnost in ji svetoval, naj sina kaznuje tako, da izroči gozd cerkvi, brez gozda pa ne bo mogel uspešno gospodariti! In mati je spovednika ubogala, saj je bil božji namestnik, nebesa pa sije tudi že na zemlji treba zaslužiti. Bil sem osebno priča govoru duhovnika, ki je pridigal v cerkvi na Senovem - takole je govoril: "Dajte denar cerkvi, kajti cerkev ga potrebuje, vi pa ga ne potrebujete, kajti vaše bo nebeško kraljestvo!" In ljudje, romarji so množično nosili denar pridigarju oz. v "samopostrežbo", ki je bila vgrajena v zid cerkve, kjer so bile odprtine za vse vrednosti bankovcev. Da pa bi pridigar dobil čimveč denarja, je povedal gostilničarju zraven cerkve, da bi romarjem prodajal jedačo in pijačo, tako je ves denar dobila cerkev, romarji pa so odšli lačni na pot domov. Lakomnost ter egoizem, brez sočutja do sočloveka vodi cerkev do premoženja! Kdaj je cerkev pogozdovala ? Pa je imela in še ima večino slovenskih gozdov! In naši politiki, kako se krčevito borijo proti komunistom! In kje jih imajo? Nikjer! Kajti človek je po naravi egoist, skupaj z duhovščino, tu ni razlike, egoizem in komunizem pa se izključujeta!! Torej je komunizem možen le v teoriji, v praksi pa ne!! Tisti, ki so se več desetletij trkali na prsi, da so komunisti, so zavajali nepoučene. V resnici so bili navadni špekulanti, ki so si pridno prisvajali družbeno imovino in bogateli, tega pa pravi komunisti ne delajo!! Komunizem je mogoč le v deželi, kjer je gospodarstvo popolnoma na tleh, kjer vlada velika revščina in lakota, tedaj vse dobrine zberejo na enem mestu, hranijo se iz skupnega kotla, kapital pa nabira država, ki, potem ko obogati, počasi in po malem vrača državljanom za vloženo delo odškodnino. Tako raste njihov standard, zelo, zelo počasi, marsikdo ga ne dočaka! Pri nas pa so razvoj in tudi ozaveščenost ter znanost toliko napredovali, da že zaradi lega kak komunizem pri nas ni bil mogoč. Zdaj pa politične stranke! Imamo jih menda 28, pred vojno pa smo jih imeli 18. Stranke se financirajo i: proračuna!!! In čemu služijo in zakaj jih je toliko, da imajo velik problem z nazivi kol tudi programi. Premajhna država smo za tak luksuz! Dovolj bi bilo le nekaj, modra tri do pet strank, vendar s takšnimi programi, da bi vsakdo v njem našel svoj interes. Strankarstvo vodi v prepire in namesto napredka je nazadovanje. Cerkev ima veliko moč in prav cerkev bi lahko storila veliko za ujedinjenje državljanov. V slogi je moč, zlasti to velja za male narode, kot smo Slovenci. Ne pa da so naprednjaki, ki so dajali prednost znanosti, ustanovili patriotsko organizacijo SOKOL - cerkev pa je brž kot protiutež ustanovila ORLE! In tako si je politika ustvarila nasprot- nike, kar je v vojni imelo strahotne posledice. Torej znanost in pravljičnost (vera - cerkev) sta postali kapitalistična nasprotnika, ljudstvo pa velika žrtev. Tu je treba začeti iskati vzroke za tako velike žrtve v Sloveniji. Pobijali nas niso le Nemci, ampak smo se zavedeni od politike pobijali tudi sami!! Pa še nekaj! Že od vedno se izdaja domovine kaznuje s smrtjo!! Odgovornost pa ne zastara! Izdajalcem lastnega naroda nikjer ne pripenjajo odlikovanj hrabrosti, ampak jih streljajo! Domobranci to sicer dobro vedo! Ivan Sepetavec Pobuda za reševanje okoljske problematike na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti V času obeležitve "Dneva spomina na mrtve v skupni okoljski pobudi Združenje Slovensko ekološko gibanje - SEG, največja nevladna okoljska organizacija in javno podjetje Žale, d.o.o., Ljubljana, ki je registrirano za opravljanje pogrebnih storitev in ostalih spremljajočih dejavnosti, ki spremljajo pogreb (cvetličarna, prodaja pogrebne in nagrobne opreme), DAJETA POBUDO naslovnim resornim ministrstvom in lokalni oblasti za reševanje okoljske problematike na področju pogrebne in pokopališke dejavnosti. V kratko bi hoteli predstaviti nekaj problemov, ki se pojavljajo pri našem delu in zadevajo o k oljsko problematiko ne samo našega podjetja, temveč širše skupnosti. Podjetje se trudi pri opravljanju dejavnosti čimbolj prilagajati standardom varovanja okolja, ki so poznani v Evropi. Tako smo na nekaterih področjih že dosegli spremembe oz. izboljšave, ki pripomorejo k čistejšemu okolju. Vendar pa smo pri poskusih, da bi še izboljšali našo dejavnost predvsem z vidika čimvečjega ohranjanja okolja naleteli na nekatere probleme, ki jih sami ne moremo rešiti in hi pri tem morala sodelovati širša skupnost, tako Mesto Ljubljana kot Republika Slovenija, kakor tudi nevladne okoljske organizacije (N VO npr. SEG). Radi hi opozorili samo na nekaj problemov oz. dejavnosti, ki jih izvajamo in vplivajo na okolje: l. Javno podjetje Žale opravlja storitve upepeljevanja že od leta 1978 dalje, ko je bila zgrajena prva upepeljevalnica v Sloveniji. Opremljena je bila s takrat najmodernejšimi pečmi za upepeljevanje švedske firme TABO. Vse meritve emisije dimnih plinov so bile opravljene s strani pooblaščenih organizacij in ni bilo zaznati onesnaženja okolja nad dovoljeno mejo. S starostjo peči pa je seveda tehnologija zaostajala. Zato stalno spremljamo razvoj te vrste tehnologije v svetu in tudi obnavljamo peči v skladu z novimi spoznanji na tem področju. Tako smo najstarejše peči že zamenjali v letih 1989 in 1994. Leta 1999 pa smo zamenjali že tudi peč iz leta 1989, vse v skladu sle- denja novim tehnologijam, ki zagotavljajo boljše izgorevanje oz. manjše onesnaževanje okolja in so v mejah evropskih normativov in standardov na tem področju in sklepi konference Kiota. V zahodnoevropskih državah je normativna ureditev v zvezi z delovanjem upepeljevalnic urejena s posebnimi pravilniki, ki se nanašajo samo na delovanje upepeljevalnic in tudi opredeljujejo določeno stopnjo emisij, ki so še dovoljene. Ta pravila se uporabljajo izključno samo za upepeljevalnice. Za sežigalnice pa obstajajo drugi predpisi, ki točno določajo emisije za sežigalnice, ki so seveda drugačne, kot pa za upepeljevalnice. V republiki Sloveniji pa je bila I. 1994 sprejeta Uredba o emisiji snovi v zrak iz sežiganic odpadkov in pri sežigu odpadkov (UL RS št. 73/94), ki pa ne ločuje med sežigalnicam in upepeljevalni-cami. Tako smo kot upepeljevalnica uvrščeni med sežigalnice odpadkov in se seveda tudi meritve emisij izvajajo v skladu s temi predpisi. To je v nasprotju s stanjem, ki je sprejeto v Evropi, t.j, da so predpisi o delovanju upepeljevalnic popolnoma ločeni od predpisov o delovanju sežigalnic. Zato SEG in J P Žale, d.o.o., predlagata, da se na državni ravni sprejme predpis, ki bo povsem samostojno urejal delovanje upepeljevalnic in njihove emisije, tako kot je to urejeno drugod v Evropi. Normativna ureditev stanja je potrebna, ker je bila v Mariboru v I. 1998 zgrajena nova upepeljevalnica in bo morda v bližnji prihodnosit zgrajena še katera. 2. Pri samem upepeljevanju smo se srečevali z različnimi problemi, ki zadevajo onesnaževanje zraka. Tako so se v samem začetku upe-peljevale vse vrste pogrebne opreme, ne glede na to ali so ekološko čiste ali ne. V zadnjih letih smo temu problemu posvetili veliko pozornosti, saj je bilo veliko pripomb na čezmerno dimljenje, ki je nastajalo pri upepelitvah. Delno smo ga odpravili z zamenjavo starih peči z novim, tehnološko sodobnejšimi, deloma pa z uvajanjem ekoloških materialov pogrebne opreme pri upepeljevanju. Tako smo na nivoju mesta Ljubljane predlagali, da se sprejme standard za vse vrste pogrebov. Tako je že v začetku leta 1997 Mestni svet občine Ljubljana sprejel Pravilnik o standardu za osnovni pogreb. V njem smo točno specificirali, da mora biti oprema (za pogreb z žaro) pri upepelitvi iz naravnih ekološko sprejemljivih materialov. Tako se sedaj pri upepelitvah uporabljajo krste, krstne vloge, tančice in vreče iz materialov, ki so okolju prijazni. Seveda je to terjalo precej naporov in povzročilo veliko hude krvi predvsem pri proizvajalcih pogrebne opreme in pogrebnikih iz vseh krajev Slovenije, ki so vozili na upepelitve v Ljubljano. Kljub težavam smo dosegli, da sedaj vsi pogrebnik/' uporabljajo krste za upe-pe/itev iz naravnega lesa brez lakov. Večina jih uporablja že tudi vreče in krstne vloge iz naravnih materialov. Problem pa nastaja pri oblači/ih, v katere so oblečeni pokojniki. Opažamo, da čezmerno dimljenje največkrat povzročajo ravno oblačila, ki so iz zelo različnih materialov, ki so večinoma ekološko neustrezni. Vemo, da je v oblačilih veliko "plastike" in manj naravnih materialov. Zato nekaj časa že poskušamo tudi s 'projektom", da hi bili sčasoma vsi pokojniki za upepelitev oblečeni v enotna oblačila iz naravnih materialov, ki so okolju neškodljiva. Tako že pri sprejemu pogreba - upepelitve ponujamo strankam enotna oblačila (t. i. tala rji), ki so iz ekološko sprejemljivih materialov, ki so primerni za sežig in ne onesnažujejo okolja, kot normalne obleke. Takšen način smo opazili že na obisku na Finskem. Menimo, da hi lahko z državno regulativo, ki bi tudi predpisovala za upepelitev pogrebno opremo in oblačila iz naravnih ekološko sprejemljivih materialov dosegli, da bi zmanjšali emisijo škodljivih snovi, ki nastane pri upepelitvah na minimum. Ker pa gre na tem področju za tradicijo, navade, običaje, ki so se razvijale skozi stoletja, se zavedamo, da rešitev ne bo hitra, temvčeč postopna. Ker pa sami več ne moremo narediti, bi bilo potrebno s predpisi na nivoju države urediti tudi te zadeve. Naslovnikom predlagamo, da ustrezne strokovne službe ministrstev in lokalnih oblasti proučijo našo skupno pobudo in ob tem sprejmejo ustrezna podzakonska določila. 3. Odpadki s pokopališč so naš vsakdan, še posebej ob Dnevu spomina na mrtve. Vemo, da ne predstavljajo veliko onesnaževanje, vendar je potrebno kljub temu opozoriti tudi na ta problem. Pri odpadkih s pokopališč se pojavljajo predvsem plastika, sveče, pokrovčki za sveče, vosek, venci, ikebane, žice, folije ipd. Vsi izdelki so sestavljeni iz ner-azgradljivih materialov, ki jih je potrebno uničiti. Mi se bomo že v prihodnosti lotili ločenega zbiranja odpadkov. Potem pa bomo to vse skupaj odpeljali na centralno deponijo Barje, kjer bodo to vse skupaj deponira/i, kar pa je za okolje zelo problematično. Kot podjetje več kol ločenega zbiranja odpadkov ne moremo organizirati. Lahko pa bi država za vso Slovenijo organizirala odkup oz. prevzem vsega tega materiala, ki ga ni možno uničiti, za nadaljnjo predelavo. S tem hi prav gotovo veliko naredili, saj po Sloveniji ni tako malo pokopališč, ki vse te odpadke (plastika, sveče, vosek, venci, ipd.) "proizvajajo" pa nihče za njih ne poskrbi, da bi se koristno predelali ali uporabili. 4. Združenje Slovensko ekološko gibanje in J P Žale, d.o.o., predlagata Ministrstvu za okolje in prostor in Mestni občini Ljubljana, da omenjeni problme pomagata razreševati znotraj Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) in Strateških usmeritev razvoja z odpadki v Ijuhl-jasnki regiji. Slovensko ekološko gibanje Glavni tajnik Karel Lipič, univ. dipl. ing. Javno podjetje Žale, d.o.o. Glanvi direktor Franc Pristovšek, univ. dipl. prav. Piše: Miha Naglic Franc Kavčič Veljko, gospodarstvenik "V moji rojstni hiši, v Škofji Loki, je bil 27. julija 1941 ustanovni sestanek OF. Kot nacionalno usmerjena družina, aktivna v sokolski liberalni struji, po svojih članih pa tudi drugače družbeno dejavna v gasilstvu in obrtništvu, je bila od prvega dne pripadnica odpora proti okupatorju. Vse to je imelo za posledico, daje iz družine izšlo pet prvoborcev, drugi v zapor in pregnanstvo. Prvi, ki je od bratov padel, je bil žrtev izdaje domobranca leta 1944, drugi prav tako na Štajerskem leta 1945 po strelih nemških policistov. Trije, ki smo preživeli, smo ob koncu vojne dobili nove zadolžitve. Dva sva že sredi aprila leta 1945 nadaljevala pot v Trst in tam preživela vse leto 1945. Tretji pa je že od maja 1945, po nesreči, več mesecev preležal v bolnišnici. Vse to sem napisal zato, ker natolcevanje in obrekovanje današnjih zlobnežev nima ne konca ne kraja. Kar naprej ponavljajo, kako je eden ali drugi Pomoril vrnjene domobrance in preganjal nedolžne prebivalce. Le odkod ta zlobna domišljija, to strupeno sovraštvo? Kaj se je z domobranci takrat dogajalo, v Trstu sploh nisem ničesar slišal. Tudi naši stiki niso bili na taki favni, da bi lahko kaj izvedeli..." Te spominske besede so iz knjige Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev (1996). Z njimi uvajamo zapis, v katerem predstavljamo še tretjega od Petih loških bratov Kavčič, tistega, kije z Nikom dobršen del leta 1945 preživel v Trstu. To je Poljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon kar "pozabili". Pa zna priti čas, ko bodo spet v primernih časteh. FRANC KAVČIČ VE U KO (ES), gospodarstvenik. Rodil se je 28. decembra 1922 v Škofji Loki. Pred vojno je delal v kranjski Jugobruni, leta 1941 je postal aktivist OF, sodeloval v bojih Cankarjevega bataljona in bil 1942 politični komisar Škofjeloške čete v Poljanskem bataljonu, od 1943 pa funkcionar Skoja in KPS na Gorenjskem. V Trstu je bil tudi v letih 1947-50, leta 1951 je delal na jugoslovanski ambasadi v Bukarešti, do 1955 pa v Beogradu. Svoja mlada leta je torej posvetil narodnoosvobodilnemu boju ter interesom nove države in družbe, najbolj ustvarjalna pa je preživel v gospodarstvu. Bil je direktor tovarne klobukov Sešir v Škofji Loki in podjetja Jugoinspekt v Ljubljani. Napisal je tudi več prispevkov za prve zvezke Loških razgledov. V njih se sam ali skupaj z bratom Pavlom spominja začetkov narod-noosovobodilnega boja na Škofjeloškem. "Sedaj ali nikoli, sem pomislil, zaklical sobesedniku, naj beži in se pognal po stopnicah proti prvemu nadstropju. Na stopnicah pa me je skoraj podrla skupina 6-7 zapornikov, ki so od prizorišča borbe tekli nazaj v svoj zapor. Zaman sem kričal, naj bežijo ven. Že s stopnic sem ocenil, kaj se dogaja. Nemški žandar-oficir je ponovil klic: 'Fantje, svoboda!' Tedaj ga je na ječarjev poziv napadla skupina zapornikov. Bilo je jasno, da je Žandar' partizan, zaporniki pa zaslepljene! ali provoka- torji. Brat Jože je imel polne roke dela. Potem ko je dvakrat odtrgal od okna ječarjevo ženo, ki je kričala na mestni trg: 'Komunisti so tu! Na pomoč!' in hitel zapirati okna, je pomagal Žandarju', da se je rešil napadalcev. Ječarja se je lotil širokopleč zagorel mladenič, ga dobro premikastil in potisnil v kot razpravne dvorane, kjer je občepel. V Žandarja' pa se je pognal še eden izmed močnejših zapornikov in ga tako udaril s čevljem po glavi, da mu je padla z glave sicer premajhna kapa. Čeprav je bil oborožen z brzostrelko, s pištolo in bombami, ni streljal, da ne bi ranil zapornikov in da ne bi povzročil hrupa in prihoda oboroženih Nemcev ..." (LR VIII, 1961) To je samo drobec iz opisa predrzne akcije borcev Cankarjevega bataljona, ki so 21. decembra 1941 vdrli v škofjeloške sodnijske zapore (v stavbi na Poljanski cesti, v kateri je zdaj sedež upravne enote) in iz nje osvobodili zaprte aktiviste OF, med njimi brata Franca in Pavla Kavčiča. Ti fantje so morali biti res korajžni. Tudi ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Škofji Loki je povezana z njihovimi imeni. Zgodila se je namreč v gostilni Jožeta Kavčiča na Studencu, v nedeljo, 20. julija 1941 ob 9. uri dopoldne. Zbrane na sestanku sta stražila brata Peter in France... Teh dogodkov se spominjamo v času, ko bi jih nekateri najraje Franc Kavčič Veljko ALPINIZEM Dramatičen vzpon alpinista Humarja se srečno končuje TOMAŽ SE VRAČA V DOLINO Po uspešnem vzponu v južni steni Daulagirija se je malo pod vrhom odločil za umik z viharnega grebena na severno stran gore. Ljubljana, 4. novembra - Poročali smo že, daje kamniški alpinist Tomaž llumar dosegel izjemen podvig v Himalaji. Sam je kot prvi človek na svetu preplezal osrednji del 4000-metrske južne stene Daulagirija. Potem ko je zaradi krušljive skalne stopnje na 7300 metrih prečil na Japonski greben, se je dva dni skušal vzpeti na S167 metrov visoki vrh. Zaradi divjanja viharjev seje približno na 8000 metrih višine odločil za sestop na severno stran gore. V sredo seje spustil do tabora 1 na nadmorski višini 5600 metrov, kjer sta ga pričakala Cene Berčič in Tomo Drolc. Čeprav je bil Tomaž zelo izčrpan, se je njegovo počutje hitro izboljšajo. Kako resne so njegove ozebline, bo pod goro ocenila zdravnica na odpravi dr. Anda Perdan. Na dan poročanja naj bi helikopter prepeljal Humarja in spremljevalca v dolino, iz Katmanduja pa naj bi odprava odpotovala v domovino po 10. novembru. Tomažev podvig že odmeva v tujini in doma. Viki Grošelj je ocenil, da gre za največji dosežek v zgodovini modernega himalajiz-ma, čeprav ni stopil na vrh Daulagirija. Humar je poskrbel, da bodo tudi Slovenijo prištevali med alpinistične velesile. • S. Saje VABILA, PRIREDITVE Šahisti na Bledu - To nedeljo se bo v hotelu Krim na Bledu začel finalni šahovski dvoboj za pokal Slovenije. Nastopili bosta ekipi ŽŠD Maribor, ŠK Piramida in ŠK Triglav Krško. V ponedeljek pa se bo ob 15.30 uri začelo ekipno državno prvenstvo - državna šahovska liga. Rokometni spored - VI. državni ligi za moške bo ekipa Terma jutri gostovala pri Dobovi, ekipa Jelovice v 1. državni ligi pa bo v nedeljo ob 20. uri v dvorani na Podnu gostila Graniz Kočevje. V l.B državni ligi za moške ekipa Preddvora odhaja na gostovanje k Atomu Krško, Chio Besnica pa jutri ob 16. uri gosti Ormož. V l.B ligi za ženske ekipa Save Kranj gostuje pri Novem Mestu. V II. državni ligi - vzhod ekipa Dom Žabnice gosti Polet, Duplje gostujejo pri Razkrižju, ekipa Jezerskega pa je prosta. V II. državni ligi - zahod ekipa Alplesa gosti Jestvino Koper, Sava Kranj Grosuplje (sobota ob 14. uri), Tržič Mokrec (sobota ob 17.30 uri), Radovljica pa odhaja na gostovanje k Svišu. Odbojkarski spored - Jutri, v soboto, čaka odbojkarje Bleda težko gostovanje v Kanalu, Olimpija in Žurbi team Kamnika sta zamenjala domačina prve tekme, tako da bo tekma v Športni dvorani v Kamniku jutri ob 20. uri. Odbojkarice Jeti Sport Bleda jutri gostujejo pri državnih prvakinjah v Mariboru. Derbi kroga v moški konkurenci 2.DOL bo ob 19.30 uri v OŠ Peter Kavčič v Škofji Loki. Termo Lubnik se bo pomeril s SIP Šempetrom. Ob 18. uri se bodo v telovadnici OŠ T. Čufar na Jesenicah pomerile igralke Mladi Jesenice in gostje iz Mežice. V 3.DOL igrajo doma: Zurbi Team Kamnik II - VC Portorož (ZD Kamnik ob 19. uri). Bled II - Bohinj (OŠ Radovljica ob 17. uri). Gostila Jarm Kropa -Astra Telekom (OŠ Lipnica ob 18. uri), Termo Lubnik II - Hoteli Simonov zaliv (OŠ P. Kavčič ob 15.30 uri) - ženske - ŽOK Partizan Škofja Loka - Brestanica (OŠ P. Kavčič ob 17.30 uri). Kegljaški spored - Jutri ob 16. uri bo na Jesenicah gorenjski derbi med ekipama Inter Comercem in Iskraemecom, v Kranju pa bodo ob isti uri igralci Log Steinela gostili Proteus LIV iz Postojne. Kegljavke Triglava gostujejo v Ankaranu. V l.B SKL bosta oba gorenjska predstavnika gostovala v Celju. Nogometni spored - V 13. krogu lige Si.mobil bo ekipa Domžal v nedeljo ob 13.30 uri gostila Primorje, ekipa Živil Triglava pa na domačem stadinu v Kranju ob 13.30 uri pričakuje Esotech Šmartno. V 3.SNL - center Zarica jutri ob 14. uri gosti Factor, Hram Gorjan gostuje pri ABC Tabor, Casino Bled pa pri Rudarju Trbovlje. Pari jutrišnjega zadnjega jesenskega kroga v I. gorenjski ligi pa so: Ločan - Sava, Britof - Šenčur Protect GL, Naklo - Dome I Železniki, Jesenice Horvej - Velesovo, Polet - Lesce. Vse tekme bodo jutri ob 14. uri. • V.S. ŠPORTNI Rezultati žrebanja kroga ...3Q*..1.0m 1999. IZŽREBANE ŠTEVILKE 3,5,9,12, K 15,16,20,23,24,28,29,31,34,35, 39,40,41,42,44,46,47,49,53,56,57,59,62,63, 64,66,67,70,71,75. SONČKI: 8,6,36. Dobitki št. dobitkov Vrednost glavni dobitek krog dobitek dobitek trije sončki dobitek dveh vrst dobitek ene vrste PRENOS 1 PRENOS 172 4.807 2.251.273 SIT 319.814 SIT 142.977 SIT 3.098 SIT 321 SIT Dobitke za eno, dve pravilni vrstici i i tri sončke lahko dvignete na vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije. Glavni in krog dobitek pa izplačuje Športna loterija v Lj ubijani, Ogalelova 15/1, vsak delovnik od 8. do 12. ure. Zadnji dan za izplačilo je 2.1.2000. Sklad za 45. bog bo povečan za 800.000,00 Sli liformadje:061 9736, w#¥ispurtnrj-loferija.si._ PODARIM V igrah 7.11.1999 bodo sodelovali: KVIZ KOLO Laura Rakib, Partizanska 1, Zagorje Luka Ris, Prvomajska IS, Ljubljana Nina Smrekat Koseškega 15, Ljubljana HIŠA ZVEZD Rade Ga raca. Turjaška 2, Kočevje PO KOSTANJ V REAKTOR Sondi ftjngerl, Zg. Velka 43-b, Zg. Velka LABIRINT Ervin Filipčič, Prisoje 2, Koper 0 vseh podrobnostih bodo izžrebanci obveščeni po pošli. Naši alpski smučarji in nordijci odhajajo na zaključne priprave pred novo zimsko sezono v v SNEG ISCEJO V AMERIKI IN SKANDINAVIJI Medtem ko so smučarke v sredo že odpotovale proti Ameriki, danes za njimi gredo še fantje, sredi meseca pa se jim bodo pridružili še specialisti za hitre discipline - Nordijci čakajo na zim° v Skandinaviji, kjer konec meseca začenjajo letošnjo sezono. Kranj, 5. novembra - Letošnji tradicionalni tiskovni konferenci, alpski smučarji so jo pripravili v torek v Forumu ljubljanskega sejma, nordijci pa v sredo v prostorih glavnega pokrovitelja, v Zavarovalnici Triglav v Ljubljani, sta minili z veliko mero optimizma pred prihajajočo zimsko sezono. Trenutno vse še najbolj skrbi pomanjkanje snega tako v Ameriki kot v Skandinaviji, kjer bi lahko izpilili svojo formo. Toda, ker na sneg čakajo tudi druge reprezentance, se konkurentov ne bojijo. Smučarke zamudile precej treninga Še nekako najbolj pesimistični so v taboru naših alpskih smučark, ki jim prva letošnja le-deniška velcslalomska tekma minulo soboto v Tigncsu ne bo ostala v lepem spominu. Dolgo je namreč že minilo, da se niti ena naša veleslalomistka ni uvrstila med najboljšo trideseterico. "Letos smo sicer načrtovali priprave v Avstraliji, kamor nas je povabila Zali Stegal, vendar pa je ta zamenjala trenerja in zadovoljiti smo se morali s treningi na evropskih ledenikih. Z vremenom nismo imeli veliko sreče, saj smo normalno lahko opravili le del priprav, izpadlo pa nam je okoli 25 odstotkov treninga. Tako so dekleta v Tignesu namesto napadalno vozila bolj "obrambeno". Ravno prehod iz obrambe v napad, pa bo glavni cilj zaključnih treningov v Ameriki, saj so naša dekleta že večkrat pokazala, da so velike borke," pravi trener Pavel Grašič, ki je po tekmi v Tignesu ostal brez Urške Hrovat, saj ta čuti močno bolečino v križu, zato na treninge in prve tekme v Ameriko v sredo sploh ni odpotovla. Sicer pa našo A reprezentanco letos poleg Urške sestavljajo še: Špela Pretnar, Nataša Bokal, Alenka Dovžan, Mojca Suha-dolc in Špela Bračun. V B ekipi so: Katarina Breznik, Anja Kalan, Lea Dabič, Tina Bogataj, Tina Maze, Andreja Gašperin, Nina Mulej, Maja Mohorič in Špela Bertoncelj, v C ekipi pa: Lea Lozar, Petra Šinkovec, Tanja Žerjav, Maja Furek, Mojca Rataj, Nina Makuc, Mateja Dol-ničar, Vanja Vravnik in Katja Šmalc. Smučarji tarnajo nad novo dolžino smuči Po besedah vodja naše moške reprezentance in trenerja za slalom Klemena Berganta so treningi fantov sicer potekali uspešno, žal pa je tudi njim nekajkrat ponagajalo vreme, zato pričakujejo, da bodo zamujeno nadoknadili v Ameriki. Precej časa so porabili za "testiranje" novih, krajših, slalomskih smuči, ki so se jih nekateri navadili zelo hitro, drugi pa še ne povsem. Bolj kot smuči pa sta trenutno v ospredju boleča hrbtenica našega najboljšega smukača Aleša Brezavšča, ki mu sicer uspešno pomaga novi fizioterapevt Alen Lilič, vendar zaenkrat še ne more sproščeno trenirati. K sreči so se po operaciji pozdravili Andrej Miklavc, Andrej Jerman in Mitja Valenčič, ekipi pa se je pridružil še povratnik iz Amerike Uroš Pavlovčič, tako da je naša letošnja moška ekipa na čelu z Juretom Koširjem, kar številna in računa na dobre rezultate v vseh disciplinah. Člani moške A ekipe so: Jure Košir, Drago Grubelnik, Jernej Koblar, Mitja Kune in Andrej Miklavc. Ekipo za hitre discipline sestavljajo: Aleš Brezavšček, Peter Pen, Grega Šparovec, An- AV/.v« ekipa alpskih smučarjev in smučark v sezoni 1999/2000 TRIATLON Š1NK HITER NA HAVAJIH Kona Beach-Havaji, 5. novembra - Na letošnjem že 21. triatlonu "Ironman" na Havajih, ki velja za svetovno prvenstvo na razdalji 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,195 km teka je Tržičan Tomaž Šink osvojil 157. mesto med 1469 tekmovalci, kolikor jih je bilo letos na startu le izredno zahtevne preizkušnje. Matjaž Štibelj, ki je bil med tistimi srečneži, ki je priložnost za nastop dobil z žrebom, je bil v cilju 308. Šink je v svojem drugem nastopu na Havajih za zmagovalcem Belgijcem Luc Van Licrdom zaostal nekaj več koi uro in pol, Štibelj pa še nekaj minut več (10; 10:14). Od peterice Slovencev, kolikor jih je nastopilo, je bil najvišje predsednik triatlonske zveze Igor Kogoj na 54. mestu (9; 16:51). M. M. NAPOREN HOKEJSKI VIKEND Jesenice, Bled, Kranj, 5. novembra - Med tednom je v mednarodni hokejski ligi igrala le Olimpija, ki je v domaći dvorani Tivoli visoko izgubila s Feldkirchom 0:10 (0:2, 0:4, 0:4). Nov krog bo na sporedu že danes, ko ekipa Acronija gostuje pri Feldkirchu, Olimpija pa doma gosti WFV. V nedeljo k ekipi WFV odhaja ekipa Acronija, Olimpija pa bo gostovala pri Dunaterrju. Odigrani sta bili tudi dve tekmi državnega prvenstva. Fkipa Acro-ni Jesenic je gostovala pri Celju in zmagala 0:10 (0:2, 0:7, 0:1), ekipa Jesenice mladi pa je gostovala pri Olimpiji in izgubila 10:2 (2:1, 2:1, 6:0). Jutri Slavija gosti Tivoli, ob 18.uri pa bo tekma v Pod-mežaklji ined Jesenicami mladi in Triglavom. • V.S. Skakalci, nordijski kombinatorci in tekači v novi sezoni drej Jerman, Ožbi Ošlak, Jernej Rcberšak in Igor Kozar. V moški B ekipi so: Rene Mlekuž, Matjaž Vrhovnik, Mitja Valančič, Mitja Dragšič, Bernard Vajdič in Uroš Pavlovčič, v ekipi C pa: Miha Malus, Aleš Gorza, Boštjan Križaj, Matej Pogačnik, Andrej Šporn, Matej Lesar, Rok Rutar, Luka Jereš, Aleš Prek, Rok Šalej, Primož Skerbinek, Andi Wiser, Rok Toplak, Jernej Osrajnik in David Šerdoner. Ob torkovi novinarski konferenci so predstavili tudi letošnji sejem Šport in rekreacija na ljubljanskem gospodarskem razstavišču. Ta bo letos od 22. do 28. novembra potekal že tridesetič, na njem pa pričakujejo kar okoli 150 neposrednih razstavljavcev. Sejem z mednarodno udeležbo bo tudi letos namenjen tako opremi za zimske kot poletne športe in rekreacijo, turistični ponudbi in seveda tradicionalni komisijski prodaji rabljene smučarske in druge športne opreme. "Prelomna" sezona Naši nordijci začetka letošnje zimske sezone sicer še niso dočakali, so pa že doživeli menjavo v vrhu vodstva nordijskih reprezentanc. Tako se je po uvodu na sredino tiskovno konferenco dosedanji direktor Ljubo Jas-nič poslovil od reprezentantov, novinarjev in zastopnikov sponzorjev ter besedo predal novemu direktorju, sicer pa tudi vodju nordijskih kombinatorcev, Danilu Pudgarju. Ta je povedal, da so vsi naši tekmovalci prek poletja in jeseni dobro trenirali in da nekateri rezultati treningov in primerjalnih tekmovanj kažejo napredek, kar pomeni, da bi ta sezona lahko bila prelomna zlasti za tekače in nordijske kombi-natorce, pa tudi skakalci imajo letos spet visoke cilje. Kot je povedal glavni trener in vodja ska kalnih reprezentanc Heinz Koeh. so bile dosedanje priprave dobre, kar se je pokazalo tudi Prl meritvah na Fakulteti za šport, trenutno pa so najbolj v skrbeh; ker nikjer v Skandinaviji še Oj snega, tako da so pot proti seve-ru začeli prelagati, najkasneje pa naj bi v Skandinavijo odšli 11 novembra, saj jih 27. novembra že čaka prva tekma v finskerii Kuopiju. Trener Koch je tudi povedal, da računa, da bi se v kratkem izoblikovala ekipa petih do šestih močnih reprezentafl' tov, dva od njih pa naj bi se redno na tekmah potegovala za uvrstitev v prvi desetorico. Ekipo A v skokih sestavljajte Primož Peterka, Peter Žonta. Damjan Fras, Miha Rihtar, Blaž Vrhovnik, Bine Norčič in Pri' mož Zupan Urh. V ekipi B so' Jure Radelj, Grega Lang, Robert Kranjec, Milan Živic, Urb^11 Franc, Igor Medved in Rolando Kaligaro. Medtem ko skakalci nimajo težav s poškodbami, pa se v ekipo nordijskih kombinatorcev še ni vrnil Kranjčan Igor Cuznar, ki ima po lanski hudi nesreči še nekaj težav z vidom. Tako sta člana prve ekipe kombinatorcev trenutno le Roman Perko in Gorazd Robnik, poleg tega pa je za njima še močna mladinska ekipa. Številnejša pa je letos ekipa tekačev, ki je vadila pod vodstvom novega finskega trenerja Jarm^ Punkkinena. Fantje: Matej So klič, Vasja Rupnik, Jože Mehle in Matej Jakša v novi zimi računajo na izboljšanje svojih dosedanjih rezultatov, dekleta A ekipe: Andreja Mali, Nataša Lačen. Petra Majdič, Ines Hižar, Tina Hi/ar in Tej a Gregorin pa si poleg tega želijo tudi uspešnih nastopov v štafeti. Kot je ob odsotnosti Jarma Punkkinena (ki na Finskem že "išče" sneg za zaključne priprave) povedal koordi-naror Jože Klemenčič, so tekač' in tekačice v zadnjem obdobju precej izboljšali svojo kondicijo, zato si letos vsi zastavljajo ambi-cioznejše cilje. V. Stanovnik, foto: T. Doki KOŠARKA TURKI V LOKI BOLJŠI Škofja Loka, 5. novembra - Minulo sredo je ekipa Loka kave v dO' mači dvorani na Podnu v pokalu Radivoja Korača gostila turški Galatasaray. Kljub solidni igri Ločanov so bili Turki vendarle premočni in zmagali 56:91 (30:40). Jutri pa se nadaljuje tekmovanje v Ligi Kolinska. Loka kava v domači dvorani na Podnu ob 20.uri gosti ekipo Krke. Ob 20.15 uri se bo v dvorani na Planini začela tekma med Triglavom in Pivovarn0 Laško, ob 19. uri pa bo domžalski Helios gostil Zagorje. V l.B SKl' bo ekipa SI M P Radovljice gostovala pri Jurij Plavi Laguni t* Bežigradom. V I. SKL za ženske ekipa Odeje Marmorja v domač' dvorani na Podnu ob 18. uri gosti SKB Jezica mlade. • V.S. BALINANJE SOFRONIEVSKI JE PRVAK Škofja Loka, 5. novembra - Konec tedna je bilo v Novi Gorici fl nalc državnega prvenstva balinarjev. Zmagal je Škofjeločan Damijan Sofronievski (Lokateks Trata). • V.S. KRANJ, KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE -SVET NEPREMIČNINE KUPIMO DVOSOBNO ALI TRISOBNO STANOVANJE - SVET NEPREMIČNINE STANOVANJA KRANJ, Planina I - prodamo 59 m2 veliko dvosobno stanovanje v 10. nadstropju, z velikim balkonom in razgledom proti SZ. Cena je 10,7 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE KRANJ, Planina II - prodamo 83 m2 veliko trisobno stanovanje v 7. nadstropju, z vsemi priključki. Stanovanje ima lep razgled in je takoj vseljivo. Cena je 13,1 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE KRANJ, Planina III - prodamo 63 m2 veliko 2 SS, preurejeno v dvoinpolsobno. Leži v 2 nadstropju nizkega bloka, obrnjeno pa je proti vzhodu. Cena je 11,5 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE .........n m-ri n i ii i i ur KRANJ, Zlato polje - prodamo 54 m2 veliko dvosobno stanovanje z balkonom, obrnjeno na vzhod in zahod. Leži v 3. nadstropju nizkega bloka, ogrevano je centralno, na olje, vselitev pa je možna takoj Cena je 9,7 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE V Begunjah prodamo trisobno stanovanje v I. nadstropju novejšega bloka, na sončni in izredno mirni legi ob travniku in gozdu Stanovanje obsega 80 m2 stanovanjske površine, je zelo kvalitetno izdelano in dobro ohranjeno, ima balkon, telefon, kab TV, CK. Cena znaša 13,6 mio SIT (136.000 DEM),informacije MAKLER BLED ■MMMMMMIlMMMMMMMMMaMMiHMMOTMMMMMMMNB Na Bledu, v alpskem bloku, v IV. nadstropju, prodamo garsonjero v izmeri 18 m2, z balkonom, telefonom, kab TV, cena znaša 5,0 mio SIT (50.000 DEM) informacije MAKLER BLED RADOVLJICA, Cankarjeva ulica, prodamo dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 70 m2, v I. nadstropju, z opremljeno kuhinjo, balkonom - takoj vseljivo, cena 13 mio SIT (130.000 DEM), informacije MAKLER BLED d.o.o. POSESTI Kranj, Stražišče - prodamo 2/3 starejše hiše, trisobno stanovanje v nadstropju in enosobno v pritličju, na dobri lokaciji, z lepim razgledom, vrtom, dvoriščem in leseno garažo Parcela je velika 315 m2 Cena je 15 mil SIT. SVET NEPREMIČNINE PREDDVOR, Bašelj - prodamo vikend, zgrajen do I. plošče, z gradbenim dovoljenjem, tlorisa 6,6 x 5,6 m t terasa. Stoji na 512 m2 veliki parceli v naselju vikondov, voda in elektrika sta na parceli. Cena jo 4 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE KRANJ, Milje - prodamo 15 lot staro, enonadstropno dvostanovanjsko hišo velikosti 10 x 11,5 m. Hiša stoji na ravni, 755 m2 veliki parceli. Telefon, KATV, centralno ogrevanjo na olje. Hiša je vseljiva takoj. Cena je 35 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE iS PODUUBEU - III. gr. faza, podklete-na enodružinska hiša, 200 m2 uporabnih površin, 450 m2 velika parcela^ ob potoku, mirna lokacija, tloris stavbe je 9 x 8 m Cena jo 13,5 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE LESCE - naprodaj je visokopritlična stanovanjska hiša, opremljena, s 300 m2 stanovanjske površine, na parceli, veliki 785 m2. Cena je 44 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE MAKLER »LIP d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN l MAKLER BLED d.o.o. prodaja nepremičnin Ljubljanska cesta 3, 4260 Bled, tel.. 064/742-333, fax: 064/742-335 NEPREMIČNINE Rt Al ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 064/381-100 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si r j CERKLJE NA GORENJSKEM, Cerkljanska Dobrava -enodružinska stanovanjska hiša s kletjo, pritličjem in mansardo, v III. gradbeni fazi. Koristne stanovanjske površine je 215 m2, parcela je ravna in sončna, velika 766 m2. Kakovostna gradnja, elektrika in vodovod na parceli. Cena je 22,3 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE BLED, Rečica - lepo urejena visokopritlična hiša, 260 m2 uporabnih površin in 680 m2 velika parcela. Hiša je delno podkletena, mansarda je še neizdelana. Ima čudovit pogled na jezero. Cena je ugodnih 40 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE je opremljen, leži v pritličju in je takoj vseljiv. Cena je ugodnih 9,5 mil. SIT SVET NEPREMIČNINE JAVORJE, pri Poljanah nad škofjo Loko prodamo gostilno Blegoš Enonadstropna, delno podkletena hiša, na parceli 698 m2, uporabne površine v stavbi je 480 m2. V pritličju je gostinski lokal, v nadstropju so stanovanjski prostori in 4 turistične sobe ter apartma za goste. Cena je 45 mil. SIT. SVET NEPREMIČNINE BOHINJ, 2 km od jezera - ugodno prodamo novejši apartma, 36,5 m2 + velik sončni balkon, klet in shramba. Apartma ATOMSKE TOPLICE, samo 2 km od zdravilišča - na končni, sončni, mirni lokaciji prodamo hišo, primerno tudi za ukvarjanje s turizmom in oddajanje sob. Potrebno bo narediti še estrihe in fasado Tloris hiše je 11 x 9 m. Cena je ugodnih 8,5 mil SIT SVET NEPREMIČNINE ZG JEZERSKO - prodamo šest let star poslovni objekt za razrez lesa (žaga) in nedokončan objekt za bivanje. V ceni je všteta tračna žaga, robilnik, čelilnik ter sedemtonski viličar Obstaja možnost dograditve in povečanja kapacitete proizvodnje. Vse skupaj se nahaja na 8000 m2 veliki parceli, cena pa je 38 mil. SIT SVET NEPREMIČNINE LJUBLJANA, tel.: 061/16-86-200, 0609/634-151 LESCE - ODLIČNA PONUDBA !! - V urejenem stanovanjskem naselju pro- damo komfortno, dolno opremljeno dvostanovanjsko hišo z skupaj 240 m2 koristne stan. površine, na zemljišču v izmeri 770 m2. Cena je izredno, IZREDNO ugodna 36,55 mio SIT (365.000 DEM), informacije MAKLER STARI VRH (PODVRH) - Na sončni legi z izredno lepim razgledom prodamo novo počitniško hišo, ki obsega 156 m2 stanovanjske površine, stoji pa na 280 m2 zemljišča. Objekt stoji nedaleč od smučišča na Starem vrhu. Zelo zanimiva ponudba - cena 12.50 mio SIT (125.000 DEM) informacije MAKLER BLED BEGUNJE - Starejša stanovanjska hiša ki obsega 75 m2 konstne površine, stoji pa na zemljišču v izmeri 613 m2. Kljub temu, da je del dvojčka ima izredno lep vrt. Sončna lega. Garaža - samostojni objekt. Hiša je vseljiva takoj Cena 10,5 mio SIT (105.000 DEM) informacije MAKLER BLED LANCOVO PRI RADOVUICI - Novejša dvodružinska stanovanjska hiša, kvalitetno izdelana in dobro vzdrževana, na mirni in sončni legi ob gozdu. 230 m2 stan pov., zemljišče z bogatim sadovnjakom pa meri 640 m2. Objekt je TAKOJ VSELJIV, cena znaša 27.6 mio SIT (276.000 DEM) informacije MAKLER BLED DVORSKA VAS - Na robu vasi, 4 km iz Radovljice prodamo enodružinsko stanovanjsko hišo, ki obsega 140 m2 stanovanjske površine, stoji pa na 610 m2 zemljišča. Lokacija je zelo mirna ob robu kmetijskih zemljišč. Centralna kurjava, telefonski priključek. Cena znaša 20,5 mio SIT (205.000 DEM) informacije MAKLER BLED BEGUNJE - Stanovanjska hiša v starem delu naselja, novejši objekt, CK, telefon, dve kopalnici, primerna tudi za bivanje dveh družin, takoj vseljiva, cena je izredno ugodna 19,0 mio SIT (190 000 DEM), informacije MAKLER BLED ZAZIDLJIVE PARCELE AMBROŽ pod Krvavcem • prodamo parcelo za gradnjo vikenda velikosti 1521 m2 Voda in elektrika sta ob parceli. Z nje je čudovit razgled v dolino. Cena je 5.000,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE V Novi vasi pri Radovljici prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 900 m2 "a sončni lokaciji ob potoku, cena pa znaša 7,5 mio SIT (75.000 DEM), urejamo lokacijsko dokumentacijo informacije MAKLER BLED Na Jesenicah na Stražišarjevi ulici prodajo odlično zazidljivo parcelo, ki meri 520 m2 in leži na izredno sončni legi na manjšem griču. Ureja se lokacijsko dovoljenje - cena parcele jo 2,9 mio SIT (29.000 DEM), informacije MAKLER BLED Zdrami in premami Poslej v novi podobi. n£8 Poiščite jo v vseh prodajalnah Priiimk) Naslov! a PoŠta: Imejte jo s seboj ob vsakem nakupu in se prepričajte, da zvestoba nagrajuje! nakup 2.001 do tlt 4°mo Darii0 ŽIVILA (kava in čokolada) 4.0oidu|6°ooo brisa Mi 3 kg pralnega praška nakup od 6.001 do 8.000 sit 8,001 dopiodooo j bon ta nakup v vrednosti 1000 sit nakup nad 10.001 »It Whisky Canadian in dva kozarcq _1_I_I_I_j a VSA POLJA KARTICE 2000 vam prinašajo še posebej privlačno , hkrati pa bo vaša kartica vložena v boben, iz katerega bomo 30.12.1999 izžrebali dobitnike posebnih nagrad KARTICE 2000. Nakupovanje s KARTICO 2000 vam za zvestobo prinaša prijazne pozornosti, ki se bodo nadaljevale tudi v novem tisočletju. Ena izmed njih bo tudi KARTICA ZVESTOBE ŽIVILKO-- nova kartica za novo tisočletje. NOVI SAVNA CENTER SE RAZPROSTIRA NA VEČ KOT 500 V NJEM LAHKO OBIŠČETE: # turško savno v obliki kupole, opremljeno v osmanskem slogu in z značilnim detajlom na vhodu # caldarium - savno v izrazito rimskem slogu, z značilnim vhodom v obliki slavoloka # zunaj na prostem sta v hišicah iz brun finska savna ter sanarium z aquavivo -slikovnim in zvočnim efektom za sprostitev # "tuše doživetij" s tropskim dežjem in meglo # v novih prostorih je tudi večje počivališče s pogledom na Savinjo ter nov zunanji termalni bazen ob reki Savinji z manjšo teraso za sončenje, povezan z notranjim bazenom I • dve finski savni # turško savno # vvhirpool # hladni zunanji bazen # solarij HOTEL SLOVENIJA w DELOVNI CAS: ponedeljek sobota: od 12. do 22. ure, nedelja: od 8. do 22. ure, ob torkih rezervirano za ženske. ZA ODDIH liM SPROSTITEV DOBRODOŠLI V SAVMA CENTER ZDRAVILIŠČA LAŠKO. Zdravilišče Rogaška spada med najstarejša evropska zdravilišča, kar potrjujejo prve analize mineralnih voda, ki so bile narejene že pred štiristo leti. V naročju tradicije je Rogaška Slatina doživela pomemben razcvet konec prejšnjega stoletja, ko je v teh krajih vladala grofovska družina Attems. Razvoj pa se je nadaljeval, in tako je v zadnjih nekaj desetletjih kraj postal zibelka zdravega aktivnega oddiha, kjer so se mnogi pozdravili in naužili sveže energije za nadaljnje življenjske izzive. Hotel Slovenija je del zgodovinskega mozaika Rogaške Slatine. Zgradili so ga leta 1938, in sicer v značilnih potezah znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Skozi njegove kolonade vodi vhod v hotel, ki leži južno od zdraviliškega parka, dobrih sto metrov od zdravstveno-terapevtskega centra. Hotel Slovenija je že dve leti v lasti Kmečke družbe, sicer pa ga z Zdraviliščem še zmeraj povezujejo nekatere skupne dejavnosti. Tako lahko gostje v Hotelu Slovenija bivajo tudi na osnovi zdravstvene napotnice, vsi gostje pa lahko po obisku in nasvetu zdravnika koristijo razne zdravstvene storitve Zdravilišča. Gostje, ki se odločijo za bivanje v Hotelu Slovenija, imajo brezplačno kopanje v novih termah, ki se nahajajo ob samem hotelu, zastonj pa si lahko ogledajo tudi vse kulturne prireditve, ki jih za goste v Rogaški Slatini organizira Zdravilišče. Ob sprehajanju po zdraviliških parkih in pomirljivih sprehodih skozi bližnje zelene gozdove je gostom na voljo tudi pestra športno-rekreacijska ponudba. Izbirajo lahko vse od tenisa, squasha, balinanja, j namiznega tenisa in mini golfa v športnem parku pa vse do fitnessa v Hotelu Park, jahanja v bližnjem konjeniškem centru in golfa v neposredni bližini samega hotela. Seveda so gostom na voljo tudi storitve Dentalnega studia in Beautv centra, tako da lahko tukaj zares poskrbijo najbolje za svoje zdravje in počutje. Hotel Slovenija ima tri zvezdice in se ponaša z odlično dietno hrano, kakor tudi s širokim izborom klasične prehrane. Poleg pestrega samopostrežnega zajtrka in raznovrstnega izbora solat so njihova posebnost še vegetarijanski meniji. Restavracija ima tri salone in poletno teraso. Gostje, ki prihajajo v Hotel Slovenija predvsem iz Italije, Avstrije in Slovenije, še zlasti cenijo intimno atmosfero v hotelu, prijaznost in domačnost zaposlenih ter mir, s katerim se lahko pohvali le manjši hotel. Hotel Slovenija ima šestinšestdeset enoposteljnih in štirindvajset dvoposteljnih sob v treh nadstropjih, ki so povezana z dvigalom. Vse sobe imajo kopalnico in telefon z neposrednim izbiranjem, v pritličju pa je še velika konferenčna soba in televizijski salon. Gostje pa si lahko najamejo televizor v soboto ob manjšem doplačilu. Hotel Slovenija ponuja svojim gostom celoten splet turističnih dejavnosti, ki jih lahko obiskovalci po svojih lastnih željah in potrebah dopolnjujejo z vso ostalo zdraviliško ponudbo. Z zelo ugodnimi cenami namestitve omogočajo prijeten oddih ali zdravljenje vsem tistem, ki jim je pomembnejša vsebina od zunanjega blišča in sijaja. TČRME ROGAŠKA Celjska cesta 5, 3250 Rogaška Slatina Tel.: ++386/(0)63/81-81-95 fax: ++386/(0)63/81-81-959 A P A R T SLATINA Kjer bivanje postane užitek in nepozabno doživetje TOPLINA IZ HLADNIH GLOBIN Termomineralna voda iz nove vrtine v Rogaški Slatini koristi bolnikom z vnetimi in degenerativnimi obolenji sklepov, bolnikom z revmatičnimi obolenji mehkih tkiv in pri rehabilitaciji poškodovanih. Voda je v mikrobiološkem smislu zelo kakovostna in tako primerna ne le za kopanje temveč tudi za pitje. To vodo boste pobliže spoznali v bazenih Term Rogaška s široko paleto spremljajoče ponudbe. APARTHOTEL SLATINA, Franci Žerak s.p., Celjska cesta 6, 3250 Rogaška Slatina Tel.: +386(0)63 818 720 Fax: +386(0)63 818 27 49, 063 827 324 Ponujamo vam nepozabna doživetja v obnovljenem hotelu apartmajskega tipa, v katerem smo svežino novega združili s pridihom preteklosti. Aparthotel Slatina se nahaja ob zdraviliški promenadi v Rogaški Slatini v neposredni bližini termalnega kompleksa. V njem je 24 najsodobneje opremljenih apartmajev z dnevnim in spalnim delom, majhno kuhinjo in kopalnico, TV sprejemnikom s satelitskimi programi in telefonom z direktno linijo. V veži Aparthotela Slatina je recepcija in Kavarna z zajtrkovalnico. Cena najema apartmaja na dan je 7.000,00 SIT. Silvestrovanje 2000 Z GORENJSKIM GLASOM IN turistična agencija INTOURS 6-dnevni program: prevoz z razkošno ladjo, namestitev v hotelu visoke A kategorije, silvestrovanje, zabavne igre,... SILVESTROVANJE NA KRFU 29* 12.-4. 1.2000 - 3 x nočitev z zajtrkom v hotelu CORFU HOLIDAY PALAČE - prevoz z ladjo (avio sedež) Trst - Krf - Trst -avtobusni prevoz pristanišče - hotel - pristanišče - vodenje - zabavni program cena potovanja: 49.000 SIT lojooo-srr (silvestrska večerja) @®IMiHoJJ©ISIIGLAS PODARJATA BRALCEM - UDELEŽENCEM SILVESTRSKO VEČERJO!!! PONUDBA VEUA ZA PRVIH 200 BRALCEV OZ. DO ZAPOLNITVE PROSTIH MEST!!! Če ste že naročniki, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj. Podrobnejša navodila bodo prijavljeni prejeli na dom, dodatne informacije o SILVESTROVANJU 2000 na KRFU posreduje INTOURS, Turistični Boutlque, Prečna 8, Ljubljana, tel. 061/130 35 50. PRIJAVNICA ZA SILVESTROVANJE 2000 na KRFU I Ime in priimek:->- I Ulica:- I Poštna št. in kraj:--- I Telefon:- I Št. sopotnikov: Št. otrok do 12 let (t.j. odraslih, ki bodo odšli v Grčijo poleg vas) "1 I I I I I I I I I NOVI NAROČNIK IME:____ PRIIMEK:_ UUCA:_ POŠTA: _________ TELEFON:_ Časopis začnite pošiljati dne: Podpis naročnika___ Obkrožite artikel presenečenja, ki ga želite prejeti: □ eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij I leta 2000 ali □ en celodnevni izlet z ekskluzivnim programom I in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po vaši izbiri, kadarkoli do sobote, I 6. januarja 2001 ali D tri reklamne artikle Gorenjskega glasa (anorak, | hlače in pokrivalo iz nepremočljivega materiala) Poleg tega imate kot naročnik še 20 % popust pri naročanju malih oglasov in naših izletov. ik, 5*ek, 5. novembra 1999 25. STRAN GORENJSKI GLAS Tiskovna agencija B.P. poroča Praznovanje z Avsenikovo glasbo v Kranju Slavko! Sedemdeset let legende, ki jo pozna svet, ni kar tako Kranj z veliko sejemsko dvorano je bil minulo soboto slovensko središče, kamor so vodile poti iz Uličnih krajev Slovenije in dobršnega dela zahodne Evrope. Več kot tri tisoč obiskovalcev je prišlo na praznični koncert ob 70. rojstnem dnevu Slavka Avsenika, ki ga bo praznoval 26. novembra. ^ra,ij, 4. novembra - Kranj je minulo so-Wo gostil praznični koncert ob 70-let-"'ci Slavka Avsenika, legende polke in ^čka, glasbe, ki jo danes pozna, prizna lt[ Posluša ves svet in ki ji zaradi virtuoz-1°$ti, ki sta jo tej glasbi vlila Slavko Av-^enik in Vilko Ovsenik, ni moč oporeka-!' Umetniških vrednot. Skratka, Avsenik ^ fenomen tega stoletja, ki je sprožil in odprl vrelec številnih posnemoval-Cev doma in v tujini. .^anes je samo v Sloveniji, kot je bilo slisti med poznavalci in strokovnjaki ob *°ncertu Avsenikove glasbe v Kranju, najetij sto ansamblov posnemovalcev ali "dajalcev, ki nastopajo in se predstavljajo z Avsenikovo ali iz nje nastalo glasbo. V !uJ'ni pa je po mnenju poznavalcev, kakr-Sen je na primer mag. Ivan Sivec in še kdo °d glasbenih strokovnjakov, najmanj tisoč aisamblov. ^ Priprave že veliko prej Razmišljanja o Slavkovem praznovanju rojstnega dneva so se začela že veliko ^ej. Sin Grega sije zastavil nalogo, da bo °b sodelovanju širšega kroga najožjih in ^edvsem domačih izoblikoval idejo in jo s*Ušal tudi uresničiti. Bilo je kar nekaj va-r'ant, dokler se ni potem izkristalizirala ^ločitev o koncertu v Kranju, po kate-r£m se bo praznovanje Slavkovega jubile-* Začelo in po rojstnem dnevu 26. novem-"ta potem trajalo še celo leto. Različne Ureditve in dogajanja se bodo torej še vr-nile tudi leta 2000. In v Gorenjskem gla-^ smo se pridružili tistim, ki so se že to-*rat podpisali med pokrovitelje in spon-*°rje. Vlogo glavnega medijskega spon-^rja bomo zato igrali še naprej. Mestna občina Kranj se je tako odločila vlogo gostitelja. Gorenjska banka za davnega pokrovitelja, sejem z dvorano pa ^ kraj, kjer bo veliki jubilejni koncert ob Pazniku. Brž, koje bilo odločeno, da bo-^a prireditev predvajala televizija in radio povcnija, so se začele priprave in potem 'kli snemanja. Edini, kije imel že posnet-*eod prej, je bil (menda) simfonični orke-?|er. Vse drugo, kar je bilo v programu, je ''o treba posneti. Intonacijo za to zah-,?vno delo pa je ob usklajevanju priprav- Mcev pod vodstvom Grege Avsenika po- 2rn dala Betka Šuhelj, ki je bila tokrat v V'°gi avtorice scenarija. Slavko Avsenik in "pooblaščeni nasledniki" z Gašperjem. jo poznamo tudi v Gorenjskem glasu, da je za pripravo in izvedbo takšnih prireditev zelo zahtevna, so se televizijci in radijci ter številne druge ekipe za pripravo scene, lotili že sredi tedna. Svojevrsten izziv je bila vsekakor akustika, ki se je tokrat lotil Jože Pirman skupaj z Daretom Novakom. Oba sta danes prvo ime na tem področju; med drugim sta poskrbela za zvok Pavarottije-vega koncerta in imela na skrbi ozvočenje Mengša tudi med letošnjim Mihaelovim sejmom. Kako zahtevna je za tovrstne prireditve sejemska dvorana, seje potem tudi potrdilo med samo prireditvijo, saj ji je bil še najbolj kos plavback. Šok s srečnim koncem Telefoni so zadnji teden zvonili in zvonili v našem uredništvu. Z nagradno igro smo podelili nagrade, druge vstopnice so bile prodane že zdavnaj prej. V petek je bilo domala vse nared tudi v dvorani. Za- čele so se vroče vaje za skupine in nastopajoče, dvorana je potrebovala le še nekaj zadnjih potez. Mesarija Arvaj, ki je prevzela skrb za postrežbo, je imela tako rekoč vse nared. Darilo, ki smo ga v uredništvu pripravili Slavku Avseniku, je pripeljal v Kranj kar sam direktor podjetja Svit v ETI Kamnik Jože Vahtar. V dvorani smo se ravno odločali o transparentu Gorenjskega glasa, kje bo, ko je pristopil Stane Knific in rekel: "Slave seje zaletel." Onemeli smo, nihče ni upal vprašati, kaj, kako... "Avto je peljal na pranje. Menda je z njim vse v redu...." Kmalu za tem je prišel Grega in z njim Slavko. Ni bil poškodovan. Oddahnili smo si, saj pleh se pogliha, pa čeprav je minilo le dober teden, koje Slavko dobil novega BMW. Narodna noša za Toneta Tone in Ivica Arvaj sta se odločila, da bosta Slavku v znamenju številke 70 pripravi- Veliko povpraševanje Kmalu je bilo tudi jasno, da vstopnic za Ifaznični koncert v prodaji ne bo veliko. ""eprav je bilo v dvorani več kot tri tisoč piskovaIcev, so številni ljubitelji Avseni-°Ve glasbe, prijatelji in povabljeni že preiti Prej prek tujih agencij in povabil rezervah dobršen del prostora. Blizu tisoč jih je prišlo iz Avstrije, Francije, 'emčije, Italije, Francije, Nizozemske. Bolj ko seje bližal 30. oktober, bolj je ras-1 tudi napetost v pripravah. Dvorane, ki Več kot tri tisoč obiskovalcev je prišlo na praznični koncert v soboto v Kranju. la 70 kilogramov težko klobaso. V soboto dopoldne je bila klobasa nared in pri vhodu v dvorano srečam Arvajevo Ivico. "Vse na kup leti. Zdaj moram pa najti narodno nošo." (?) "Za Toneta. Ob treh popoldne, pred generalko, bova s Tonetom dala Slavku klobaso. Slavko bo imel narodno nošo, jaz tudi, saj veš, da Tone ne more biti zraven v obleki." V trenutku me preblisne. Franc Fabijan iz Besnice. Leta in leta je bil s folklorno skupino KUD Mali vrh Nemilje Podblica na prireditvah harmonikarjev v Besnici in na drugih nastopih. Letos po tekmovanju v Besnici je bil na tekmovanju v Italiji in v svoji skupini zmagal. Ko je šel po priznanje za prvo mesto, mu je postalo slabo in v Besnici, na pokopališču, so se čez nekaj dni potem številni ljubitelji, prijatelji poslovili od njega. Sestdesetletni Tone Arvaj z ženo Ivico je čestita/ s 70-kilogramsko klobaso. Nadaljevanje na 26. strani ♦ "Maks, ali imale še kaj celoletnih smučarskih kart za Rog/o za sezono 99/2000? Moji Bohinjci pravijo, da vozovnice prodajale kar po četrtino nižjih cenah, zato vsi drvijo k vam in ne na Gorenjsko. Poleg tega smučarjem dajete garancijo za najmanj sto smučarskih dni. In slišal sem tudi, da bo že prvega, drugega in še tretjega decembra brezplačno smučanje na Rog/i, če bo le dovolj mraza za umetno zasneževanje!" /Dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije; Maks Brečko, direktor Uniorja, d.d. Program Turizem, ki nadvse uspešno upravlja Klimatsko turistični center Rogla in.Terme Zreče; Rogla je že dvakrat zapored zmagala v akciji "Slovensko NAJ smučišče"/ ♦ /Robert Plavčak, komandir Policijske postaje Radovljica; Andrej Kokot, radovljiški podžupan in predsednik Občinskega odbora LDS/ ♦ "<7r/v/;ste megle na Kredarici, kar omogoča Pristajanje. Po krajšem čakanju smo It soimenjaka. Meni ni preostalo drugega kot močan prijem okoli Slavkovega in | Matjaževega vratu in kot bi mignil, smo | bili skupaj pri domu. Po kratkem l počitku in šilcu žganega smo na poti v | kapelo Marije Snežne še uspeli videti | Triglav, ki je vse bolj izginjal v megli. | Pred kapelo nas je pričaka/ "triglavski" Župnik gospod Urban ija ter nato s somaševalcem daroval sveto mašo. Med maševanjem se je spomnil vseh smrtno ponesrečenih v gorah in se zahvalil tistim, ki so nam omogočili preživeti nekaj čudovitih ur v kraljestvu Zlatoroga. V % prijetnem klepetu z gospodom Urbanijo in ostalimi sem spoznal ljudi, ki jim ni | vseeno, kako živijo tisti, ki jih je tako ali I drugače prizadelo. Skromno darilce | gospodu Kalanu in slovenski vojski je izrazilo vso našo hvaležnost. Dober pri- 1 grize k v domu, pisanje razglednic in že f smo hiteli na ploščad, kjer nas je čakala | posadka helikopterja. Gosta megla se je f dvignila in tako smo v sončnem vremenu i in občudovanju severne triglavske stene poleteli v dolino. Na letališču Lesce smo | pustili dva potnika in nedolgo zatem | ačutlli trdno, tla pod seboj. Sledilo je slovo % i posadko helikopterja in z željo po \ 'Prvič sem letel z jekleno ptico, zato sem, ^slišali značilni zvok in zatem zagledali moram priznati, začutil kanček strahu. A . helikopter, ki se nam je približeval iz smeri je hitro ostal na tleh. Zatem smo med opa- ponovnem snidenju. Udeleženci "pohoda frniškega letališča. Trenutek zatem je na zova nje m prelepe pokrajine z biserom smo nato nadaljevali druženje še daleč v pivniku pristal helikopter 15. eskadrilje Bledom v pol ure nepozabnega leta prema- popoldanske ure. Iskrena hvala vsem. slovenske vojske s pilotom Jožefom gali 2000 metrov višinske razlike. Precej posebno pa še Janezu, za čudovito doživet- Ka/ano/n. Prostor v notranjosti je dopušča/ močan veter je bil vzrok pristanka malo je." je zapisal Marko Bolka \ spomin na tkrcanje z vozičkom, zato presedanje ni Stran od ploščadi. Do doma je Zdravko svoj prvi "vzpon" na Kredarico. Darkov spisek nima konca Spisek darovalcev, ki so prispevali za Darka iz Podbrezij, kot da nima konca. Zato danes spet objavljamo komaj petino tistih, za katere je Humanitarnemu zavodu Vid uspelo pridobiti podatke. Upamo, da bomo do konca leta uspeli objaviti imena vseh, ki so svojo humanost izkazali v prid invalidnemu dečku, rejencu pri družini Debeljak v Podbrezjah. Druga serija darovalcev: Samo Vremšak, Kamnik (10.000), Sonja Tomše, Ljubljana (10.000), Evgen Ivane, Ljubljana (10.000), Lilijana Fiere, Ljubljana (20.000), Lina Mahkota, Ljubljana (5000), Darinka Antosie\vicz, Ljubljana (10.000), Marinka in Jože Kunaver, Ljubljana (9000), Ana Peternel, Ljubljana (1500), Sojč Božiček, Laško (3000), Albin Svigetj, Idrija (5000). Teh Max, d.o.o., Mengeš (30.000), Aleš Holy, Kranj (5000), Avgust Dacar, Ljubljana (2000), Ana Kavelar. Ljubljana (1000), Ferdo Rusi, Ljubljana (1000), Deja Filipan, Ljubljana (2000), Jadranka Radivojevič, Ljubljana (5000), Sonja Bojadžieva, Ljubljana (10000), Venčesiav Thaler, Ljubljana (2000), Erika Perovšek, Domžale (5000), Katarina Kregar Brezovšek / J- Šentvid (10.000), Da mir Malus, Sevnica (10.000), Ana Okoren, Ljubljana (3000), Zasebna ordinacija, dr.Lilijana Sarič, Ribnica (50.000), Help Plus d.o.o., Trzin (20.000), Vesna Rudolf Ljubljana (5000), Soji. d.o.o., Ljubljana (10.000), Dr. Lilijana Kornhauser-Cerar, Ljubljana (5000), Fste.ro d.o.o., Ljubljana (5000), Geobin d.o.o., Šenčur (30.000), Renata Džebič, Ljubljana (5000), Peter Dumenčič, Leskovec pri Krškem (3000), Ivan Napotnik, Šoštanj (2000), Z.V., Kranj (5000), Tatjana Krek, Brezovica pri Ljubljani (5000), Križaj, Ljubljana (2000), Kovše, Ljubljana (2000), Ana Knific, Medvode (10.000) Ivan Hafner, Škofja Loka (5000), Silvester Plesničar, Grgar (5000), Leandra Presečnik, Nova Gorica (5000), Furness, Bohinjsko Jezero (10.000), Juri/ Potočnik, Bled (10.000), Tadeja Zupančič, Ljubljana (1500), Branka Blenkuš, Jesenice (3000), Neda Komelj, Ljubljana (1500), Majda Hladnik, Ljubljana (2000), Tretjak, Ljubljana (5000), Jožefa Boben, Ljubljana (10.000), Marija Stebla j, Ljubljana (10.000), Maksi miljan Skribe, Ljubljana (2000), Vera Simončič, Ljubljana (3000), Maja Benko, Ljubljana (5000), Nataša Hafner Milač, Ljubljana (2000), Angela Vovk, Ljubljana (2000), Leopold Rijavec. Ljubljana (5000). Mlade Kranjčanke uprizorile opereto Bistrica pri Tržiču, 5. novembra - Lep uvod v sobotni večer je oskrbovancem doma Petra Uzarja v soboto popoldne pripravil mladinski zbor župnije Kranj - Zlato polje. Dekleta so jim namreč uprizorila opereto o prevzetni meščanki in milih pericah z naslovom Ob potoku, skladatelja Vinka Vodopivca. Program, ki so ga v zboru naštudirali, pa je vseboval tudi nekaj pesmi. V domu z različnimi nastopi, razstavami in še mnogimi drugimi aktivnostmi poskušajo svojim oskrbovancem polepšati vsakdan, zato so veseli vsakega takšnega obiska, še posebej pa mladih. To kaže tudi število gledalcev, ki radi prisluhnejo različnim literarnim in kulturnim dogodkom. • Besedilo, foto: P. B. b'lo potrebno." zmogel sam. Janez je na hrbtu tovori! • D.Z., foto: S. PrežeI j Mladinska veroučna skupina Stara Loka zbrala 450.000 tolarjev Dobrodelna misijonska prireditev Škofja Loka, 5. novembra - Mladi iz mladinske veroučne skupine Stara Loka so na misijonsko nedeljo, 24. oktobra, že drugič organizirali misijonsko dobrodelno prireditev, kije bila na osnovni šoli Ivana Groharja v Podlubniku pri Škofji Loki. Lani so zbrana sredstva namenili za Slovensko misijonsko vas na Madagaskarju in za potresno prizadeto Posočje. Tokrat so celotni izkupiček namenili za misijone na Papui-Novi Gvineji. Na prireditvi so nastopili: Vili Resnik, Ptujskih 5, Mesečniki, Karmen Bonča s ciframi, skupina Suzej iz Komende, Jernej Kuntner in Andrej Žigon, program pa je povezovala Saša Pivk. Gost prireditve je bil misijonar Jože Kramar, ki je precej časa deloval tudi na Papui - Novi Gvineji, celo svoje življenje pa je posvetil delu v misiionih. Kot lani je bil tudi letos odziv zelo dober. Sponzorjev je bilo precej več kot sto, vsi nastopajoči so se velikodušno odrekli honorarju. Za ozvočenje jc poskrbel Anton Maček, dvorano je prijazno odstopil ravnatelj osnovne šole Zlatko Košič. Častna gosta sta bila škofjeloški župan Igor Draksler in direktor občinske uprave Škofja Loka Jernej Prevc. Glavni sponzorji so bili: Občina Škofja Loka, SKD Škofja Loka, Zlatarstvo Pustovrh, Družina, Ognjišče, Lescomp, Pivovarna Union, Tiskarna Pro Grafika, Avtogarant, Elektro servis Maček, Rodeo trade in Gorenjski glas. Še enkrat zahvala organizatorjev vsem obiskovalcem, nastopajočim, sponzorjem in donatorjem, ki so prispevali k uresničitvi tega projekta. S pomočjo dobrih ljudi se je tako nabralo 450.000 tolarjev pomoči, ki preko Misijonskega srečišča v Sloveniji že potuje na Papuo - Novo Gvinejo. VEČ KOT ČASOPIS V novembru 1999 izbiramo GORENJKO/GORENJCA meseca OKTOBRA 1999 Nov mesec in nova predloga Vsak mesec, in to že šesto zaporedno leto, s tedenskimi glasovanji na tri različne motnosti v sedmih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". V njej sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih hiš - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci dveh televizij - gorenjske kabelske TELE-TV Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. Danes začenjamo prvi krog novembrske mesečne akcije popularnosti, izbor GORENJKE/GORENJCA meseca OKTOBRA 1999. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in dveh televizijskih glasovanjih, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, so enaka kot doslej: glasovanje je z dopisnico aH razglednico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA In jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI G1AS, p. p. 124, 4001 Kranj. Če boste Vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Naši sodelavci so turistična društva Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; Turistična agencija Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah ali v turistično informacijski pisarni občine Tržič. Premalo frankiranih dopisnic ali pisem na pošti ne prevzemamo. V izboru GORENJKE/GORENJCA meseca OKTOBRA 1999 prvič kratka predstavitev ene Gorenjke in dveh Gorenjcev, ki so prejšnji mesec posebej opozorili nase, o njih ste brali v Gorenjskem glasu, slišali v radijskih oddajah in jih videli na TV ekranih, ter jih predlagamo v letošnji že deseti mesečni "Gorenjski NAJ akciji popularnosti"; Vinko Meserko Nina Ban man Nejc Mikolič 1/ VINKO MESERKO, Primskovljan, dolgoletni krvodajalec, ki je kri daroval že 100-krat in mu je prejšnji mesec Območna organizacija Rdečega križa Kranj podelila posebno priznanje. 2/NINA BALI MAN, petošolka z Jesenic, in NEJCMIKO-LlC, četrtošolec iz Krope, ki sta prejšnji mesec vsak v svoji kategoriji zmagala na letošnjem tekmovanju "Prvi glasek Gorenjske " V zadnjem glasova/ne m krogu za GORENJKO/ GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1999 smo prejeli še 429 (v prvem krogu 292, v drugem 154. v tretjem 265) glasovnic. K 247 iz prvega, 59 iz drugega in 166 iz tretjega kroga ste jih namenili JANEZU in JOŽETU še 371; za MATEJO ste v prvem tednu namenili 45 glasov, v drugem 95, v tretjem 99 in v zadnjem 58. KONČNI rezultat celomesečnega oktobrskega glasovanja: skupaj smo prejeli 1299 glasovnic; 397 glasov za MATEJO KISOVEC in 902 glasovnici za JOŽETA JERAIA in JANEZA HOČEVARJA. Najboljša gorenjska orača na letošnjem državnem prvenstvu v oranju sta torej, po Vašem izboru, tudi GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1999. V največji gorenjski akciji popularnosti redno sodeluje tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. V Frizerskem ateljeju Silva namreč vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca. Poleg tega SILVA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca • torej sta JOŽE JERAIA in JANEZ HOČEVAR vabljena, da obiščeta njen frizerski salon v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasova/nem krogu izžrebamo še devet sodelujočih, ki ste glasovali na dopisnicah, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju je tokrat povabljena MARIJA ZEVNIK iz Podreče, ki smo jo izžrebali izmed 429 prispelih glasovnic v zadnjem krogu. Štiri vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: I. Tomaž Likar, Blegoška 13, Gorenja vas; 2. Ivanka Jeras, Šmartno 13. Šmartno pod Šmarno goro; 3. Olga Studen, Sebenje 59, Križe in 4. Majda Kepic, Olševek 15, Preddvor. Pet Glasovih reklamnih artiklov pa smo poslali naslednjim petim; 1. Alojzija Setnikar, Vodnikova 222, Ljubljana; 2. Ivan Narobe, Češnjica 15, Ljubljana - Dobrunje; 3. Miro Belehar, Hrastje 128, Kranj; 4. Roman Stanonik, Čevljarska ul. 23, Žiri in 5. Franc Modrijan, Sidol Ib, Laze v Tuhinju. Bliža se leto 2000 Doslej smo ob koncu leta s prireditvami, na katerih je bil Gorenjski glas Več kot časopis pričakali Veselo novo leto. Tudi letos bo tako in še bolj slovesno, saj bomo čakali leto 2000. Kranj, 4. novembra - Spet bomo v različnih krajih na Gorenjskem in spet bomo skupaj. Tokrat bomo z vami pričakali Veselo leto 2000. Če se zanimate tudi v vašem kraju za srečanje, nas lahko pokličete. Prihodnjič bomo objavili tudi že kraje, za katere smo se že odločili, da bomo skupaj. Za napoved prijetnih srečanj pa tokrat objavljamo utrinek iz lanskega čakanja novega leta in naših prireditev v krajih na Gorenjskem. • A. Ž. 'oM^GLAS JESENSKA AKCIJA STUDIA MA IN GORENJSKEGA GLASA TRAJNO LIČENJE ZA POPOLNO LEPOTO OBRAZA PERMANENTNI MAKE-UP MAKE-UP, KI TRAJA IN TRAJA K bo krasil USTA naše nagrajenke gospe Sonje. NAJ VAS OPAZIJO DANES SI PROVOŠČITE VEČ OD USTNEGA ČRTALA. DANES JE DAN LEPIH UST. UREJEN MAKE-UP JE ŠE LEPŠI NA NEGOVANI KOŽI ENERGIJSKI LIFTING - VRHUNSKI NAČIN PRENAVLJANJA KOŽE DEL. ČAS: P0N.PET.: 00 9. • 19. OZ. TUDI PO DOGOVORU Studia hpcia ga v M. ki jr pjdhiimJBJD^^ R - SIIIDIO ZA NEGO OBRAZA IN TELESA DFPiuciJA in tm m mii SOUM Ansambel Laufarji Kranj, 4. novembra - Ansambel Laufarji je bil ustanovljen pred šestimi leti. Pevka in kitarist sta iz Škofje Loke, harmonikar iz Ljubljane, basist iz Hotedrščice, vodja ansambla Darko Tušar pa je iz Novakov blizu Cerknega. Ansambel je dve leti deloval kot kvintet, kasneje pa se je preusmeril v trio s pevskim duetom. Pred dvema letoma je ansambel na Šte-verjanskem festivalu dobil najvišje priznanje, lani pa je na Ptujskem festivalu pevka Jožica Brdnik dobila Korenovo plaketo. Do zdaj so Laufarji veliko nastopali v tujini in tudi v različnih krajih Slovenije. Trenutno snemajo Laufarji tretjo kaseto, ki bo izšla na pomlad. Konec leta pa se odpravljajo na turnejo po Avstraliji. Tako bodo leto 2000 dočakali v Sidnevju. Po novoletnih praznikih pa se bodo vrnili domov in obljubili so nam, da bodo potem tudi skupaj z nami na prire-ditvah, ko je Gorenjski glas Več kot časopis. • A. Ž. Koncert Marjana Zgonca v Žireh Kranj, 4. novembra - Slovenski Claudio Vila - Marjan ZgoncJ^ izdal svoj drugi album (kaseta in kompaktna plošča) Hvala $ mati Marija, na katerem je 13 skladb. Pred dvema letoma J" Marjan izdal svoj prvi album Će je ljubezen iskrena, več inom' z italijanskimi oziroma napolitanskimi skladbami. Marjan Zgonc pravi, daje velik romantik in družinski človek; Vanj in v njegov glas je verjel Dušan Zore. Prevzel je tu«1 slovensko-hrvaškega glasbenika Andreja Bašo, ki piše glasb0 tudi za zvezde, kot s'" Tereza Kesovija I Krunoslav Slabina^ Na drugem album11 so trije dueti. Tretj" novost je Nuš' Dercnda, druga r Simona Weiss, tretj* pa je skladba Najin" usoda z Jožico Svete-Dosedanjim nastO" pom bodo do kon<^ leta sledili razlici koncerti. Med njim1 bodo tudi predbožic' ni, ki bodo, kot J' povedal, malo drugac' ni od tistih, kakršni11 smo vajeni. Ztlfl*! napolitanske pesfl1' , ( bo namreč spremil11 *\\%* « rw**¥^» *>M$ v "' Bfcte komorni orkester p° * l W4l'iwr^4 ♦Iralp.-iSi1 - * '' ■ J vodstvom Mart' Fabijanija. Eden takšnih certov, ko bodo g'3* beni gostje Viktorija, Mesečniki, Duo Krila, Braco Koret1, Jožica Svete, Ivo Radin in Dejan Marinčič, bo 26. novembra °" 19.30 v kinodvorani v Žireh. Program bo povezovala Andrej11 Čamernik. Vstopnice bodo v predprodaji v M-Sora Železnic Žiri, v malooglasni službi Gorenjskega glasa, v Turističnem dr11' štvu Škofja Loka, v Gorenji vasi v gostilni Pr' sedmič in eno ur" pred koncertom pri blagajni kina Žiri. • A. Ž. Žurka za punce Mengeš, 5. novembra - V Kulturnem domu v Mengšu bo v nedeljo, 7. novembra, predstava Žurka za punce. Komedijo j6 režirala Violeta Tomič, predstava pa bo ob 20.30. Literarni večer z Milo Kačičevo Mengeš, 5. novembra - V preddverju Kulturnega doma v Mengšu bo drevi (danes, petek) ob 19. uri literarni večer t Milo Kačičevo. Predstavila bo pesniško zbirko Mete KavšeK- novembra 1999 ORiiia * 29. STRAN • GORENJSKI GLAS OTBOLOŠKI +™m Jwpite/i \) gnamenju ovna Največji planet našega sončnega sistema Jupiter se ho v znamenju ovna zadrževal esc u velikodušna, pravična, na druge naredi močan vtis. Nasprotno pa slabo položen lahko pripomore, da oseba tezi k doseganju uspehu in visokega položaju v družbi ne oziraje se na druge ljudi, lahko povzroča tudi debelost in lenobo. V obdobju, ko se bo nahajal v znamenju ovna bo najbolj naklonjen ognjenim znamenjem. Pripadnikom ovnov, levov in strelcev se bo zdelo, da imajo enostavno - srečo. I\u vseh življenjskih področjih se jim bodo ponudile najrazličnejše možnosti za uspeh, kar le-li ne bi. smeli zamuditi. Tudi v olh dobjUu ko jim drugi planeti ne bodo naklonjeni (npr. zdaj, ko se Mars nahaja v znamenju kozoroga, kar jim nikakor ni všeč), bo Jupiter razvozlaval njihove zapletene mreže, pogosto v zadnjem hipu. Jupiter bo pripomogel k večji materialni blaginji: tistim, ki jim več pomeni duhovni razvoj, pa bo omogočal notranji mir, zaljubljenim bo naklonil izpolnitev skritih želja, ('trs je izredno ugoden za učenje oz. za vsesplošno izobraževtuijc. Vpliv Jupitru v ovnu bo ugoden za dvojčke in vodnarje, ker bo v pozitivnem odnosu z Vranom v vodnarju. Postali bodo bolj vedri in prijateljsko razpoloženi. Spet bodo več zahajali v družbo, kar so prej kar nekoliko zanemarjali in so jih prijatelji pogrešali, Velike uspehe bodo dosegali v teamskem delu, kjer bo spet prišla do izraza vsa njihova kreativnost. Zanimanje za nov računalniški program bo naraslo. Na pripadnike znamenju biku, device, vodnarju in škorpijonu. Jupitrovo bivanje v ovnu ne bo imelo velikega vplivu -življenje jim bo teklo po ustaljenem tiru naprej, dokler se ne bo spet vrnil v znamenje biku. (Njim bodt> življenje popestrili drugi planeti!). Tehtnicam, rakom in kozorogom pa ne lm preveč naklonjen, zato lahko pričakujejo malo bolj nemirno obdobje. Razpeti bodo med kariero in družino. Mešal jim bo štrene v odnosih, s partnerjem in kvaril sklepanje dobrih poslovnih pogodb. Povzročal bo notranje nezadovoljstvo in nemir. Zadeve (»odo nekoliko uravnotežili drugi planetarni vplivi. • KO/7 ¥ IL D Igorjev1! Id fogrtJtoi loddmi iD Miptorj&$ trop "Nič ne bom rekel, da ne bo kakšnih duševnih bolečin" - je oni dan dejal neki visoki teritorialec §0 vprašanje novinarjev, kaj da je °Ho na parlamentarni preiskoval-P komisiji. Ta stavek gre lahko mirne duše v zgodovino kot eden mhted najbolj primernih, ki so zaznamovali politično Anno Dolini 1999 na slovenskih tleh. Ne rečem nič, da se ne bomo spet l°žardi vsevprek in zahtevali °dškodnino za duševne muke - to Je način življenja in dnevnega komuniciranja v Sloveniji. Sodišča H polna spisov in zahtev po Odškodninah za duševno trpinčenje. Ce navaden smrtnik trpi duševne bolečine, to ni še tako Krožno. Veliko huje je, če se duševno utrga politiku, ki vodi na-r°d in državo. Če si duševno des-mjbiliziran, se vlačiš okoli kot ena 'notia, nenehno te sili na jok in na v°do, tako, da ponoči pomočiš Posteljo in lahko ti uide tudi preko delovnega dneva. Boš tak, ves premočen od živcev, pomočen in po-kakan taval tam po parlamentu, Q- Edina rešitev je tožba za duševne moke in uvideven sodnik, M ve, kaj se pravi, če duša zboli. Da duša zboli in da je nervoz-mSt Inida zadeva, je vedel že do-pf stari župnik Knelpp, ki je kli-CqI nazaj k naravi. Zato, ker je duševno mučenih pri nas že cela r?jsa nepogrešljivih in z nikomer n ničimer nadomeslljivih polltl-*°v,je skrajni čas, da objavimo re-WPte in priporoči/a Kneippova. ml jih parlament, v katerem je *Qr nekaj duševnih mučenikov, fflibije na vrata. J lokale naj zapiše kot poziv: ffolp je glava težka, život napet, sPanje nemirno, volja slaba? Ta-*°le se odpravi nervoznost: ko od-°0f osma ura, ne bi smel nikdo, *Ue nervozen, delati več duševno, ne preračunavati dolgove in dividende, ne vreči taroka in ne klicati duraka, ne prejemati plačilnih nalogov, ne odgovarjati na napade časopisja in ne užaliti stražnika. Ob devetih pojdite v Božjem imenu v posteljo, v dobro prezračeno nezakurje.no sobo in spite pri odprtem oknu razen meglenih dni). Ogibajte se popra, soli po malem, gibajte se dosti v čistem zraku, posebno v gozdu in je pri planšarju, jejte, pijte in spite ž njim, pišite in berite toliko kot on, vriskajte ž njim in ravnajte se sploh po njem..." Se vam zdi to preživeto in odveč? Pa ni. Ni, recimo, vse v Internetu, ki je lahko le delovno orodje, ne pa življenjski stil. Tako namreč že opozarja celo eden izmed ameriških soustanoviteljev interneta, ki odkrito priznava, da v tem stilu ne bo šlo več naprej. Kratko in Tema tedna Glosa Sop praproti v zglavje V Sloveniji ne smeš kar tako blekniti, da si marksist, kajti dušebrižnikom bo takoj zraslo perje. Duševne bolečine naj preženejo tako, da naj gredo na goro, med ovce in koze in bodo svoji pri svojih... ruzoglavi. Bog je ustvaril tudi nekaj zeli, ki čistijo glavo: to so vse vrste jetičnikov, sleza blaženega korena, hribje rese in mete. - Deni-te si v zglavje šop praproti, zelene ali suhe, priklicala bodo spanje. Pomaga tudi zeleno lešnikovo listje. Ce seje razpasla nervoznost že tako, da sploh ne morete več spati, tedaj je edina pomoč še ta, da greste za dlje časa na tihe planine ali gorovja. Ustavite se celo polet- jedrnato pravi: kaj za človeka v resnici pomeni zabubiti se v internet? Nič drugega kot to, da po petih urah buljenja ugotovi, da je za pet ur starejši... Ampak taka razmišljanja so za pametne glave ala Slavoj Žižek, ki v Sloveniji ne more kar tako reči, da je marksist, ne da bi v isti sapi dodal, da ne v tem pomenu, kot si slovenski politični duše-brižniki predstavljajo, loje katas- trofa: da moraš na dolgo in na široko razlagati, da so še kakšne druge razsežnosti in pomenljivosti marksizma kot le topogtdvo in apriorno odklanjanje vsega, kar se začne z marx.. Res so bolani, duševno. Še več jih je kot jih stopi po odškodnino na sodišče. Tisti, ki se gredo valjat po sodišču zaradi duševnih muk so samo najbolj izraziti primerki svoje rase. Če se duševnim mukam pridruži še otroški vrtec nekatcrili naših parlamentarnih komisij, bi pa od groze res najraje pobegnil k pastirju in pisal in hnd prav toliko kot piše in bere pastir. Nekateri naši advokati in tudi spoštovani nekdanji ustavni sodnik so delb preiskovalne komisije v zadevi Elan povozili kot crknjeno kuro. Nihče ne more biti "predmet" preiskovalne leomisije za zadeve, ki so se zgodile pred ustanovitvijo te preiskovalne komisije. Elan je bil leta 1990, komisija pa leto kasneje. Naj čivkajo kar hočejo, tudi v drugo, sodno vejo oblasti, se parlamentarne komisije ne morejo spuščati. In konec - adijo s kočijo! Le kako se more zgoditi, da ni v parlamentu nobenega pravnika, ki bi to pogruntal in preprečil sramoto, ki si jo je najvišje zakonodajno telo s to blamažo nakopalo na glavo? Konec koncev vsi mi, davkoplačevalci, ki te brezvezne otročarije poslušamo, trpimo največje duševne muke. Sramoto še težje prenašamo zato, ker gre plačevanje neustavnih komisij iz našega žepa. Res bodo morali malo k pastirčkom. A ne le zato, da bi si lam dali v zglavje šop praproti, ampak zato, ker bi bili tam gori, med ovčkami in kozami, čisto zares svoji pri svojih. • D.Scdcj 24 UR DOBRE LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 GORENJCE! II 1. /1. T 4 2 - MELODY BLUE 2. /3. MORE - 4 EVER VVITH M 3. /4. 2 EIVISSA - I VVANNA BE YOUR TOY 4. /NOVOST PM UNITED IN MATJAŽ JELEN - JAZ NIMAM NOČ ZA SPANJE 2000 5. /2.MIMMO AMARELLI - ALLA CONSOLE 6. /7. MILK INC. - OCEANS 7. /5. VASCO ROSSI - REVVIND (REMIX) 8. /10. MARTAY FEAT ZZ TOP - GIMME ALL YOUR LOVIN' 2000 9. /6. BOB MAR LE Y VS. FUNKSTAR REMIX - SUN IS SHINING 10. /12 KHAYAN & THE NEVV VVORLD POvVER - NEVV VVORLD 11 ./16. CASSANDRA-JUSTTELL ME WHY 12. /NOOST LADY VIOLET - INSIDE TO OUTSIDE 13. /8. VVATERGATE - HEART OF ASIA 14. /NOVOST 2 THOUSAND FEAT D.D. KLEIN - FIRE 15. /9. BASEMENT THREE - DUM DUM 16. NOVOST MOLTOSUGO - ACTIVATE 17/17. D.O.N.S. - RITMO INFERNAL 18. / NOVOST DECADENCIA - LA MORENA 19. /NOVOST SUNDEE - FIESTA RHYTHM 20. /NOVOST DAPHNE - BETTER LOVE 21/11. JAN PLESTENJAK- RAD BI BIL SPET TVOJ 22. /13. EIFFEL 65 - BLUE (DA BA DEE) 23. /18./NOVOST EASY LADY - MY BODY DANCE 24. /19. KIM LUKAS - ALL I REALLY VVANT 25. /24./NOVOST CRYSTAL C LEAR - GIPSY LOVE 26. /NOVOST DJ DISCO - REACH 2 THE TOP 27/15. CUNNIE VVILLIAMS FEAT. HEAVY D. - A VVORLD CELEBRATION 28723. DJ OUICKSILVER - COSMOPHOBIA 29. /22./NOVOST AGNELLI & NELSON - EVERYDAY EVERYTIME 30. /NOVOST BALEARIC SOUND COLLECTIVE - PEOPLE FROM IBIZA 31 ./20. JUNIOR SANCHEZ FEAT. DAJAE - B WITH YOU 32./21. GALACTICA - SPACE AROUND TEH BEAT 33725. DJ TAYLRO AND F.L.O.vV. - GOTT TANZTE 34. /NOVOST COSMOS - SUMMER IN SPACE 35. /NOVOST BURGY - LOCHFRAS 36. /NOVOST JEFFERSEIFF - TAKE ME ON 37/28. CANDI STATI ON - YOUNG HEARTS RUN FREE 38731. S.K. - ONE MORNING /UNA MATTINA 39. /30./NOVOST COSMIC GATE - MENTAL ATMOSPHERE 40. /38. TOM NOVY VS. VIRGINIA - I ROČK LESTVICA NAJPOPASTIH 20 1. /1. CALIFORNIA - STARA BARKA 2. /3. LUNA POP - 5 SPECIAL 3. /2. BLOODHOUND - THE BAD TOUCH 475. OLI.P-SO BISTDU 5. /NOVOST TINKARA KOVAČ - KO BOŠ PRIŠEL 6. /NOVOST PUFF DADDY FEAT R. KELLY - SATISFY YOU 7/4. LOU BEGA - I GOT A GIRL 877 EURYTHMICS - I SAVED THE VVORLD TODAY 9. /NOVOST CHRISTIAN VVUNDERLICHT - FOREVER TONIGHT 10. /15. LEN - IF YOU STEAL MY SUNSHINE 11 /NOVOST TINA TURNER - VVHEN THE HEARTACHE IS OVER 12. /6. CHRISTINA AGUILERA - GENIE iN A BOTTLE 13. /8. RONAN KEATING - VVHEN YOU SAY NOTHING AT ALL 14. /9. BACKSTREET BOYS - LARGER THAN LIFE 15. /NOVOST JENNIFER LOPEZ - VVAITING FOR TONIGHT 16712. MARIAH CAREY FEAT. JAYZ - HEARTBEAKER 17/13. BRITNEY SPEARS - (YOU DRIVE ME) CRAZY 18. /NOVOST WYCLEF JEAN FEAT. BONO - NEVV DAY 19. /NOVOST TONE - SOMEVVHERE OUT THERE 20. /20. ROK'N'BAND - OSTANI ŠE MINUTO LESTVICA NAJPOPASTIH DVAJSET IN NAJGIBUIVEJŠH ŠTIRIDESET STA NA SPOREDU RADIA SALOMON VSAK PONEDELJEK MED 14. IN 18. URO. LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH DVAJSET, KI JE DEL LESTVICE NA NAJGIBLJIVEJŠIH ŠTIRIDESET JE ENKRAT TEDENSKO NA NASLEDNJIH RADIJSKIH POSTAJAH: RADIO SALOMON, RADIO GLAS LJUBLJANE, RADIO ROGLA, RADIO CERKNO, RADIO LASER, RADIO ŠTAJERSKI VAL, RADIO 94 POSTOJNA, RADIO MAXI, RADIO POLZELA, RADIO STUDIO D, RADIO CELJE, RADIO VELENJE, NOTRANJSKI RADIO, RADIO PTUJ, RADIO VIVA, RADIO NOVA, RADIO BREZJE, RADIO ORMOŽ, RADIO KOBARID, RADIO GEOSS. IZBIRAMO MJ VODITELJA OZ, VODITELJICO RADIA TRIGLAV Radio Triglav bo 5. januarja leta 2000 praznoval visok 35-letni jubilej. Obletnico bomo slavnostno počastili januarja prihodnje leto, vse do takrat pa jo napovedujemo z vrsto prireditvami in zanimivimi akcijami, s katerimi želimo svoje zveste poslušalke in poslušalce ter širšo javnost opozoriti na dolgoletno tradicijo in bogato dejavnost naše radijske postaje. Tako na petkovi/i straneh Gorenjskega glasa izbiramo Pn'i glas Radia Triglav (naj voditeljico oz. voditelja), vsako nedeljo ob 10. uri pa lahko sodelujete v oddaji "Izbiramo Naj tonskega tehnika oz. glasbenega opremljevalca". Radio Triglav glasovalce tudi nagrajuje, zato se splača sodelovati! Poleg tega bomo izmed vseh glasovnic januarja 2000 na slavnostni prireditvi izžrebali dobitnika imenitne nagrade - tedenskih počitnic v enem od slovenskih naravnih zdravilišč. GLASOVNICA November 1999 Rodio Triglov I »M lev«*«* tO 1J fakta) J tOl.l Kr*Aj/fe« Gor« Prvi glas Radia Triglav - Naj voditelj(ica) - je, [ Koncerti & te zadeve Romana Krajnčan 10 let in 100 pesmic za otroke Klan 6 Detektiv Majcen Klan, 6 - Majcen se odloči, da bo razrešil veliko skrivnost. Skrivnostni umor svojega predhodnika mu ne da miru, zato se odpravi v Prago. Svoje lovke razpre nad velikanski tajni fond, pri čemer mu pomaga Oli-nka. Majcen pač verjame, da mu bodo največji šefi razkrili svoje karte. V Ljubljani pa se medtem zgodi nov umor: domnevna priča, ki bi lahko pojasnila ozadje Jeričeve smrti, pade pod streli neznanega morilca. Ker so botri iz ozadja ostro proti Majcnovi solistični akciji, ga zatožijo sedmi sili. Na bojišče se tako spustijo tudi mediji ... Ročk žuri s skupino Kose Naslednjič v Mitnici Prejšnji teden sta se zgodila že dva ročk žura, na katerih je publiko razvnela glasba skupine Kose. Na Bledu je bilo veselo v Ročk Baru, kjer je bila posneta prva fotografija. Druga fotka pa beleži noč čarovnic v kranjskem O'Kalans Irish Pubu. In zakaj sta osebi na fotkah obkroženi? Hja, zato, da se spoznata in zato, da ju spoznate. Torej: če nas do torka pokliče obkroženi, dobi zaboj Smajla plus zaboj Multisole. In prvima dvema, ki bosta spoznala obkroženega. Gorenjski glas podari tolažil no nagrado. V soboto, 13. novembra, pa bodo Kose kosile v kranjski Mitnici. Koncert se začne ob 21. uri, v Mitnico pa bomo spet poslali našega fotografa, ki bo lovil najbolj zagrete. Bo fotograf, bo ročk, bo žur, kasneje pa pade še kakšna nagrada. Luštno, ane? • Špela Ž. s Fotke kavbojev iz Leningrada Finska savna v Trezorju Danes, v petek, bo fotograf Gorazd Kavčič v kranjskem klubu Trezor ob 22. uri otvoril razstavo fotografij, posnetih na ljubljanskem koncertu skupine Leningrad Cowboys. Gorazd, sicer vajen fotografiranja koncertov, je tokratno razstavo naslovil "Finska savna". Fotke špasne finske skupine bodo v Trezorju na ogled dober mesec. • Špela Ž. Od Mravljice do Tube Lube in naprej Šmarjetna gora - Precej se je zgodilo te dni, Romana Krajnčan, najbolj priljubljen3 pevka in izvajalka glasbe za otroke je konec prejšnjega tedna na najlepši načif1 proslavila svojo 10-letnico prepevanja za otroke. Z novo kaseto in ploščo "Tub? Luba", ki je izšla pri njeni dolgoletni izdajatelki, založbi Panika Records, med Prl' jatelji in seveda v veselem vzdušju. Bila je huda mravljica, šest črnih nog je imela... in tako naprej je šla tista pesmica, ki smo jo otroci, danes smo že nekoliko starejši, mar ne, spoznali v nadaljevanki Erazem in potepuh, koje bila televizija še črno-bela. Ko je Mravljico "za začetek" zapela Romana Krajnčan, smo jo ponovno podoživeli, mlajši pa... vzeli za svojo. Ha, pa tista ... mur, mur, mur, murenčki, mur, mur, mur, murenčki..., ta je bila šele "svetska". Tako nekako je Romana začela pred desetimi deset..., kar nekaj kaset in plošč. In seveda vseskozi pridno nastopala po celi Sloveniji. Poznajo jo otroci, ki so danes že srednješolci in tisti, ki šele komaj znajo reči šola. Najnovejša kaseta oziroma plošča Romane Krajnčan se imenuje Tuba Luba in je spet taka, da se zna "znucat" marsikateri kasetofon in gramofon. Saj, če je otrokom glasba všeč, jo vrtijo nepretrgoma. Na njej so spet sodelovali mnogi znani tekstopisci in glasbeniki, ko sodelovanju pa je Romana povabila tudi nekaj znanih slovenskih glasov... Ha, tista od Desku in krtu, ki si po nosu vrta je sploh zadetek... Mali Žiga je pel... leti prepevati za otroke. No, pa še danes poje. Ko jo vidiš "letati" po odru, bi rekel, da to počne še vsak dan rajše. Sicer pa v teh desetih letih se je zgodilo marsikaj. Kakih sto različnih pesmic je posnela Romana, na sedem, osem, devet. Otroci ne blefirajo, otroci glasbo poslušajo ali pa je ne, sem enkrat zapisal ob njeni novi kaseti. In res je tako. Prav zato Romana ob vsaki novi kaseti oziroma plošči skrbno izbere tekstopisce pesmic, posebno pozornost pa posveča izvajalcem, glasbenikom in pevkam ter pevcem. Vedno rada pohvali svojega moža Na fotografiji Biserka Marolt Meden s Pediatrične klinih povezovalec programa Janez Dolinar in slavljenka Roma^ Svoj jubilej bo namreč Romana Krajnčan praznovala tudi sk* paj s Pediatrično kliniko v Ljubljani. V Športni dvorani & Kodeljevem v Ljubljani bo 25. novembra z začetkom oh 18. "y veliki dobrodelni koncert "Za gastroskop", na katerem bodo poleg Romane in otroškega pevskega zbora GŠ Domž nastopili tudi Alenka Godec, Tinkara Kovač, Marko Vozclj l* Čuki, Matjaž. Zupan in CaliJornia, Anika Horvat, Klenih Černe in Stratus, Plesna šola Kazina, mini cirkus Bufetto. Vse izkupiček od koncerta bo namreč šel za nakup novt$ gastroskopa v Pediatrični kliniki. Romanine kasete in cd plošče: Romana in bolhahand (1989), J upije (1990), Romana za najmlajše (1991), Romana v pradavnini (1993), Od mravljice do dinozavra - cd (1993j, Romana in Lic (1995), A-E-I-O-V (1996) + cd, Figelpok (1998), Tuba Luba (1999) + cd. mami in oči pa sta zaplesala (a ne na Kekčevo pesem) Lojzeta (sicer glavnega v Big bandu RTV), kiji pripravi glasbene aranžmaje in skupaj "zbobna" same odlične glasbenike, prijatelje "jazziste". Predolg bi bil seznam, če bi na tem mestu zapisali vsa imena. Tudi Zlatih petelinov (najvišjih slovenskih glasbenih priznanj) je že cela "rišta", v Seničnem, kjer družina Krajnčan živi, bi lahko imeli eno pravo malo petelinjo farmo. Ha, ha z njenimi tremi fanti vred. Starejši sin Kristijan (ki je tudi nekoliko "kriv", da se mamica ukvarja z glasbo za otroke) bo glasbenik, saj kot osnovnošolec zna igrati na kup inštrumentov in predvsem pa je odličen mlad čelist, zelo pa mu dišijo tudi bobni, mlajši Žiga pa že zdaj nakazuje svojo pevsko kariero, odrsko nastopanje mu namreč ne dela nobenih problemov. Žiga je bil tudi prava atrakcij na jubilejnem srečanju prejšfll teden v Hotelu Bellevue Šmarjetni gori. To je pel Kc^ci in vihtel mikrofon. In kako ser šele priklanjal. Tudi veliko tort« "Deset let - sto pesmic", "spes^ li" so jo v Vili Čira čara, Jf, pomagal upihniti, mi pa pojcstl' Zelo pa so se izkazali tudi tokr*1' ni gostitelji v Hotelu BellevU«-saj ni manjkal tudi pravi ogfll? met. In ko sem kasneje razdjl Ijal, zakaj smo se krepčali prav* kapljico iz ormoške kleti, se $ je zdelo, da je prav Loft Krajnčan opravil izbor, že dolg11 let na-zaj je njegova družina šla na Gorenjsko prav iz ox^f škega konca. In je gorenjski111 fantom speljal tisto Romano, v tako lepo prepeva vsem naši1"1 otrokom. Hmmm..., in še dobi-0, da je tako. • Igor K., foto: Gorazd Kavč>c Koncerti so, koncerti bodo Prihaja legendarni Joe Cocker V nedeljo, 7. novembra, v Ljubljano prihaja Joe Cocker, tisti, razmršeni in frontalni plešasti moški, ki je pred tridesetimi leti na kultnem VVoodstocku odpel znan0 "VVith A Little Help From My Friends", ki je dandanes bolj znana kot original skupin^ The Beatles. Za Cockerja očitno velja tisto o starem vinu in ni čudno, da se dvoran^ Tivoli vztrajno polni... Odličen tudi "predvozač" Robert Cray z bandom spremljavi slovite pihalne sekcije Memphis Horns. Vizualno se Joe Cocker od leta 1969 pa do danes pravzaprav ni spremenil, tistih nekaj let seveda je dodal, a hkrati na odru ostal enak. Se spomnite njegove mimike rok, kot da bi igral kitaro? Tudi to, da je izredno uspešen s priredbami bolj ali manj znanih skladb drugih glasbenikov, je še vedno njegova stalnica. Na vsaki plošči ima kakšno. Hkrati pa tudi vokalno še vedno seže v svoja najboljša tela. Značilen, nekoliko raskav, jeklen glas je njegova zaščitna blagovna znamka. Joe Cocker seje rodil leta 1944 in se že v svoji rani mladosti začel pojavljali na glasbenih odrih. Kot pop pevec, a niti ne preveč uspešno. S skupino The Grease Band se mu je odprlo šele z že omenjenem komadom Beatlov, s katerim se je Cocker pojavil na 1. mestu britanske lestvice, sprejela pa ga je tudi Amerika... Sledile so njegove znane You Are So Beautiful, Guiltv, The Moons A Harsh Mistress... sledila so nekoliko "praznejša" sedemdeseta, v začetku osemdesetih pa se je spet prebil v ospredje. Znova št. 1 v skupaj z njim, na njegove konceh pa so prihajali novi in novi nfl dušenci. Uspešnice Unchain N| Heart, One Night of Sin, N' oub'Jj er Jamais, Tonight, predelaj Could You Be Loved, pa H°l Summcr in The City, naslovi1 tema iz filma "9 tednov in p0' You Can Leave Your Hat On..- ^ Albumi Night Calls, OrgaHJl Across From Midnight in zad^ Ordinary VVorld, to bomo nedeljo poslušali v Hali Tivoli. P izkušnjah s koncerta pred dvefl1 letoma v Muenchnu gre pričaj vati odlično zasedbo s*premljeV§ nih glasbenikov, z dvema prelest'1' ma backvokalistkama in ozvoćeflj brez pardona. : Nobeden od tistih, ki so (smo)' leta 1997 ogledali Cockerjev kojj Ameriki in sicer s komadom "Up VVhere cert v Muenchnu, tokrat ni rekel, s We Belong", ki gaje v temi iz filma Oficir Cockerja sem pa že poslušal. Nasprotij in gentleman zapel skupaj z Jennifcr vsi so (smo) prepričani, da bomo tokf* VVarnes. Mnogo je nastopal, snemal nove spet na koncertu. Vstopnice seveda dot" plošče, občinstvo seje tako rekoč staralo pri Aligatorju. • I.K. PETEK. 5. NOVEMBRA 1999 TVS 1 ■00 Vremenska panorama ^•00 TV prodaja • 0 Potujoči škrat, poučno-razvedrilna SlaT 10 n denski izbor: 0ddaia za otroke •05 Mladi geniji, mladi ustrvarjalci: Raču-Sfjfo-logo 10 k ^naista šola, oddaja za radovedneže n ~ Partizani, nizozemska drama £05 Modro lVn^ ^'ec*'' odcla)a 0 ljubiteljski kulturi IIP Poročila, Vreme, Šport Id d ^remens' ^° domače, ponovitev 16 n Naša Pesem' 3- od0,3!3 •00 Ne/znani oder, ponovitev jj'30 Mostovi •00 Bing, bang, bong, prijatelj sveta, JJJka predstava •35 Afriške pravljice, 6. oddaja "•00 Obzornik, Vreme, Šport ."•'0 Dober večer J°0 Marketing '•'5 Risanka '•30 TV Dnevnik '•50 Vreme $55 šport £•00 Zrcalo tedna 5-15 Petka 1.30 Vrtičkarji: Štihanje, TV nadaljevanka £10 Odmevi ,*-40 Kultura &45 Vreme 2-50 Šport jđ-JO Polnočni klub q''0 Kajnove blodnje, video ples i -25 Mojstri pevci: Simfoniki RTV Slovenija fEvalJnd <5 Dober večer, ponovitev Top shop, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, ponovitev 11.30 Moč ljubezni, ponovitev mehiške nadaljevanke 12.30 Raztresena Ally, ponovitev 13.30 Umor, je napisala, amer. nanizanka 14.30 Smeh v hiši: Brata, ameriška humoristična nanizanka 15.05 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 15.40 Cosby, ameriška humoristična nanizanka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Petkova akcija: Univerzalni vojak 2, ameriški film 22.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.00 Teksaški mož postave, ameriška akcijska nanizanka 0.00 Obiskovalec, ameriška nanizanka 1.00 Ženske, 7. del erotične serije 1.30 Ženske, 8. del erotične serije 2.00 24 ur GAJBA 9.00 24 ur, ponovitev 9.45 Borzni monitor 15.00 Živa - magazin, ponovitev 16.00 Herkul, ameriška nanizanka 17.00 Obiskovalci, ameriška nanizanka 18.00 Kobra 11, 7. del nemške nanizanke 19.00 Živa -novice 19.15 Sedma sila, ameriška nanizanka 20.00 Obalna straža, ameriška nanizanka, 9. in 10. del 22.00 Živa - magazin, regionalni program 23.00 Hombre, ameriški film TVS 2 j:?0 Vremenska panorama 10.05 Tedens-^ ,2bor: Videoring s Tanjo 10.30 Dr. Quin- °Va, ameriška nanizanka 11.20 Lepa vida, ^snetek predstave Koreodrame Ljubljana P45 TV prodaja 14.15 Tedenski izbor: 0ra zapornika, ameriški film 16.05 Alica, ^r°Pski kulturni magazin 16.35 Življenje y. otokih, španska dokumentarna serija /•30 Po Sloveniji 18.05 Popolna tujca, rler- nanizanka 18.30 Simpsonovi, amer. .^izanka 19.05 Nikoli v dvoje brez tebe, ^coska nadaljevanka 19.30 Videoring 0-00 Iskanje izgubljene civilizacije, an-Pwa dokumentarna serija 21.00 Caroline Premestil, ameriška nanizanka 21.25 j''ni tedna: Carrington, angleški film 13-25 Red in zakonitost, ameriška nanizan-ffif-15 Umor 1. stopnje, ameriška nadalje- alka1.05 Noč z Dickom, ameriška inanka HTV 1 8.00 Test 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 12.00 Poročila. 12.30 Ugrabiteljica, serija 13.55 Sunset Beach, serija 14.40 Poročila 14.50 Hitler kot veteran, ameriški film 16.20 Risanka 16.30 Vojna proti minam, dokumentarna serija 17.00 Hrvaška danes 17.45 Moj dom 18.20 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.10 Dokumentarna serija 21.00 Kviz 21.15 Po lepi naši 22.35 Knjiga snemanja 23.40 Dnevnik 0.05 Iz fundusa HTV 2.10 Poročila 2.15 Drama 3.25 Pogledi 3.55 Moj dom 4.25 Po lepi naši 5.45 Knjiga snemanja Kanala I^O Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Isabel, nadaljevanka, ponovitev "00 Vse za ljubezen, nadaljevanka, °lovitev 10.00 Uboga Maria, nadaljevan-£ Ponovitev10.30 Kosmatinec, film jj-00 Atlantis, ponovitev 13.00 TV prodala 3-30 MacGvver, nanizanka, ponovitev '■30 Čudna znanost, humoristična J^zanka 15.00 Ne mi težit, humoristična ^izanka 15.30 Sodnica Judv, nanizanka 5.55 Oprah Shovv: Moda za novo tisočlet-17.10 iSdUB i; i !l i HTV 2 8.00 Panoramski posnetki hrvaških turističnih krajev 9.35 Dokumentarna oddaja 10.35 Baree, divji pes, ameriški film 12.10 Kviz 14.55 Lassie, serija 15.25 Živalski paket 15.55 Poročila za gluge in naglušne 16.00 Znanstveni album 17.00 Televizija o televiziji 17.30 Hugo 18.00 Živeti zdravo 19.00 Panorama županij 19.30 Dnevnik 20.05 Kviz 20.30 Veronikine skrivnosti, serija 20.55 Oddelek za umore, serija 21.50 Pogledi 22.25 Foxov filmski večer: Sodba, ameriški film 2.00 Vodič dobrega seksa, dokumentarna serija 2.25 Sunset Beach, serija 3.10 Ugrabiteljica, serija 3.10 Sedaj pa svet zabave 4.25 Zakladnica, glasbena oddaja 5.20 Hišice v cvetju, serija 6.05 Oddelek za umore, serija Šport 1.15 Šport: Ameriški nogomet 1.45 Invazija, ponovitev amer. filma 3.25 Charlie Chan in prekletstvo kraljice zmajev, amer. film 5.05 Vesoljska ladja Enterprise 5.55 Nekoč je bilo... vesolje AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme ob zajtrku 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Bogati in lepi 10.10 Opereta, avstrijski film 12.00 Čas v sliki 12.05 Vera 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Schvvarzaldska klinika, nemška nanizanka 14.25 Umor, je napisala, amer. nanizanka 15.15 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Aktni znaki XY - nerešeno ... 21.20 Avstrija - naše stoletje 22.15 Čas v sliki 2 22.40 Moderni časi 23.10 Stockinger 0.00 Čas v sliki 3 0.30 Aktni znaki XY - nerešeno odzivi gledalcev 0.40 Hope in Gloria 1.05 V hiši 1.30 Umor je napisala 2.15 Pogledi s strani 2.20 Kiti v avgustu, amer. film 3.45 Dobrodošla Avstrija 5.35 Hope in Gloria GORENJSKA TELEVIZIJA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija nocoj 18.55 Priporočamo, epp blok I 19.00 Poročila Gorenjske 1140 19.15 Aktualno: Na tapeti 19.30 Iz arhiva naše televizije 19.55 Priporočamo: EPP blok - 2 20.00 Televizijska dražba slik 1. del/v živo, tel.: 064/33-11-56 20.30 Odprti ekran, 6. oddaja, vodi Sabina Koc-jančič 21.30 Televizijska dražba, 2. del, v živo, 064/33-11- 56 21.45 Aktualno: Na tapeti 22.00 Televizijska dražba, 3., zaključni del v živo: 064/33-11-56 22.15 Potujte z nami - nadaljevanje potopisnih oddaj 22.45 Gorenjska poročila 1140 23.00 Ajd.dijo, oddaja TE-VE Pika 23.30 Gorenjski biseri 00.00 Nočni zabavni erotični program (film) SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. i.16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 1 Ij^a Isabel, nadaljevanka 17.40 Vsi (trezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, ^oristična nanizanka 19.00 Tretji kamen h, sonca, humoristična nanizanka 19.30 ^ z Bel Aira, humoristična nanizanka 0-00 Mladoporočenci 20.30 Zmenkarije •00 Čarovnice, nanizanka 22.00 Kako i a si različna, film 0.00 McGvver, nanizan- 81 -00 Videostrani &OP TV SiP Dobro jutro, Slovenija, jutranji pro yarTl na M MTV, Tele 59, TV Robin 9.00 AVSTRIJA 1 6.15 Nove pustolovščine 6.40 Čebelica Maja 7.00 Mirni in njena vila 7.15 Uganke 7.20 Confetti club 7.30 Simpsonovi7.55 Polna hiša 8.15 Korak za korakom 8.40 Sam svoj mojster 9.05 Varuška 9.30 Herkul 10.10 Nepremagljivi, film 11.45 Čebelica Maja 12.10 Nove pustolovščine 12.35 Nekoč je bilo... vesolje 13.00 Confetti igrice 13.15 Mali donozavri 13.25 Confetti igrice 13.45 Mali dinozavri 14.00 Confetti igrice 14.15 Confetti novice 14.25 Simpsonovi 14.45 Na jug! 15.30 Vesoljska ladja Enterprise 16.20 Herkul 17.05 Polna hiša 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Korak za korakom 18.30 Varuška 19.00 Magija Davida Copperfielda 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Rossini - ali strašno vprašanje, kdo je s kom spal, nemški film 22.05 Invazija, ameriški film 23.45 Strastno maščevanje, ameriški film 1.00 GORENJSKI HIT in lestvica vročih 10 vsak ponedeljek ob 17.25 j^rrto na RADIU GORENC - 88,9 MHz Pokrovitelja oddaje: Gostinsko podjetje TROJANE in Vu-'kanizerstvo in avto optika MARENK z Bleda I TOM JONES & THE CARDIGANS - Burning down pa house CALIFORNIA - Stara barka CHRISTINA AGUILERA - Geine in a bottle D.J. BOBO - Together BACKSTRETBOYS - Larger than life ROCKNBAND - Ostani še minuto LOU BEGA - I got a girl JENNIFER LOPEZ - VVaiting for tonight RONAN KEATING - VVhen you say nothing at ali 10. BRITNEY SPEARS - (You drive me) crazy *-opo vas pozdravljata Vesan in Dušan in Vas vabita k poslušanju. bežite kupon in nalepite na dopisnico in pošljite na haslov: Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič. Kupon gorenjskega hita Glasujem za (okbrožite št.): 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. ^oj naslov: LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Risani film 10.15 Boj proti raku, dokumentarni film 10.30 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladi talenti 20.00 Današnji gost -kontaktna oddaja iz TV studia ... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Lepo je biti muzikant 18.57 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Video boom 40, ponovitev 20.52 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Video top 20.00 Lokalne novice 20.15 Za sprostitev 21.45 TV ponudba 22.00 Lokalne novice 23.00 Erotika R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Pozdravu iz studia in napovedi sporeda bo sledilo počasno prebujanje, vmes obilica uporabnih in zanimivih informacij, od mini črne kronike do pregleda kulturnih -dogodkov. Oddaja Naša priložnost, v kateri bo tekla beseda o zanimivostih za podjetnike, bo na sporedu ob 11.20, nadaljujemo z zanimivostmi s številke 113. Ob 12:30 se bomo zazibali na valovih časa, ob 13:00 prenašamo poročila Radia Slovenija. 13.40 je čas, ko izpolnimo katerega izmed glasbenih KINO predlogov poslušalcev, vmes pa bo tekla beseda še o izletu gorenjskih županov. Ob 14.40 glasujemo za Gorenjca meseca. Ob 15.30 so na sporedu lokalne informacije. Sledila bo oddaja Kulturni Babilon. Ob 16.10 bomo posredovali obvestila, nato pa ob 16.30 prenašali oddajo Deutsche VVelle poroča. 16.50 je čas za mrežo presenečenj. Kuharski nasvet pride na vrsto ob 17.30, uro kasneje pa bomo poskrbeli za petkovo nagrado. Ob 19-ih prenašamo radijski Dnevnik. Spored bomo zaključili s prijetno glasbo v oddaji Dance nation. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.35 Danes v Dnevniku 8.00 Kronika OKC Kranj 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Izbiramo Gorenjko, Gorenjec meseca 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno rejcev malih živali Jesenice 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Dr. Petek: Pediatrinja Majda Medvešček 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Doma je najlepše 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 14.50 Računalniške novice15.00 Gorenjske lekarne 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Informacije območne obrtne zbornice Radovljica 17.30 Domače novice 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bled 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Avtomobilski mali oglasi 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes-jutri 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 RASlovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Gorenjec meseca 19.00 Alpetouro vo turistično okence 19.30 Zadetek v pe-tek21.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o ... 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGLova tema 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.30 Z magistrata 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Žulj na jeziku 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.35 Gospodarske novice 16.00 Črna kronika 16.00 Gospodarske novice 16.30 Zma-jčkov mozaik 16.50 Iz Vodic 17.30 Hop top 13, glasbena lestvica Hopla RGL 18.45 Vreme 19.20 Športni pregled 20.00 Odprta dlan 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke z Mavrico in Cicklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasveti 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Petkovo dopoldne 10.00 Poročila 10 15 Kulturni utrinkiH.OO Poročila 11.05 Vaša pesem 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 14.00 Poročila 14.45 Komentar tedna 15.00 In formativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Skupni program iz studia Ljubljana in Koper 17.00 Poročila 17.15 Dijaška oddaja (1 3. petek) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 20.10 Napoved nik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Izmenjaje Ur'ca narodnozabavne glasbe (Nataša Ličen in Miha Štebej) in karavana prijateljstva (Alberto Pucer) 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program KINO CENTER ameriška akcijska komedija INŠPEKTOR GADGET (igr.: Matthevv Brodenck, Rupert Everett) ob 16. in 18. uri: FILMSKO GLEDALIŠČE: belgijskoni-zozemska drama IZGUBLJENA PRTLJAGA ob 20. uri; ameriški thriler GENERALOVA HČI (igr,: John Travolta, Madeleine Stowe, James Cromvvell, Timothy Hutton) ob 22. uri STORŽIČ ameriška romantična komedija ONA JE PRAVA (igr.: Laura Fraser, Is-abella Rosselini, Maximilijan Schell) ob 17. in 21. uri; FILMSKO GLEDALIŠČE: belgi-jsko-nizozemska drama IZGUBLJENA PRTLJAGA ob 19. uri KINO ŽELEZAR ameriška akcijska komedija FUL GAS ob 18. uri (igr. Jacki Chan, Chris Tucker, Tom VVilkin-son); ameriški akcijski spektakel DIVJI DIVJI ZAHOD (igr.: Will Smith, Kevin Kline, Salma Hayek) ob 18. in 20. uri TRŽIČ FILMSKO GLEDALIŠČE: am eriška melodrama SRČNE IGRE ob 20. uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA kriminalka AFERA THOMASA CROVVNA ob 20. uri KINO BLED ameriški znanstvenofantastični film VOJNA ZVEZD - EPIZODA I ob 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška psihološka drama INSTINKT ob 20. uri SOBOTA, 6. NOVEMBRA 1999 TVS 1 7.20 Marketing 7.25 Napovedniki 7.30 TV Prodaja 8.00 Oddaja za otroke 8.40 Zgodbe iz školjke, ponovitev 9.10 Potujoči škrat, poučno-razvedrilna oddaja 8.50 Pod klobukom, ponovitev 9.40 Radovedni Taček: Trn 9.55 Zlatko Zakladko 10.10 Denver - poslednji dinozaver, risana nanizanka 10.35 Kino Kekec: Čarobna piščalka, nemški film 11.35 Lassie, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 12.55 Marketing 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Marketing 13.15 Vremenska panorama 13.30 Homo turisticus 13.50 Duhovni utrip 14.10 Petka 15.35 Noč tornadov, ameriški film 17.00 Pomp 17.55 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.35 Ozare 18.40 Čari začimb, ponovitev 19.10 Risanka 19.20 Marketing 19.30 TV Dnevnik 19.45 Vreme 19.50 Šport 19.55 Utrip 20.15 Športni kviz 21.50 Zgodbe iz Avstralije: Okrog in čez 22.20 Marketing 22.30 Poročila 22.45 Šport 23.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 23.30 Velika svoboda, nemška nadaljevanka 0.20 Izprijenčeva smrt, francoski film 18.20 Melrose Place, amer. nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Filmski hiti: Hudičevki, ameriški film 22.00 Truman, ameriški film 0.30 Kanadska šunka, ameriški film 2.00 24 ur, ponovitev GAJBA 15.00 Usodna diagnoza, kanadsko-fran-coski film 17.00 Šolska košarkarska liga 18.00 Policijska akademija, humoristična nanizanka 19.00 Dharma in Greg, ameriška humoristična nanizanka 19.30 Radijska postaja, amer. nanizanka 20.00 Urgenca, ameriška nanizanka 21.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.00 Meso in kri, ameriški film 0.15 Tik pred zločinom, ameriška nanizanka TVS 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Napovedniki 9.05 Videoring, ponovitev 9.30 Noro zaljubljena, amer. nanizanka 9.50 Ivanhoe, angleška nadaljevanka 10.40 Štafeta mladosti 11.35 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 13.00 TV Prodaja 12.50 Eu-ronevvs 16.15 Košarka NBA: San Antonio -Houston, posnetek 17.45 Liga prvakov v rokometu; Celje Pivovarna Laško - Prato, prenos 19.30 Videoring z Natalijo 20.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 20.25 Velika težava, ameriški film 22.00 Cik cak 22.30 Sobotna noč 0.30 Sla, ameriška nanizanka KANALA 7.00 Video strani 7.30 TV prodaja 8.00 Zajec Dolgouhec in prijatelji, risanke 9.30 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 10.00 Nora hiša, nanizanka 10.30 VVeb-ster, humoristična nanizanka 11.00 Izgubljena dežela, humoristična nanizanka 11.30 Cooperjeva druščina, humoristična nanizanka 12.00 Zmenkarije, ponovitev 12.30 Mladoporočenci, ponovitev 13.00 Kung fu, akcijska nanizanka 14.00 Sobotna matineja: Naj se sliši smeh, film 16.00 Adrenalina, interaktivna športna oddaja, ponovitev 17.00 Šport: Medvedi gredo na Japonsko, film 19.00 Veličastnih sedem, vestem nanizanka 20.00 James Bond: Doktor No, film 22.00 Roka zakona, film 23.45 Atlantis, ponovitev 1.00 Videostrani POP TV 7.00 Jetsonovi, risana serija 7.30 Kre-menčkovi, risana serija 8.00 Maska, risana serija 8.30 Iz knjige vrlin, risana serija 9.00 X-men, risana serija 9.30 Skrivnostni svet Alex Mack, mladinska nanizanka 10.00 Kalifornijske sanje, ameriška nanizanka 10.30 Križarjenje, mladinska nanizanka 11.00 Tarzan, ameriška mladinska nanizanka 11.30 Brez zapor z Jonasom, ponovitev 12.30 Končno ljubezen, amer. film 14.30 Fotomodeli, ameriška nanizanka 15.30 Mala Daniela, mehiška nadaljevanka 16.30 Pop'n'roll, glasbena oddaja 17.30 Beverly Hills, 90210, amer. nadaljevanka HTV 1 7.20 Spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 Koledar 8.05 Mali marinci, amer. mladinski film 10.00 Govorniški oder 11.00 Potovanje dr. Doolitla 11.25 Legenda o belem očnjaku 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Hruške in jabolka 12.35 Hruške in jabolka 13.10 Poljedeljski nasvet 13.45 Če bi imel pet minut, talk shovv 14.45 Poročila 15.00 Bev-erly Hills, amer. nanizanka 15.45 Risanka 16.00 Azijska sveti spomeniki, dok. serija 16.35 Melrose place, amer. nanizanka 17.20 Poročila 17.25 Turbo Limatch show 18.55 Princ Valiant, risana serija 19.30Dnevnik 20.10 Gost urednik 20.20 Ace Ventura: Nori detektiv, amer. komedija 22.45 Reci: Robert!, zabavna oddaja 23.40 Dnevnik 23.55 Glasbena oddaja 1.30 Dokumentarna oddaja2.15 Poročila 2.20 Iz TV temeljev 3.55 Opazovalnica 4.25 Reci: Robert! 5.15 Ponovitev filma po izboru gledalcev HTV 2 7.00 Hit depo 9.30 Glasbeni časoplov 9.35 Panorame hrvaških turističnih središč 10.35 TV koledar 10.50 Iz temeljev HTV: Človek in pol, ponovitev 12.50 Evromagazin 13.20 Zvezdne steze, ameriška nanizanka 14.05 Dokumentarni film 15.00 Dober dan 16.30 Črno-belo v barvah 17.30 Križišče Bhowani, drama 19.30 Dnevnik 20.05 Velikani 20. stoletja, dokumentarna serija 21.05 Oddaja klasične glasbe 21.55 Closer, amer. humoristična nanizanka 22.25 Opazovalnica 23.00 Pravica za vse, ameriška nanizanka 23.45 Sijaj 0.10 Gozdarska hiša Falkenau 2.00 Beverly Hills, ponovitev 2.45 Melrose Place, ponovitev 3.30 Velikani 20. stoletja, ponovitev 4.30 Santana, posnetek koncerta 5.40 Closer, ponovitev 6.05 Hrvaški glasbeni program 6.20 Zlati gong 7.15 Hruške in jabolka AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program 7.30 Kasper 7.55 Helmi-jev prometni klub 8.00 Otroški program 8.40 Kengiruji 9.05 Confetti shovv 9.30 Vroča sled 9.55 Ko so živali zapustile gozd 10.45 Mojster Eden 11.20 Dinozaverčki 12.15 Draw Carev 12.35 meego 13.00 Nick Fredo 13.35 Princ z Bel Aira 13.50 Policijska akademija 14.30 Sabrina - najstniška čarovnica 14.55 Simpatije 15.40 Beverly Hills 16.30 Raztresena Ally 17.10 Srček 18.00 Šport: Nogomet, 1. avstrijska liga 19.30 Čas v sliki in kultura 19.50 Vreme 20.00 Šport 20.15 Šampion; velika zabava- oddaja v živo 22.00 Sedem, ameriška srhljivka 0.00 Morje laži, amer. drama 1.35 Šport: odbojka 3.00 Šport: tenis 4.30 Raztresena Ally, ponovitev 5.10 Beverly Hills, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 V gradu straši, nemška komedija 13.00 Čas v sliki 13.10 Konji mojega očeta, 2 del nemške družinske drame 14.45 Ko bo bezeg spet cvetel, nemška komedija 16.20 Slikanica Avstrije 16.30 Dežela in ljudje 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me želi 17.53 Religije sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ljubezen in ostale katastrofe, 4 del nemško- avstrijskega TV filma 21.45 Čas v sliki 21.50 Komedija Jeana Azura, posnetek gledališke predstave 23.40 Čas v sliki 23.45 Povpetnik, amer. kriminalka 1.45 pogledi od strani 1.50 Vitezi okrogle mize, ponovitev filma 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R Cl I I mL ^&Nrl IflHI studio 161 31 30 marketing 161 30 60 KINO CENTER ameriška romantična komedija ONA JE PRAVA (igr.: Freddie Prinze jr., Rachel Cook, Anna Paquin) ob 17. uri; ameriški thriler GENERALOVA HČI (igr.: John Travolta, Madeleine Stovve, James Cromvvell, Timothy Hutton) ob 19. in 21.15 uri STORŽIČ ameriška akcijska komedija INŠPEKTOR GADGET (igr.: Matthevv Broder-ick, Rupert Everett) ob 16. in 18. uri; FILMSKO GLEDALIŠČE: belgijskonizozemska drama IZGUBLJENA PRTLJAGA ob 20. uri; ameriški thriller MEDENI MOŽ (igr. Ken-neth Branag, Embeth Davidz, Robert Downey jr.) ŽELEZAR ameriška akcijska komedija FUL GAS ob 16. in 20. uri (igr. Jacki Chan, Chris Tucker, Tom VVilkinson); ameriški akcijski spektakel DIVJI DIVJI ZAHOD (igr.: VVill Smith, Kevin Kline, Salma Hayek) ob 18. uri LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA ameriški znanstvenofantastični film VOJNA ZVEZD - EPIZODA I ob 18. in 20.15 uri KINO BLED ameriška kriminalka AFERA THOMASA CROVVNA ob 18. in 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška psihološka drama INSTINKT ob 18. in 20.15 uri SOBOTA, 6. NOVEMBRA 1999 GORENJSKA TELEVIZIJA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST... Videostrani 18.50 Nocoj na Gorenjski televiziji 19.00 Gorenjska poročila 1140 19.15 Petkov tedenski pregled (Regijski obzornik) 19.30 Brezjanski pogovori 1999 20.00 Gorenjske grče 20.25 EPP blok II 20.30 Vroča kolesa, oddaja o avtomoto športu 21.00 Odprti ekran 21.45 Gorenjska poročila, 1140 22.00 Oder občutkov, 3. oddaja 23.00 Brez šminke z Aniko Horvat 23.30 Gorenjska poročila, pon. 1140 23.45 Gorenjski biseri 00.15 Priporočamo: EPP blok - 3 00.20 TV prodaja, gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 19.20 Aktualno 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 19.10 Risanka 19.17 Videostrani 20.00 Lepo je biti muzikant, ponovitev 20.40 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino -ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 VB - 40 prem. 19.00 Lokalne novice 19.15 TV ponudba 19.15 Film 21.00 Kako ostati zdrav in zmagovati 21.30 Sosedi -nadaljevanka 22.00 TV ponudba 23.00 Erotika R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. Zjutraj in dopoldne bomo poskrbeli za čimveč zanimivih in uporabnih informacij. Ob 10.50 prisluhnite napovedi kulturnih dogodkov. Vmes se bomo zazibali na valovih časa. Sledil bo prenos oddaje Danes do 13. Ob 13.40 bomo izpolnili nekaj glasbenih predlogov poslušalcev. 14:30 je čas, ko lahko prisluhnete oddaji Ta dobrh 10 Radia Tržič, nadaljevali bomo z lokalnimi informacijami in obvestili. Od 17:30 do 18:00 ne pozabite oddati malega oglasa, spored bomo zaključili s horoskopom, ki ga pripravlja Majda, in s pravljico iz studia Gong. Večer bo krajšala prijetna glasba in mnoge zanimivosti. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) -zadnjih 24 ur 8^05 Gora ni nora 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.45 Pravljica - Mestni godci 9.00 Popevka tedna 9.05 Duhovni razgledi 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 EPP 10.00 Aktualno: 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Občinski tednik Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 12.50 Podarite, kontaktna oddaja 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Moja je lepša...; glavni gostje: Fantje izpod Uršlje 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan; Zlata skrinja 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes -jutri 10.30 Radijski kviz 11.00 Vprašanja in pobude - ponovitev 12.00 BBC - novice 12.30 Evropa v enem tednu 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 New povver 18.00 Študentska napetost 19.00 Športna sobota 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Črna kronika, tedenski pregled 8.30 RGL nagrajuje 8.45 Pomurski dogodki 10.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.10 Pod krinko 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.00 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Špica 17.40 Notranjsko kraški mozaik 18.30 Športne novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 20.00 Večerni program 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Izmenjaje Jaz pa pojdem in Božje poti na Slovenskem 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Čestitke 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi - radijska trgovina 17.00 Poročila 18:00 Poročila 18.15 Naš gost 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.00 Poročila 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Biblična oddaja & Jubilej 2000 22.00 - 5.00 Nočni glasbeni program POP TV 17.30 BEVERLY HILLS, 90210 Ameriška nadaljevanka Prijatelji diplomirajo in čaka jih slavje, na katerem jim bodo izročili diplome. Brandonova starša ne bosta navzoča. Valerie je prav tako razočarana, ker njena mati ne pride. Ko jo Brandon prosi, naj se izseli iz hiše, je vsa iz sebe, saj je bil Brandon njena velika opora in nadomestilo za družino. Pusti mu polovilno pismo, v katerem mu grozi, da bo naredila samomor. Brandon jo ves razburjen išče, Kelly pa meni, da hoče Valerie samo zbuditi pozornost. Zelo prizadet je tudi Steve: Pričakoval je, da mu bo oče ponudil službo v svojem podjetju. In Clare se odloči, da se bo z očetom preselila v Pariz. Na zabavi se Steve napije in pade v objem prav tako vinjeni Valerie... ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 (JR DOBRE GLffSBE!!! Rodio Triglov Radio Triglav Jesenice d.o.o. Trg Toneta Ćufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012,faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.radiotriglav.si 96 GORCflJSKfl 89.8 Je/eniee. 101.5 Bohinj 101.1 Krciftj/ko Goro NEDELJA, 7. NOVEMBRA 1999 TVS 1 7.05 Napovedniki 7.05 TV Prodaja 7.35 Živžav 7.35 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarry- ja, risana nanizanka 8.00 Fračji dol, angleška nanizanka 8.25 Babar, risana nanizanka 8.50 Potujoči škrat, poučno-razvedrilna oddaja 9.20 Telerime 9.25 Super stara mama, angleška nanizanka 9.50 Ozare, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Ustja pri Ajdovščini 11.00 Audobonov živalski svet, ameriška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.30 Športni kviz 15.00 TV poper, oddaja TV Koper Capodistria 15.35 Prvi in drugi 15.50 Sonček, 2. del, ponovitev 16.30 Čari začimb 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Naravni parki 19.10 Žrebanje lota 19.30 TV Dnevnik 20.00 Zoom 21.30 Večerni gost: Marko Zorko 22.25 Marketing 22.30 Poročila 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.45 Marketing 22.50 Prekleti kralji, francoska nadaljevanka 0.30 Naravni parki, ponovitev 1.00 Prvi in drugi, ponovitev 1.15 Sonček, 2. del dobrodelne prireditve, ponovitev TVS 2 8.00 Vremenska panorama 8.30 TV prodaja 9.00 Videoring z Natalijo, ponovitev 9.25 Nevarni zaliv, ameriška nanizanka 10.20 Davov svet, ameriška nanizanka 10.45 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 11.10 Zvezde Hollvvvooda: Jack Nicholson, ameriška dokumentarna serija 11.40 Cik cak, ponovitev 12.10 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.40 Euronevvs 15.50 Teniški magazin 16.15 Košarka NBA Action 16.45 Evrogol 17.45 Liga prvakinj v rokometu: Krim Neutro Roberts - Baekke-lagets, prenos 19.30 Gimnastika Šiška open, posnetek iz Ljubljane 20.00 Drey-fusova afera, francoska nanizanka 21.00 Življenje v številkah, ameriška dokumentarna serija 21.50 Šport v nedeljo 22.40 Car-rington, angleški film, posnetek KANALA 7.00 Video strani 7.30 TV Prodaja 8.00 Zajec dolgouhec in prijatelji, risanke 9.30 Družinske zadeve, humoristična nanizanka 10.00 Nora hiša, humoristična nanizanka 10.30 VVebster, humoristična nanizanka 11.00 Izgubljena dežela, humoristična nanizanka 11.30 Cooperjeva druščina, humoristična nanizanka 12.00 Skrita kamera 12.30 Fashion TV, nanizanka 13.00 Kung fu, akcijska nanizanka 14.00 Nedeljska matineja: Mladi bojevnik, film 15.50 Klik!; Atlantis, glasbena oddaja, nanizanka; Bojevniki davnine, nanizanka; Hughlerjevi, humoristična nanizanka 19.00 Highlander: Nesmrtna, nanizanka 20.00 Film tedna: Klub vražjih babic, film 21.50 Stilski izziv: Klubska moda 22.30 Iz ljubezni, film 0.30 Video strani POP TV 7.00 Jetsonovi, risana serija 7.30 Kre-menčkovi, risana serija 8.00 Maska, risana serija 8.30 Iz knjige vrlin, risana senja 9.00 X-man, risana serija 9.30 Skrivnostni svet Alex Mack, mladinska nanizanka 10.00 Kalifornijske sanje, ameriška nanizanka 10.30 Križarjenje, mladinska nanizanka 11.00 Tarzan, mladinska nanizanka 11.25 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 12.15 Melrose Place, 4. sezona, amer. nadaljevanka, ponovitev 13.05 Clean & Clear, glasbena oddaja 13.35 Svakinja, ameriški film 15.30 Mala Daniela, mehiška nadaljevanka 16.30 Otroci ne lažejo, ameriška oddaja 17.00 Pod srečno zvezdo 19.15 24 ur 20.00 Nedeljske ljubezenske zgodbe: Prva ljubezen, ameriški film 22.00 Športna scena 23.00 Šola golfa 23.30 Ujetniki Pacifika, ameriški film 2.00 24 ur, ponovitev GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga 16.00 Gospod baseball, ameriški film 18.00 Policijska akademija, humoristična nanizanka 19.00 Clean & Clear, glasbena oddaja 19.30 Radijska postaja, amer. nadaljevanka 20.00 Urgenca, ameriška nanizanka 21.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 22.00 Zadeva: Mafija, ameriška dokumentarna serija 23.00 Zadeva: Mafija, ameriška dokumentarna serija pa 8.25 Ljubitelji živali 8.55 Gosti, igre, risanka 9.55 Zvonko, risana serija 10.10 Animirani klasiki 11.00 Zemlja in morje 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Hruške in jabolka 13.15 Družinsko kosilo 14.45 Poročila 15.00 Hotel Grand, nanizanka 15.50 TV razstava 16.05 Briljantina 16.55 Risanka 17.05 Poročila 17.15 Sodbusters, ameriško-kanadska komedija 18.50 Dennis 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Pet minut nežnosti, hrvaška TV drama 21.00 Tretja sreča 22.30 Vendetta, miniserija 23.30 Dnevnik 23.50 Družina za umreet 0.20 Blazen Hussies, angleška komedija 1.50 Poročila 1.55 Črno-belo v barvah 4.55 Briljantina, ponovitev 5.45 Tretja sreča HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Zdravnik v hiši 9.00 Kontaktni program 10.45 Portret cerkve in mesta 11.00 Sveta maša 12.30 Klic duha 12.35 Obljuba 13.00 Ples z življenjem, francoska družinska drama 14.30 Mir in dobrota 15.05 National Geographic 16.00 Dober dan 17.30 Varaždinski baročni večeri 18.15 Risanka 18.30 Zlati gong 19.30 Dnevnik 20.10 Triler 21.10 Zvezdni prah 21.45 Krožni stolp, angleška miniserija 0.15 National Geographic 1.10 Triler, ponovitev 2.10 Vendetta, ponovitev nadaljevanke 3.05 Družina za umret, nanizanka 3.30 Halifax, avstralska nanizanka 5.00 Kloniranje Joanne May, angleška miniserija 7.35 Hruške in jabolka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 8.10 Confetti club 8.30 Risanka 8.55 Confetti club 9.30 Ena, dva ali tri, ponovitev 9.55 Silvester 10.15 Johnny Bravo 10.35 Disnevjev festival 11.30 Športni pregled 12.00 A-tema 12.45 Težaven otrok, ameriška komedija 14.00 Materialno pravo 14.45 Telesni stražarji 15.30 Šport: Nogomet, Liga prvakov, magazin 16.00 Šport: Nogomet, 1. avstrijska zvezna liga 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Romeo in Julija, ameriška tragedija 22.10 Columbo: Ko videz vara, ameriška TV kriminalka 23.25 V senci groze, amer. film 1.05 Šport: tenis, turnir 3.35 Romeo in Julija, ponovitev filma 5.25 Fantastične zgodbe AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Človek je samo dvakrat mlad, avstrijska komedija 10.40 Teden kulture 11.00 Novinarska ura 12.00 Visoka hiša 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.20 VVildlife: Avstralija 15.05 Heidi in Emi 15.30 Schvvarzvvaldski češnjevec, nemška komedija 17.05 Klub za seniorje 18.00 Nori par 18.25 Kristjan v času 18.30 Avstrijske podobe 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.50 Pogledi od strani 20.15 Srce bo spet mlado, avstrijska komedija 21.45 Čas v sliki 21.55 K stvari 23.10 Vizija 23.30 Preprosto klasično 0.15 Strausova skrinja, dok. film 0.55 Notranji krog, drama 3.00 Teden kulture 3.20 Pogledi od strani, ponovitev 3.40 Dober dan, Hrvati 4.15 Dober dan, Koroška 4.45 Domovina, tuja domovina 5.15 K stvari GORENJSKA TELEVIZIJA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST... Videostrani 8.50 Gorenjska televizija danes 8.55 Priporočamo: EPP blok -1 9.00 Nagajivček-otroški program, v živo s Sabino 10.10 Krila na nebu, oddaja o letalstvu 10.55 Priporočamo: EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 1140 11.15 Kako biti zdrav in zmagovati (nanizanka Rudija Klariča) 11.45 Župan z vami, ponovitev sredine oddaje 12.30 Kitajska kuhinja, tri minute za dober recept, 9. del 12.35 Kuhajmo skupaj, oddaja za gurmane, 8. del 13.00 Priporočamo: EPP blok - 3 13.05 2. del finala harmonikarjev: vodi Mitja Grmovšek ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo EPP blok I 19.00 Poročila Gorenjske 1140 19.15 Aktualno, Na tapeti 19.30 Iz arhiva tele-tv 19.50 Priporočamo epp blok II 20.00 Televizijska dražba slik, 2. del 21.45 Aktualno, na tapeti! 22.00 Televizijska dražba slik, 3., zaključni del 22.15 Potujte z nami, potopisna nanizanka 22.45 Poročila Gorenjske 1140 23.00 Ajd.dijo 23.30 Gorenjski biseri 0.00 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani HTV 1 7.20 Hrvaška spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 Koledar 7.55 VVimziejina kla- LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.07 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.37 Oglasi 20.40 Življenje z morjem 21.00 Nedeljski film ... Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 19.00 Prireditev ob zaključku del v Krekovem domu v Selcih 20.00 Potopisna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 SORINA DESETKA Glasbena lestvica Radia Sora 1. HELENA BLAGNE - Osamljena 2. ČUKI - Ljubi me, ljubi 3. ANDREJ ŠIFRER - Ko zvonovi zapojo 4. FARAONI - Pijem kar tako 5. VVERNER in MARJAN ZGONC - Tu je moj dom 6. KINGSTON - Vzemi vse 7. PRESSTIGE & BLUE - Ženska dela čudeže 8. KARMEN STAVEC - Vzemi mojo dlan 9. CALIFORNIA - Stara barka 10. NATAŠA ZIBELNIK - Zapuščam te Prav zanimivi in dobri so tokratni novi, novembrski pred' logi na naši SORINI DESETKI. Upam, da vam bodo všeč in da boste z vašim glasovanjem še naprej sodelovali pri naši glasbeni lestvici. In ne pozabite, da nam ves čas ob strani stojita ZALOŽBA MANDARINA in GORENJSKI GLAS, kjer lahko najdete lestvico in glasovalne kupone. Do našega naslednjega snidenja se imejte maksimalno. Andreja Čamernik EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.55 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Iz arhiva, ponovitev 20.53 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Otroški program 19.00 TV ponudba 20.00 Zgodovina avtomobilizma 20.30 Za sprostitev 22.00 TV ponudba R GORENC Oddajamo od 7.00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. Pozdravu iz studia bo sledila prijetna glasba. Posebej velja omeniti Dejana Mrinčiča, ki se bo oglasil po pol desetih. Nadaljevali bomo z Gorniškim kotičkom. Ob 11.50 se bomo povezali s številko 113, sledil bo Tedenski mozaik, nato pa bomo objavili pogovor s tržiškim županom Pavlom Rupar-jem, ob 12.50 pa bodo na vrsti obvestila, ob 13:20 pa bomo spored nadaljevali z glasbenimi čestitkami. Kolovrat domačih se bo začel uro kasneje kot ponavadi, torej ob 15.30. Nadaljevali bomo z narodnozabavno glasbo in zanimivostmi. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Oglasi 7.50 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Otroška oddaja: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Popevka tedna 9.35 Ceste 9.40 Oglasi 9.50 Makler Bled 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi - po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC, novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski glasbeni gost: Zoran Zorko 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Voščila 16.25 Osmrtnice 16.30 Nedeljske novice 16.40 Oglasi 17.00 Nedelja na Radiu Triglav 17.40 Oglasi 18.00 Nedelja na "Triglavu" 18.40 Oglasi 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 8 00 Napoved programa - dogodki dan** jutri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 tualna tema: Poslanska pisarna 9-5* Nasvet za kosilo 10.00 Kmetijska odd* 10.30 Narodnozabavne viže 11.00 SK Pasji radio 13.35 Želje, čestitke A 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 15> Gospodarske novice 17.00 Slovenske glasb«1* novosti 18.30 Športne novice 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedj[ 19.00 DJ TIME 20.00 Dvoglavi levji car 01 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 S«£ je na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav^ movini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poto® la 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svet"' dneva 7.30 Vremenska napoved, os^ niče, obvestila 7.40 Nedeljska ozna"^ 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediš^ ni 8.00 Poročila 8.15 Kmetijska oddajaI sodelovanju s Kmetijsko založbo) S9 Prenos maše 10.15 Naša nedeljska rep0: taža 11.00 Poročila 11.15 Iz življenj* vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje ' ponovitev Svetnik dneva 12.15 Nedelj** popoldne s čestitkami in pozdravi 15.00 J! formativna oddaja 17.00 Poročila l|l Glasbena nedelja 18.00 Poročila l|j Slovenci po svetu in domovini 19.00 Versjj oddaja lokalnih radijskih postaj 19-3 Otroška pesem tedna in zgodba za lah1* noč 20.15 Radio Vatikan 20.10 Napoved"' programa za jutri 20.35 Sakralna gl£ (pripravlja Tadej Sadar) 21.35 Radijski <° man 22.00 - 5.00 Nočni glasbeni progf^ UNIQUE, d.o.o. Gradnje, sanacije, montaže, inženiring, projektiranje Savska cesta 34, Kranj Zaposlimo - VOZNIKA TOVORNJAKA (2 leti primernih izkušenj, izpit za kategorije B, C, E) - KLJUČAVNIČARJE (5 prostih mest, lahko tudi iskalci 1. zaposlitve, delo na območju Medvod) Ponudbe pošljite na zgornji naslov. KINO KINO CENTER ameriška romantična komedija ONA JE PRAVA (igr: Freddie Prinze jr-Rachel Cook, Anna Paquin) ob 17. uri; ameriški thriler GENERALOVA HČI (igr.: Joh" Travolta, Madeleine Stovve, James Cromvvell, Timothy Hutton) ob 19. in 21.15 u" STORŽIČ ameriška akcijska komedija INŠPEKTOR GADGET (igr.: Matthevv Brode'' ick, Rupert Everett) ob 16., 18. in 20. uri; belgijsko-nizozemska drama IZGUBLJEN PRTLJAGA ob 20. uri ŽELEZAR ameriški akcijski spektakel DIVJI DIVJI ZAHOD (ig';: Will Smith, Kevin Kline, Salma Hayek) ob 16. in 20.. uri; ameriška akcijska komedij FUL GAS ob 18. uri (igr. Jacki Chan, Chris Tucker, Tom VVilkinson); LINHARTOV'' DVORANA RADOVLJICA ameriška kriminalka AFERA THOMASA CROVVNA ob 18."! 20. uri KINO BLED ameriški znanstveno-fantastični film VOJNA ZVEZD - EPIZODA [ ob 18. in 20.15 uri KINO DOVJE ameriški znanstveno-fantastični film MATRICA (i9r" Keanu Reeves, Laurence Fishburne, Carrie Anne Moss) ob 19.30 uri KINO SOP'* ŠKOFJA LOKA ameriška psihološka drama INSTINKT ob 18. in 20.15 uri TVS 1 g6 Marketing vremenska panorama '•55 Napovedniki ■yTVProda,a •■3° Oddaja za otroke 5 Afriške pravljice: Prepir med udi "■30 Dober večer '•20 Na vrtu, oddaja TV Maribor M5 Aple - Donava - Jadran £30 Zrcalo tedna «■45 Prvi in drugi *00 Poročila, Vreme, Šport £10 Marketing •15 Čarobna piščalka, nemški film , ponovitev .15 Vremenska panorama ■55 4x4 oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 1*20 Polnočni klub 6.30 Dober dan, Koroška ''•°0 Radovedni Taček: Uho •15 Potujoči škrat: več dosežeš zlepa kot zgrda '•50 Marketing jo.00 Obzornik, Vreme, Šport "■10 Recept za zdravo življenje '•10 Žrebanje 3 x 3, plus 6 »•15 Risanka »■30 TV Dnevnik 9.50 Vreme ^•55 šport °05 Gozdarska hiša Falkenau, nemška Pbanka j1n0 Dosje ,'•50 Marketing «2.00 Odmevi .«•25 Univerzitetni razgledi £•30 Kultura £35 vreme &40 Šport g«-50 Pogovor, dosje J"}0 Recept za zdravo življenje, ponovitev TVS 2 •00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki °-00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Popolna 'ca, amer. nanizanka 12.25 Simpsonovi, amer. ar|izanka 12.50 Iskanje izgubljene civilizacije, n9leška dokumentarna serija 13.45 Življenje v Jelkah, ameriška dokumentarna serija '5.00TV Prodaja15.30 Kinoteka: Tolpa iz *r9htona, angleški čb film 17.00 Pripravljeni, ^daja o slovenski vojski, ponovitev 17.30 Po •geniji, oddaja TV Maribor 18.05 Snežna reka, galska nanizanka 18.55 Marketing 19.00 jj^o in glasno, kontaktna oddaja 20.00 Gospodska panorama: Poslovni barometer 21.00 g ud'o City 22.30 Leteči cirkus Montvja Pvthona, n9leška humoristična serija 23.00 Brane pričel izza odra 0.25 Tolpa iz Brightona, an-r^ki čb film, ponovitev Kanal a ,£30 Videostrani 8.00 TV Prodaja 8.30 Srečni s'' humoristična nanizanka 9.00 Maria Isabel, ?adaljevanka 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevan-^ Ponovitev °-3o Uboga Maria, nadaljevanka 11.00 Oprah Z10*, ponovitev 12.00 Dannyjeve zvezde, ^zevanje v živo 13.00 TV prodaja 13.30 acGvver, nanizanka 14.30 Čudna znanost, hu-^°nstična nanizanka 15.00 Ne mi težit', hu-[/0ristična nanizanka 15.30 Sodnica Judy, j^izanka 15.55 Oprah Shovv: Novosti v lepotni J^iji 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 17.10 |. ar'a Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ^bezen, nadaljevanka 18.30 Stilski izziv, JJ°novitev 19.00 Pa me ustreli!, humoristična ^niZanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična anizanka 20.00 Filmska uspešnica: Igra j^ivetja, film 21.45 Zvezdna vrata: SG 1, nadal- anka 22.40 Samo norci in konji, humoristična ^'Zanka 23.20 Macgvver, nanizanka 0.20 nnvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 1.30 'de° strani pop tv Dobro jutro, Slovenija, jutranji program g°0TOP SH0P televizijska prodaja ^•30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka u '30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Jj^ ljubezni, mehiška nadaljevanka, ponovitev •30 Športna scena, ponovitev 13.30 Umor, je Preteklost v sedanjosti 23.40 Dnevnik 0.05 Povabilo v gledališče 1.40 Svvannova ljubezen, francosko-nemška drama 3.30 Opazovalnica 4.00 Ko mineva čas, ponovitev 5.00 Če bi imel pet minut, ponovitev 6.00 Hrvaški glasbeni program 6.15 Povabilo 6.45 Obnova Hrvaške, ponovitev «a, ameriška nanizanka 14.30 Smeh v hiši: ua'a. amer. humoristična nanizanka 15.05 v9ru V fazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji mehiška nadaljevanka 18.00 Športni krog 2 -10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 ^ UR 20.00 TV Dober dan, slovenska hu- 0r'stična nadaljevanka 20.45 Policaj s TV ,j,rar'a, amer. film 22.40 Cvbill, amer. humoris-nanizanka 23.15 Kameleon, ameriška 0^'zanka 0.10 MAS.H., ameriška nanizanka y' 5 Krila, amer. nanizanka 1.15 Columbo: 'fašanje časti, ameriški dilm 3.00 24 UR, *>vitev GAJBA 1$°Jj 24 UR, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR ■00 ŽIVA - magazin 16,00 Herkul, ameriška ^anka 17.00 Druga zemlia, ameriška HTV 2 8.10 Glasbeni časoplov 8.15 Panorama hrvaških turističnoh središč8.55 Kraljestvo divjine 9.20 Zemlja in morje, ponovitev 10.25 Prijateljstvo na Dunaju, amer. drama 12.00 Snemalna knjiga 13.00 Zvezdni prah 13.30 Hrvaška književnost v evropskem kontekstu 14.00 Hrvaška v 20. stoletju, ponovitev 14.50 TV koledar 15.00 Kraljestvo divjine 15.25 Modul 8, ponovitev 15.55 Poročila za glube in naglušne 16.00 Znanstveni album 17.30 Hugo 18.00 Prijatelji 18.30 Povabilo 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Gozdarska hiša Falkenau, 7. del nanizanke 21.20 Prijatelji, ponovitev 21.45 Iz stranskega življenja 22.20 Opazovalnica 22.50 TV intrevju 23.55 Človek slon, angleška drama 1.55 Obala sončnega zahoda, ponovitev 2.40 Prevare 3.25 Hollywoodski otroci, dok. serija 4.15 Proteus, angleška grozljivka 5.50 Hrvaški glasbeni program 6.10 Gozdarska hiša Falkenau, ponovitev 6.55 Skrivnost Greve-holma, ponovitev 7.25 Candy, Candy AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 7.55 Nora hiša, ponovitev 8.20 Korak za korakom, ponovitev 8.40 Sam svoj mojster 9.05 Varuška 9.45 Herkul 10.30 Težaven otrok, ponovitev amer. komedije 11.45 Otroški program 14.45 Na jug 15.30 Zvezdne steze 16.20 Herkul 17.05 Nora hiša 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Korak za korakom 18.30 Varuška 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Naredimo kot kavboji, amer. film 22.00 Carlinov zakon, amer. film 0.15 Nikita 1.00 Dinamit v zeleni svili, nemško -italijanska kriminalka 2.25 Ellen, ponovitev 2.45 Nick Knatterton 3.00 Šport; ameriški nogomet itaiv~~""a 17-°0 Druga zemlja, l9nanka 1800 Kobra 11, anemška nanizanka iw"r° ŽIVA - novice 19.15 Sedma sila, kanadska ^izanka 20.00 Šola golfa 20.30 Mož iz Cadil-0^' ameriški film 22.15 ŽIVA - magazin 23.00 ^aja do decembra, humoristična nanizanka •30 Lano in Woodly, ameriška humoristična ^^anka 0.00 Odpisani, jugoslovanska nadalje- HTV 1 Hrv -TV koledar 7-30 Poročila 8.00 Dobro jutro k aska 10.00 Poročila 10.05 Predšolska vzgoji J/^O Florjan in pernati pomočnik 10.55 '2 On ne WSte 11-10 An9lešćina 11,25 Modul 8 12 3c Dnevnik 12-20 Hrvaška spominska knjiga W Prevare' mehiška nadaljevanka 13.20 nad"!ek za... 13.55 Obala sončnega zahoda, ^aijevanka 14.40 Poročila 14.50 Brez sledu, HfJ. komedija 16.30 Mir in dobrota 17.00 Caiw danes 17-45 0bnova nrvaške 18-55 O!' Candv 19-30 Dnevnik 20.10 Buža, komedija 21.25 Zloženka, kviz 21.35 ^ov glas 22.05 Ko mineva čas 23.05 AVSTRIJA 2 6.30 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Najboljši avstrijski kuharji 9.30 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 Konji mojega očeta, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.15 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Schwarzwaldska klinika 14.25 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi 16.00 Oddaja barbara karlich, talk show17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Grajski hotel Orth 22.00 Čas v sliki 22.30 Srečanje: kultura 0.00 Čas v sliki 2 0.30 Delavska saga - april 1945, film 1.55 Šport: jahanje 2.55 Pogledi od strani 3.00 Močnejši kot verige, amer. film 4.35 Modri zvezki GORENJSKA TELEVIZIJI A ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok -1 19.00 Poročila Gorenjske 1136 19.15 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.20 Na tapeti: aktualno! 19.30 Kako zelena je mojda dolina, 2. del 20.00 Adrenalin za vsak dan 20.30 Bloki in stolpnice, gospodarska oddaja, vodi Stanislav Jesenovec 21.15 Brdo -naš lepi sosed 21.45 Poročila Gorenjske 1141 22.00 Aktualno, Na tapeti 22.15 Priporočamo: EPP blok 22.20 Jamstveni sklad, 3. oddaja 22.30 Videoboom 40 (slovenska videolestvica zabavne glasbe) 23.25 Poročila Gorenjske 1141 23.40 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 23.45 Naj video spot tedna 23.50 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Video top, glasbena oddaja 9.45 Živeti z morjem, dokumentarni film 10.05 Dervish Irska 10.55 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku ZVEČER 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.07 Video top 20.50 Oglasi 20.53 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev informativne oddaje 21.25 Kako biti zdrav in zmagovati, ponovitev 22.00 50 let Lovske družine Škofja Loka 22.25 Inovativnost in kakovost, dokumentarni film 22.47 Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladi športniki se predstavijo 20.00 Odrska predstava ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.17 Otvoritev razstave v Kosovi graščini 18.40 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z KINO alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Športne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00 Športne novice 20.15 VB - 40 21.00 Izmenjava programa 22.00 Športne novice R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. Ponedeljkovo dopoldne bomo izkoristili za zanimive in uporabne informacije. Dopoldne bo minevali v znamenju pogovorov. Ob 11:20 bomo brskali po knjižnih novostih, ob 11:50 pa po podatkih OKC. Prenosu poročil ob 13. uri bodo ob 13:40 sledile zanimivosti iz fonoteke. 14:40 je čas, ko načenjamo popoldansko temo, vezano na to, kaj lahko storimo sami zase. Nadaljujemo z lokalnimi informacijami ob 15:30 in obvestili ob 16:10. Pol petih popoldne lahko prisluhnete prenosu poročil radia Deutsche vvelle, nato pa še tedenski črni kroniki. Ob 17:30 se bo začela oddaja Tržiški hit, tudi tokrat polna dobre glasbe in z nagradnimi vprašanji. Spored bomo nadaljvali z oddajo PS -ponedeljkovi spomini - polno glasbe iz 60., 70. in 80. let. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah - AMZ Slovenije 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Jejmo malo, jejmo zdravo (Jože Lavrinc v kontaktni oddaji odgovarja na vaša vprašanja, tema: diabetes) 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila in dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Made in ltaly 11.40 Oglasi 11.45 Tedenska gorenjska črna kronika 12.00 BBC obvestila, vreme 12.10 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Ponedeljkov športni pregled 13.30 Pregled dogajanja na gorenjskih cestah v preteklem tednu 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.50 Makler Bled 15.00 Merkurjeva športna stavnica 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Zimzelene melodije in Drago Arijani 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Kranjska Gora 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Glasba po vaših željah 20.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes-jutri 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.10 Vaš komentar, prosim 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj - dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes-jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Računalnipke novice 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Obrtniki sebi in vam 18.00 Brbotavček 19.30Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBL-JANA: 105,1 MHz 06.00 Dobro jutro 06.15 Novice, ceste, vreme, 06.20 Nočna kronika 07.00 Horoskop 07.35 Vreme 07.50 Skriti mikrofon 08.05 Glasbena želja 08.30 Jutro je lahko 08.50 Rgl nagrajuje 09.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Nikoli ne reci fair play 12.50 Odgovori poslušalcem 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 Rgl obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Gospodarske novice 18.00 Živalski program 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme18.57 Izbranka tedna 20.00 Med rjuhami 01.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minute z Mavrico in Ci-ciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Veseli ponedeljek (Jure Sesek) 10.00 poročila 10.30 Svet vonja in okusa 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 14.00 Poročila 15.00 Informativna odddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 18.00 Poročila 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program KINO CENTER ameriški thriler GENERALOVA HČI (igr.: John Travolta, Madeleine Stowe, James Cromvvell, Timothy Hutton) ob 16., 18.15 in 20.30 uri STORŽIČ ameriška akcijska komedija INŠPEKTOR GADGET (igr.: Matthevv Broderick, Rupert Everett) ob 17. in 19. uri; ameriški thriller MEDENI MOŽ (režija Robert Altman) ob 21. uri ŽELEZAR ameriška akcijska komedija FUL GAS ob 18. uri (igr. Jacki Chan, Chris Tucker, Tom VVilkinson); FILMSKO GLEDALIŠČE: belgijsko-nizozemska drama IZGUBLJENA PRTLJAGA ob 20. uri TOREK, 9. NOVEMBRA 1999 TVS 1 7.55 Marketing 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Risanka 9.45 Radovedni Taček: Uho 10.00 Waynove dogodiščine, avstralska nanizanka 10.30 Recept za zdravo življenje 11.20 Sonček, 2. del dobrodelne prireditve 12.05 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Vremenska panorama 14.30 Dosje 15.20 Pogovor, dosje 16.30 Prisluhnimo tišini 17.00 Sprehodi v naravo 17.15 Žlampirji, ameriška nanizanka 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Velike knjige, ameriška dokumentarna oddaja 19.00 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Klan, TV nadaljevanka 20.55 Marketing 21.00 TV konferenca 21.50 Marketing 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.45 Marketing 22.50 Čas beži, švicarska drama 0.30 Stoletje filma; Kitajska 1.50 Velike knjige, ameriška dokumentarna oddaja TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05 Videoring s Sregejo 10.30 Snežna reka, avstralska nanizanka 11.20 Gospodarska panorama: Poslovni barometer 12.15 Studio City 13.45 Jasno in glasno, kontaktna oddja 15.00 TV prodaja 15.30 Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška humoristična serija 16.00 Noč tornadov, ameriški film 17.30 Po Sloveniji 18.00 Marketing 18.05 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 18.55 Marketing 19.00 Lingo, TV igrica 19.30 Videoring - oldies 20.00 Šport 21.00 Postavljeni pred zid, francoska dokumentarna oddaja 22.00 Mesto žensk, italijanski film 0.10 Italijanski dok. film o Felliniju 1.00 Svet poroča KANALA 7.30 Video strani 8.00 TV Prodaja 8.30 Srečni časi, humoristična nanizanka 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka, ponovitev 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah Shovv, ponovitev 12.00 Atlantis, ponovitev 13.00 TV Prodaja 13.30 Macgvver, nanizanka, ponovitev 14.30 Čudna znanost, humoristična nanizanka 15.00 Ne mi težit, humoristična naniznaka 15.30 Sodnica Judy, nanizanka 15.55 Oprah shovv: Bette Middler 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Adrenalina: Triatlon z Mirom Kregarjem, interaktivna 21.00 James Bond: Samo za tvoje oči, film 23.15 Samo norci in konji, humoristična nanizanka 0.00 Macgvver, nanizanka 1.00 Videostrani POP TV 20.10 Zlata ribica 21.15 Zloženka, kviz 21.20 Srečanja nerodne vrste, hjumoristična oddaja 21.55 Z namenom in razlogom 22.55 Trenutek spoznanja - velikani hrvaške znanosti 23.30 Dnevnik 23.50 Nečista vest, amer. kriminalka 1.20 Poročila 1.25 Peklenski puding, amer. film 2.45 Zlata ribica 3.45 Opazovalnica 4.15 Made in U.S.A., francoska kriminalka 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program M MTV, Tele 59, TV Robin 9.00 TOP SHOP, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.30 TV Dober dan, ponovitev 13.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 14.30 Smeh v hiši: Brata, humoristična nanizanka 15.05 Varuška, amer. humoristična naniznaka 15.40 Cosby, amer. humoristična nanizanka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.00 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Resnične zgodbe: Kakšna mati pa si?, ameriški film 21.45 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.40 Cybill, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Kameleon, ameriška nanizanka 0.10 M.A.S.H., ameriška nanizanka 0.45 Krila, amer. nanizanka 1.15 Columbo: Zmaga razuma, ameriški film 3.00 24 ur, ponovitev GAJBA 9.00 24 UR, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR 15.00 ŽIVA - magazin 16.00 Herkul, ameriška nanizanka 17.00 Druga zemlja, ameriška nanizanka 18.00 Kobra 11, nemška nanizanka 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Sedma sila, kanadska nanizanka 20.00 Adrenalin, nemški film 22.00 ŽIVA - magazin 23.00 Od maja do decembra, humoristična nanizanka 23.30 George in Leo, ameriška humoristična nanizanka 0.00 Odpisani, jugoslovanska nadaljevanka HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Panorama hrvaških turističnih središč 8.55 Kraljestvo divjine 9.40 Buža, ponovitev 10.30 Potnik iz Missourija, amer. drama 12.15 Obnova Hrvaške 12.45 Ko mineva čas, ponovitev 13.45 Narodov glas, ponovitev 14.15 Dokumentarna oddaja 14.45 TV koledar 14.55 Kraljestvo divjine 15.25 Trdno v sedlu, mladinska nanizanka 15.55 Poročila za gluhe in naglušne 16.00 Znanstveni album 17.30 Hugo 18.30 Prizma 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Gozdarska hiša Falkenau 21.20 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.10 Opazovalnica 22.45 Nenadoma Suzan, ameriška humoristična nanizanka 23.10 Popotovanja skozi čas in prostor, dokumentarna oddaja 0.05 Nočni telegram 1.05 Obala sončnega zahoda, ponovitev 1.50 Prevare, ponovitev 2.35 Potovanja skozi čas in prostor 3.25 Koncert 4.40 Dokumentarna serija 5.30 Srečanja narodne vrste 6.00 Gozdarska hiša Falkenau 6.50 Trdno v sedlu 7.20 Candy, Candy AVSTRIJA 1 6.35 Otroški program 10.10 Materialno pravo 11.00 Telesni stražarji 11.45 Otroški program 14.45 Na jug! 15.30 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija 16.20 Herkul 17.05 Nora hiša 17.3 5 Sam svoj mojster 18.05 Zlata dekleta 18.30 Varuška: Otroška zvezda 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki, kultura 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Zdravniški helikopter 117, film 21.00 Življenski prostori - življenske sanje 21.05 Moški na poziv, nemška erotična srhljivka 22.40 Grešna preteklost, nemška melodrama 0.15 Crusing, amer. kriminalka 1.55 Naredimo kot kavboji, ponovitev amer. filma 3.35 Grešna preteklost, ponovitev 5.10 Na jug!, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 Schvvarzvvaldski češnjevec, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija, ponovitev 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Schwar-vvaldska klinika 14.25 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbaare Karlich, talk shovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.00 Življenjski prostori - življenjske sanje 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.05 Starosta Hollywodda 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen, ponovitev 0.55 V hiši 1.20 Umor, je napisala, ponovitev 2.05 Pogledi od strani 2.10 Povzpetnik, ponovitev filma 4.10 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev GORENJSKA TELEVIZIJIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok - 1 19.00 Poročila Gorenjske 1142 19.15 Naj video spot tedna; 19.20 Aktualno: na tapeti 19.30 Neskončna belina (iz arhiva) 19.55 TV prodaja 20.00 Skozi Rafkov objektiv 20.15 Vroča kolesa, oddaja o avtomobilizmu 20.40 EPP blok II 20.45 Znani neznani obrazi, vodi Matevž Kleč 21.30 Petkov tedenski pregled (Regijski obzornik) 21.45 Poročila Gorenjske 1142 22.00 Priporočamo - EPP blok 3 22.05 Ajd, dijo, ponovitev 22.30 Kako postati podjetnik, ponovitev 23.00 Aktualno, na tapeti 23.15 Poročila Gorenjske 1142 23.30 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV blok 18.18 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.55 Torkov športni pregled 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v graščini, ponovitev 20.25 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ...Videostrani 19.50Napoved sporeda20.00 Telemarket 20.05 3, 2,1 GREMO - oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.15 Video top 20.00 TVL - kontaknta oddaja 21.20 TV ponudba 21.30 Sosedi - nadaljevanka HTV 1 7.20 Spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Kisik 10.25 Biotični indeks kot metoda za določanje stopnje onesnaženosti voda 10.30 Hrvaške vode 10.50 Drobni nasveti 11.25 Moj video dnevnik 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Prevare, mehiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za... 13.55 Obala sončnega zahoda, ameriška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.50 Pobeg iz kina "Svoboda", poljska drama 16.20 .Risanka 16.30 50 let Lada 17.00 Hrvaška danes 17.45 Novice iz znanosti 18.20 Kolo sreče 18.55 Candy, Candy 19.30 Dnevnik DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 9.30 Risani film 10.05 Videostrani na 51 kanalu z oddajnika na Lubniku ZVEČER 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.08 Astrologinja Roža - v živo 20.07 Oglasi 20.10 Fair play - Marko Milic, Balinarski klub Trata21.35 Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije - Studio As Murska Sobota 22.10 Film ... Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 Boom, glasbena oddaja 20.00 Predstavljamo vam slikarje - domačine; Otvoritev razstave M. Kačarja iz Sorice 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP KINO R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. Jutranje prebujanje bo lahkotno, Ddpoldne objavljamo obilico zanimivih in uporabnih informacij. Opoldne boste lahko sodelovali v rubriki Vi sprašujete, Radio Tržič išče odgovore. Ob 13.00 bomo prenašali oddajo Danes do 13-ih. Ob 13.40 bomo nadaljevali z oddajo o avtomobilizmu. Ob 14.40 pridejo na vrsto torkova popoldanska tema. Sledijo lokalne novice ob 15.30. Ob 16.30 bo prenos oddaje radia Deutsche VVelle. Sledi oddaja Dober dan, sosed, ob 18.05 pa je čas za oddajo Športni obzornik in dobre želje za večer. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Radijski pepelnik 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Vzajemna zavarovalnica 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Drug z drugim 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.30 Prosta delovna mesta 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Psihoterapevt v koži bolnika 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno Power Play 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Popoldne z Bracom Korenom 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bohinj 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Lestvica izpod Triglava 22.00 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 18.00 Pogovor z županom občine Gorenja vas - Poljane 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.05 Glasbena želja 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.50 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o... 9.30 RGL nagrajuje 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbramka tedna 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Kamniške novice 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.00 Na sceni 16.55 Gospodarske novice 17.30 Osir 18.00 S Sašo Einsiedler 19.30 Športni pregled 19.45 Vreme 20.00 Zaprta vrata 21.00 Avtodrom 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minute z Mavrico in Ci-ciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Torkovo dopoldne 10.00 Poročila 11.00 Poročila 11.05 Vaša pesem 11.15 Glasbeni urednik vam predstavlja 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 13.00 O zdravju (pripravlja Erna Urbane) 14.00 Poročila 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestita 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Šport na radiu Ognjišče (pripravljata Slavko Obrč in Dragan Egelič) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem - oddaja za študente 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program KINO CENTER ameriška akcijska komedija INŠPEKTOR GADGET (igr: Matthevv Broderick, Rupert Everett) ob 16. in 18. uri; predavanje TOMA KRIŽNARJA NUBA - ČISTI LJUDJE ob 20. uri KINO STORŽIČ ameriški thriler GENERALOVA HČI (igr: John Travolta, Madeleine Stowe, James Cromvvell, Timothy Hutton) ob 16.30, 18.45 in 21. uri ŽELEZAR Danes zaprto! SREDA, 10. NOVEMBRA 1999 TVS 1 7.55 Marketing 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Risanka 9.40 Sprehodi v naravo 9.55 Žlampirji, ameriška nanizanka 10.20 Velike knjige, ameriška dokumentarna oddaja 11.10 TV konferenca 12.05 Klan, TV nadaljevanka 12.55 Marketing 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Marketing 13.15 Vremenska panorama 13.50 Obzorja duha 14.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 15.10 Stoletje filma: Kitajska 16.30 Mostovi 17.00 Pod klobukom 17.50 Marketing 18.00 Obzornik, Vreme, Šport 18.10 Življenje ptic, angleška poljudnoznanstvena serija 19.00 Risanka 19.10 Marketing 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Sedmi pečat; Tatovi teles, ameriški film 21.55 Marketing 22.05 Odmevi 22.35 Kultura 22.40 Vreme 22.45 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Beethovnove simfonije s simfoniki RTV Slovenija 0.15 ŽMjenje ptic, angleška poljudnoznanstvena serija, ponovitev TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05 Videoring - oldies 10.30 Veter v hrbet, kanadska nadaljevanka 11.20 Postavljeni pred zid, francoska dok. oddaja 12.10 Športna oddaja 13.05 Euronevvs 15.35 TV Prodaja 16.05 Trdokožca, ameriški film 17.30 Po Sloveniji, oddaja TV Maribor 18.05 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, francoska nadaljevanka 19.30 Videoring s Tino 20.00 Košarka NBA; Portland - Utah, posnetek 21.30 Glasbena oddaja 22.00 Trdokožca, ameriški film, ponovitev KANALA 7.30 Video strani 8.00 TV Prodaja 8.30 Srečni časi, humoristična nanizanka 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka, ponovitev 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah Shovv, ponovitev 12.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 13.00 TV Prodaja 13.30 Macgvver, nanizanka, ponovitev 14.30 Čudna znanost, humoristična nanizanka 15.00 Ne mi težit, humoristična nanizanka 15.30 Sodnica Judy, nanizanka 15.55 Oprah Shovv: Cvbill Shepherd o menopavzi 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Moj film z osvežujočo nagrado, film po izboru gledalcev: Oficir in gentelman (Tel: 09-09-161 : 156 SIT/min.); Nate in Haves (Tel.: 09-09-162 : 156 SIT/min.): Turk: 182 (Tel: 09-09-163 :156 SIT/min.) 22.10 Plen, nanizanka 23.00 Samo norci in konji, humoristična nanizanka 23.40 Macgvver, nanizanka 0.40 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 2.00 Video strani POPTV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program M MTV, Tele 59 in TV Robin 9.00 TOP SHOP, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, nanizanka, ponovitev 12.30 Pop'n'roll, ponovitev 13.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 14.30 Smeh v hiši: Brata, humoristična nanizanka 15.05 Družina za umret, humoristična nanizanka 15.40 Varuška, amer. humoristična naniznaka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.15 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Sama med vojaki, ameriški film 21.45 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.40 Cvbill, humoristična nanizanka 23.15 Kameleon, ameriška nanizanka 0.10 M.A.S.H., ameriška nanizanka 0.45 Krila, amer. nanizanka 1.15 Columbo: Odločilna tekma, ameriški film 3.00 24 UR, ponovitev GAJBA 9.00 24 UR, ponovitev9.45 BORZNI MONITOR 15.00 ŽIVA-magazin 16.00 Herkul, ameriška nanizanka 17.00 Druga zemlja, ameriška nanizanka 18.00 Kobra 11, nemška nanizanka 19.00 ŽIVA - novice 19.15 Sedma sila, kanadska nanizanka 20.00 Igračke, ameriški film 22.20 ŽIVA - magazin 23.00 Od maja do decembra, ameriška humoristična nanizanka 23.30 George in Leo, ameriška humoristična nanizanka 0.00 Odpisani, jugoslovanska nadaljevanka HTV 1 7.20 Spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Uvod 11.00 Vatroslav Lisinski - doba romantike 11.30 Ko odrastem 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Prevare, mehiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za. . 13.55 Obala sončnega zahoda, ameriška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.45 Zakonske skrivnosti, amet. drama 16.20 Risanka 16.30 Hrvaška struna 17.00 Hrvaška danes 17.45 S Hrvati na Madžarskem 18.20 Kolo sreče 18.50 Candv, Candy 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Hrvaška v 20. stoletju 20.45 Zloženka, kviz 20.50 Zloženka, kviz 21.00 Ekran brez okvirja 22.30 Uporniški spomin: Generalova zgodba 23.05 Svet podjetništva 23.45 Dnevnik 0.00 Zgodovinske slike 2.20 Poročila 2.55 Zastrupljevalski priročnik za začet- nike, angleška črna komedija 4.30 Opazovalnica 5.50 Uporniški spomin 5.30 Ekran brez okvirja 6.45 Svet podjetništva, ponovitev HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.15 Kraljestvo divjine 9.40 Narodna glasba in običaji 10.00 Srečanja nerodne vrste, ponovitev 10.40 Žabji princ, pravljica 12.15 Z namenom in razlogom 13.15 Trenutek spoznanja 13.45 Zlata ribica 14.45 TV koledar 14.55 Kraljestvo divjine 15.25 Ko odrastem 15.55 Poročila 16.00 Znanstveni album 17.30 Hugo 18.00 Risanka 18.30 Hrvaška naravna in kulturna dediščina: narodni parki, ponovitev 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Igra denarja, ameriška srhljivka 22.00 Opazovalnica 22.35 Skeči kraljevega letalstva 23.05 Ostanki dneva, amer. drama 1.15 Nočni telegram 2.15 Obala sončnega zahoda, ponovitev 3.00 Prevare 3.45 Čas je za jazz 7.00 Risanka 7.30 Candy, Candy AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.00 Nora hiša 8.25 Korak za korakom 8.45 Sam svoj mojster 9.10 Varuška, ponovitev 9.35 Herkul, ponovitev 10.20 Columbo: Ko videz vara, ponovite amer. kriminalke 11.45 Otroški program 14.45 Na jug! 15.30 Zvezdne steze; Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija 16.20 Herkul 17.05 Nora hiša 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Zlata dekleta 18.30 Varuška 19.00 Ellen 19.30 Časvsli-ki in kultura 20.15 Hitri in mrtvi, amer. vestem 22.00 Kalifornija, amer. film 23.50 D.O.A., amer. film 1.20 Moški na poziv, ponovitev nemške srhljivke 2.50 Kalifornija, ponovitev filma 4.40 Na jug!, ponovitev 5.25 V hiši, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharska oddaja 9.30 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 Dame na voljo, nemška glasbena komedija 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo, ponovitev 13.15 Kuharska oddaja 13.40 Schwarzwaldska klinika, nemška serija 14.30 Umor, je napisala, amer. nanizanka 15.15 Drzni in lepi, amer. nadaljevanka 16.00 Oddaja Barbare Karlich, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Vrelišče 23.15 Vrelišče: 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen 0.55 V hiši 1.20 Umor, je napisala 2.05 Pogledi od strani 2.15 Help TV 3.50 Dobrodošla, Avstrija 5.30 Živalski raj GORENJSKA TELEVIZIJI A ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 19.00 Gorenjska poročila 1143 19.15 Aktualno: na tapeti 19.30 Polet nad Gorenjsko 20.00 Gorenjske grče 20.30 Župan z vami - Jože Kotnik, v živo na tel. 064/33-11-56, vodi Beti Valič 21.15 Priporočamo: EPP blok 21.20 Foxy Teens, kako se je začelo, glasbena reportaža 21.45 Poročila Gorenjske 1143 22.00 Glasba iz domače skrinje, vodi Mitja Gr-movšek 22.45 Lepa je naša dežela, - Šenčur, iz arhiva Gorenjske televizije 23.15 Poročila Gorenjske 1143 23.30 Ta je študentska, ponovitev 23.55 TV prodaja 00.00 Gorenjska televizija jutri... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE -TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Kako biti zdrav in zmagovati? 9.30 Fair Play, ponovitev 10.00 Vizija svetlobe, dokumentarni film 10.06 Inovativnost in kakovost, dokumentarni film 10.28 Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 18.00 Risani film 19.20 Iz arhiva 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani. . 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.17 Šolska košarkarska liga 19.10 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled, ponovitev 20.20 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18.15 Sosedi - nadaljevanka 18.45 TV ponudba 19.00 Lokalne novice 19.15 Zgodovina avtomobilizma 20.00 Lokalne novice 20.30 812-100 - kontaktna oddaja 21.40 TV ponudba 22.00 Lokalne novice R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. Pozdravu iz studia sledi jutranji program, od 10:40 naprej pa lahko prisluhnete uporabnim informacijam. Ob 11.30 bomo metali kovance v radijski juke box, ob 11:50 pa bo na sporedu KINO rubrika Halo OKC. 12.00 je čas, ko se prične oddaja ŠKL. Ob 13.00 pa lahko prisluhnete osrednjim poročilom. Nadaljevanje sporeda prinaša ob 13.40 popoldansko temo. Nadaljujemo z Glasbeno ropotarnico, informacijami o dogajanju na festivalih. Ob 15:30 bodo na vrsti lokalne informacije v oddaji Tržič danes. Čas ob 16:10 je namenjen obvestilom, ob 16:30 bo o svetovnem dogajanju poročal radio Deutsche VVelle. Sledi redna sredina oddaja Filmske in video novosti. Beseda bo tekla še o glasbi, ob 21. uri bo na sporedu Kulturni babilon, sledila pa bo še zadnja dnevna glasbena tema. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.40 Oglasi 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.05 Al.D.S. 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Novice 11.00 Zlata kočija 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 13.00 Sredin glasbeni vrtiljak 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 14.50 Makler Bled 15.00 Zdravnikov nasvet - Branimir Čeh, dr. med. 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Obvestila 16.30 Osmrtnice 17.00 Sindikalne minutke 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Jesenice 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Precenjeni km (misli iz Biblije) ... Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Kuhajte z nami 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes -jutri 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Nasvet za kosilo 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 6.57 Izbranka tedna 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.05 Glasbena želja 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 RGL nagrajuje 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema RGL 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori poslušalcev 12.57 Izbranka tedna 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Štajerski mozaik 13.50 Štajerski mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 15.25 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Politik, to sem jaz 16.40 Gospodarske novice 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.30 Športni pregled 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 19.00 Film 20.00 Vedeževanje 21.00 VPL 1.45 Horoskop R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.30 Poročila 5.50 Stanje na cestah (AMZS živo!) 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Koledar prireditev 6.30 Poročila 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke z Mavrico in Ci-ciklubom 7.30 Vremenska napoved, osmrtnice, obvestila 7.40 Kmetijski nasvet 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 9.00 Sredino dopoldne 10.00 Poročila 10.05 Napovednik nove Družine 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina 11.00 Poročila 11.15 Zdravniški nasvet 11.35 O vrtu in vrtni kulturi 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.45 Fidifarmov nasvet 13.00 Zlati zvoki (glasbena lestvica) 14.00 Poročila 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Čestitke 17.00 Poročila 17.15 Sredin pogovor o... (aktualni komentarji) 18.00 Poročila 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. sreda v mesecu Luč v temi (oddaja za slepe) 2. sreda: Dodajati življenje dnevom (Hospic) 3. sreda: Vstani in hodi (za bolnike in invalide) 4. sreda: Kviz 22.00 Poročila 22.30 - 5.00 Nočni glasbeni program 21.45 POPTV NEWYORŠKA POLICIJA Ameriška nanizanka Na enem izmed newyorških smetišč najdejo leseno škatlo, ki skriva precej neprijetno vsebino -žensko truplo. Ker je očitno, da je bila ženska umorjena, takoj pokličejo oddelek za umore. Detektivi se pošteno namučijo z identifikacijo, vendar uspeha ni od nikoder. Ko na njenih oblačilih opazijo ime trgovine, kjer so bila kupljena, poskusijo tam ugotoviti, kdo je mrtva neznanka. Russellova medtem dobi primer, ki jo precej prizadene - šestletni Josh je hudo padel in v bolnišnici podlegel hudim poškodbam. Njegova mama ne izključuje možnosti, da je za nesrečo kriv njegov očim Gary. KINO CENTER Danes zaprto! KINO STORŽIČ ameriška akcijska komedija INSPEKTOR GADGET (igr.: Matthevv Broderick, Rupert Everett) ob 17. in 19. uri; ameriški thriler GENERALOVA HČI (igr.: John Travolta, Madeleine Stovve, James Cromvvell, Timo-thy Hutton) ob 21. uri KINO ŽELEZAR prodavanje TOMA KRIŽNARJA NUBA - ČISTI LJUDJE ob 19. uri ČETRTEK, 11. NOVEMBRA 1999 TVS 1 7.55 Marketing 8.00 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Risanka 9.45 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Življenje ptic, angleška poljudnoznanstvena serija 11.55 Zgodbe iz Avstralije: Okrog in čez 12.25 Naravni parki 13.00 Poročila, Vreme, Šport 14.05 Večerni gost: Marko Zorko 15.00 Zoom 16.30 Osmi dan 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Mladi geniji, mladi ustvarjalci 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Oddaja o športu, TV Koper - Capodis- tria 18.30 Humanistika 19.00 Marketing 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper, oddaja TV Koper - Capodis-tria 21.35 Homo Turisticus 21.50 Marketing 22.05 Odmevi 22.35 Kultura 22.35 Vreme 22.45 Šport 22.50 Marketing 22.55 Gibljive slike 23.25 Svoboda izražanja 0.40 Slovenski jazz iz jazz cluba Gajo 1.25 Oddaja o športu, ponovitev 1.45 Humanistika, ponovitev TVS 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Napovedniki 10.05 Videoring s Tino 10.30 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 11.20 Drex-fusova afera, francoska nadaljevanka 12.10 Svet poroča 12.40 Euronevvs 14.50 TV prodaja 15.20Tabaluga, risana nanizanka 15.45 Velika težava, amer. film, ponovitev 17.15 Po Sloveniji 17.45 Laško: Evropska liga prvakov v košarki: Pivovarna Laško - Maccabi Elite, prenos 19.30 Videoring s Tanjo 20.00 Leon Štukelj, 101 leto, film 20.15 Ljubljana: Evropska liga v košarki; Union Olimpija - Alba, prenos 22.00 Poseben pogled: Lumpa se vrneta, japonski film 23.45 Belle Epoque, francoska nadaljevanka KANALA 7.30 Video strani 8.00 TV Prodaja 8.30 Srečni časi, humoristična nanizanka 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka, ponovitev 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka, ponovitev 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka, ponovitev 11.00 Oprah shovv, ponovitev 12.00 Adrenalina, interaktivna športna oddaja 13.00 TV prodaja 13.30 Macgvver, nanizanka, ponovitev 14.30 Čudna znanost, humoristična nadaljevanka 15.00 Ne mi težit, humoristična nanizanka 15.30 Sodnica Judy, nanizanka 15.55 Oprah Shovv: Kuhinje slavnih kuharjev 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka 18.30 Nora hiša, humoristična nanizanka 19.00 Pa me ustreli!, humoristična nanizanka 19.30 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 20.00 Življenjske zgodbe: Sled solza, film 21.40 Vroča kri, nadaljevanka 22.30 Samo bedaki in konji, humoristična nanizanka 23.15 Maygyver, nanizanka 0.15 Dannvjeve zvezde, vedeževanje, ponovitev 1.30 Video strani POP TV 6.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin 9.00 TOP shop, televizijska prodaja 9.30 Umazane laži, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.30 Divji angel, mehiška nadaljevanka 11.30 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.30 Nevvvorška policija, amer. nanizanka 13.30 Umor, je napisala 14.30 Smeh v hiši: Brata, ameriška humoristična nanizanka 15.05 Družina za umret, amer. humoristična nanizanka 15.40 Varuška, amer. humoristična nanizanka 16.15 Umazane laži, mehiška nadaljevanka 17.10 Divji angel, mehiška nadaljevanka 18.05 Nagradno žrebanje "Najljubši naše družine" 18.10 Moč ljubezni, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Raztresena Ally, amer. nanizanka 20.55 Nikita, amer. nanizanka 21.50 Prijatelji, amer. nanizanka 22.20 Brez zapor z Jonasom 23.15 Kameleon, ameriška nanizanka 0.10 M.A.S.H. amer. nanizanka 0.45 Krila, amer. serija 1.15 Columbo: Umor po vseh pravilih, ameriški film 3.00 24 UR, ponovitev GAJBA Donava - Jadran 17.00 Hrvaška danes 17.45 Kruh naš vsakdanji, dokumentarna oddaja 18.20 Kolo sreče 18.55 Candy, Candy 19.30 Dnevnik 20.10 Odkrito 21.25 Zloženka, kviz 21.30 Izziv, kviz 22.00 Ante Ledić -življenski mnogoboj, dok. oddaja 22.50 Pol ure kulture 23.25 Dnevnik 23.50 Indijski nokturno, francoska psihološka drama 1.20 Poročila 1.25 Naši sinovi, amer. film 2.55 Kruh naš vsakdanji 3.20 Opazovalnica 3.50 Pol ure kulture 4.05 Hrvaški glasbeni program 4.20 Alpe - Donava - Jadran 4.50 Ante Ledič, ponovitev HTV 2 7.55 Glasbeni časoplov 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 9.10 Kraljestvo divjine 9.35 Narodni parki 10.05 Vrnitev na domišljijski otok, amer. film 11.45 Uzniški spomini 12.15 Poslovni klub, ponovitev 12.45 Ekran brez okvirja 14.45 TV koledar 15.00 Kraljestvo divjine 15.25 Glasbena duša Hrvatov 15.55 Poročila za gluhe in naglušne 16.00 Znenstveni album 17.30 Hugo 18.00 Živalske steze 18.30 Iz jezikovne zakladnice 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Seinfeild, amer. humoristična nanizanka 21.00 Urgenca, ameriška nanizanka 21.55 Opazovalnica 22.30 Beraška opera, angleški film 0.05 Nočni telegram 1.05 Obala sončnega zahoda, ponovitev 1.50 Prevare, ponovitev 2.30 Portreti 3.35 Devica Orleanska, francoski zgodovinski film 6.25 Urgenca, ponovitev 7.10 Živalske steze, ponovitev 7.40 Candy, Candy 9.00 24 UR, ponovitev 9.45 BORZNI MONITOR 15.00 ŽIVA-magazin 16.00 Herkul, ameriška nanizanka 17.00 Druga zemlja, ameriška nanizanka 18.00 Kobra 11 19.00 ŽIVA- novice 19.15 Sedma sila, kanadska nanizanka 20.00 Lov za pravico, ameriški film 22.00 ŽIVA -magazin 23.00 Od maja do decembra, humoristična nanizanka 23.30 George in Leo, ameriška humoristična nanizanka 0.00 Odpisani, jugoslovanska nadaljevanka HTV 1 7.20 Hrvaška spominska knjiga 7.30 Dnevnik 7.45 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Skriti Rab 10.35 Gost in nagradno vprašanje 10.40 Starohrvaški spomenik v kamnu 11.00 Narodni parki: Kornati 11.25 Glasbena duša Hrvatov 12.00 Dnevnik 12.20 Hrvaška spominska knjiga 12.35 Prevare, mehiška nadaljevanka 13.20 Trenutek za... 13.55 Obala sončnega zahoda, ameriška nadaljevanka 14.40 Poročila 14.45 Buckeye in Blue, amer. film 16.30 Alpe • AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 7.50 Nora hiša, ponovitev 8.10 Korak za korakom 8.35 Sam svoj mojster 9.00 Varuška 9.25 Herkul 10.05 Zdravniški helikopter 117, ponovitev 10.55 Bugs - Specialisti, angleška nanizanka 11.45 Otroški program 14.45 Na jug! 15.30 Sliders, amer. nanizanka 16.20 Herkul, ameriška fantazijska pustolovska komedija 17.05 Nora hiša 17.35 Sam svoj mojster 18.05 Zlata dekleta 18.30 Varuška 19.00 Ellen 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzium: Dinozavri 21.20 Alarm za Cobro 11 21.50 Bolni bratje in njihove sestre, humoristična oddaja 22.35 Popolno življenje 23.20 Spotshot 23.45 Umetnine, magazin 2.00 Matchball, Tenis, vrhunci teniških turnirjev preteklega tedna 2.15 D.O.A., ponovitev amer. filma 3.45 Super tipa v Miamiju, TV komedija 5.10 Na jug!, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.35 Drzni in lepi, ponovitev 10.10 In ne zapelji nas v skušnjavo, nemška melodrama 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Alpe - Donava - Jadran 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharska oddaja 13.40 Schvvarzvvaldska klinika, nemška serija 14.30 Umor, je napisala 15.15 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich, talkshovv 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Vera, TV pogovor 22.00 Čas v sliki 22.30 Evro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Ellen, ponovitev 0.55 V hiši 1.20 Umor, je napisala 2.05 Pogledi s strani 2.10 Ljubezen po voznem redu, film 3.40 Dobrodošla, Avstrija 5.30 V hiši, ponovitev GORENJSKA TELEVIZIJIA ... 24 UR DNEVNO GORENJSKI TELETEKST ... Videostrani 18.50 Gorenjska televizija danes 18.55 Priporočamo: EPP blok - 1 19.00 Poročila Gorenjske 1144 19.15 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.20 Aktualno, na tapeti 19.30 Rudnik živega srebra v Idriji, iz arhiva Gorenjske televizije 19.50 TV prodaja 20.00 Ročk TV, glasbena oddaja, vodi Slađan, sodelujte na 064/33-11-56 20.25 EPP, blok II 20.50 Aktualno, na tapeti 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati, nanizanka Rudija Klariča 21.30 Priporočamo, EPP 21.30 Aktualno, Na tapeti 21.45 Poročila Gorenjske 1144 22.00 Zvezdni okruški... z astrologinjo Rožo Kačič na tel. 064/33-11-56 23.00 Iz tiska: Gorenjski glas - jutri 23.05 Poročila Gorenjske 1144 23.20 Tv prodaja 23.35Gorenjska televizija jutri Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV DOPOLDAN 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Videoboom 40, glasbena oddaja 9.50 Naša zgodba: Foxy Teens, dokumentarni film 20.37 Oglasi 20.40 Videoboom, 40. glasbe na oddaja 21.25 Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije - Studi As - Morska sobota 22.05 Košarka... Pokal Radivoja Kovača TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Pod kapuco - kontaktna oddaja 19.15 Glasbena oddaja - koncert domačega pevskega zbora 20.00 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Videoboom 40 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska *9* ponovitev 20.53 Satelitski program Deuts01* VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20$ Telemarket... Telemarket... Napoved spor6* ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 17.45 TV ponudba 18.00 Lokalne novice 18^ Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Lok** novice 19.15 Izmenjava 20.00 TVL 21.15 Sos^' nadaljevanka 21.45 TV ponudba 21.50 Kako zdrav in zmagovati R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9"J 95,0 Mhz UKV Najprej se boste prebuja* Radiom Gorenc. Prvi del dopoldanskega P* grama, do 11.30 bo namenjeno uporabni"* informacijam in zanimivostim. Sledilo 1 nekaj pogovora z zanimivimi sogovorniki. Ml tem ob 11:50 lahko prisluhnete rubriki H*° OKC, ob 13:00 pa osrednjim poročilo^ Ob 14.30 bomo nadaljevali z Izletniš^ kažipotom, nato pa z lokalno informativijf oddajo ob 15:30, z obvestili ob 16:1^ poročila radia Deutsche welle pa bodo 1 sporeduob 16.30. Ob 16.50 bo sledilaod^ aja Tudi drugje je lepo, 17.30 pa je čas, I zaplešemo Pod kozolcem in s pleso^ nadaljujemo do 22. ure. TV SISKA 00.00 Nočni program 5.30 Dobro jutro 5.*" Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Ogla9 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga P tranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.3' Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronik OKC - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način ftflS ja in prehranjevanja 8.15 Obvestila Om Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.0* Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9-*" Oglasi 9.50 Gibljive slike - Kino Železa1 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Mavrih 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnic 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Aktua"10 12.30 Šport za vse 12.40 Oglasi 13.00 A* tualno 13.40 Oglasi 14.00 Popevka ted"3 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldan** telegraf 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno iS« Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.3? Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Podjetniški c* - cak 17.30 Domače novice 17.40 Ogla5 18.20 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občin** tednik Radovljica 19.00 Oglasi 19.15 Vo^ la 19.30 Večerni glasbeni program 20.0* Oddaja o odvisnostih 21.00 Študentska od$ ja R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija SM Napoved programa 6.00 Dogodki danes, ju*1 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svoj" moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 gled tiska 7.00 Druga jutranja kronika Slovenije 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 P^ glod tiska 9.00 Ponovitev jutranjega pogovC 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki dane* jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 B6-- novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj daDV. Telekom^) Slovenije »MERKUR TC DOM SADNO DREVJE ZA VSAK VRT Bogat izbor sadik sadnega drevja JABLANE: 950 SIT Elstar, Gala, Alkmene, jonatan, jonagold, zlata parmena, zlati delišes, krivopecelj HRUŠKE: 1.100 SIT pisana julijska, zgodnja Morettinijeva, Klapova, viljamovka, Fetelova SLIVE: 1.300 SIT Ruth Gerstetter, Fortune, Stanelv, domača sliva ČEŠNJE: 1.300 SIT Majerjeva, Sunburst, Butnerjeva, Van, Bing VIŠNJE 1.300 SIT BRESKVE: 1.206 SIT Spring Crest, Redhaven, Suncrest MARELICE: 1.400 SIT Goldrich, Harcot, ogrska MALINE, ROBIDE 450 SIT NEŠPLJE, KUTINE, KIVI 1.200 SIT RIBEZ (rdeči, črni) 450 SIT KOSMULJE 600 SIT VISOKODEBELNI RIBEZ IN KOSMULJE 1.000 SIT LESKE 750 SIT Cene veljajo od 5. do 20.11. za sadike v zalogi. OREHI 3.500 SIT Sredstva za vzgojo rastlin: specialno gnojilo za sadje, unichem, npk, 5:7:16 + 3 + 0.1,3kg 596,60 SIT košara za zaščito sadik pred voluharjem: mala srednja velika 750,00 SIT 850,00 SIT 974,70 SIT kovica, Lesna industrija, d.d,, škofja Loka, tel. 064/61-30, taks 064/634 261, http://www.jelovica.si, e-mail: info@jelovica.si • škofja Jka, tel. 064/632-270, 61-30, faks 064/632-761 • Kranj, tel/taks 064/211-232 TC DOM, Cesta na Okroglo 8, Naklo, tel.: 064 488 303 DELOVNI ČAS: od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure **> AVTOMOBILSKI TRG Nova Conrinenf alova zimska pnevmatika Vozniki od zimskih pnevmatik pričakujejo dobro oprijemljivost na ledenem, zasneženem in tudi na suhem ter mokrem cestišču. V ta namen so pri Continentalu po obsežnem razvojnem delu in testiranjih razvili novo zimsko pnevmatiko Con-tiVVinlerContact TS 780. Pnevmatika ima profil v obliki tako imenovanega "čebeljega satovja" in jc pri Continentalu tudi patentiran. Profil zagotavlja boljši oprijem tudi pri pospeševanju, zaviranju in vožnji skozi ovinke. Poleg tega so Con-tinentalovi strokovnjaki profil podprli z novo mešanico silike na tekalni površini, s katero je pri nižjih temperaturah oprijem še dodatno izboljšan. Rezultati testov so pokazali od 5 do 8-odstotno izboljšane lastnosti. • M.G. TEST: CITROEN XANTIA 2.0 HDI MLADOST JE V IZKUŠNJAH y*m MoronoLM NOVO! NOVO! IZKORISTITE DRUŽINSKI BONUS ZA VAŠ GSM (Minuta pogovora za samo 15 sit) BNffl^ PHILIPS ifilil||lfP ® KRANJ. Kidričeva 6b. tel.: 064/225-060, http://www.janni.si GODEŠIČ 67, 4220 Škofja Loka, tel.: 064/654-944 ZASAVSKA C. 30, KRANJ-OREHEK Tel.: 064/33 27 28 © rncolocin SEMPERIT 0 £@&§3& UNIR0YAL VHĐESiBKIiD snežne verige * konig »15% BREZPLAČNA PREMONTAŽA, LETNE A PLAŠČE LAHKO HRANITE TUDI PRI NAS Šenčur, teL:064/4l8-000 POPUSTI SONATA 3.212.600 SIT V PRODAJI NOVI 200 000 SIT popusta LANTRA1.5 SEDAN 1.876.748 SIT 100 000 SIT popusta LANTRA 1.5 WAGQN 1.976.241 SIT 100.000 SIT popusta H-100. GALLOPER ■ tov, program 100.000 SIT popusta 4 in 5-vratni model že od 1.649.300 SIT UGODNI KREDITI že od T + 2,5 % ODPLAČEVANJE S POLOŽNICAMI PRODAJA IN MENJAVA GUM Spomini na dizelske motorje, ki so "sloveli po črnem sajastem izpuhu, glasnem žvenke-tanju in le povprečnih zmogljivostih, vse bolj bledijo. Nove generacije dizelskih motorjev namreč doživljajo prave male revolucije in se po zmogljivostih in porabi vse bolj kosajo z bencinskimi, če jih že ne celo prekašajo. Med boljše izdelke dizelske tehnologije zagotovo sodi tudi motor HDi, ki so ga razvili pri skupini PSA, ki združuje avtomobilska proizvajalca Peugeot in Citroen. To je sodoben štirivaljni motor z neposrednim visokotlačnim vbrizgom goriva preko skupnega voda in z vmesnim hladilnikom polnilnega zraka. Takšen motor so pri Citroenu najprej vgradili v xantio, ki ta hip sodi v starejšo generacijo Citroenovih, avtomobilov, saj vztraja že vse od konca leta 1992. Kljub se zaradi dokaj brezčasne oblike še vedno dobro kosa s tekmeci, polege tega pa so pred časom Citroenovi oblikovalci poskrbeli za nekaj drobnih, a učinkovilih kozmetičnih popravkov. Xantia je doselj pridobivala predvsem kupce, ki so stavili na značilno francosko eleganco in udobje. Avtomobil se namreč ponaša z zelo prostorno notranjostjo, vendar je treba priznati, daje za srednji razred tudi zunanja 4,71-metrska dolžina kar precejšnja. Prednja sedeža in zadnja klop so naravnani predvsem k udobju, ki gre dobro skupaj s kakovostnimi prevlekami in notranjimi oblogami Citroen xantia vztraja na avtomobilskih trgih že od konca leta 1992, z drobnimi popravki ji še uspe ohranjati stik s tekmeci. izolacijo, ki preprečuje, da bi # trušč preveč prenašal do P0'' niških ušes. Poleg tega mot"f razveseljuje z zmogljivostmi katerimi se zlahka kosa z bel1, cinskim motorjem. Gledf prožnosti je zagotovo še boljs1, kajti pri xantii HDi lahko voznik občasno tudi "pozabi" D^ prestavno ročico, pa se zara^ tega ne bo zgodilo nič P^ trcsljivega. In še tretji adut govori v prid odločitvi za ta & doben motor: to je njegova ek0, nomičnost, ki se zlasti izkaŽ6 pri daljših potovanjih, saj & litrska posoda za gorivo lahk° zdrži tudi do 900 kilometri vožnje. Turhodizelski motor HDi je sodoben, zmogljiv in varčen, brez težav se lahko primerja z bencinskimi motorji. Notranjost je prostorna in udobna, armaturni plošča ne more več prikriti priletnosti. MALOPRODAJNA CENA z vključenim DDV in DMV: 3.994.830 SIT (Citroen Slovenija, Koper) +++motome zmogljivosti in ekonomičnost +-hudobna in prostorna notranjost +serijska oprema / —priletna armaturna plošča —vzdolžno nihanje -končna obdelava ter opremo, ki jo gre pričakovati pri takšnem avtomobilu. Tako je skoraj samo po sebi umevno, da je xantia opremljena z osrednjo ključavnico, električnim pomikom stekel, dvema varnostnima vrečama in klimatsko napravo. Armaturna MITSUBISHI MOTORS DOMŽALE Obrtniška 8 1230 Domžale tel.:061/716-221 (PRODAJA) td./fm:061/715-666 (SERVIS) MITSUBISHI CARISMA1,6GLXi (4 x AIR BAG, klima, ABS, elek. paket) 2.725.000 sit (26.990 DEM) Pogled na zadnji del razodeva, da xantia ni več rosno mlada, vendar še vedno privlačna. plošča, ki je sicer dobro pregledna, pa vendar že jasno nakazuje svojo priletnost, tudi nekatera stikala, na primer drsni vzvodi za nastavitev klimatske naprave, so že preživeli svoje najboljše čase. Povsem drugače je pod motornim pokrovom, kjer domuje sodobni 2,0-litrski turbodizelski HDi motor. Pri Citroenu. oziroma v grupaciji PSA, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev dizelskih motorjev so se pri razvoju uprli na bogate izkušnje in sodobno tehnologijo. Ta pogonski stroj svojo dizelsko poreklo pokaže le ob vžigu, ko zoprno strese ves avtomobil, nato pa je njegovo predenje v potniški kabini slišati le toliko kot se sliši bencinski motor. Izjemno kultivirano delovanje so dosegli z mehkom vpetjem in dobro zvočno Seveda, xantiino podvozje jf narejeno po meri tistih vozfl1' kov, ki so vajeni mehkeg3 požiranja cestnih grbin in z3' nesljivega obnašanja v ovinkih; Ob tem se jc potrebno navadi'1 še precejšnjega nagibanja kan? serije in neprestanega vzdd' žnega nihanja, ki je še nekolik0 bolj izrazito zaradi težjega me torja v nosu. TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: dizelski s turbinskim polnilnikom, vrstni, štirivaljni, štiritaktni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1997 cem, 81 kW/110 KM, 5- stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4710 mm, š. 1755 mm, v. 1420 mm, medosna razdalja 2740 mm, prostornina prtljažnika 435/1405 I. Najvišja hitrost: 191 km/h (tovarna), 193 km/h (test), pospešek od O do 100 km/h: 12,5 s. Poraba goriva po EU normativih: 4,5/7,3 I plinskega olja D2 na 100 km, poraba na testu: 6,9 I. SUZUKI GRAND w mm mm mm m m m mmw mTmM^Lm m mm FINANCIRANJE Seštevek pod črto dobrih i"1 slabih lastnosti je sicer kaf odločno nagnjen k tistim, ki z? puščajo dober vtis. Xantia i6 dober avtomobil, predvsem gl^ de udobja, po drugi strani pa J1' več rosno mlad. Ampak včasih je potrebno upoštevati tud' izkušnje starejših. • M. Gregorič, foto: Tina Pok' TUDI NA POLOŽNICE BREZ ALTO SWIFT 1.0 BALENO 1.3 HB WAGON R .... ^ Odar Slomilo diuimlo d.olbo DODAT KADIVEC Šenčur KADIVEC Lesce SfitMKM odo i[\«ilW£ IE UGODNOSTI 064 418 00 32 LUSINA 064 652 200 STRIK0VIČ 064 331 013 064 718585 BOGATAJ 064 555 222 JERŠIN 064 242 779 S Fordova občutljiva barva Fordovi raziskovalci so odkrili nov način za merjenje pritiska na avtomobile. V ta namen so uporabili barvo, k' je občutljiva na pritisk in se je sprva uporabljala za merjenje zračnega upora na letalih. Zadeva se imenuje PSP (Pressure Sensitive Paint) in sojo v sodelovanji1 z ameriškim izdelovalcem le' tal McDonell Douglasoflt pripravili tudi za avtomobil' sko industrijo. PSP ima štO" vilne prednosti, saj nudi oo-datke o pritisku na celotni površini, predvsem pa je v pomoč pri načrtovanju ' in testiranju oblike vozila v vetrovniku. • M.G. Petek, 5. novembra 1999 P% AVTOlflUDlLdlvI IKV Wr 37. STRAN • GORENJSKI GLAS Tudi španski Seat ima trilitrski avtomobil Arosa je (španska) kraljica varčnosti španski Seat je prvi jugozahodni evropski avtomobilski proizvajalec, ki ima v svojem pro-Sramu avtomobil s porabo manjšo od treh litrov na 100 kilometrov. Tako so se glasile preuske besede Volksvvagnovega predsednika •^rdinanda Piecha, ko je noviteto predstavil na avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Lepo po vrsti: prvi, ki so mu vsadili novi t^rivalj-n> 1,2-litrski turbodizelski motor, je bil volksvva-§en lupo, ki prav te dni prihaja tudi na slovenski avtoinobilski trg. Od letošnje jeseni je med serijske avtomobile, ki 100 kilometrov lahko prevozijo z manj kot tremi litri goriva vpisana tudi tehtno povsem enaka arosa. Arosa 3L, ali arosa 1,2 TDI je kajpak še en re-2ultat Volksvvagnovega materinstva nad španskim Seatom. Avtomobil je v primerjavi z lupom kajpak ohranil nekaj razlik, drugačni so žarometi, maska hladilnika in armaturna plošča, tako, da je vsaj za oči drugačen tudi občutek pri vožnji. Vendar, mehanika in podrobnosti so do potankosti enake. Pod motornim pokrovom je nameščen mali trivaljni 1,2-litrski turbodizcl z aluminijastim blokom in vbrizgom goriva preko vbrizgovalnih šob. Njegova največja zmogljivost je 61 konjskih moči, navor 140 Nm je na voljo že pri 1800 vrtljajih in povprečna poraba je 2,99 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Kljub temu se takšna arosa požene do najvišje hitrosti 164 kilometrov na uro. Seveda tako ugodnega razmerja med porabo in zmogljivostmi konstruktorji niso dosegli samo z motorjem. Uporabili so posebno lahke snovi za 34-litrsko posodo z gorivom, na kolesih so lahka platišča s tanjšimi pnevmatikami in avtomobil tehta le 860 kilogramov. Motorna moč se na kolesa prenaša s pomočjo samodejnega menjalnika z možnostjo ročnega pretikanja pod nadzorom elektronike, ki tudi samodejno ugasne motor, kadar avtomobil stoji v prostem teku in ga ponovno samodejno zažene, ko voznik pritisne stopalko za plin. Glede na to, da arosa 3L nc bo ravno poceni in ob dejstvu, da bodo pri zastopniku Porsche Slovenija prodajali trilitrskega lupa, jo k nam najbrž sploh ne bo. • M. Gregorič, foto: Seat S kakšnimi avtomobili se vozimo Slovenci? Slaba polovica starejših od 8 let Čeprav se nam zdi, da Slovenci vsako leto pokupimo veliko lovili avtomobilov, luiogi celo mislijo, da preveč, je avtomobilski park v naši državi še vedno sorazmerno star. Med slastni 800.000 avtomobili, kolikor se jih v°zi po slovenskih cestah, je namreč Največ takih, ki so že precej v k'tih, pa tudi tistih na katere "Damo pretežno slabše spomine, še nismo povsem iztrebili. Slovenija po številu avtomobilov na število prebivalcev ned-v°mno sodi v sam evropski vrh, SaJ po en avtomobil pride na ^anj kot tri prebivalce. Precej drugačno pa je stanje, ko se nekoliko podrobneje zazremo v starostno strukturo štirikole-snikov. Po statističnih podatkih 12 konca lanskega leta imamo namreč registriranih 798.238 Avtomobilov, kar pomeni, da z e*no količino novih avtomobi-'°v, ki se v zadnjih letih giblje med 60.000 in 70.000, zame- njamo manj kot desetino avtomobilskega parka. Zato se tudi ne kaže pretirano čuditi, daje med vsemi avtomobili največ takšnih, ki so stari več kot 8 let. Njihov delež znaša kar 42,66 odstotka oziroma 340.561 registriranih avtomobilov. Po drugi strani pa je zanimivo, da so v drugi najmočnejši kategoriji najnovejši avtomobili s starostjo do treh let. Takšnih je 184.553 oziroma 23,12 odstotkov. Sledijo avtomobili, ki so napolnili starost 5 in niso starejši od 8 let, njihov delež znaša 20,08 odstotka in so s 160.282 enotami "prehiteli" starostno kategorijo od 4 do Renault in Nissan: intenzivno sodelovanje Louis Schvveitzer in Voshikazu llanavva, prva moža pred nedavnim poročenih Renaulta in Nissana, sta pred dnevi na avtomobilskem salonu v Tokiu, obelodanila rezultate prvih petih mesecev sodelovanja. Poročila potrjujejo pravilnost odločitve. Na področju nabave oba partnerja pripravljata usklajen sistem na vseh svetovnih trgih, kar naj bi jima do leta 2002 priraslo skupni prihranek v višini 1,7 milijarde dolarjev. Hkrati medsebojno dopolnjevanje distribucijskih sistemov omogoča večje dohodke in zmanjšuje stroške, ob tem pa ohranja različnost vozil in blagovnih znamk. Potrjeno je, da bodo prvi rezultati na področju razvoja vidni 'eta 2002, ko bosta partnerja predstavila prvo skupno platformo in na njej Nissanove avtomobile micra, march in cube, ter Renaultova naslednika clia in tvvinga. Do leta 2010 naj bi Renault in Nissan razvila 10 konstrukcijskih osnov. Veliko pozornosti bo namenjene zlasti zmanjšanju teže vozil, hibridnim voglom in elektronsko vodenim sistemom. Leta 2010 naj bi izdelali več kot pol milijona enot iste družine mehanskih sklo-P°v, pri čemer naj bi Renault uporabljal Nissanov V6 motor, Nissanovi avtomobili pa bi imeli Renaultove menjalnike. Zelja in ciljev je še veliko, vse strukture za globalno sodelovanje pa aktivno delujejo že od objavljene poroke v začetku Poletja. • M.G. 5 let, kjer je 112.842 avtomobilov, kar predstavlja 14,14 odstotka. Zanimiv jc tudi pogled v strukturo voznega parka glede na posamezne avtomobilske znamke. Kljub temu da so nekateri napovedovali dokaj hitro zamenjavo Zastavinih avtomobilov, so ti še vedno dobro zastopani, saj 17,07 odstotnim deležem le malenkostno zaostajajo za renaulti, ki jih je največ in sicer 19,33 odstotka. Na tretje mesto se po številu avtomobilov uvršča Volksvvagen z 11,65 odstotka, nato pa sledijo Opel s 7,14, Fiat s 5,44, Škoda s 4,84, Citroen s 4,31, Ford s 4,25, Hvundai z 2,5 in Lada z 2,12 odstotki slovenskega avtoparka. Zanimivo je, da več kot odstotek vozil predstavljajo tudi dražje znamke, na primer Audi 1,85, BMVV 1,38 in Mercedes 1,11 odstotka. • M.G. Nov otroški sedež pri Volvu Švedski Volvo, ki slovi po pregovorni skrbi za varnost svojih avtomobilov, se je odločil poskrbeti tudi za najmanjše potnike. V ta namen so razvili nov varnostni otroški sedež, katerega posebnost je, da je z naslonjalom nameščen v smeri vožnje. Volvovi konstruktorji zadolženi za varnost so pri razvoju upoštevali vse mednarodne standarde ISO, njihov sedež pa jc pravzaprav prvi z naslonjalom obrnjenim v smer vožnje. Pri tem so upoštevali tudi rezultate številnih raziskav, ki kažejo, da je več kot polovica otroških avtomobilskih sedežev uporabljana napačno, z novim ISOFIX sedežem pa je možnost napačne uporabe precej zmanjšana. Novi sedež je spojen s posebnimi nosilci na zadnji klopi in se pri trku v zadnji del avtomobila obdrži v enakem položaju. Poleg tega ga je mogoče prilagoditi v položaj za spanje. Tako je primeren tudi za otroke do devetih mesecev starosti, sicer pa v njem lahko sedijo otroci do tretjega ali četrtega leta starosti. V novejših Volvovih avtomobilih bo novi sedež kmalu na voljo kot del serijske ali dodatne opreme. • IVI.G., foto: Volvo SUBA 1 Odar Rado PREIZKUSI IN KUPI Preizkusne vožnje z avtomobili SUZUKI in SUBARU s štirikolesnim L, j / pogonom Ne zamudite enkratne SUZUKI in SUBARU priložnosti! DELEŽNI BOSTE POSEBNIH FINANČNIH IN NAKUPNIH UGODNOSTI VABU EN I V BOHINJSKO BISTRICO, 5. in 6. novembra, DOM JOŽETA AŽMANA Mlakar & Podborsek annn 100 LET FlATA 170.000 SIT JESENSKEGA POPUSTA FIAT PUNTO L4?*?6o (cz., e.s., 2 x dir bag) 1.358.200 BRAVO 1.2 SX2J46tf00 1.976.000 BRAVO 1.6 sx 2 MARE A 1.8 SVV j3J*2tf6o 2.952.400 MULTIPLA SX Tjl&tfM 2.558.800 00 2.382.600 KREDITI NA POLOŽNICI IN IKOM DEBIS. AKCIJA POI - POL Blefv/eisova 10, salon: 224-540 servis;: 2:24-244 Pri nakupu modelov LEGACY in FORESTER posebne ugodnosti za samostojne podjetnike Zastopnik za Slovenijo KADIVEC Šenčur 064 4180032 KADIVEC Lesce 064 718 585 KRIŽANKA REŠITVE KRIŽANK IZ PREJŠNJIH ŠTEVILK ekarna JHaguščtr Alpska 30.4M8 ICesce, teL:0tVin8~r82 Izmed 1661 pravilno izpolnjenih rešitev križanke, ki so prispele na naš naslov, smo izžrebali naslednje srečne dobitnike: 1. nagrado: OKROGLO TORTO dobi VLADIMIRA SODJA, Belca 19 F, 4281 Mojstrana 2. nagrado: PLETENO SRCE dobi REZKA STARE, Koprivnik 13, 4264 Boh. Bistrica 3. nagrado: OREHOVO POTICO pa dobi ANICA GORTNAR, Biškova 14, 4000 Kranj Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo: - PETER UŠENIČNIK, Jama 23, Mavčiče - MIHAELA BERTONCELJ, Podnart 53, Podnart - TANJA ZAPLOTNIK, Podreber7, Naklo MIKOM d.o.o. Trgovsko podjetje Škofja Loka, Pod Plevno 42 Komerciala in skladišče Dorfarje 17, 4209 Žabnica Tel./fax: 064/654-080, 654-081 ZORAN GRE PO NAKUPIH Na naš naslov je prispelo 1.801 rešitev. 1. nagrado - nakup v vrednosti 10.000 SIT prejme Zoran Jež, Šempetrska 48, Kranj 2. nagrado - karton piva Laško 0.5 I prejme Bogomir Skumavc, Žiganja vas 51, Križe 3. nagrado - darilni karton vina - Vinag prejme Silvester Sire, Adergas 38, Cerklje 4., 5. in 6. nagrado, ki jih prispeva Gorenjski glas, prejmejo: Tomaž Čebokli, Srednja Bela 40, Preddvor; Amalija Fojkar, Fužinarska ul. 16, Škofja Loka in Danica Kovač, Gradnikova 77, Radovljica. Vseh izžrebancem čestitamo! M;w«flHi«ias{iBM«;»]fi Monografija o življenskem delu akademskega slikarja Vinka Tuška Vzačetku oktobra 1999 je v samozaložbi Izšla monografija o življenju in delu akademskega slikarja Vinka Tuška z naslovom SREČANJE S PROSTOROM, izpod peresa Branka Sosiča. Knjiga v trdi vezavi, formata 22 x 22 cm na 252 straneh predstavlja dosedanjo avtorjevo ustvarjalnost. Slikovno gradivo obsega čez 400 reprodukcij, od tega 360 v barvi. Posebna.založnikova cena: 9400 SIT (+poštnina) Za informacije in naročila po ali izpolnite naročilnico in jo [ Milene Korbar 8, 4000 Kranj. NAROČILNICA Podpisana/--i/....... stanujoč/-a/......... pošta................... nepreklicno naroči Tuška z naslovom založnikovi ceni 9^ Podpis:................ 064/241-869 ?lov: Vinko Tušek, TRGOVINA SONČNICA Kokrica, C. na Brdo 47, 4000 Kranj, tel.: 064/247 270 Pri nas dobite: • semena • zemljo in gnojila • orodja za vrt • sredstva za varstvo rastlin • krmila Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure 1. nagrada: nakup v vrednosti 5.000 SIT 2. nagrada: nakup v vrednosti 3.000 SIT 3. nagada: nakup v vredosti 2.000 SIT Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 17. novembra 1999, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova L SESTAVIL: F. KALAN UMETNO USNJE PRISTAŠI ADAMITOV GORENJSKI GLAS VRANIĆNI PRISAD VREDNOSTNI PAPIRJI DRŽAVNI PRAVNIK NAŠ ELEKT ROTEHNIK (MARIO) SESTAV V MALTI SVETIŠČE, HRAM AMERIŠKA KUKAVICA VINORODNA RASTLINA MARIANSKO OTOČJE GRELNO TELO NAŠA PEVKA BAKRENA DOBA, ENEOLIT POP ITAL. PEVEC ALPINIST ZAPLOTNIK VRSTA ŽITA SLIKARSKA DELAVNICA KRILO (NAREČNO) GORENJSKI GLAS STRANICA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU PRILOGA JEDEM SMUČARSKI KLUB NASPROTJE! AKTIVE SIN (MANJŠ.: JADRANSKI POLOTOK OTIŠ-ČANEC IZPOSOJEVALNICA AVTOMOBILOV HLAPLJIVA TEKOČINA GL MESTO BANGLADEŠA DNEVI RIM KOLEDARJA MESTO V TURČIJI ANA (DALMAT.) UMETNA TALNA OBLOGA GORENJSKI GLAS SLADEK POOBEDEK SLOVANSKI MITOLOŠKI VELIKAN IRONIČEN ČLOVEK JANEZ DOLINAR NAŠ BALETNIK (METOD) DAUŠI MOŠKI SUKNJIČ TENISAČ COURIER ANTON AŠKERC DEL SKELETA TIN UJEVIČ PREGOVOR SLADKOVODNA RIBA STROGA ŠOLSKA KAZEN KRONIKA ureja: Helena Jelovčan S sojenja t.i. heroinski navezi na Okrožnem sodišču v Kranju Zavrl želi povedati resnico Matjaž Zavrl se je konec oktobra vrnil v domovino, sedaj bo pričal na sodnem procesu zoper Hartmana in ostalih - V Kranju naj bi povedal resnico, kar se v Švici ni zgodilo ranL 5. novembra - Na sodnem procesu 2oper sedmerico obtoženih trgovine z Mamili na Okrožnem sodišču v Kranju bo k°t priča nastopil tudi Matjaž Zavrl, kot je Predlagal Aleksander Čeferin, zagovornik •""^obtoženega Andreja Hartmana. Zavrl, pri katerem so švicarski organi 1. ttiarca 1997 v rezervnem kolesu vlačilca J^šli 26 kilogramov heroina, se je namreč KAnec oktobra vrnil domov. Odvetnik čeferin je na včeranjšnji obravnavi sodnemu senatu prebral njegovo izjavo, overjeno Pri notarju, da želi na kranjskem sodišču Povedati resnico, ki je drugačna od Povedanega na njegovem sojenju v Švici. Tam naj bi Zavrl pričal pod prisilo, zato naj bi govoril neresnico. Sodni senat je zatorej Čeferinov predlog sprejel. Ugodili so tudi predlogu Vodnikovega odvetnika Žige Kluna o ponovnem zaslišanju Matevža Jenka, ki naj bi povedal, da je druga priča Edo Hadžič na svojem zaslišanju na tem sodnem procesu lagal. S tem želi obramba dokazati, da je Hadžič sodeloval s policijo. Kot je pred meseci izjavil že Vodnik, je bil Hadžič tisti, ki gaje silil v prodajo cisterne, prav tiste, ki je odigrala glavno vlogo v zaključku akcije Kolo na Madžarskem, kjer naj bi bil prisoten tudi Hadžič. O predlogu, da se zasliši še slednjega in da naj ga soočijo z Jenkom, pa bo sodni senat odločil na podlagi pričanja Matevža Jenka. Senat pa je zavrnil Čeferinov predlog, naj se poslušajo nekatere kasete s prisluhi telefonskih pogovorov, ki se dosedaj še niso poslušale, ker tega obtožba ni zahtevala. Kot je dejal Hartmanov zagovornik po uradni dolžnosti, naj bi bilo iz teh prisluhov razvidno, da Hartman nikoli ni organiziral trgovine z mamili. Odvetnik Čeferin je na včerajšnji obravnavi tudi napovedal, da se bo Andrej Hartman zagovarjal, ko bodo na kranjskem sojenju izčrpani vsi dokazni predlogi. Sojenje se nadaljuje 18. novembra. • S. Šubic Jeseničana osumljena proizvodnje in prodaje mamil, predvsem marihuane Mamilo prodajala v jeseniškem lokalu 22-letni A. Š. naj bi se ukvarjal s preprodajo mamil, predvsem marihuane in amfetamina, 20-letni A. R. pa naj bi bil njegov ulični prodajalec Jesenice, 5. novembra - Kriminalisti Urada kriminalistične službe Pri Policijski upravi Kranj obravnavajo 22-letnega A. Š. in 20-letne-R., oba z Jesenic, ki ju sumijo, da sta od avgusta do oktobra 8a A. 'etos na območju Jesenic storila kaznivo dejanje neupravičene ^oizvodnje in prometa z mamili. A. Š. je osumljen, da se je v *em obdobju ukvarjal s preprodajo različnih vrst mamil, predam pa s prodajo marihuane in amfetamina, za kar naj bi uporabil že tudi mrežo uličnih preprodajalcev. Prav A.R. naj bi tako bil eden izmed njih, deloval pa naj bi na območju Slovenskega Javornika. Brezplačni polet odpadel Cerklje, 5. novembra - 56-letni M.B. iz Cerkelj je želel skupaj s partnerico in dvema prijateljema brezplačno odleteti do Sidnevja, zato je neko letalsko družbo zaprosil za brezplačne vozovnice. Vozovnic nazadnje ni dobil, je pa zato prislužil kazensko ovadbo zaradi ponarejanja listin. M. B. je namreč v začetku septembra letalsko družbo s sedežem v Budimpešti zaprosil za štiri brezplačne vozovnice za relacijo Benetke - Amsterdam - Sidnev. V Avstraliji naj bi se skupaj s partnerico in dvema prijateljema udeležil mednarodnega srečanja. Zaprosilo je poslal po faksu, pri tem pa je lastnoročno ponaredil podpis bivšega direktorja podjetja, v katerem je bil nekdaj zaposlen, sedaj pa je že upokojen. Tudi oseba, čigar podpis je uporabil, že nekaj let ni več direktor v tem podjetju. Konec septembra so v podjetje klicali M. B.-ja, da bi se dogovorila o prevzemu vozovnic, ker pa ta ni bil dosegljiv, so govorili z nekom drugim. Slednji je nato prejeto informacijo Prenesel pravemu direktorju, ta pa jo je posredoval naprej Policiji. * S. Š. Iz Amsterdama z mamili Kranj, 5. novembra - Gorenjski policisti so v zadnjih dneh kar pri nekaj osebah našli delce ali večje količine snovi, za katere utemeljeno sumijo, da gre za mamila. Policisti na brniškem letališču so tako 3. novembra pri pregledu 35-letne I.J.M. iz Ilirske Bistrice, kije na Brnik priletela z redno linijo Adria Airways iz Amsterdama, med osebno prtljago našli bel prašek (okoli gram gaje bilo), okoli dva grama rjavo-zelenega praška, tableto metadona ter neznano tableto s Črko "P". Zasežene snovi so poslali v analizo. Bistričanko so vzeli pod drobnogled, ker so policisti prek preverjanja operativnih evidenc ugotovili, da se je že ukvarjala s preprodajo in uživanjem mamil. 2. novembra zvečer so policisti na železniški postaji v Kranju J9-letnemu M. L. iz Cerkna zasegli 0,2 grama rjave trde snovi, zavite v prozorno cigaretno folijo. Istega dne nekaj pred polnočjo so pri pregledu študentskega doma pri 21-letni M. K. iz Murske Sobote dobili vrečko marihuane. 29. oktobra so pri kontroli parkirišča v Preddvoru zasačili 23-letnega D.C.-ja iz Kranja, ko je G.K.-ju iz Kranja izročal kokain in marihuano. Zoper D.C.-ja sledi kazenska ovadba. • S. Š. Mamilo naj bi večinoma preprodajah v nekem gostinskem lokalu na Jesenicah, v katerega je 3. oktobra prišel tudi 19-letni Ž.J. z Jesenic. Kot redna stranka A.Š.-ja je tudi tokrat za dva tisoč tolarjev kupil dva grama marihuane. "Posel" sta opravila v toaletnih prostorih lokala, kjer je kupec marihuano tudi pokadil. Po policijskem poročilu naj bi to tudi bil razlog za hišno preiskavo, odredil jo je preiskovalni sodnik, pri obeh osumljencih. Med preiskavo so kriminalisti v stanovanju A. R.-ja našli in zasegli pet manjših papirnatih zavitkov, v kateri je bilo skupno 1,87 grama marihuane. Ker je bila pakirana v t.i. "pekih", kriminalisti upravičeno sumijo, daje bila namenjena ulični prodaji. Pri A.Š.-ju so med preiskavo našli in zasegli PVC vrečko, v kateri je bilo 51,2 grama praškastega amfetamina, 70,5 grama strjenega amfetamina, pri nadaljni preiskavi pa sta bili najdeni še dve brizgalki. Nadaljna preiskava primera nakazuje, da naj bi A. Š. septembra 1999 v že omenjenem jeseniškem gostinskem lokalu trikrat prodal mamilo osumljenem A. R.-ju, ta pa ga je prodal naprej. V prvem primeru naj bi šlo za 40 gramov, v drugem za deset gramov in tretjem za petnajst gramov marihuane. Za doma pridelano marihuano naj bi A.R. plačal po sedem mark na gram, za laboratorijsko predelano pa 14 mark na gram. A.R. naj bi nato marihuano prodajal po deset oziroma dvajset mark na gram marihuane. Jeseniški policisti so tako 19. oktobra med svojim rednim delom legitimirali osumljenega A. Š.-ja, pri njem pa v PVC vrečki našli 46,8 grama marihuane, 10,8 grama amfetamina, pri sebi pa je imel še GSM aparat in večjo količino denarja. Tega dne je bila obema osumljencema odvzeta prostost, preiskovalni sodnik pa je kasneje za oba odredil pripor. • S. Šubic OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je zapustil JANEZ SKVARČA 1951 - 1999 Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v soboto, 6. novembra 1999, ob 15. uri na pokopališču v Lipici pri Škofji Loki. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje na tamkajšnjem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Škofja Loka, 3. novembra 1999 Fizična napada na policista Agresivneža umirili šele trdi prijemi Zaradi napada na policista kazenska ovadba zoper 26-letnega N. P. iz Kranja in 45-letnega M. Č. z Jesenic Kranj, 3. novembra - Policisti med opravljanjem uradnih postopkov naletijo tudi na agresivne ljudi, ki se mož v modrem "ne bojijo'' in jim to z veseljem tudi dokažejo. Tudi naslednja primera govorita o tem. Precej agresiven je bil minuli konec tedna 26-letni N. P. iz Kranja. Ponoči sta ga na Koroški cesti v avtomobilu R-25 ustavila policista. Ustavljeni pri sebi ni imel nobenih dokumentov. Med preverjanjem identitete po UKV zvezi se je javil policist S. C, češ da obravnavanega verjetno pozna, zato se je odpravil na Koroško, da bi potrdil njegovo identiteto. Ko je policist prispel in ga je obravnavani opazil, ga je njegova prisotnost očitno tako razkačila, da je začel povprek zmerjati in groziti prisotne policiste. Agresivnost je vse bolj stopnjeval in začel S. C.-ja celo napadati, zato so umirili šele s strokovnimi prijemi. Pri tem seje S.C. tudi delno poškodoval, zato so ga peljali v zdravstveni dom. Obravnavani N. P. je po drugi strani odklonil zdravniški pregled in preizkus alkoholiziranosti. Čaka pa ga še kazenska ovadba, ker je ves čas opravljanja postopka grozil policistom in njihovim družinam. 29-letnega jeseniškega policista P.P. pa je napadel 45-letni M. Č. z Jesenic. Policist je 28. oktobra prišel na ogled kraja požara, zakaj je bil napaden, nismo izvedeli. M. Č. je bil agresivno nastrojen kljub policistovemu opozorilu, ki ga je celo zagrabil za ovratnik, zato jc moral tudi ta uporabiti prisilne prijeme. Sledi kazenska ovadba. • S. Š. NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zbil pešca Škofja Loka, 5. novembra - V torek nekaj pred 22. uro je na regionalni cesti 1. reda v bližini stanovanjske hiše Grenc 4 v Škofji Loki je voznik kombiniranega vozila zbil 65-letnega pešca. Voznik kombiniranega vozila volksvvagen transporter Žarko P-C, 45 let, iz Cerkelj je vozil po regionalni cesti Kranj - Škofja Loka iz smeri semaforiziranega križišča Stari Dvor proti Virmašam. V bližini stanovanjske hiše Grenc 4 je dohitel 65-letnega Gregorja B. iz Bitenj, ki je hodil s kolesom ob sebi po desni strani vozišča, gledano s smeri vožnje. Voznik je pripeljal preblizu desnemu robu in je zato s prednjim desnim delom kombija trčil v pešca, ki je bil sicer oblečen v temna oblačila in ni nosil odsevnega telesa - kresničke. Pešca je vrglo v zrak, nato pa je padel na neutrjeno makadamsko ban kino in travnik, kjer je obležal. Hudo poškodovanega pešca so odpeljali v Klinični center v Ljubljani. • S. Š. Vlak povozil pet ovac Jesenice, 5. novembra - V torek popoldne je vlak, ki je z jeseniške železniške postaje odpeljal proti Avstriji, povozil pet ovac. Da ob železniški progi na relaciji ŽP Jesenice - Karavanški predor Hrušica leži nekaj povoženega, so kranjski Operativno komunikacijski center obvestili ob 17.30 uri. Kriminalisti so po ogledu kraja dogodka in po pogovoru z lastnikom povoženih ovac ugotovili, da je moral nekdo namerno izpustiti živali iz manjšega hleva. Njihov lastnik je namreč osem ovac, kolikor jih je imel, potem ko so se napasle, zaklenil v hlev, ko pa se je okoli 18. ure vrnil do hleva, je opazil, da so vhodna vrata v hlev polomljena. Ovce so tako zašle na železniško progo. • S. Š. Letošnja bilanca o posledicah prometnih nesreč slabša od lanske Letos več mrtvih Kranj, S. novembra - Na gorenjskih cestah je letos do konca oktobra umrlo 32 oseb (leta 1998 trideset): devet voznikov osebnih vozil, šest voznikov motornih koles in koles z motorjem, pet kolesarjev, sedem pešcev, štirje sopotniki in traktorist, so sporočili z inšpektorata policije na Policijski upravi Kranj. V zadnjem tednu oktobra so tako policisti obravnavali deset prometnih nesreč, v katerih se je devet oseb poškodovalo, ena pa umrla. 31. oktobra so izvedli tudi poostren nadzor prometa s pomočjo helikopterja. Ustavili so 101 voznika, štirinajstim so izrekli kazni, poleg tega jih jc devetnajst prekoračilo dovoljeno hitrost. Enega izmed njih čaka predlog sodniku za prekrške, ker je v Kranju vozil s hitrostjo 103 kilometrov na uro. Eno vozilo tehnično ni bilo ustrezno opremheno, zato so ga izločili, dve vozili pa so izločili, ker sta bili predelani. Med minulim koncem tednom so kranjski policisti zasegli tudi nekaj vozil večkratnim kršiteljem CPP. Skupno je bilo na Gorenjskem od februarja naprej zaseženih že 110 vozil. Kako nazadnje o odvzemu odločijo sodniki za prekrške, je različno, odvisno je predvsem od tega, ali je nevarno vozilo ali voznik. • S. Š. Alkohol za volanom Policisti Deda dolgo ustavljali Kranj, 3. novembra - V zadnjih dnevih so policisti zasačili vinjena voznika. Prometni policisti so tako na Ljubljanski cesti v Kranju okoli pol devetnajste ure ustavili in kontrolirali voznika osebnega avtomobila 45-letnega Joža B. iz Škofje Loke. Povabili so ga na alkotest z elektronskim merilcem znamke Drager, ki je pokazal 2,53 promila alkohola v izdihanem zraku. Jeseniški policisti pa so na dan mrtvih ob približno enaki uri ustavili Deda A., 40 let, z Jesenic. Dedo pri zavijanju ni vključil smernega kazalca, na prednjem delu vozila ni imel nameščenih registrskih tablic. Kljub temu da so mu policisti s prižgano modro lučjo in kratkim zvočnim znakom večkrat signalizirali, naj ustavi, je Dedo nadaljeval z vožnjo. Ko se je končno ustavil, je moral pihati v elektronski alkotest. Ta je pokazal, da je imel Dedo v izdihanem zraku 3,76 promila alkohola. • S. Š. OBVESTILO Sodnik za prekrške v Kranju obvešča, da se je preselil iz poslovnih prostorov na Stritarjevi ulici št. 8 v Kranju v prostore na Bleiweisovi cesti 20 v Kranju - novi prizidek Zavarovalnice Triglav -//. nadstropje, telefon - tajništvo 269-389, informacije 269-394. Uradni zastopnik družbe mobitel • Kranj, tel: 064 - 380 900 • Radovljica ^ Gorenjska c. 33c (pod Emona Merkurjem) tel: 064-703 777 SAMO V RADOVLJICI ponudba kalkulatorjev SHARP in pisarniške opreme GORKNJSKI GLAS • 40. STRAN HALO, GLASOV KAŽIPOT Petek, 5. novembra 1999 HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-1111 GLASOV KAŽIPOT Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju o?, po pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT TEČAJI CPP - OD MOPEDA DO AVTOBUSA: B&B KRANJ, tel. 22-55-22. 8. novembra, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel 714-960, 15. november, ob 18.00 B&B JESENICE, tel 86-33-00, 15. november, ob 17.30 B&B AMD ŠK. LOKA, tel 657-000, 8. nov. ob 9.00 in ob 18.00 STROKOVNA SOLA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V CESTNEM PROMETU http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Ko/man, tel: 064/715-249 Šenčur: 411X87 IIO KO • kombi prevozi Tel.: 563-S76, 557-757 METEOR Cerklje Remic, tel. 422-781 GSM: 041/660-658 PEČELIN Avtobusni prevozi ŽIRI, tel.: 064/691-812, [041/646-132 ................. AVTOBUSNI PRI!VOZI DRISOVEC PAVEL, tel.: 731-050, 041/744-160 POKRIT/ OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ Madžarska - Lenti, 6.11.,13.11. Trst, 16.11., Palmanova - tovarna čokolade, 11. 11., Adria, 18.11., Madžarske toplice, 25.11.-28.11., SILVESTROVANJE -28.12.-2.1. Alpe Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanovo in Videm - Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 6. 11. , 20.11., 25.11., 27.11. Lenti 18.11. Palmanova - Portoquaro (tovarna čokolade) od 25. do 27.11. Češka SMUČANJE V FRANCIJI (ALPE DHUES - 220 km smučarskih prog) SKI PAS + APP + BUS ŽE OD 47.500 SIT DALJE. TERMINI: 9. - 15. januar, 22. - 29. januar, 4.-11. marec, LENTI: 4.11., 18.11., 20.11. 18.11. Gorica, 1.12. Trst Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 22. ure; sobota, nedelja in prazniki od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT; otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT, temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 irish put> rsiovoi isiovoi isiovos rsiovoi Nudimo vam: PIZZE male - 300 SIT velike - 600 SIT Pridite in pustite se presenetiti! Tel.: 225-162 | ... j>a še mafzaj>cjest ... ZIDANK v Grčijo za novoletne praznike od 29. 12. do 3. 1., Lenti 4. 12. Turistični prevozi Tel.: 064/725-427 ali 041 /723-823 AMBROŽIČ Janez Agencija Tajco, tel.: 064/715-992, 715-994 KORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o . učnih ponudbah so vam na voljo: na telefonski številki (Odi) 12 66 197 I - osebno v Delavski knjižnici na tivolski c. Ml v Ljubljani I - na spletni strani: f hm'w. horzaznanja. mss. edus. si ■ vsak delavnik od H. do 15. ure, ob sredah do 17. ure Aktualna učna povpraševanja: - Za našega člana iz tujine iščemo informacije o treningih ali tečajih urjenja spomina Gospoda zanima t.i. urjenje fotografskega spomina; pravi, da je pred leti že zasledil tovrsten tečaj na eni od naših izobraževalnih institucij; - Gospa iz Ljubljane išče stik s strokovnjakom za dietetiko; - Članica iz Logatca pa še vedno čaka na prijazno pomoč nekoga, ki je vešč izdelovanja malih steklenih predmetov Pa še zanimiva učna ponudba: - Gospoda z Notranjskega zanima energetika, predvsem možnosti uporabe energije vetra K sodelovanju vabi vse, ki se teoretično ali praktično ukvarjajo s tovrstno tematiko Znanje in informacije v ljubljanski Borzi znanja poiščite ali ponudite - osebno - v prostorih Delavske knjižnice na Tivolski c 30 v Ljubljani • po telefonu - pokličite 061/12 66 197 - ali elektronski pošti - naslov: ljubljana@borza-znanja mss.adu si Ljubljanska borza znanja vam ie na voljo vsak delavnik od 8 do 15, ure, ob sredah do 17. ure V KRANJU SE BO PLESALO V prostorih OŠ Franceta Prešerna bo v soboto, 6. 11., državno kvalifikacijsko plesno prvenstvo v latinskoameriških in standardnih plesih. Prvenstvo se bo odvijalo od 10. do 18. ure, ko bo razglasitev najboljših! VABLJENI! Gostišče KVEDER November - mesec divjačinskih jedi! Sp 1 uša 16 REZERVACIJE za Martinovanje, 6. novembra! Pod Starim vrhom SILVESTROVANJE za zaključene družbe. Tel.: 641-499, po 12. uri. BREZPlJiCNO DRSANJE ZA OTROKE IN DIJAKE ŠPORTNA DVORANA BLED VABI V ponedeljek, 1. novembra, se v dvorani Podmežaklo začenja sezona rekreacijskega drsanja. ŠD Jesenice in Občina Jesenice v času krompirjevih počitnic podarjata ljubiteljem drsanja brezplačno drsanje za otroke in dijake, in sicer: 1. 11. od 14. do 18., 2. 11. od 11. do 12.30, 3 11 od 11. do 12.30, 4. 11. od 11 do 12.30, 5. 11. od 11 do 12 30, 6. 11. od 14. do 15.30. V teh terminih je vstopnica za odrasle 150 SIT. Vabljeni! V času počitnic je rekreacijsko drsanje: 31. 10. od 16.30 do 18., 1.11. od 10. do 13.30 in od 16 do 17.309, 2. 11. od 10. do 11.30 n od 16. do 17.30. 3. 11. od 10. do 11.30 in od 16. do 17.390, 4. 11. od 10. do 11.30 in od 1. do 17.30, 5. 11. od 10. do 11.30 in od 16. do 17.30 in od 16. do 17.30, 6. 11. od 10. do 11.30 in od 16.30 do 18., 7. 11. od 10. do 11.30 in 16.30 do 18. Od 7. 11. dalje je rekreacijsko drsanje vsako soboto od 16.30 do 18., vsako nedeljo od tO. do 11.30 in od 16.30 do 18. ure. TEČAJ ŠIVANJA IN KROJENJA, TEČAJ KITAJSKE KUHINJE, FOTOGRAFSKI TEČAJ, ZAVIJANJE DARIL Izobraževalni center Freising, tel.: 064/655 880 V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA KULTURNE PRIREDITVE: Danes, v petek, 5. 11, bo ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega doma koncert vokalne skupine CVET z gosti. SLIKARSKE RAZSTAVE: Od 6. do 26. 11. v avli hotela Dobrna razstavlja svoja dela slikar Oto Sprager iz Ljubljane. Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presern-gled@s5.net Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 681 S. Makarovič: TETA MAGDA petek, 5. 11, ob 19.30 za IZVEN in konto J. B. Moliere: SKOPUH sobota, 6. 11., ob 19.30 za abonma SOBOTA 2., IZVEN in konto Z. Sokolović: KO BAJAGI DONIJELA ME RODA, komedija četrtek, 18. 11., ob 18. uri za IZVEN in konto Z. Sokolović: GLUMAC JE... GLUMAC JE... GLUMAC, komedija četrtek, 18. 11., ob 19.30 za IZVEN in konto Dobrodelni predstavi v okviru Humanitarnega zavoda VID Kranj: zbiranje sredstev za nakup invalidskega vozička za Darka in za pomoć drugim otrokom. GORENJSKA ON LINE: www. media-art.s: Bohinj 1914-1918 Boh. Bistrica - V Domu Joža Ažmana bodo danes, v petek, ob 19. uri predstavili novo knjigo iz niza Gorenjski kraji in ljudje. Ob sodelovanju Mohorjeve založbe, Gorenjskega muzeja Kranj in Občine Bohinj je namreč izšla knjiga Bohinj 1914-1918, Med fronto in zaledjem, avtorja Tomaža Budkoviča. Ob tej priložnosti je avtor pripravil tudi krajše predavanje opremljeno z diapozitivi. Poezija Neže Maurer Škofja Loka - V Miheličevi galeriji v Kašči bo v nedeljo, 7. novembra, ob 18. uri literarni večer, na katerem bodo predstavili knjigo Neže Maurer Igra za življenje, izbor njene poezije, ki je izšla pri založbi Karantanija. 16. srečanje gasilskih veteranov Škofja Loka - Danes, v petek, 5. novembra, ob 17. uri bo v prostorih restavracije Dijaškega doma na Podnu, Podlubnik 1 b v Škofji Loki, 16. srečanje gasilskih veteranov iz prostovoljnih gasilskih društev gasilske zveze Škofja Loka -občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Gasilska zveza Škofja Loka organizira srečanje za gasilske veterane, ki so stari nad 63 let in gasilske veteranke, ki so stare nad 55 let. Otroške prireditve Jesenice - V knjižnici Jesenice bodo vsako sredo v mesecu "igralne urice", in sicer od 15. do 17. ure, za otroke od 5. leta dalje. Ob četrtkih pa bodo "ure pravljic", ob 17. uri, za otroke od 5. leta dalje. Večer z Bogdanom Novakom Kamnik - Matična knjižnica Kamnik in Mladinska knjiga pripravljata večer s pisateljem Bogdanom Novakom in njegovimi romani Lipa zelenela je. Avtor bo sebe in svoje romane predstavil v torek, 9. novembra, ob 19. uri v dvorani knjižnice v Kamniku. Na veselo Martinovanje na Štajersko Škofja Loka - V nedeljo, 14. novembra, vas Društvo invalidov iz Škofje Loke vabi na veselo martinovanje na Štajersko. Prijave sprejemajo v pisarni društva, tel,: 622-970, pri Ga. Poldki, tel.: 621- 976 ali pri Ga. Mirni, tel.: 621-730 in sicer do zasedbe avtobusa. Izlet v neznano Preddvor - Planinska sekcija Preddvor organizira kot zaključek sezone, v soboto, 13. novembra, izlet v neznano. Nezahtevne hoje bo za 4 do 5 ur. Udeleženci morate imeti lažjo pohodno opremo, primerno za ta čas. Odhod bo izpred trgovine Dvor, ob 7. uri. Prijave zbira Janez Planine na tel.: 451-565 do petka, 12. novembra, oziroma do zasedbe mest v avtobusu, Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi na izlet v neznano, ki bo v torek, 9. novembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri, z vseh AP od Brega do Begunj. Nenaporne hoje bo za 2 do 3 ure. Potrebna je planinska oprema primerna vremenskim razmeram. Prijave sprejema Olga Sonc, tel.: 801-431. Po Ljutomerskih Goricah Kranj - DU Kranj vabi na pohod po Ljutomerskih Goricah, ki bo na samega Sv. Martina, 11. novembra z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni. Enodnevni izlet v Terme Maribor Žirovnica - DU Žirovnica vabi svoje člane na enodnevni izlet v Terme Maribor, ki bo v petek, 12. novembra. Obiskali boste oljarno in martino-vali v Sveti Trojici. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Brega in bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah do Rodin. Prijave z vplačili sprejemajo v "Bifeju" pri pošti v Žirovnici in Pavel Dimitrov, Breg 60, tel. 801-905, do zasedbe avtobusa. Miklavževi nakupi Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane in druge na nakupovalni izlet (Miklavževi nakupi) v Italijo. Izlet bo v torek, 23. novembra, z odhodom iz Preddvora ob 12. uri. Najprej se boste ustavili v tovarni čokolade -nakup sladkarij, nato v trgovini Lidl - nakup prehrambenih izdelkov, nato pa se boste zapeljali še do Palmanove. Prijave v Domu krajanov zbirajo vsako sredo ob 10. uri do zasedbe avtobusa. Prijave sprejemajo tudi poverjeniki. Od Litije do Čateža Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na tradicionalnem pohodu od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 13. novembra. Odhod avtobusa bo ob 6.30 uri izpred Hotela Creina. Pohod traja približno 5 ur. Prijavite se v pisarni društva. _ Kranj - Udeležbo na pohodu od Litije do Čateža organizira tudi Planinsko društvo Kranj. Pohod bo 13. novembra, odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Hotela Creina. Prijave sprejemajo v pisarni PD, tel.: 225-184. Kranj - Tradicionalni pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža tudi letos pripravlja planinska sekcija Sava. Pohoda se boste savski planinci udeležili v soboto, 13. novembra z odhodom ob 6.30 uri izpred glavne vratarnice. Priporočajo planinsko opremo, primerno vremenskim razmeram. Prijavite se lahko na tel.: 265-785, 265- 422, 326-401, 224-275 ter 041/807-599. Obvestila Vabljeni ljubitelji namiznega tenisa Kranj - Društvo upokojencev Kranj želi ustanoviti novo sekcijo za namizni tenis, zato vabi vse ljubitelje namiznega tenisa, da se oglasijo v društvenih prostorih na Tomšičevi 4 v Kranju in se prijavijo v sekcijo. Vse informacije dobite v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Predstavitev nove knjige iz niza Gorenjski kraji in ljudje Bohinjska Bistrica - Mohorjeva založba, Gorenjski muzej Kranj in Občina Bohinj vabijo na predstavitev nove knjige iz niza Gorenjski kraji in ljudje: Tomaž Budkovič, Bohinj 1914 -1918 med fronto in zaledjem. Predstavitev bo danes, v petek, 5. novembra, ob 19. uri v Domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Ob tej priložnosti bo avtor predstavil krajše predavanje, opremljeno z diapozitivi. Koncerti Kamnik - V Šolskem centru R. Maistra bo danes, v petek, ob 19. uri revija pevskih zborov upokojencev Gorenjske. Nastopili bodo Ženski pevski zbor Lipa DUKranj, Moški pevski zbor DU Tržič, Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale, Mešani pevski zbor Srebrni glas DU Žiri, Ženski pevski zbor Lipa DU Radovljica, Moški pevski zbor DU Jesenice in Mešani pevski zbor DU Kamnik. Koncert MKZ Jubilante Koroška Bela - Jutri, v soboto, 6. novembra, ob 18.30 uri bo v farni cerkvi na Koroški Beli koncert mešanega komornega zbora Jubilante. Revija pevskih zborov upokojencev Gorenjske Kamnik - Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Kamnik vabi na revijo pevskih zborov upokojencev Gorenjske, ki bo v Šolskem centru R. Maistra v Kamniku, danes, v petek, 5. novembra, ob 19. uri. PZ Lubnik vabi na jubilejni kocert Škofja Loka - Pevski zbor Lubnik Škofja Loka z gostom PZ Glasbena Matica - Ljubljana, vabi na jubilejni koncert, ki bo v Kristalni dvorani na Placu v Škofji Loki. Koncerta bosta dva in sicer, v nedeljo, 7. novembra in 14. novembra, oba ob 19.30 uri. Koncert Janija Kovačiča Žirovnica - V Čopovi hiši v Žirovnici bo jutri, v soboto, 6. novembra, ob 20. uri koncert Janija Kovačiča. Razstavlja Miro Kačar Železniki - V galeriji Muzeja Železniki bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo slik Mira Kačarja. V kulturnem programu bo nastopila družina Kačar, razstavo bo odprl dr. Cene Avguštin. Mikrosvet na mikrofotografiji Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja bodo v ponedeljek, 8. novembra, ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Mikrosvet na mikrofotografiji avtorja Franca Temelja. O njegovem delu bo govoril akad. slikar Stane Kosmač. '«^\*:?a?;:%%\ ■ :° ob 19. uri, v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki otvoritev razstave "Mikrofotografija Franca Temelja". Vezenine Mengeš - Vabljeni ste na odprtje razstave "Vezenine", ki bo jutri, v soboto, 6. novembra, ob 18.45 uri v Galeriji Mežnariji, na Trdinovem trgu 11 v Mengšu. Razstava bo na ogled do 21-novembra, vsakdan od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa tudi od 9. do 12. ure. Sobotna matineja Kranj - V Prešernovem gledališču bo jutri, j soboto, ob 10. uri predstava Buffetto in Bukefal-Nastopata diplomanta moskovske cirkuške akademije Natalija in Ravil Sultanov s klovnskim1 gegi. Ponovitev igre Lovrač Sora - V domu krajanov v Sori pri Medvodah bodo danes, v petek, jutri, v soboto, in v nedeljo, 7. novembra, ob 19.30 ponovili predstavo Lovrač po povesti Janeza-Jana Plestenjaka v dramatizaciji Jerneja Novaka in v režiji Petra Militareva. Županova Micka Dovje - Gledališče Toneta Čufarja Jesenic« bo jutri, v soboto, 6. novembra, ob 19. uri gostovalo v Kulturnem domu na Dovjem s predstavo Županova Micka. Jara meščanka Kranjska Gora - Danes, v petek, 5. novembra, ob 19. uri, bo KUD France Koblar Železni; ki, uprizoril v Ljudskem domu v Kranjski Gon komedijo "Jara meščanka". Z isto predstavo pa bodo v soboto, 6. novembra, ob 19.30 uri gostovali v Žireh, v Kulturnem domu. Vaše naše matineje Hrušica - Gledališče T. Čufarja Jesenice vas vabi na ogled "Vaše naše matineje", ki bo v nedeljo, 7. novembra, ob 10. uri, v Kulturnem domu na Hrušici. Otroci si bodo ogledali novo predstavo Princeska na zrnu graha, obiskala pa jih bosta tudi Dedek in Miri. Matinejo si boste ta dan lahko ogledali še v Kino dvorani na Bledu, ob 15.30 uri in v Restavraciji Avsenik " Begunjah, ob 18. uri. Predstavitev diplomske naloge o KS Kokrica Kranj - TD Kokrica vabi jutri, v soboto, 6. novembra, ob 17. uri, v dvorano Kulturnega doma na predstavitev diplomske naloge o KS Kokrica s poudarkom na turizmu, zgodovini, problemih ter tudi nakazanih rešitvah. Avtorja diplomske naloge sta Mitja Obed in Robi Slopko-Predstavitev bosta popestrila z diapozitivi. Praznovanje na Sv. Jakobu nad Preddvorom Kranj ■ Letos mineva že 11, leto, ko so "iskraši" uspeli svojemu namenu predati lastno planinsko kočo na Sv. Jakobu nad Preddvorom. Poleg tega jubileja praznujejo "iskraši" v letošnjem letu še: 50 let aktivnega planinstva v podjetjih oz. družbah Iskre; 47 let izgraditve in odprtja bivaka Iskra pod Kočnama; 25 let delovanja Planinske sekcije Iskra in istočasno 25 let vodništva v njihovi planinski sekciji-Praznovanje bo v nedeljo, 7. novembra, ob 11. uri. Zato vabijo vse "iskraše", ljubitelje gora in Jakoba, kjer boste praznovali tudi v primeru slabega vremena. Vse informacije o praznovanju lahko dobite pri g. Mitji Grandovcu v Iskratelu, oziroma po tel: 273-093. GLAS vce kot časopis uredništvo: 064/223-111 ?e*ek, 5. novembra 1999 MALI OGLASI 41. STRAN • GORENJSKI GLAS 1 I GORENJSKA 1900 - 2000 knjiga gorenjske samozavesti se že tiska več kot 100 avtorjev in sodelavcev k več kot 60 strokovnih prispevkov o naravi, ljudeh, politiki, g gospodarstvu, kulturi, športu in vsakdanu skoraj 200 predstavitev podjetij in ustanov 6 okoli 1500 fotografij, zemljevidov, izbranih dokumentov in drugih prilog m naklada 1500 izvodov m NAROČILNICA Podpisana/-i/.......................................................................................... stanujoč(-a)................................................................................, pošta _____________ i i i 1 I l i 1 NEPREKLICNO NAROČAM ........ izvodov knjige GORENJSKA 1900 2000 po prednaročniški ceni 7.900 SIT (po 7.100 SIT za količine od 6 do 10 izvodov), s plačilom takoj po prejemu. Pred naročniška cena velja izključno za naročila, prejeta do 30. 11. 1999. Po izidu bo knjiga v prodaji po 9.900 tolarjev. , Lastnoročni podpis:................................................. ffij Izpolnjeno naročilnico pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. torek izide nova Kranj čanka Amerika ni tista zlata dežela, kot misli večina ljudi lOO - krat je daroval kri Vinko Meserko, TO - krat Martin Dacar "Rada imam to solo od začetka" Prejmejo jo vsa gospodinjstva, podjetja in ustanove v Mestni občini Kranj, lahko jo dobile tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa, informativnih pisarnah TD Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Jesenice - brezplačno. Število izvodov je omejeno. *-" ...... lunin.....mu .....Tur........................iiiiiiniiiiii.....i.......................................... ......... TRGOVINA KRANJ d.o.o. --EKSOTIČNI PARKET AFRIŠKI TEAK VRATNA KRILA UKO VRHNIKA, KUHINJSKI PULTI MAX, STEKLENI ZIDAKI, SANITARNA KERAMIKA... Meg mizarskih materialov tudi hoby usluge! Delovni čas od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9, 4000 K KANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 MALI OGLASI S 223-444 APARTMA -PRIKOLICE Oddam APARTMA v ATOMSKIH TOPLICAH, za 4 osebe, cena 5000 SIT dnevno. TP 331-079 21412 APARATI STROJI Prodam nov BOJLER 10 I in rabljen 10 I. TP 564-127, popoldan 22248 PRALNI STROJ Gorenje, prodam. TP 332-35 0 22253 Prodam HOBI kombiniran lesnoobde-lovalni stroj in hladilno omaro. TT 041/721-625 22273 Prodam KOSILNICO BCS 110 in sedež za BCS 127 cm. TP 731-009 22273 Prodam malo rabljen KUPPERSS-BUSCH. IT 451-930, po 19. uri 22279 STRUŽNICA POTISJE PA 900/1500, 1.85, ŠTANCA 40 t, VRTALNI STROJI MK 2, MK 3 Dalstroj, REZKALNI STROJ tip UVG 1200x300, I. 86 TP 041/726-503, 062/687-235, zvečer 22290 Prodam 80 I OMARO za sušenje mesa. TP 646-308 22406 PLANIRNO DESKO - zadnji plug kupim za pluženje snega za srednji traktor IT 411-268 22418 Prodam trofazni SEKULAR za razžago-vanje drv. TP 731-606 22423 Za 10.000 SIT prodam 80 I BOJLER, rabljen eno leto, še v garanciji, elek. radijator nemški za 5000 SIT, PEČ na olje malo rabljeno 20.000 SIT, 30 I hladilnik za vikend elek.+plin+ 12 V za 20.000 SIT. TP 225-695 22437 Prodam kovinske CISTERNE 1200 I in 1600 I. -H- 310-107 22438 ACiliNCIJA ZA PROMRT Z NnPUr.MlČNTNAMI 7>c/ Svobode G tel. :5G4-SSO, 041 /646- 902 Prodam ohranjen dvobrazdni OBRAČALNI PLUG Vogelnoot 12 ". TP 401-4 2 6 22292 Dvovratni HLADILNIK z zamrzovalnikom Gorenje, star 10 let, prodam. TP 624-516 ali 041/790-241 22311 Prodam dobro ohranjen VILIČAR, 3.5 t, hidravlični volan. TP 691-729, 041/693-772 22316 VRTALNI STROJ - namizni in ročni, kotno žago za les, kotno brusilko fi 115, prodam. TP 563-268 22324 Prodam 4 mlekarska VEDRA, nova 40 I in trajnožareči ŠTEDILNIK s pečico, nov. TP 460-036 w.\:>u FRIZERSKI SALON "IVANKA" Stražišče Tel.: 064/315-935 Prodam FAX inb telefonsko centralo. TP 041/258-629 22363 Ugodno prodam MIZARSKO MIZO (ponk). TP 451-720 22365 Prodam malo rabljeno termoakumula-cijsko PEČ 3 KW in SADIKE debelega ribeza (rdečega). TP 431-759 22371 Prodam "reške" in CIRKULAR za razrez lesa do dolžine 6 m. TP 451-166 22378 Prodam MOSTOVNO DVIGALO 560 kg in 300 kg ugodno in OKNO 80 cmx80, dve leti rabljeno z roleto in polico TP 635-703 22382 Prodam SEKALNI STROJ in ŠIVALNE STROJE. TP 041/593-643 22383 Samostojeći VRTALNI STROJ do 3100 obratov/min, 2 kompresorja (Dari in Abac) 10 barov, 200 in 270 I, vertikalna ŽAGA rezilka za razrez kovinskih profilov 5500 obr./min., prodam. TP 041/356- 08 9 22386 NEPREMIČNINE LOVNI INŽENIRING d.0.0. KraiU, Pont"« 3, tel.:2'žI 310 ^^NEPREMIČNINE Z LICENCO HHSm C. Staneta Žagarja 29, Kranj 064/362-681,041-758-755 GRADEX PAJKELJ za krompir z dozirnim in pre-biralnim trakom, prodam. TP 311-767 22441 Prodam MOLZNI. STROJ Vestfalia z aparatom za pomivanje. Markun, Sr. Bela 36 22455 Prodam TROSILEC za gnoj SIP 20 manjši. Zalog 11, Gorice, 461-274 22468 Prodam OMARO za prekajevanje mesa, OPS 125. TP 646-055 22459 Prodam ŠTEDILNIK na drva, trajno žarečo peč in radiatorje za centralno. TP 685-043 22480 Poceni prodam malo rabljeno TER-MOAKUMULACIJSKO PEČ 2 KW. Pokličite "B 310-586 22535 GARAŽE Oddam GARAŽO v Kranju, Kidričeva c, kasneje možen odkup. TT 352-570 21751 KRANJ - na odlični lokaciji (Šorlijevo naselje) oddamo GARAŽO. PIA NEPREMIČNINE TP 212-719, 212-876 22045 GLASBILA Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO 120 basno VVeltmajster, nerabljeno, kot nova. TP 041/542-001 22375 Prodam nerabljen SYNTHESIZER Ka-wai FS 640 s kovčkom. TP 561-740 22376 GR. MATERIAL SNEGOLOVILCE iz rostfreia 1,5 mm, lahko tudi barvani Možna montaža. TP 725-319 21309 Prodam smrekov OPAŽ, ladijski pod, žagan les, hrast, bukev, kostanj TP 641- 20 7 22252 Prodam suhe BOROVE PLOHE 50 mm in mlade PSIČKE mešance, stare 7 tednov. TP 472-095 22291 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO KIKINDA 2000 kosov in punte. TP 461- 6 4 8 22307 VRATA, GARAŽNA. DVIŽNA, DALJINSKO ODPIRANJE, MONTAŽA, GARANCIJA, UGODNO! TP 041/522-101, 041/642-552 22319 Ugodno prodam nova NOTRANJA VRATA Jelovica (4 kose). TP 061/612-780 22358 Prodam bankine in punte različnih dolžin. TP 331-699 22484 Prodam DESKE za šolanje, 250 cm, PUNTE in suha mešana DRVA. TP 621- 66 2 22514 IZOBRAŽEVANJE Nudim KVALITETNE INSTRUKCIJE iz matematike, fizike in angleščine za OŠ. Angleščino tudi za SŠ. Kranj-okolica. TP 324-392 21981 Ugodno instruiram SLOVENŠČINO in NEMŠČINO za OŠ in SŠ ter LEKTORIRAM DIPLOMSKE NALOGE. Pridem na vaš dom. Mira, TP 451-342, 041/255- 637 22172 Instruiram matematiko, fiziko na vašem domu. Ura 675 SIT. Dip.ing. 226-532 22348 Nudim INSTRUKCIJE za OŠ TP 224- 593, po 20. uri 22349 KITARO instruiram - klasično in akustično. Pokličite TP 324-677 22510 IZGUBLJENO Dne 1. novembra IZGUBLJENI KLJUČ na kranjskem pokopališču, prosim vrniti TP 226-343 22417 KUPIM ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, JELKE, BORA, MACESNA, HRASTA, BUKVE, JAVORA, JESENA, OREHA, ČEŠNJE, LIPE, JELŠE HRUŠKE, KOSTANJA, AKACIJE, MAKLENA, TOPOLE, VRBE, BREZE IN BRESTA. PLAČILO MOŽNO TAKOJ! ŽAGA ŠVELC, Kokrica 245-453, Veterno 558-094, 0609/637-100 21488 ODKUPUJEMO smrekovo, bukovo, je-senovo, javorjevo HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Nove cene. Brazda, d.o.o , Poljšica 6, TP 731-615, 041/680-925 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BUKVE IN BORA. TP 641-412 21910 Kupim suh smrekov LES 2,5 in 5 cm. TP 422-089 22265 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO in HRASTOVO HLODOVINO. VEREA d.o.o., TP 451-209, 041/665-360 22284 Kupim 12 kosov rabljenih ŽELEZNIH PRAGOV TP 622-629 22373 Kupim HLADILNI BAZEN za mleko 50 I. TP 451-528 22430 LOKALI POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Glavni trg 40 m2/l. (25m2+15 m2), ogrevanje, termo peči, 1200 SIT/m2, KRANJ Cankarjeva ul. manjši poslovni prostor 24 m2/l, primerno za pisarno, 25000 SIT mesečno. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21004 TOK - Telefon Odvisnosti Kroni (064)326-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priklj. 9 mio SIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno, prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21005 TRŽIČ ODDAMO NOVA POSLOVNA PROSTORA 80 M2 IN 40 M2, CK, TEL, ZA 1.200 SIT / M2 / MES. POSING 064 224 210, 064 222 076 (www pos-ing.si) BEGUNJE poslovni prostor (trgovska dejavnost) 50 m2 + 20 m2 skladišča. Cena. 7.0 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 ČE PRODAJATE vašo hišo, stanovanje ali parcelo nas pokličite, imamo več zainteresiranih kupcev. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 Prodamo: PODUUBELJ - turistično gostinski objekt star 20 let, na parceli 1 440 rr>2, cena = 57,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: OREHEK - pri Kranju živilsko trgovino 101 m2, cena - 190.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (center) - gostinski lokal z vso opremo za 17,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 d.o.o. Cesta na Rupo 45 4000 Kranj Tel.: 064/245-125 Fax 064/245-124 E-mail: lekeroOsiol.net KOPALNIŠKEGA POHIŠTVA v zalogi BLOKI od šir. 50 cm dalje - KERAMIČNE PLOŠČICE VSEH VRST - ALU ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISSE ZAVESE (montaža in servis) UGODNE CENE. PLAČILA NA OBROKE. GOTOVINSKI POPUSTI VABLJENI Delovni čas: 8. - 19.. sobota 8.-12. ure GORENJSKI GLAS • 42. STRAN Petek, 5. novembra 1999 Cvetličarstvo Tabor, d.o.o. Podbrezje 249, Naklo, tel.: 064/731 547 - vse za ureditev grobov - vrtne trajnice, grmovnice, vrtnice - lončnice, okrasna keramika - aranžmaji iz suhega In svežega cvetja za vse priložnosti - velika izbira čebulnic in še mnogo več Obiščite nas, veseli bomo vašega obiska! Oddamo: TRŽIČ - kavarna z odkupom inventarja in neživilsko trgovino s skladiščem 45 m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: v bližini Kranja ob glavni cesti skladiščni prostor 100 m2 in 70 m2 v pritličju, vsi priključki za 500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 KRANJ POSEBNA PONUDBA!!! na odlični lokaciji (neposredna bližina sodišča) oddamo poslovne prostore v izmeri 180 m2 (lahko po delih), ugodno. PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-876 21760 ODDAMO PRODAJNO RAZSTAVNI PROSTOR 100 m2 s parkiriščem primerno za avto salon Kranj okolica. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 21812 Stanin /V#;#»/?#:7V#/C 7V#/V#: Tekstilna 7 064/242 754 ŠKOFJA LOKA - Spodnji trg, oddamo v najem poslovni prostor cca 78 m2, zajema tri prostore, primeren za pisarniško dejavnost ali mirna obrt. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 22268 ODDAJAMO v najem POSLOVNE PROSTORE, primerne za pisarne ali drugo mirno dejavnost, CK, telet.priključek. TP 310-065 22391 Prodam komplet OPREMO ZA ŽIVILSKO TRGOVINO z drobnim inventarjem in LESENO VINOTEKO za 360 steklenic. TP 310-065 22392 LOKALE ODDAMO KRANJ Planina III oddamo opremljen trgovski lokal, 25 m2/PR, 60.000 SIT/mes, predplačilo, ŠKOFJA LOKA oddamo živilsko trgovino v obratovanju, 50 m2 + 60 m2 sklaidšča, obvezen odkup opreme in zalog. LOKALE PRODAMO KRANJ Planina III, prodamo novejši, delno opremljen trgovski lokal 25 m2/PR, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 22451 OBVESTILA Sorodniki pokojnega Slavka Benedika, krojaškega mojstra iz Podlubnika v Šk. Loki obveščamo njegove stranke, da se za vrnitev blaga dogovorijo na TP 641-008, AnicaPo 14. dneh od dneva objave oglasa za blago ne odgovarjamo več. 22502 OTR. OPREMA Otroško POSTELJO 120x60, z jogi-jem, prodam TP 041/544-316 22251 Ugodno prodam lepo ohranjeno OTROŠKO STAJICO. TP 246-516 22420 OSTALO VRTNO UTO železno prodam za simbolično ceno. TP 623-265 22272 Prodam novo, nerabljeno, klasično, kovinsko, 1500 I cisterno za olje. TP 330-500, 040/228-405 22289 FR^kST d.o.o. Kranj NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E. ŠENČUR, Delavska 24, http://www.frast.si telefon 064/415 490 mobitel: 041/734-198 Začeli smo PRODAJATI SADNE SADIKE jabolka, hruške vseh vrst, češnje, slive, marelice, ribez, orehe. TP 631-629 Hafner Vinko, Dorfarje 22, Žabnica 22346 Iz kleti Mariborskega področja dostavimo v Kranj - RUMENI MUŠKAT IN RENSKI RIZLING TP 242-397 22372 Lepe OVČJE KOŽE in VOLNO, prodam TP 731-164 22398 Prodam GAJBICE. TP 326-357 22421 PRIDELKI Prodamo ZELJE v glavah, katerega tudi naribamo. Matijovc-Jeglič, Podbrezje 192, TP 731-144 22245 Prodam dobro domače naravno VINO belo, črno ali rdeče. TP 736-619 22277 Jedilni in krmilni KROMPIR, prodam. TP 731-164 22296 Prodam JABOLČNI SOK in SENO v balah. Jerala, Podbrezje 218, 731-302 22333 NAVODILA o gojenju najdražjih GOB-TARTUFOV (cena za kg od 150 - 200.000). Gojite jih lahko kjerkoli, čas sajenja: oktober, november, december. Cena navodil o gojenju in odkupu samo 1500 sit. Pošljemo po povzetju. ANJA, d.o.o., poštno ležeče 3211 Škofja vas Prodam ZELJE v glavah. TP 681-434 22387 Prodam drobni KROMPIR za krmo. TP 401-375 22412 Prodam REPO, Kos, TP 688-166 22481 Ugodno prodam SENO (krmo za konje). TP 211-951, zvečer 22515 POSESTI KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, lahko večje kvadrature, odkupimo za gotovino. TP 064/368-000,041/640-949 6226 Prodamo: PREDOSUE - stanovanjsko hišo 9 x 10 m, na parceli 645 m2, stara 20 let, cena = 36,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: VODICE - stanovanjsko hišo 9 x 10 m, na parceli 1.000 m2, z velikim sadnim vrtom in vrtno uto, cena je 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax221 785 Prodamo: STRAŽIŠČE - prodamo hišo z lokalom v pritličju na parceli 523 m2 za 34,0 mio SIT, lokacija je idealna mirno dejavnost, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 §01? Enota Kranj tozarjevc 12 4000 Krav tet 064/381-100 NEPREMIČNINE REAL ESTATE Prodamo: KRANJ - Stražišče dvostano-vanjsko hišo 9 x 12m, hiša ima tri etaže in je moderno grajena, parcela ■ 708 m2, cena - 55,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hiša dvojček vel. 13 x 6 m, stara 25 let, na parceli 540 m2, cena = 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (v bližini) - starejša obnovljena hiša na parceli 500 m2 za 14,5 mio SIT, zraven je prizidana nova hiša z možnostjo poslovnega prostora v pritličju, parcela 480 m2, cena = 33,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: ŽIROVNICA - tristanovanjska hiša skupne površine 480 m2 s samostojnimi vhodi na parceli 990 m2, cena ■ 48,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: pri KROPI - obnovljena stanovanjska hiša, vel. 13 x 14 m na parceli 1300 m2, cena - 21,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: GORICE - v bližini lepo urejeno počitniško hišico 7 x 6 m s prizidkom garaže na parceli 720 m2, cena = 25,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: MOJSTRANA - vrtna uta (brunarica) vel. 6 x 5 m na parceli 600 m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: BISTRICA pri TRŽIČU - stavbno parcelo v izmeri cca 5.500 m2, ki je v bregu in jo je možno kupiti po ugodni ceni 3.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, tax 221 785 Prodamo: Hotemaže zazidljivo parcelo 2.000 m2 po 10.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: Planina zazidljivo parcelo 600 m2 na odlični lokaciji, primerna za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 GOZD MARTULJEK novejšo enodružinsko hišo v idiličnem okolju prodamo, za 19.900.000 SIT POSING 064 863 977 (www.posing.si) BLED novejšo, urejeno hišo v starem delu Bleda, na parceli 130 m2, prodamo za 20.000.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE, KRANJSKA GORA, BLED, KUPIMO MANJŠO HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO! TEL: 064 863 977 KRANJ NAKLO prodamo v celoti obnovljeno etažo hiše, 90 m2, samostojni vhod, garaža, kletni prostori, terasa, CK, 300 m2 vrta, cena po dogovoru. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ BESNICA dvodružinska hiša potrebna obnove, 180 m2 stan. površine, 1000 m2 zazidljive parcele, sončna lega, CK, prodamo. POSING 064 224 210 (www.posing.si) GORENJA VAS prodamo lepo enodružinsko hišo, 140 m2 stan. površine, 772 m2 parcele, CK, TEL, za 17.000.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PREBAĆEVO ravna, sončna za-zidlijiva parcela, 758 m2, elektrika in voda na parceli, prodamo za 9.500.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.pos-ing.si)_ NA RELACIJI MEDVODE, KRANJ, ŠKOFJA LOKA IŠČEMO HIŠO ZA NADOMESTNO GRADNJO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO. GOTOVINA TAKOJ! POSING: 064 368 741 Kranj, bližnja okolica - prodamo spodnjo etažo hiše z lastnim vhodom, cca 120 m2 bivalne površine, 683 m2 zemljišča, vsi priključki, leta 1993 je bila hiša adaptirana - nova fasada z izolacijo in nova streha. Prevzem možen po dogovoru, cena 18 mio SIT. Možnost menjave z doplačilom za dvosobno stanovnje s kabinetom ali trisobno staovanje do 2.nadstropja. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, okolica - prodamo hišo staro cca. 50 let na 1169 m2 zemljišča, deloma podkletena, bivalno pritličje, deloma izdelana prva etaža, CK na olje, vsi priključki, va vrtu še pomožni objekt (garaža), prevzem možen takoj, cena 22,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Na relaciji Škofja Loka - Kranj - Cerklje - kupimo zazidljivo parcelo, vsaj 700 m2, za že znanega interesenta. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365- 361 TRŽIČ, okolica, luksuzna hiša 400 m2 na parceli 1200 m2, 9 let, v urejenem naselju, komplet opremljena, za zahtevne kupce. Cena: 42 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ okolica, kmetija z 2 gospodarskimi poslopji in hišo, na parceli 17 ha. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 Delovni čas: od pon. do pet.: od 8. do 22.30 ure sob., ned., prazniki: od 15. do 22. ure Na BRDU PRI KRANJU bodo 13. septembra začeli obratovati i jesenskim delovnim časom, to je: od pon, do pet.: od 9. do 13. in od 16. do 22.30 ure sob., ned., prazniki; od 16. do 21. ure V A B L J ENI! KERN N EPRrrfvThcTNTN E Tel.22i-353 222-566 Maistrov trg 12 tOX22l785_l<>(H> Kranj SENIĆNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2 + 100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, BLED center novejši GOSTINSKO turistični objekt 11 APARTMAJEV z vsemi pomožnimi prostori in velikim parkiriščem, prodamo. Cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-22-00, 369-333,041/333-222 21001 HIŠE KUPIMO GORENJSKA enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 21002 BEGUNJE prodamo polovico starejše stanovanjske hiše na parceli velikosti 613 m2. ALPDOM, 700-450, 700-4516 21261 HIŠE PRODAMO KRANJ Stražišče prodamo 3/4 starejše hiše z lepim razgledom na mesto, del vrta in leseno garažo, cca 110 m2 bivalne površine + 80 m2 kleti, cena 14,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 21372 BEGUNJE SMOKUČ prodamo novejšo vrstno hišo 90 m2 upor.p.parcela 162 m2, čudovita, mirna in sončna lokacija. Cena 11.000.000 SIT. LESCE okolica hišo 100 m2 st.p.parcela 1246 m2, garaža 48m2, mirna ter sonca lokacija. Cena cca 19.000.000 SIT, BLED prodamo starejšo HIŠO 220 m2 upor.p.parcela 2000 m2, hlev (možnost nadomest.granje v bližini jezera. Cena 20.000.000 SIT. Planina pod Golico (Jesenice) VIKEND ali manjšo stan. hišo (tloris 9x7m),parcela 686 m2, garaža. Cena 15.000.000 SIT. ASGARD 863-312,041/673-048 21753 RADOVLJICA, nadstandardna, 220 m2 na parceli 500 m2, praktično nova, z vsemi priključki, zelo urejena hiša in okolica, takoj vseljiva, vredna nakupa. Cena: 35 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, okolica, hiša 120 m2 na parceli 1250 m2, sončna lega. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 LESCE OKOLICA prodamo zazidljivo parcelo 1.044 m2, 800 m2 parcele za nadomestno gradnjo, cena 7300.000 SIT in cca 5.500.000 SIT, JESENICE -OKOLICA: prodamo veliko zazidljivo parcelo 3600 m2, možnost razparceliranja, sončna lokacija, cena 3.523 SIT/m2, GOZD MARTULJEK prodamo zazidljivo parcelo 699 m2, ravna, kom. urejena, cena 14.500,00 SIT/m2. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 17498 RADOVLJICA okolica POSEBNA PONUDBA!!! TAKOJ prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo, cca 220 m2, 690 m2 zemljišča, vsi priključki, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 2 1 2-876 18884 KRANJ okolica Besnica prodamo eno-nadstropno hišo (9,80x10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obnove in ima nedokončano zgornjo etažo, 25,5 mio SIT KRANJ Drulovka v prijetni soseski prodamo novejšo, vrstno, visoko-pritlično hišo na manjši parceli (6,5 x 12,5 m) 28 mio SIT. KRANJ Primskovo v mirni soseski prodamo vrstno enonadstropno hišo (8x1 Om) z izdelano mansardo, na manjši parceli, podkletena, CK olje, 28 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 20999 KRANJ Primskovo prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garža, CK olje (24 let), ugodno, 25 mio SIT, KRANJ Center prodamo poslovno stan.hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem, 65 mio SITDOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 21000 STROJNI TLAKI iaformacije: Tel.:061/841-846, Mob.:0609/629-514 HIŠE PRODAMO NAKLO obnovljeno pritličje hiše, 110 m2 bivalne površine, zidana garaža in malo vrta, 13,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 223-300, 369- 333 21994 BLED - bližnja okolica na odlični lokaciji ugodno prodamo nadstandarno, enos-tanovanjsko, HIŠO, 245 m2, 1000 m2 zemljišča CK, tel., SATV, fitnes, savna, odprti kamin.... PIA NEPREMIČNINE TP 212-719, 212-876 22046 TRŽIČ OKOLICA prodamo novejšo stanovanjsko hišo, vsi priključki,na parceli 1008 m2 za 40 mio SIT, večjo stan. hišo, vsi priključki na parceli 326 m2 za 19,5 mio SIT, lepo vzdrževano hišo dvojček vsi priključki z vrtom in garažo za 22 mio SIT, lepo vzdrževano hišo, dvojček za 19,50 mio SIT. PRIMO, 564-550, 041/646-902 22047 TRŽIČ MESTO prodamo obnovljeno manjšo stanovanjsko hišo, vsi priključki za 10,50 mio SIT, tristanovanjsko hišo z lokalom za 17 mio SIT. PRIMO, 564-550,041/646-902 22048 BLED na izredno lepi lokaciji z razgledom na jezero prodamo stanovanjsko hišo na parceli 680 m2 za 40 mio SIT. PRIMO, 564-550, 041/646-902 22049 KRANJ prodamo obnovljeno, lepo vrstno hišo, vsi priključki za 28 mio SIT. PRIMO, 564-550, 0417646-902 22050 RADOVLJICA okolica v vasi prodamo starejšo takoj vseljivo stanovanjsko hišo z dvoriščem za 7,9 mio SIT. PRIMO, 564-550,041/646-902 22051 Kupimo na Gorenjskem več hiš in vikendov. PRIMO, 564-550, 041/d646- 90 2 22052 Kupimo na Gorenjskem več zazidljivih parcel, PRIMO, 564-550, 041/646- 902 22062 TRŽIČ KOVOR prodamo zazidljivo parcelo 750 m2 za 8 mio SIT. PRIMO, 564-550,041/646-902 22063 Prodamo visoko pritlično stan. HIŠO v okolici Tržiča, 120 m2, staro 15 let, telefon, CK. TP 041/551-960, 555-333 22146 GS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./fax:715-009, 736-325 mob.:0609/653-79O ★ * * * ★ *GS5* ★ ★ * ★ * Danes, y pe^ek, 5.11, 1999 PETKOV KLUB v sodelovanju s KŠK Koncert Riko in Piloti, projekcija Leningrad Cavv-boys in veliko dobre glasbe Jutri, v soboto. 6.11.1999 SOBOTNA DISKOTEKA Vabimo vas, da se pridete zabavat z glasbo trenutnih svetovnih lestvic in seveda tudi z drugo kvalitetno glasbo, ki je nikoli ne manjka. m Traior dobra »bave* ib GORENJA VAS okolica, prodamo stan. HIŠO, stara 20 let, 160 m2 površine, 850 m2 zemljišča, CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 22344 PARCELE PRODAMO ŠKOFJA LOKA v zelenem in mirnem prodamo lepo zazidljivo parcelo, 931 m2 z manjšo nadomestno gradnjo, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333 22450 KRANJ okolica kupimo staro hišo ali novo gradnjo. BON nepremičnine 362-990, 0417331-886 22459 KUPIMO starejšo hišo do 20 mio SIT. BON nepremičnine, 362-990, 041/331-886 22460 TRŽIČ okolica prodamo več hiš cenovnega razreda od 10 mio do 40 mio SIT. BON nepremičnine, 362-990, 041/331-886 22485 6 km izven Škofje Loke prodajamo na parceli 1500 m2 dve hiši. Cena 17 mio SIT. BON nepremičnine, 362-990, 041/331-886 22466 KRANJ okolica zazidljivo lahko tudi ne-zazidljivo parcelo 3000-5000 m2 kupimo. BON nepremičnine, 362-990, 041/331-886 22467 Kupim zazidljivo parcelo. Voglje Voklo ali bližnja okolica. Šifra: GOTOVINA 22476 KRANJ - prodam PARCELO 500 m2, z gradbenim dovoljenjem. TP 228-373 22539 PRIREDITVE TRIO S PEVKO igra UNIVERZALNO GLASBO, katero imate radi. Veliko humorja. TP 041/732-048, 041/862-230 22260 DUO TWIX vas zabava na porokah, obletnicah in v lokalih TP 712-212 22356 TRIO vam igra in poje domačo in zabavno glasbo za vse priložnosti. Celovečerni PROGRAM. TP 312-327 22413 POSLOVNI STIKI D.o.o. išče partnerja za poslovno sodelovanje s finančnim vložkom. TP 310-155, od 7.-15. ure 22132 KIOSK IMGRAD, komponenti A+B' ugodno prodam. Cena po dogovoru. 712-405 2226" Prodam suha mešana DRVA. 278 686- 222?' enostanovanjsko hišo, vsi priključki, 1000 m2 zemljišča, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-876, 212-719 22206 V Ljubnem ODDAM novo HIŠO vnajem najboljšemu ponudniku. TP 324-088 22261 ŽELEZNIKI, na zelo lepem kraju prodamo samostojno stanovanjsko hišo 182 m2 uporabne površine, 490 m2 zemljišča. Hiša je dobro vzdrževana, cena ugodna. PIA nepremičnine, 656-030, 62 2-31 8 22267 ŽELEZNIKI prodamo zazidljivo parcelo 841 m2, ravna in sončna lega, voda in elektrika na parceli. Možnost gradnje stanovanjskega ali poslovnostanovanjs-kega objekta. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 22270 ZAZIDLJIVO PARCELO na Gorenjskem kupim do 5 mio SIT. TP 323-663 22275 ŽABNICA - okolica prodamo nedograjeno stan. HIŠO, IV.gr.faza, 175 m2 površine, 815 m2 zemljišča. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 22343 Prodam betonske STEBRE z roko za grozdje-maline. TP 411-968 2229« Prodam CIRKULAR in VLEČNO KLJUKO za Peugeot 306. TP 061/613-339 22302 Prodam suha bukova DRVA. TP 403- 003 223S DRVA, cela ali razžagana, lahko z dos-tavo, ugodno prodam. TP 222-636 22315 Prodam suha mešana DRVA, cena 4000 SIT/m3. TP 632-975_22318 Prodam trda, suha, mešana DRVA. * 738-351_2236? Prodam dve KOŽI od bika in krave I šivalni STROJ. TP 332-722 22483 Am-wdiodarm-mobitemm Stružnikova 19 4208 SENCUR Tel., Fax; 064/41 80 80 AVTOAiARM mobitel iMiviT s tastvi X prodaja električni /montaža električni javtolnstalac« pomik stekel /DODATNA centralno zaklepanje OPREMA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.:064/211-847 STAN. OPREMA NOVE KUHINJE po ugodnih cenah, f 431-673 2134' Prodam MIZE in STOLE, lepo ohranjene, starinske, poceni. TP 731-257 22246 Prodam SEDEŽNO GARNITURO novo, štedilnik na drva in štedilnik 4 * elektrika. TP 311-257_22322 TROSED in 2 fotelja umetno usnje, odlično ohranjeno, ugodno prodam. 744-049 22380 Prodam belo GARDEROBNO OMARO 224x100x60 cm. TP 311-436 2239" Na podlagi zastavitve POSOJAMO manjše zneske, obrestna mera 3,5%. TP 719-510 22244 POZNANSTVA POMLADNI VETER 31-letno dekle želim spoznati primernega fanta. TP 09-43-01, 156 SIT/min 22432 POMLADNI VETER če si prosta, pokliči in spoznaj pri nas novega moškega. TP 061/334-212, od 12 do 24. ure, Ag Stik, Ljubljana 22433 RAZNO PRODAM 12 m3 meterskih DRV in TELETA 7 tednov, prodam. TP 641-114 22247 ŠPORT Prodam SNOVVBOARD HOGER Free style 140 cm in PLATIŠČA za Golf. 561-359_22369 NAMIZNI TENIS - rekreacija Za odrasle. TP 332-334 (Vodnik) 22385 FREESTYLE BOARD FIFTYONČ FIFTY z vezmi Preston. Cena 45 000 SIT. TP 561-991 2249' STORITVE TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30°/» prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in pre" piha ni več! TP 061/813-553 1 O PROGRAM VSAKDAN OD 19.00 DO 23 00 OB NFDELJAH OD 9 00 DO 23 00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj... UGODNE CENE OBJAVE ! TELE-TV Ki tj GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2. p p 181 4001 Kian) F-posta' tele-tv-kr@ siol net Internet http7/www tele tv.si Telefon 064/331-155 relefax: 064/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO 064/331 156 URFDNlftTVO 064/331-159 FAX-POROČII A DFSK 064/331 231 13. septembra se bodo ponovno odprla vrata ŠPORTNO-REKREACIJSKEGA in BEAUTY centra Monika šport v objektu POKRITEGA OLIMPIJSKEGA BAZENA. J«tek, S. novembra 1999 43. STRAN • GORENJSKI GLAS ZA GORENJKE IN GORENJCE! 2^ UR DOBRE GLASBE!!! SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na °°rnu. Montaža in servis TV in SAT AN-'tN, PRODAJAMO TELEVIZORJE GORNJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brez-Pačna dostava in priklop. TP 738-333 ^,2^1/628-616_2 Servis PEN - PRIDEMO TAKOJ! Pojavila pralnih, pomivalnih, sušilnih stro-^ štedilnikov, bojlerjev. TP 242-037 in ^V691-221_3 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ^VESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KA-- lahko naročite na TT 211-418 ali ^4-519_e SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, ? 555-170 , 557-874 , 041/733-709 -^LUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVEDE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, RO-J-°JI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni n nadomestni deli za rolete in žaluzije. delovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem casu! STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene tel.:471-813 041/632-047 Nakup in prodaja vseh vrst nepremičnin, CENITVE, IZDELAVA LO-L^CIJSKE IN GRADBENE DOKUMEN-rAClJE, SVETOVANJE. DOM NEPRE-^[ČNlNE, Stritarjeva 4, Kranj, issbi ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMU-N|KACIJE, ugodno. TP 041/865-112 Rolete, žaluzije, tende, lamel-ne zavese, garažna rolo vrata - '^elujmo, montriamo in servisiramo po godnih cenah. TP 061/621-700, ^/629-521 _19983 VRTNARSKA DELA - sedaj je čas za Ureditev vrtov, grobov. Naredim načrt, ^dike dostavim in zasadim. Izdelujem aranžmaje iz suhega in svečega cvetja ^naročilu. TP 634-813 20154 Bi želeli čistiti, pomivati, prati EKOLOŠKO? PERILO OSUŠI V 5 -ih MINU-JAH. Likati sodobno, hitro in poceni. Če *elite vam nudimo razlago in preizkus brezplačno. TP 431-160 20340 ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV TER PRALNIH PLOŠČ. TP 061/813-642 in 041/680- 751 22129 NAČRTOVANJE in ZASADITVE VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE. TP 312-722 SLIKOPLESKARSTVO BIZANT, s.p. Tel./fax: 064/232-238 GSM: 041/514-547 polagam parket, laminat, keramiko TER BRUSIM IN LAKIRAM PARKET, -g 040/201-401_20/96 Kompletne selitve in prevozi po- tj'STVA - opreme-blagajn-klavirjev. NON STOP, GSM 041/686-978, 041/717- ^1 20901 'NOX INOX DIMNIKI - nudimo nerja-y®če dimnike za plin, olje in trda goriva. ^Pravimo rušenje, vrtanje, zidavo, mon-^*o. Nudimo dimniške kape, priključke peč ter ostale ?<1 /758-995 elemente. TP 20921 ŠIVANJE po naročilu in popravila. TP ^6-839_21788 INDUSTRIJSKI TALKI IN STROJNI ^AKl ESTRIHI TER STROJNA IZOLACIJA- NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA, Hl-IRO IN KVALITETNO! NON STOP U41 /686-714 218O6 SANACIJA DIMNIKOV •z nerjaveče pločevine, podiranje, zidanje, vrtanje. Tel.: 063/715-526 zvečer, 063/717-247, 041/222-258 Vodovodne instalacije in cen-'Ralne kurjave z bakreno napeljavo IZDELUJEMO NA NOVO IN ^BNAVLJAMO STARE. TP 831-124, °41 /582-244 'MAMO ZIDARSKO in FASADERSKO ^Kupino - delamo hitro in KVALITETNO. TP 041/735-967, doma 310-054 .Nudimo storitve za strehe, snegolovce, ž'^bove. TP 041/265-057 ??008 STRIH J STROJM F STRI Hi tel.: 064/330 142 GSM:041/688-244 Polagam keramiko - hitro, kvalitetno, po konkurenčni ceni. TP 241-596, 041/714-817 22254 VODOVODNO INSTALACIJO KOPALNICE (KOMPLOET), HLEVU, HIŠI TER MANJŠA POPRAVILA (ZAMAKANJE, BOJLERJI.jVAM NAREDIMO PRIZNANI STROKOVNJAKI. TP 041/564-946 22255 IZVAJAM VSA SLIKOPLESKARSKA DELA. TP 7S0-202, 041/543-519 22286 Popravila vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU! TP 331- 199 ŠinkO 22323 KOMBI PREVOZI TOVORA in MANJŠE SELITVE. TP 223-420, 041/631-776, 0609/631-776 22331 POLAGAM keramične ploščice. TP 74 4-60 6 22359 POLAGANJE KERMIKE, umet. kamna cokla, postavitev peči in kaminov. TP 545-060 22366 STROJNO ČIŠČENJE in pranje preprog ter oblazinjenega pohištva na domu. TP 226-095 22395 Nudim pomoč starejši ali invalidni osebi v Kranju z okolico. TP 431-309 22422 JESENICE na dobri lokaciji prodamo 2 ss, 54 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 22456 Pospravim vam klet, postrešje, odvečno kramo odpeljem. TP 041/742-893 22541 STANOVANJA JESENICE prodamo 3 ss v stolpnici 9. nad.CK, balkon,73,60 m2, klet, takoj vseljivo, cena 7700.000 SIT, KRANJSKA GORA Čičare prodamo apartma v bloku 42 m2, 3. nad. opremljeno, KRANJSKA GORA center prodamo 3ss v hiši, 1. nad., CK, 110 m2 st.p., 30 m2 garaža, 30 m2 klet, obnovljeno, KTV, souporaba zemljišča, atraktivna lokacija, cena 19.500.000, BOH.BISTRICA 3 ss v bloku, 1. nad., 90,30 m2, 2xbalkon, možnost odkupa še mansarde 30 m2, cena 13,6 mio SIT. JESENICE prodamo 2 ss v bloku, 60 m2, v pritličju, CK, cena 6700.000 SIT. ASGARD 863-312, 041 /673-048 17497 TRŽIČ, okolica in v KRANJU, prodamo več dvosobnih stanovanj, velikosti od 45 - 60 m2. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 Kranj - center, prodamo enosobno stanovanje cca 36 m2 v 2. nadstropju, kopalnica z oknom, neizdelana mansarda cca 18 m2. Stanovanje je vpisano v zemljiško knjigo. Prevzem možen po dogovoru, cena 8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I - prodamo dvosobno stanovanje 63,10 m2 v 5. nadstropju, balkon, kopalnica in WC ločena, vselji-vost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje ali okolica Vodovos-bega stolpa - kupimo enosobno stanovanje ali večjo gasonjero, lahko brez balkona, obvezno CK, do 4. nadstropja, do 7,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II - prodamo dvosobno stanovanje stanovanje s kabinetom 65,50 m2 v 10. nadstropju, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 11,8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II - prodamo lepo ohranjeno in urejeno dvosobno stanovanje s kabinetom 70,90 m2 v 3. nadstropju bivalna kuhinja, balkon, vsi priključki, vsel-jivost in cena po dogovoru AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Prodamo: KRANJ - Planina 2 SS 65 m2 v 6.nad. za 10,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ - Planina 2 SS 60 m2 v 2. nad. za 11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, tax 221 785 Prodamo: KRANJ - Valjavčeva ulica 3 SS 74 m2 v 4. nad. za 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: LJUBNO pri Radovljici -podstrešje 90 m2 delno izdelano, skupni vhod, cena - 5,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Vodovodni stolp) - 3 SS 74 m2 v pritličju, z vso opremo, cena - 70.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ - v bližini v novi hiši 90 m2 v pritličju, 2 garaži in del vrta, cena = 80.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 BLED ALPSKI BLOKI prodamo garsonjero, 16 m2, delno opremljeno, CK, tel., za 5.000.000 SIT POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE prodamo dvosobno stanovanje v nizkem bloku, 52 m2, vsi priključki, za 5.500.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE CENTER dvoinpolsobno stanovanje 61 m2, delno opremljeno, CK, KTV, vrt, prodamo, za 5.850.000 SIT ali zamenjamo za manjše stanovanje. POSING 064 863 150 ( www.posing.si )_ JESENICE PLAVŽ prodamo komfortno dvosobno stanovanj«fc60 m2, v nizkem nadstr., za 6.400.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE PLAVŽ v nizkem bloku prodamo trosobno stanovanje z balkonom 80 m2, vsi priključki, za 8.500.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) JESENICE C. ŽELEZARJEV oddamo enoinpolsobno stanovnaje, 45 m2, TEL, za 35.000 SIT/ mes. POSING.: 064 863 977 (www.poisng.si) 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RA I \J L. studio 161 31 30 marketing 161 30 60 ()glašeyan]e na najstarejši ostaj panj (»orenjski radijski postaji ie vredno vašega zaupanja ! I I NEPREMIČNINE t»7l.~>-lM,MED PREŠERNOVA50 KRANJ na dobri lokaciji (Planina III) prodamo 2ss, 63 m2, CK, tel., CATV, 2. nad. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 20539 MOJSTRANA prodamo 2 ss v bloku, 60 m2, 2. nad.CK, z garažo zidano, balkon. Cena 11700.000 SIT. ASGARD, 863-312,041/673-048 20765 KRANJ Stražišče novejše 1 ss, 39 m2/ll., vsi priključki, nizek lok, 8,5 mio SIT, TRŽIČ novejše 1 ss, 33 m2/l + 8 m2 kleti, vsi priključki, 6,6 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss/VII, vsi priklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss, 63,5 m2/VIII., vsi priključki, balkon, 10,5 MIO sit, KRANJ Planinal 2ss+2k, 89,90 m2/PR+atrij, vsi priključki, 15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 20995 STANOVANJA ODDAMO RADOVLJICA garsonjero, 24 m2, opremljena, CK, 40.000 SIT/mes, BRNIK lepo 1 ss, cca 30 m2, opremljeno, CK, tel., 50.000 SIT/mes, tekoči stroški vključeni. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 20998 LANCOVO PRI RADOVLJICI prodamo 3 ss v izmeri 83 m2, garaža. ALPDOM, 700-450, 700-4516 21257 BEGUNJE prodamo 3 ss v III. nad. v izmeri 80 m 2 skupaj z nadstrešnico. ALPDOM 700-450, 700-4516 21258 T R Z I C 88,9 in 95 Mhz marketing 064/525-600 studio 064/564-564 JESENICE PLAVŽ v garažni hiši prodamo garažo, za 720.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.posing.si) VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO! TEL: 064 863 150 JESENICE TAKOJ KUPIMO GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! TEL.: 0609 61 81 61, 064 863 150 JESENICE TAKOJ KUPIMO TROSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! TEL.: 064 863 150 CERKLJE enosobno stanovanje 44 m2, v nizekem bloku, v zeleni ^okolici, prodamo! POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje 65 m2, z vsemi piključki, takoj vseljivo, ugodno prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA III prodamo urejeno dvosobno stanovanje, 62 m2, 2. nad., balkon, vsi priključki. Cena: 11.000.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.pos-ing.si)_ KRANJ PLANINA II prodamo vzdrževano dvoinpolsobno stanovanje 82,40 m2, V. nad., dva balkona, krasen razgled, za 13.500.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) ČE PRODAJATE STANOVANJE V KRANJU ŠKOFJI LOKI ALI MEDVODAH NAS POKLIČITE, NAŠA EVIDENCA JE POLNA STRANK, KI SE ZANIMAJO ZA NAKUP. POSING 064 222 076 (www posing.si) V Zapužah pri Begunjah prodajamo nova stanovanja v izmeri po 60 m2 v I. nadst. z balkonom in individualnim plinskim ogrevanjem. Stanovanja so že vseljiva. ALPDOM, 700-450 19713 KRANJ na odlični lokaciji (bližina Vodovodnega stolpa) prodamo lepo 2 ss, 54m2, vsi priključki, 1. nads., zanimiva ponudba! PIA nepremičnine, 212-719, 2 1 2-876 19884 snopDONEh fNI::TeI.:()fll/Hll-57g*GSM:()41/f]19-B15 OKOLICA RADOVLJICE v stanovanjski hiši prodamo dve ločeni stanovanjski enoti s pripadajočima garažama in vrtom na parceli 617 m2. ALPDOM 700-450, 700-4516 21260 KRANJ Planina I, obnovljeno, lepo 2 ss, 63 m2/lll, JZ, zast. balkon, vse parket, 10,8 mio SIT, vseljivo julija 2000, KRANJ Planina I 3ss, 79 m2/V, opremljena kuhinja, vsi priključki, 13,5 mio SIT PRODAMO ALI MENJAMO ZA 2 SS Z DOPLAČILOM. DOM NEPREMIČNINE, 223-300, 369-333 2158O Kranj - Šorlijevo naselje; prodam trosobno STANOVANJE z vsemi priključki, takoj vseljivo. Inf. na TP 632-478, zvečer 21646 KRANJ na dobri lokaciji (Zlato polje) prodamo 2 ss, 54 m2, vsi priključki, zelo ugodno. PIA NEPREMIČNINE 212-719, 212-876 21761 STANOVANJA ODDAMO ŠENČUR zgornjo etažo hiše, 3 ss neopremljeno stanovanje, vsi priključki, 55000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333 21995 TRŽIČ mesto prodamo v.stan. hiši lepo urejeno 1 ss, 48 m2, etažna centralna, pritličje za 5,5 mio SIT, vseljivo 1.9.2000. PLAČILO po dogovoru. PRIMO, 564-550, 041/646-902 22053 TRŽIČ Podljubelj prodamo 1 ss, 55 m2, klasično ogrevanje, lasten vhod za 4,9 mio SIT. PRIMO 564-550, 041 /646-902 22054 TRŽIČ BISTRICA menjamo lepo 1 ss s kabinetom na Kovorski za 2 ss na Ko-vorski li nadstr. nudimo doplačilo. PRIMO, 564-550, 041/646-902 22055 TRŽIČ BISTRICA na Kovorski c. nujno kupimo enosobno stanovanje s kabinetom in več trosobnih stanovanj. PRIMO, 564-550,041/646-902 22056 d.o.o. V |W ■•V*T3r telfax:064 562-233 Koroška cesta 5 4290 Tržič TRŽIČ PRISTAVA prodamo na odlični lokaciji sončna lega, lepo 3 ss, balkon, vsi priključki, II. nadstr. za 10,8 mio SIT z možnostjo dokupa garaže za ceno po dogovoru. PRIMO, 564-550, 041/646- 902 22057 JESENICE Hrušica prodamo v nizkem stan. bloku izredno lepo 4 ss v dveh etažah 108 m2 za 14,8 MIO SIT. PRIMO, 564-550, 041/646-902 22058 TRŽIČ MESTO v stanovanjsko hiši prodamo mansardno stanovanje 3 SS, 60,43 M2, ck, ZA 6,3 MIO sit. PRIMO, 564-550,041/646-902 22059 TRŽIČ mesto prodamo v stan. hiši I. nadstr. popolnoma obnovljeno, lahko takoj vseljivo, enosobno stanovanje, klasično ogrevanje za 3,7 mio SIT. PRIMO, 564-550,041/646-902 22060 Verjemite ali ne... H'II0 RADIO OGNJIŠČE Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina 104,? 91.2 10?.9 91.2 Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel: 064 / 656 130 fax: 064 / 620 888 Vpisujemo v program usposabljanja za pridobitev poklica: Komercialist 40 let se učimo učiti Vpisni pogoj: zaključena 4-letna srednja šola Začetek: 15. 11. 1999 Še nekaj prostih mest! U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Prijave in informacije: telefon 656-137 www.lu-skofjaloka.si TRŽIČ neposredna okolica v večstan. hiši, visoko pritličje prodamo popolnoma obnovljeno 1 ss, predelano v 2 ss, klasično ogrevanje, ločeno WC s kopalnico, vseljivo 25.12.99 za 4,6 mio SIT. PRIMO, 564-550, 041/646-902 22061 ŠKOFJA LOKA na dobri lokaciji prodamo GARSONJERO, 28 m2, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-876, 2 1 2-719 22205 V najem ODDAM opremljeno GARSONJERO. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 22266 ŽELEZNIKI Na Kresu prodamo garsonjero 24 m2, II. nadstr. vsi priključki, CK ogrevanje in toplovod, cena ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 22269 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064 656-030, 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pia-nepremicnine.si/ V Kranju ali okolici iščem GARSONJERO oz. 1ss. TP 041/667-598 22355 Najamem vsaj 3 ss v območju Jesenice, Bleda, Radovljice. TP 861-680, 041 /504-657 22360 V stari kmečki hiši na Bledu oddam STANOVANJE, neopremljeno, z lastno kurjavo. TP 041/511-873 22384 BLED za daljše obdobje oddamo opremljeno 1 ss. ALPDOM, 700-450, 700-4516 22427 RADOVLJICA oddamo opremljeno 2 ss v stanovnajski hiši. ALPDOM 700-450, 700-4516 22428 PRODAMO TRŽIČ 4 ss v hiši, 100 m2/l + 50 m2 podstrehe, CK olje, 10,5 mio SIT, KUPIMO KRANJ, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA več enosobnih in dvosobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 223-300, 369-333 22449 ■nepremičnine! 064/226-172 BOHINJSKA BISTRICA - ugodno oddamo 1 ss, 42 m2, vsi priključki! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 22457 KUPIMO Tržič ali okolica 1 ss do 6 mio SIT. BON nepremičnine 362-990 041/749-501 22458 KRANJ Šorlijevo nas. prodamo garsonjero vredno ogleda, cena ugodna. BON nepremičnine, 362-990, 041/331-886 22461 V NAJEM vzamemo 1 ali 2 ss Kranj ali okolica možnost predplačila. BON nepremičnine, 362-990, 041/759-003 22462 * DOM * NEPREMIČNINE K RAN J,STRITARJEVA 4 22 33 00,369 333 V TRŽIČU vzamemo v najem 2 ss do 45000 SIT. BON nepremičnine, 362-990,041/749-501 22463 ODDAM 2 + 2 ss v najem cena po dogovoru. BON nepremičnine, 362-229, 041/707-707 ndomplan družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem mi in energetiko, d.d. kranj,bieiweisova 14 tel.h.c.:064/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami PRODAMO STANOVANJA - trosobno stanovanje Zlato polje, I: nadstropje, 86,30 m2, centralno ogrevanje HIŠE - na Bledu ugodno prodamo enostanovanjsko hišo; - v centru mesta Kranja prodamo hišo z gostinskim lokalom; - v centru mesta Kranja prodamo hišo z 278 m2 neto stanovanjske površine in 350 m2 vrta za 33 milj; - v Kranju na Gorenji savi prodamo hišo, primerno za poslovno dejavnost ali stanovanje; - v Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2 ; - v Zasipu pri Bledu prodamo večjo starejšo hišo na parceli, izmere 973 m2 ; - na Bledu prodamo polovico hiše, primerno za izdelavo štirih apartmajev; GOSTINSKO - TURISTIČNI OBJEKT - v centru Bleda prodamo v celoti prenovljen tronadstropni objekt z 11 apartmaji za hotelsko dejavnost s 408 m2 notranje površine, 947 m2 zunanje površine, vrtom in urejenim parkirnim prostorom; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v centru mesta Kranja oddamo v najem poslovni prostor v I. nadstropju, izmere 60 m2, primeren za pisarniško dejavnost; - ob glavni cesti Kranj - Šenčur oddamo v najem poslovni pro6tor v pritličju, izmere 330 m2; - na Cesti Staneta Žagarja v Kranju oddamo v najem poslovni prostor, izmere cca 35 m2, primeren za trgovino, pisarne ali podobno dejavnost; - v centru mesta Kranja oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere 47 m2, primeren za trgovino ali podobno dejavnost; POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO - Stražišču pri Kranju prodamo poslovni prostor v izmeri 300 m2, primeren za dejavnost ali skladišče; NJIVA-TRAVNIK: - pri Vodicah - Zapoge prodamo več njiv in travnikov, - v Vojvodin Borštu prodamo 5.093 m2 travnika in 3952 m2 gozda; KUPUJEMO: - hiše, stanovanja, zazidljive parcele, gospodarska poslopja; Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh VARSTVO Skrbno pazim vašega dojenčka na mojem domu, ne glede na starost. TP 330- 38 5 22396 Za vsakodnevno popoldansko varstvo, učenje in vzgojo 8-letnega sina iščem primerno žensko, brezposelno ali mlajšo upokojenko s pedagoško ali vzgojiteljsko izobrazbo, po dogovoru na našem domu v Radovljici ali pri vas doma. Tel.: 041/696-131 Radio Triglav Radio Triglav Jesenice cio.o. Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice tel.:064/861-012, faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.radiotriglav.si 96 OORCnjfKn 89.8 Je/enice, 101.5 Bohinj 10i.i KionJ/ko Poro 76 MALI OGLASI SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABISICA, SR BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli - ODKUP AVTOMOBILOV. TP 66-50-50 20481 Štiri GUME MICHELIN ALPIN nove 165/70/13 na platiščih za Suzuki Swift ali KIA Pride in dve gumi NOKIA 185 R 14 M + S, za kombi, rabljeni. TP 561-038 po 19. uri 21632 FIAT UNO I. 87, prodam po delih. TP 621-064,041/597-232 22353 GUME za fičota s platišči prodam po 2000 SIT kos. Brence, Matije Čopa 4, Bled 22381 Prodam 4 zimske GUME za Clio in AV-TORADIO Blaupunkt. TP 040/223-703 22505 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. TP 041/68-68-57 22507 VOZILA VOZILO KUPIM Najugodnejši odkup karamboliranih vozil od I. 91 dalje. TP 061/1261-315, 041/614-013 21905 ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL. PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. TP 241-168, GSM 041/730-939 22162 Kupim CLIO od prvega lastnika, I. 93/94. TP 731-381 22262 Kupim R CLIO 1.4 RT ali TVVINGO, od I. 93 dalje. Sem resen kupec. TP 041/725-225 22472 ODKUP, PRODAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) TP 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 a ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠTVA. MARK MOBIL d.o.o., TP 242-600, 242-300, 041/668-283 16298 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. TP 061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE 17234 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov model, dvojna zračna blazina, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avto-radio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. TP 061/716-221, Šubelj Domžale 17235 HYUNDAI COUPE, nov zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, avtoradio, ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. TP 061/716-221 17236 HYUNDAI GALLOPER 2.5 TDI, servo volan, delna zapora diferencijala, deljivi zadnji sedeži, zelo ugodna cena. Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. TP 061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE 17238 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4xzračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, elek. ogledala, servo volan, cental-no zaklepanje, ugodna cena, možna menjava, staro za novo. TP 061/716-221 ŠUBEU 17240 NOVO!!! MITSUBISHI SPACE star 1.3 GLi, 2 xzračna blazina, servo.volan, elek. stekla, centralno zaklepanje, mult i displev (trenutna poraba goriva, zunanja temperatura, ura...) cena ugodna. Možna menjava, staro za novo. TP 061/716-221 ŠUBEU DOMAŽE 17241 R 21 1.4 TL, I. 91, bela, 5 vrat, s. streha, reg. 6/2000, 580.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 19638 ŠKODA 135 LS, I. 91, rdeča, reg. 4/00, ohranjena, 250.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 20116 MITSUBISHI LANCER 1.5 GLX, I. 90, reg. do 7/2000, kovinsko modra barva, servisna knjižica, elek ogledala, volan in sedež nastavljiva po višini, evro kljuka, nove gume, garažiran, izredno lepo ohranjen, nekaramboliran, prodam. TP 041/644-991 Jernej 20254 ODKUP, PRODAJA RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. MEPAX,D.O.O., 323-298, 041/773-772 20493 ASTRA 1.4 GL, 1.95, met siva, 61.000 KM, reg. 4/2000. 3 V, AIR BAG, 1.120.000 SIT. AVTO LESCE, 719-118 20815 VW BORA 1.9 TDI, I. 98, 29000 km, met srebrna, klimatronic, ABS, 2xAB, servisna, kot nova, 2.875.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21022 TOYOTA STARLET XL, model 89, reg. do 6/00, rdeče barve, 1. lastnik, deljivi sedeži zadaj, centralno zaklepanje, nove gume Michelin, lepo ohranjena, prodam. TP 561-038 po 19. uri 21146 AVTO AS,d 0.0 , OB GLAVNI CESTI KRANJ-NAKLO, ODKUP, PRODAJA, PREPIS VOZIL. MOŽNA TAKOJŠNJA IZPLAČILA. TP 472-092 ALI 041/404- 9 6 0 21463 IN EPREMIČn)NSKO POSLOVANJE KIA SEPHIA 1,5 I GTX, I. 98, met.modra, 5 v, ABS, reg. 4/2000, 1. last., elek. oprema, 1.410.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 21505 OMEGA 2.5 TDS KARAVAN, I. 95, 100.000 km, reg. 7/2000, klima, ABS, 2x AB, elek. oprema, metalik barva, ohranjena, 2.290.000 SIT AVTO LESCE 719-118 21508 BMVV M 3 COUPE, I, 95, met. moder, 90.000 km, servisna, klima, ABS, 2x AB, usnje, s.streha, kot nov, 4.590.000 sit, ugodno. AVTO LESCE 719-118 21509 PASSAT 1.8 turbo, letnik 97, prodam. TT 330-461, 041/335-539 21558 PEUGEOT 306 1.6 XR, 1.99, prodam. TT 330-461, 041/335-539 21559 MEGANE 1.6 RT, 1.96, met moder, 5 v, 1. last., servisna, 81000 km, reg. 572000, AB, elek. oprema, s. streha, 1.535.000 SIT. AVTO LESCE, 719-118 21780 FELICIA 1.3, I. 95, 33.000 km, rdeča, 1, lastnik, 845.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21781 AX ALLURE 1.1 I, I. 93, 5 v, rdeč, 70.000 km, reg. 4/00, 530.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 21977 NAGRAJENCI VELIKE NAGRADNE IGRE OB 10-LETNICI PODJETJA DOM TRADE, d.o.o., ŽABNICA REZULTATI MESEČNIH NAGRADNIH ŽREBANJ ZA VREDNOSTNI BON 50.000,00 SIT; 1. APRIL: nagrajenec ROBERT STRANJAR, KRANJ 1. MAJ: nagrajenec FRANC MARTINČIČ, GORENJA VAS 1. JUNIJ: nagrajenec FRANC BERGANT, ZBIUE 1. JULIJ: nagrajenec MIRO EGART, SELCA 1. AVGUSTA: nagrajenka POLONA KRISTAN, MEDVODE 1. SEPTEMBER: nagrajenec SREČKO MEGLIC, KRANJ 1. OKTOBER: nagrajenec EDO LUKANC, CERKUE 1, NOVEMBER: nagrajenec JANEZ GRKMAN, MEDVODE PRAKTIČNE NAGRADE DOBAVITELJEV REZULTATI FINALNEGA ŽREBANJA GLAVNIH NAGRAD dne 2. 11. 1999: 1. NAGRADA: VREDNOSTNI BON 200.000,00 SIT dobi MIRO JANEŽIČ, CERKUE 2. NAGRADA: VREDNOSTNI BON ZA 150.000,00 SIT dobi VALENTIN HUDOBIVNIK, KRANJ 3. NAGRADA: VREDNOSTNI BON 100.000,00 SIT dobi MARIJA DRINOVEC, NAKLO Prejemnik Zrim Zvone, Kranj Kržišnik Jože, Žabnica Kocjan Franc, Kovor Pavlin Sebastijan, Kranj Dolinšek Anica, Kranj Trtnik Franci, Škofja Loka Obed Robert, Zg. Besnica Pečnik Tone, Žabnica Geiger Robi, Medvode Jenko Andrej, Žabnica Tišler Boštjan, Kranj Podrekar Matija, Kranj Burger Miro, Medvode Eržen Stane, Zg. Gorje Kovačič Janez, Kranj Rožaj Simon, Kranj Mordej Alojzij, Ljubljana Pibernik Franc, Erika, Selca Medja Egon, Blejska Dobrava Brenk Vinko, Kranj Štern Samo, Visoko Novak Evgen, Medvode Porenta Boštjan, Žabnica Ajdovec Maja, Visoko Kralj Robert, Kranj Pirih Roman, Železniki Luzjič Vera, Kranj Habjan Stane, Železniki Benedik Pavle, Kranj Preželj Bojan, Železniki Oman Martin Kranj, Kristan Polona, Medvode Dragosavljavič Robi, Kranj Nagrada Silikonski kit N Silikonski kit N Silikonski kit N Silikonski kit N Stiropor Stiropor Stiropor Komplet orodja Komplet orodja Jupol Citro - 5 I Jupol Citro - 10 I Kamin Baron Cocopur mont. pena Cocopur mont. pena Cocopur mont. pena Cocopur mont. pena Armaturne mreže Izolacija Lif 5 Izolacija Lif 5 Toplotni omet Termoputz Toplotni omet Termoputz Hidrirano apno Hidrirano apno Hidrirano apno Malta groba Malta groba Malta fina Malta fina Stirodur 3 Pregradni blok Pregradni blok Komplet sanit. keramike Novella (školjka, bide, umivalnik 60, noga) Strešno okno GZL 78x98 Količina 5 kosov 5 kosov 5 kosov 5 kosov V vrednosti 30.000,00 sit V vrednosti 30.000,00 sit V vrednosti 30.000,00 sit 1 kos 1 kos 2 kosa 2 kosa 1 kos 5 kosov 5 kosov 5 kosov 5 kosov V vrednosti 40.000,00 sit 162 m2 162 m2 25 vreč 25 vreč 30 vreč 30 vreč 30 vreč 10 vreč 10 vreč 20 vreč 10 vreč 2 paketa 234 kosov 234 kosov 1 komplet 1 kos Dobavitelj Termo Škofja Loka Termo Škofja Loka Termo Škofja Loka Termo Škofja Loka Novolit Novolit Novolit Altrak Altrak Jub Jub Schiedel Ma dizajn Ma dizajn Ma dizajn Ma dizajn Kovinar Krka Pfleiderer Krka Pfleiderer Baumit Baumit Solk. ind. apna Solk. ind. apna Solk. ind. apna Solk. ind. apna Solk. ind. apna Solk. ind. apna Solk. ind. apna Norik Opekarna NM Opekarna NM Ker-ing Velux ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO, UGODNI KREDITI. PRIS.d.o.o., Sp. Brnik 98, TP 423-275, 041/816-528 22156 Prodam FIAT 127, I. 79, registriran do marca 2000. TP 411-495 22203 KADETT 1.3, I. 87, 105.000 km, reg. do 10/2000, bel, 3 vrata, cena 350.000 SIT. TT 632-465 22249 SUZUKI CARRY VAN SUPER, I. 96, nosilnost 655 kg, primerno vozilo za se-viserje, instalaterje. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Škofja Loka, 652-200, 652- 202 22256 HYUNDAIII 100, I. 95, 6 sedežni kombi, radio, prvi lastnik, servo volan, možnost odbitka DDV-ja. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 22257 LADA SAMARA 1300, I. 92, 3 vrata, bela barva. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 22258 JUGO 55 KORAL, I. 89, reg. 5/2000, prvi lastnik, bela barva, 94000 km. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 22259 Osebni avto R 18 TU, I. 86, reg. do 1/00 TT 491-221 ali 041/512-134 22280 Prodam R 5 CAMPUS, 22.9.2000. TT 323-914 92, reg. do 22282 FORD ESCORT 1.6 CLX, 1.95, 5 V, 103 000 km, servisna knjiga, oprema: CZ, radio, 2 x air bag in ostalo. Cena 1.270.000 SIT AUDI 80 2.0, 1.92, model 93, 133 000 km, oprema: ABS, kat., servo, CZ, radio, šibedah, reg. do 8/00, cena 1.280.000 SIT Inf. naTP 710-090 ali 041/623-556 22285 JERSINA d.0.0. Jezerska c 2, Kranj Tel.: 242-778 PRODAJA IN MONTAŽA ZIMSKIH PNEVMATIK Sava, Nokian, Dunlop Prodam OPEL KADETT 16 D, I. 87, reg. do 7/00. TP 738-820 22295 Prodam PEUGEOT 106 XN, I. 94, rdeče barve, cena po dogovoru. TP 334-234 22297 Prodam JUGO KORAL 55, I. 89. TP 325-711 22300 Prodam FORD ESCORT karavan 1.6 CLX, I. 91. TP 331-409, 041/731-007 22303 R 4 GTL, 1.90, dobro ohranjen, prodam. TP 242-31 3 22304 Prodam OPEL ASTRA 1.8, 16 V, šport karavan, I. 94, prevoženih samo 56000 km, bele barve, vreden ogleda. TP 357-0977 in 041/68-55-48 22305 R 5 CAMPUS, 1.92, reg. do 10/00, 85 000 km, lepo ohranjen, prodam. TT 624-908 22313 R 21 2.0 GTX, I. 89, temna kovinska, 187.000 km, reg. 12/99, 330.000 SIT. TP 040/775-592 22328 Prodam GOLF IV. 1.4, 16 V, star eno leto, cena 2.150.000 SIT in VW TRANSPORTER 1.9 TD. TP 451-272, 0609/644-423 22329 Prodam FIAT DUKATTO 1.9 TD, I. 95, prevoženo 139.000 km, cena po dogovoru. TP 635-741, 041 /626-592 22330 MPGflNTflR ■H. C"1 3,đtov Prapictnik 1 °> NAKLO ■k—JTel./fax:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^J*S& AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV¥MOHROEF Prodam FIAT TIPO 1.4, 888 I. 90 TP 632- 22334 Prodam JUGO 60,1. 91 in JUGO 45,1. 87, oba registrirana. TP 334-189, 041/686-819 22336 Prodam FORD ESCORT 1.6 CL, I. 87, 140.000 km, ABS, reg. do 15.4.2000, prvi lastnik, cena po dogovoru Globev-nik, TP 802-034 22338 LADA NIVA, I. 92, prodamo, cena 430.000 SIT AVTO MLAKAR POD-BORŠEK KRANJ 224-540 22339 CROMA 1.6, I. 88, cena 275.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK 224-540 22340 DAIHATSU CHARADE 1.0, I. 92, 98.000 km, 330.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224-540 22341 FIAT FIORINO 1.4, I. 94, 107.000 km, 580.000 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK KRANJ, 224-540 22342 Zelo ugodno prodam 126 P, letnik 1987, neregistriran, vozen. TP 041/863-144 22350 PREPISI VOZIL MARK MOBIL, d.o.o. Šuceva 17, Kranj Tel.: 242-300, 242-600 /*\ ŽIROVNICA PEUGEOT 306 1.4 XN, I. 96, 3/00, prodam. TP 831-523 ali 891-003 22362 VVARTBURG KARAVAN Golf mašina, dobro ohranjen, zimske gume, prodam. TP 555-380, 041/583-750 22374 Lepo ohranjen NISSAN SUNNY 1500 GL, ugodno prodam. TP 226-339, zvečer 22397 OPEL VECTRA 2.0 i I. 94, SUZUKI SVVIFT 1.3 GLX, 1.90. TP 634-889 RONDO TRADE 22399 RENAULT 21 1.4 GTL, 1.90, RENAULT MEGANE 1.6 RN, 1.96. TP 634-889 RONDO TRADE 22400 ELEKTRONIK d.o.o. 42«0 KRANJSKA CiORA, SAVSKO NASFUF J J itl./rAX:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOMj FORD FIESTA 1.4 CLX, I. 91, AUDI 80 1.8 S 1.91. 634-889 RONDO TRADE 22401 ŠKODA FAVORIT I. 91, FIAT CROMA 2.0 CHT 1.88, LADA SAMARA 1300 I. 87. TP 634-889 RONDO TRADE 22402 ODKUP, PRODAJA IN PREPISI VOZIL RONDO TRADE, Kidričeva c. 51, Industrijska con, Škofja Loka, 634-889, 041/647-729 22403 MONDEO 1.8 16 V GLX karavan, I. 93, met moder, 1. last., servisna, klima, elek. oprema, ALU, nove gume, AB, ohranjen, 1.195.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 22407 MEGANE 1.4 RL, I. 98, rdeč, 5 v, 35000 km, reg. 3/00, servo, 1. last.,servisna, 1650.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 22408 MARUTI 800 CITY STAR, I. 96. 50.000 km, 1. last., reg. 7/00, ohranjen, 495.000 SIT AVTO LESCE 719- 118 22409 CORSA 1.4, I. 98, met bordo rdeča, 3 v, AB, AR, 1. last., servisna, 1.380.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 22410 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 6Z5 474 061 812 608 OPEL ASTRA 1.6 i GL, I. 94, 1. lastnik, FORD ESCORT 1.6 16 V, CLX KARAVAN I. 94, ŠKODA FELICIA 1.3 LXI COMBI I. 97/12, 1. lastnik, R 4 GTL, I 91, zelo lepo ohranjen. NA ZALOGI še veliko drugih rabljenih vozil. Za vsa vozila je možna menjava staro za staro ali kredit do 5 let brez pologa. A.C.VOLAN.d.o.o., 247-210 22416 Prodam FORD ESCORT 1.4 Boston, I. 93, 90.000 km, odlično ohranjen, 1. lastnica. TP 041/873-778 22429 Prodam R 19 LIMITED, 1.96, odlično ohranjen, bogata serijska oprema. TP 71 0-09 8 22431 BMW 316, 1.88, metal črna, alarm, s.streha. 6 xzvočnik, redno servisiran, 6700. TP 471-593 22435 Prodam FORD ESCORT 1.8 CLX, I. 93, 82000 km, cena 1.150.000 SIT. TP 041/216-664 22439 PEUGEOT 106 1.0, 1.98, prvi lastnik, kot nov, AB, centr. klučavnica, elek. stekla. TP 242-300, 041/66 82 83 22442 FIAT PUNTO 55, L. 98, 3 V, CENTR. KUUČAVNICA, ELEK stekla. 242-300, 041/66 82 83 22443 AUDI A 4 1.8 T, I. 96, vsa oprema, razen usnja, možna menjava. TP 242-300, 041/66 82 83 22444 Rodio Triglav mu 96 OORCnjJKnl 89.8 Je/enico. 101.5 Bohinj 101.1 Kranjska Go»a CHRYSLER VOYAGER 2.5 SE, I. 91, možna menjava. TP 242-300, 041/66 82 83 22445 AUDI A 6 2.8 OUATRO AVANT, 1.94, vsa oprema, razen usnja, možna menjava. TP 242-300, 041/66 82 83 22446 RENAULT LAGUNA 1.8 RT, I. 97. TP 242-300, 041/66 82 83 22447 ITD f nepremičnin^ Slovenski ir>r S, 4000 Ktinj tebWJo4/36-^i;>70,3(ib-t;7 £39*041/755-296 !;-M\'L;!(!.i:C[wi];i<:nii\eŽ! PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS. DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO^ 1UI RENAULT MEGANE 1.6 RN, 242-300, 041/66-82-83 96. * 22448 Zelo ugodno prodam R TWlN<3° PACK, I. 96/4, nekaramboliran, izredn" ohranjen, kot nov. TP 242-57'' 041/787-050_ 2245^ HONDA CMC 1.4 GL 16 V, I. 90, reQ-do 4/00, izredno ohranjena, cen* 590.000 SIT. Možna menjava. TP 451' 170, 041/714-778__224M Prodam R 5, I. 93, odlično ohranjen, garažiran. TP 411-893 22473 Prodam POLO 1.6 classic, 1.97, ^ črne barve, redno servis., dobro ohrarr jen, ugodno. TP 801-473 22^ Ugodno prodamo JUGO 45 AX, I. 8§ bele barve. TP 041 /720-731 22482 SUZUKI CARRY VAN SUPER, I. 96, nosilnost 655 kg, primerno vozilo za sef viserje, instalaterje. AVTOHIŠA LUŠINA. GOSTEČE 8, Šk. Loka, 652-200, 652' 2 0 2 22488 HYUNDAIII 100, I. 95, 6 sedežni kombi, radio, prvi lastnik, servo volaj1 Možnost odbitka DDV-ja. AVTOHIŠA LUŠINA, GOSTEČE 8, Šk. Loka, 652' 200, 652-202 22487 NAREDITE KORAK IN Srnin POGLEJTE RESNICI V OČI!!! 090 & 4625 LADA SAMARA 1300, I. 92, 3 vrata, bela barva. AVTOHIŠA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 22488 MAZDA 323 GLX, 1.6, 1.90, 4 vrata, klima, prodam. TT 242-277 224"° NISSAN SUNNY 1.4 5v, SLX, I. 93' servo volan, reg. do 5/00. TP 242-277 22491 OPEL ASTRA 1.6 GL I. 94. TP 242- 277 22492 MAZDA 323 1.6 3 v, I. 93, sorvo volan, sončna streha. TP 241-696 22*fj NISSAN ALMERA 1.4 GX, 5 v, klima, nova za 2.019.000 SIT. TP 242-277 22494 Prodamo CITROEN XANTIA 1.8, \M in GOLF JX diesel, 1.89. TP 211-325 22496 PASSAT 1.8 turbo, 1.97, prodam ali t* menjam. TP 330-461, 041/335-539 22498 STROJ 1 KOZ' JEKOVEC PETER Senično 27 pri Golniku. tel./fax:064/558- Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivam krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan:6-13.30 ure, sob.:9-12 ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure Prodam CLIO 1.2, 1.93, 5 V, reg. celo leto, R 5, 1.92, 5 V, rdeče barve, ugod' no! TP 325-386_2249» Prodam R 5 CAMPUS, 1.89, rdeče barve, 5 V, lepo ohranjen, cena po dogovoru. TP 423-112 _22503 Prodam FORD FIESTA, 1.91, 11 CL, reg. 5/00, cena po dogovoru TP 423-112 _2250< JUGO 45, 1.90, rdeče barve, 38 00° km, prodam. TP 641-338 225" Ugodno prodam ZASTAVO 101 GTL 1.87, reg. do 8/00. TP 491-436 225^ Prodam JUGO 55, 1.89, dobro ohran-jen. TP 226-399, 0609/643-202 225-^ Prodam R 12 TL, odlično ohranjen, vozen, neregistriran, lahko za dele. 328-048 22540 NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O D o D o 0®"ž7od IMILiHbz Logatec»TržaSka I48 • tel.:06l774l 63Wax:06l/74l «12 Nagrade lahko dvignete do 15.12.1999 Iz središča Slovenije v Vaše srce ».^Badio GEOSS«^ ]hx0611883-740, telefon 0611885-252, GSM041-682-146 ZAPOSLITVE JšČETE DELO Z NAMENOM, DA BI ^ NAŠLI? BI RADI DELALI IN NE fmO HODILI V SLUŽBO? SOVRAŽITE tci0 v p|sarni in želite delati na 'trenu? če ste na vsa vprašanja ^kimali vas vabimo k sodelo-^Nju. nudimo vam delo komer-|.ial|sta, ki naše znane kupce kn-3 preusmerja v članstvo ^njiznega kluba. tp 041/758-961 ^80-15-11_209Đ4 P- kolikor potrebujete redno zaposlitev Poskusili nekaj novega, pokličite na ^15-43 1 21698 'ščemo NATAKARICO z izkušnjami. TT 1^/652-653_21758 ^sodelovanju vabimo ZASTOPNIKE za !^enje izdelka, ki je novost na slovensku tržišču. TP 041/833-110 2176?^ PEKA oz. DELAVCA za priučitev za-^slimo. TT 803-105, od 16-20. ure ^844^ SlVlUO ali PREŠIVALKO s prakso zaposlim redno ali honorarno. TT ^671-990_ 22126 ffi okolici Kranja pogodbeno zaposlimo ^KLE ZA DELO V STREŽBI. TP 1^/855-721_22131 JMENIK - VODNIK NEVLADNIH ORGA-^!'2ACIJ. TERENSKA PRODAJA VODNI-M ZNANIM NASLOVNIKOM. ADI -j/9encija za razvojne iniciative: U61 /444-403, 13-776-41 ^154^_ Iščem FRIZERJA-KO za moško ^ženje. TP 041/531-251_22176 II strežbo v lokalu s harano potrebuje- Vse prizadevne, pridne in urejene sodelavce s področja Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Jesenice, Kr. gore..., ki boste videli svojo eksistenco v trženju našega izdelka, vabimo k sodelovanju. Možnost redne zaposlitve. TP 061/16-81-691, 041/616-079, BIO NOVA SKK.d.o.o., Dunajska c. 85, Ljubljana 22204 RAČUNOVODKINJO za knjigovodska in računovodska dela zaposlimo za 18 mesecev za 2-4 ure dnevno. Pisne prijave pošljite do 20. 11.99 na naslov: IN-TERTREND d.o.o., Trg Davorina Jenka 9, 4207 Cerklje 22283 FRIZERKO sprejmem. Šifra: SAMOSTOJNA 22276 KUHARICA, najraje mlajša upokojenka, iz okolice Lesc dobi delo. Mesarija Mlinaric, Lesce TP 718-332 22287 * AVTO KADIVEC Zaposlimo KNIGOVODJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - srednja ekonomska šola ali druga ustrezna izobrazba - delovne izkušnje Pisne vloge: AVTOKADIVEC, p.p. 30,4208 Šenčur. _i_ Ho simpatično in urejeno dekle z ]?kušnjami iz območja Škofje Loke. TP U41/620-356 . Mlado dekle ali fanta, prijetnega znača-*| zaposlimo v šanku in za pomoč v ¥*&bl. Poljanska dolina TP 685-286 J?202 Cankarjeva založba vabi k sodelovanju ZASTOPNIKE za prodajo po telefonu in terenu. Leta niso važna. TP 351-430, ga. Lučka 22293 Iščem delo - pomoč v knjigovodstvu in administraciji. TP 226-379 22294 Pod strokovnim vodstvom osebnega inštruktorja vam omogočimo redno zaposlitev in pripravništvo. TP 742-558, 041/669-785 22299 AMERIŠKI BIO ZELIŠČNI IZDELKI za stotere bolezni in delo, ki ni prodaja! Mermolja, TP 465-070, po 17. uri 22301 Podjetje s 50 letno tradicijo nudi TRI DELOVNA MESTA. Zainteresirani pridite danes, v petek 5.11. ob 12. uri v gostilno LABORE, na Ljubljanski c. 16 v Kranju. 22309 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka, 623-067 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 Tel. NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. dn 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Ovorje tel.: 421^24, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715-411 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041 ] 833-375 NON STOP Iščem simpatično dekle za delo v strežbi. TP 041/853-181 22310 Iščemo prijazno dekle za pomoč v strežbi v Caffrevs Irish pubu v Tržiču. Inf. na TP 041/350-114 22317 Iščemo KUHARJA za delo v piceriji v Kranju. TP 041/755-326 22320 Iščemo mlado dekle za delo v strežbi v Kranju. TP 041/508-654 22321 AVTOLIČARJA VEŠČEGA FINIŠERS-KEGA DELA, TAKOJ ZAPOSLIMO, starost do 38 let. TP 712-266 22326 Zaposlim MIZARJA in DELAVCA v lakirnici. TP 421-781 22335 MAKLER BLED d.o.o. ( PRODAJA NEPREMIČNIN'' 47,60 bled, I ^ubljonska cesta \ _742-223_ STE ZAPOSLENI in imate še nekaj prostega časa? Imamo dobro plačano pogodbeno delo! TP 041/768-939 22337 NATAKAR-ica dobi redno zaposlitev, lahko pripravnik. Gostilna Bizjak, 451- 0 1 7 22351 DISCOTEKA ART išče ŠTUDENTKO za pomoč v strežbi. TP 040/637-484, 041 /697-484 22364 " PIRŠ" zaposlimo ZASTOPNIKE, popis podatkov, trženje oglasnega prostora. TP 041/558-840 22370 Iščemo prijetno dekle za strežbo v kava baru. TP 310-065 22390 Honorarno zaposlim dekle za delo v strežbi. Starost do 35 let. TP 041/749- 112 22419 PIZZERIJA KAVALIR ZAPOSLIMO MLADE FANTE ZA RAZVOZ PIZZ INF. na 041/561-280 PIZZERIJA KAVALIR, NIKOLE TESLE 1, Kranj V gostilni v Tržiču zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami. TP 545-072 22434 Ali vas zanima dodatni zaslužek, vsaj 70000 SIT mesečno? Pokličite 315-380, 041/531-701 ali 041/674-480 22440 FORMA 5000, podjetje za uspešno promocijo trgovin, išče PREDSTAVNIKE-komercialiste (z s.p.-jem ali d.o.o.-jem) za območje Ljubljane in Kranja z okolico. In-for. TP 041/205-545, http://www.are-tur. si/forma 5000/ 22452 Tramin, d.o.o. Ulica bratov Praprotnik 21, 4202 NAKLO zaposli 1; PROMETNEGA REFERENTA Zahteve: - aktivno znanje nemškega jezika, zaželeno znanje tudi angleškega jezika - obvladovanje dela z računalnikom - poznavanje prometno-špedicijske dejavnosti 2. ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA Zahteve: - znanje nemškega in angleškega jezika - obvladovanje dela z računalnikom Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na zgornji naslov v roku 8 dni. Iščem delo za pomoč v kuhinjji. TT 312-219 224M FOKUS BAR zaposli fanta ali dekle za strežbo. TP 041/692-821 22475 V piceriji zaposlimo fanta za peko pizz in za razvoz. TP 041 /692-821 22478 AVTOLIČARJA 3 leta del. izkušenj. AVTO MOČNIK, Britof 162, Kranj, 241- 696 22495 Zaposlim izučenega ali priučenega AVTOLIČARJA. TP 431-023 22536 ŽIVALI Prodam domače očiščene KUNCE. TP 246-833, 040/201-462 22125 Prodam TELICO simentalko, v 9. mesecu brejosti. Češnjevek 3, Cerklje 22173 2 simentalki breji 7 mesecev, prodam. Fister, Ovsiše 55, Podnart 22250 Prodam KRAVO črnobelo, staro 5 let z mlekom. TP 743-540 22274 Prodam 10 dni starega BIKCA frizijca. TP 422-571 22281 Prodam BIKCE, čb, stare 10 dni. TP 422-684 22283 Prodam PUJSKE težke 20 kg in bukova DRVA. TP 620-582 22308 Prodam 350 kg težko TELICO. Zg. Bela 57, Podnart 22312 Mlad dolgodlak MUCEK išče topel dom. TP 315-351 22314 Prodam RJAVE JARKICE tik pred nes-nostjo. TP 311-095 22327 PODARIM KUŽKE mešance, stare 7 tednov in PSICO mešanko. TP 061/614- 34 9 22332 Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko za nadaljno rejo in krmilni krompir. Dvorje 32, Cerklje 22345 Prodam KRAVO za zakol. TP 562-406 22347 W* Agent - Krati/ 'Uwč(irjčV(i 22, Kranj NEPREMIČNIM; AGENCIJA z najnižjimi stroški našega posredovanja Prodam za samo 3000 SIT PERZIJSKE MUCKE vajene stanovanja. TP 561-241, po 14. uri 22352 Prodam PRAŠIČA za zakol in brejo teli-co 5 mesecev. TP 736-690 22354 Prodam BREJE TELICE. TP 461-212 22361 Prodam OVCE z jagnjeti. TP 682-557 22367 Prodam brejo TELICO 4 mesece. Luže 4, ViSOkO 22368 Prodam BIKCA sivca in črnobelega, stara 10 dni. TP 041/820-487 22377 Prodam PERZIJSKEGA MUCKA in kuhinjske zgornje bele elemente z napo. TP 71 0-114 22379 Oddamo KUŽKA mešančka. TP 421- 806 22388 Prodam 2 meseca starega BIKCA si-mentalca. Poljšica 26, Podnart 22389 Prodam BIKCA simentalca cca 140 kg. Marinčič Črnivec 18A 22393 Prodam TELIČKO simentalko, staro 9 tednov. TP 421-371 po 14. uri 22404 Prodam TELIČKO simentalko, težko nad 120 kg. Dorfarje 31, Žabnica, 635- 190 22405 Prodam BIKCA simentalca, težkega cca 90 kg. Dvorje 28, Cerklje 22414 Prodam ŠARPLANINCA, starega 6 tednov. TP 742-273, 041/549-010 22424 Prodam 150 kg težko PLEMENSKO TELIČKO simentalko v A kontroli. TP 471-237 22425 Prodam TELIČKO, staro 3 mesece, rkižano simentalka in cika. TP 243-128 22426 Prodam en teden staro TELIČKO simentalko. TP 731-567 224/1 Prodam 2 BIKCA simentalca, težine od 280-320 kg in BIKA 550 kg in breje OVCE ali OVCE z jagnjeti. TP 862-484, 0609/635-779 22477 Prodam čb BIKCA, starega 10 dni. TP 491-389 22500 POGREB NA SLUŽBA STIRN & CO., d.o.o. Lastna proizvodnja pogrebne opreme, NAJCENEJŠA izvedba CELOTNIH pogrebnih storitev na območjih Šenčurja, Besnice, Vodic, Preddvora, Naklega, Bitenj, Kranja in okoliških krajev! GSM: (041) 712-329, (041) 833-375 NON-STOP! UKV - STEREO 97,2 99,5 90,9 Mhz, AM 594 kHz Tel.: 065 173 808 Prodam ŽREBCA kasača, starega 7 mesecev. TP 0609/633-235 22501 Oddam dve prikupni PSIČKI mešanki, stari 2 meseca. TP 451-746 22506 Prodam TELIČKO simentalko, staro 2 meseca. TP 401-532 22508 Prodam teden dni staro TELIČKO šarale. TP 491-473 22512 Prodam 7 mesecev staro ŽREBIČKO. TP 041/262-342 po 16. uri 22537 ŽIVALI KUPIM Kupim TELETA simentalca limuzin ali šarole, teža 60-100 kg. TP 695-179 22288 Kupim BIKCE in TELIČKE ter breje TELICE. TP 712-539 22411 Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. TP 491-269 22435 Kupim BIKA 200 do 350 kg. Tf 731-513 224M Kupim BIKCA in TELICO simentalca, težka 150-180 kg. TP 411-959 22509 Kupim TELICO simentalko, visoko brejo. TP 422-626 22538 OPRAVIČILO Pri objavi za pokojnim Janezom Peričem je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: V SPOMIN JANEZU PER1ČU Za napako se opravičujemo. »AKRIS do.o. KO UGASNE ŽIVLJENJE PREVOZI, UPEPELITVE, POKOPI, PREKOPI \TAI/A OBNOVA GROBOV, SVETOVANJE, 1\\J\U ORGANIZACIJA, IZVEDBA Nova vas 1 7, 4240 Radovljica, Tel.:064/733-365 NON-STOP ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mame MARIJE-MINKE GLOBOČNIK iz Tržiča se iskreno zahvaljujemo prijateljem in sorodnikom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franci, hčerka Marjana z družino in sin Tomas z ženo Andrejo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre FRANCKE KLINAR Betelove Francke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, bolnišnici Jesenice, g. župniku, pevcem in govornikoma za ganljiva govora in vsem tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Planina pod Golico, Sp. Besnica, 22. oktobra 1999 ZAHVALA Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ni gorja, ostala tvoja je dobrina, a v naših srcih bolečina. Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in strica STANISLAVA KURALTA Podlipnikovega Staneta iz Žabnice 49 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, nam izrekli sožalja, darovali cvetje. Posebna zahvala hišnemu zdravniku dr. Debeljaku in sestri Cirili, govorniku Pavlu Lužanu za besede slovesa, gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Nakla, trobentaču za Tišino, Komunalnemu podjetju Kranj. Najlepša hvala sosedom. Zvezi borcev Žabnica ter vsem, ki so kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Tončka, sin Stane z družino in hči Beti Žabnica, 31. oktobra 1999 ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi, brat in stric MIRKO Š PEN DAL roj. 1920 Toplo in iskreno se zahvaljujemo svojcem, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, prelepo cvetje in sveče. Posebno zahvalo dr. Benedičičevi in osebju bolnišnice Golnik za njihovo skrb in zdravljenje, govorniku za poslovilne besede, pevcem iz Naklega, trobentaču za Tišino in pogrebni službi Tržič. * VSI NJEGOVI Kovor, 30. oktobra 1999 V SPOMIN ŽIVLJENJE Pridem da grem grem da pridem odhajam ker sem prišel prihajam ker sem odšel odhajam ni me več in vendar sem spet tu večna ura življenja Aleš Žibert V ponedeljek, 8. novembra 1999, mineva 5 let, odkar nas je komaj 18-leten zapustil naš ljubljeni sin, brat in vnuk ALEŠ ŽIBERT Vsem, ki se ga spominjate, prisrčna hvala. Mami, ati, sestra Nuša in stara mama ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta JERNEJA BENEDIČIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem iz Gubčeve ulice 4 ter vsem ostalim za ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo petje. Onkološkemu inštitutu Ljubljana ter splošni bolnišnici Golnik in vsem, ki ste z nami žalovali. ; Žalujoči: žena Marija, sin Jernej, hčerka Nevenka z možem Bojanom Kranj, 23. oktobra 1999 Ob zadnjem slovesu se s spoštovanjem poklanjamo spominu VOJTEHA BUDINEKA podžupana in svetnika Občine Kranjska Gora. Župan in Občinski svet Občine Kranjska Gora ZAHVALA Ob tragični izgubi sina, brata in strica PETRA ERŽENA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem iz vseh krajev, ki so izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala poljanskemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Gasilcem, Gorenjevaškemu oktetu, RK Poljane, Cirili in Zvonetu in Pogrebnemu zavodu Hipnos, d.o.o. VSI DOMAČI SPOROČILO O SMRTI Od nas je mirno odšel RATKO MI KIČ Od njega smo se poslovili v družinskem krogu 2. novembra 1999 na ljubljanskih Žalah. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo osebju Doma za starejše občane Preddvor, sosedom in vsem, ki ste ga imeli radi ter mu s prijazno besedo ali dejanjem polepšali življenje, tako kot gaje on nam. Žalujoči: mama Vanda, sestri Vesna in Vanda ter brat Zvone z družinami ter ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Zagreb ZAHVALA Zakaj zapustil si nas ti, ali nisi vedel, kako hudo boli, veselje izginilo je iz našega življenja, ostala je le bolečina, ki nikoli ne pojenja. V 62. letu starosti nas je nepričakovano zapustil mož, oče, stari oče, brat, stric in tast ŠTEFAN VOJSK iz Štefanje Gore 3 Ob žalostnem dogodku se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom za nesebično pomoč, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi PGD Štefanja gora, društvu upokojencev Cerklje, kolektivu Creina-kmetijska mehanizacija, sodelavkam in sodelavcem Triglav konfekcije in Iskra vzdrževanje. Zahvala gre tudi gospodu župniku Gradišku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, zvonarjem, praporščakom in pogrebniku g. Jeriču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena lončka, sin Milan, hčerki Zvonka in Štefka z družinami ter ostalo sorodstvo Štefanja Gora, 29. oktobra 1999 ZAHVALA V 98. letu starosti nas je zapustil dragi ata, stari ata, praded, stric in tast JOŽE KOŽUH Ržiški ata iz Bodovelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darovane sv. maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Zamanovi za dolgoletno zdravljenje in pa-tronažni sestri Martini. Prisrčna hvala g. Marici Kovač, ki mu je lajšala zadnje mesece življenja. Hvala podjetju Jelovica, Termo in ZB Puštal. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Mikla-včiču, g. Ladu Pečniku in g. Ivanu Kožuhu za lepo opravljen pogrebni obred in občutene besede slovesa. Hvala tudi čebelarjem in g. Francu Ruparju za poslovilni govor, pogrebni službi AK-RIS, pevcem in trobentaču za Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste mu karkoli dobrega storili in ga imeli radi. Žalujoči vsi njegovi Škofja Loka, Bodovlje, Šmartno, Essen, 26. oktobra 1999 SEVEDA, ZA VAŠEGA OTROKA ŽELITE NAJBOLJŠE ® Otroška trgovina ARIEL v Kranju, Koroška cesta 5, v pritličju hotela Creina. Telefon: 064/369-400 Delovni čas: vsak dan od 9. - 19. ure, ob sobotah od 8. - 13. ure URŠKA več kot. plegra šola V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisvtje začetnike in dobre plesalce ^064/415-000 ŠKOFJA LOKA TURISTIČNO DRUŠTVO Tel./fax: 064 620 268 Pestra izbira poslovnih in osebnih DARIL ter STENSKIH KOLEDARJEV. GORENJSKI MEGASRČEK - RADIO KRANJ VAS VABI NA pLASBENO PRIREDITEV VAS0VAHJR S P0Đ0M ki bo V SREDO OB 20. URI V KINU CENTER KRANJ Nastopili bodo: ans. BRANETA KLAVŽARJA, otroški ansambel MAČKONI, SLAPOVI, NAGELJ, GAŠPERJI, ans. BRATOV POLJANŠEK, svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko DENIS NOVATTO, IVAN HUDNIK, ALEKSANDER JEŽ, KORADO IN BRENDI, NATALIJA VERBOTEN in voditelj FRANC PESTOTNIK - PODOKNIČAR. SUPER NAGRADE, MARTINOVANJE, POGOSTnTEV In ODLIČNA GLASBA. Vstopnice so že v prodaji na RADIU KRANJ, od 10. do 16. ure! ercator Mercator Gorenjska trgovsko podjetje, d.d. SALON POHIŠTVA ALPLES ČEŠNJICA 48 ŽELEZNIKI TEL: 618-272 OfVOM NA 1000 M2 OBNOVLJENEGA PRODAJNEGA PROSTORA VAM PREDSTAVLJAMO NAJVEČJO IZBIRO POHIŠTVA ALPLES in PESTRO PONUDBO OBLAZINJENEGA POHIŠTVA NOVA OPREMA PO UGODNIH CENAH NOVO: NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE UREDITVE VAŠEGA DOMA KJCH4 OPREMA MOŽNOST DOSTAVE -MONTAŽE - PREDELAVE alples DELOVNI ČAS: od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mmMmtmmmmmmtmmmmmmmmmmmimmmmmmim 3ADiO c=?Anj VASOVANJE S PODOKNIČARJEM KINO CENTER KRANJ SREDA, 10. II. 1999, OB ZO. URI *ADiO «Ani PETEK 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BI0 vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Goreniski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Minute za bazo ■ GBD 10.40 Zaposlovanj 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Pnspevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Pnspevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Pnspevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14,30 Pnspevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Tedenski pregled dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Krani 16.50 EPP 17,00 Novice 17,50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Petkov večerni program; Na vrhu - gosi Bine Kordež 22.00 Glasba SOBOTA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 8I0 vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.15 Na vrtiljaku z Romano 9,50 EPP 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma m po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.20 Pnspevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 13,00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14,30 Prispevek 14.45 Pregled današniih kulturnih dogodkov 15.00 Tedenski pregled dogodkov 15,15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Kozarček rujnega 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubliene živali 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Sobotni športni maraton 22.00 Glasba NEDELJA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Noćna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Glasbeni prispevek - Zlatko Dobnc gost v studiu 9.50 EPP 10.00 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 17.20 Športna oddaja 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Pnspevek 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba LESTVICA RADIA KRANJ u.iss UM.OIIIk OM Ureja Igor Štefančič, PETEK, 5. NOVEMBRA 1999, OB 16.30 Domača: 1. STRATUS: DANES JE NAJLEPŠI DAN 2. PM UNITED & MATJAŽ JELEN: JAZ NIMAM NOĆ ZA SPANJE 3. KINGSTON: VZEMI SE 4. ZMELKOOVV: P LAŽNA REPORTAŽA 5. ROK'N'BAND: ONA HOČE, ONA SANJA Tuja: 1. JENNIFER LOPEZ: VVAITING FOR TONIGHT 2. SHANIA TVVAIN: MAN! I FEEL LIKE AVVOMAN 3. PETAR GRAŠKO: KO NAM BRANI 4. LOU BEGA: I GOT A GIRL 5. MIRANDA: VAMOS A LA PLAVA 6. JOE COCKER: FIRST WE TAKE MANHATTAN 7. BRAND NEVV HEAVIES: SATURDAY NITE 8. GLORIA ESTEFAN & SPC: SANTO SANTO 9. PANDERA: LUNICA DONNA PER ME 10 SIMPLY RED: AINT THAT A LOT OF LOVE 11. PLAVI ORKESTAR: ODLAZIM 12. D.J. BOBO: MYSTASIA 13. AURYTHMICS 14 LUTRICIA McNEAL: 365 DAYS 15. JAM BROS: HEY BABY NAGRADNI KUPON 155 GLASUJEM ZA: Domačo.: TUjo.: Moje ime in naslov: KUPONE POŠLJITE NA NASLOV: RADIO KRANJ, SLOVENSKI TRG I PONEDELJEK 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6,45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Goreniski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Vet-ennarski nasveti 10.20 Pnspevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novce 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma m posvetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Pnspevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Pnspevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaia 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Pnspevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Pnspevek 17.40 Vreme jutn m v pnhodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Vsakdo svo ie pesmi poje 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved lulrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Pometamo doma 20.30 Evergnm 22.00 Glasba TOREK 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vremo, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Goreniski kvtz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankanev dom 10.40 Zaposlovan-ie 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaia rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma m po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Pnspevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubliene živali 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15,15 Vreme, ceste 15,30 Dogodki in odmevi RS 16,10 Napoved 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Pnspevek 17.40 Vreme jutn m v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računališke novice 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19,20 Napoved lutnšniega programa radia Kranj 19.30 Študentski program 22.00 Glasba SREDA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubliene živali 8.40 Goreniski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.30 IV. radijska mreža - kratka tema Prehlad m septolete 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Ponudba nepremičnin 10.40 Zaposlovanj 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Vzaiemna zavarovalnica 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.15 Pidipharm 12.30 Osmrtnice 12.40 Pnspevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Pnspevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Pnspevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki m odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Pnspevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17,20 Pnspevek 17.40 Vreme jutn in v pnhodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubliene živali 18.20 Pnspevek 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved lutnšniega programa Radia Kranj 19.30 Oddaia o modi Eleganca 22.00 Glasba ČETRTEK 5.30 Napoved 5.45 Ma današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva ■ citat, Halo Radio Caphs 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Goreniski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 10 obletnica Samt-vmcenske deklaraci-ie - sladkorne botezm - gostja dr med Vlastja Gjurai 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gkidak išče 10.40 Zapostownie 10.45 Kaj danes za koalo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Pnspevek 11.30 Kviz Radia Krani 11.45 Temperature doma m po svetu 11,50 EPP 12,00 Novice 12.20 Pnspevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13,00 Pesem ledna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živah 13.20 Oddaia o promet™ varnosti 13.40 Zanimivosti 13,50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današniih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki m odmevi RS 16.10 Napoved 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nagrada in priznanje Avgusta Kuhana dvema Gorenicema 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubliene živali 18.20 To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19,20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasbena oddaja 20.00 Pamas - oddaja o kulturi 22.00 Glasba VVVVVV: HTrP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si PETEK 16.20 LESTVICA RADIA KRANJ 19.30 NA VRHU - gost Bine Kordež SOBOTA 9.10 NA VRTILJAKU Z ROMANO 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 17.00 KOZARČEK RUJNEGA 19.20 POT DO LUČI 19.30 SOBOTNI ŠPORTNI MARATON NEDELJA .00 PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU 12.00 BREZPLAČNI MALI OGLASI 17.20 HITRO, DALEČ, VISOKO ZADNJE NOVICE NARED SAM trgovina in prodajno SKLADIŠČE vseh vrst mizarskih materialov naredi sam - hobby razrezi materiala mizarska delavnica notranja oprema po naročilu MIRKA VADNOVA 14, KRANJ, Tel.: 064 215-030, Fax: 064 215-042 bo dežurna novinarka t J Renata Skrjanc telefon: 064/223-111 mobitel:041 /643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... bomo pisali Halo, glas! vsaj tudi Stebrički in zapornica, parkirišč pa premalo? Kranj, S. novembru - Parkirišč primanjkuje v vseh mestih tako zatrjujejo vozniki, čeprav študije včasih dokazujejo nasprotno. In Kranj pri tem ni izjema. Pešci in kolesarji se jezijo na brezobzirne voznike, ki zaparkirajo vse pločnike, ulice in proste kotičke, vozniki pa jim svoje početje ponavadi utemeljujejo s trditvijo, daje parkirišč v mestu premalo in opozarjajo na neurejen mirujoči promet. Vsak vidi le sebe in svoje potrebe. Pešci imajo pravico do praznih in varnih pločnikov, vozniki pa zahtevajo nova parkirišča in njihovo pomanjkanje jih lahko tudi pošteno razjezi. Predvčerajšnjim nas je poklicala N. K. in nam v jezi in ogorčenju hitela pojasnjevati svojo težavo. Zbolel ji je devetmesečni otrok in odpeljala ga je v kranjski Zdravstveni dom. Zaradi visoke temperature ga je bilo že tako ali tako težko prevažati, kaj šele prenašati. Ko sta se z avtomobilom pripeljala pred omenjeno zdravstveno ustanovo, je razočarana ugotovila, da s parkiranjem ne bo nič. Zapeljala se je na bližnje parkirišče, ki je bil po njenih besedah, poln do zadnjega kotička. Ni ji preostalo drugega, kot iskanje naprej. "Prevozila sem vse bližnje ulice in se z bolnim otrokom kur nekajkrat zapeljala okoli zdravstvenega doma, vendar sreče nisem imela. Morda je bil kriv tudi dan, saj je bila ravno sreda, vendar se mi zdi, da tudi druge dni ni dosti drugače. Na cesti vozila nisem mogla pustiti, parkirišča nisem našla in postajala sem čedalje bolj nestrpna, saj je otroka na zadnjem sedežu kuhala vročina. Zato sem po dolgotrajnem iskanju parkirala na parkirišču bližnjega stanovanjskega bloka. Vendar tudi pri tem nisem imela sreče, saj še nisem dobro stopila iz vozila, ko se jc na enem od balkonov prikazala stanovalka in mi precej ostro povedal, da je parkirišče namenjeno izključno stanovalcem. In ni mi preostalo nič drugega, kal ponovno iskanje praznega prostora. Postajala sem čedalje bolj nejevoljna ter jezna in sem vozilo končno parkirala kar na pločniku pred lekarno, kjer sem sicer kršila pravila, vendar so mi živci popustili. Oprtala sem si otroka in torbe, med potjo pa sem premišljevala, zakaj so morali na vse pločnike okoli zdravstvenega doma namestiti železne količke in betonske ovire, poleg lega pa so namestili še zapornico. Ne vem. če je to res rešitev, saj parkirišč povsod primati/kuje. Poleg tega pa zdravstveno ustanovo obiskujejo bolni in tudi starejše osebe, ki ponavadi ne morejo dedce pešačiti. Ne trdim, da bi morali dovoliti parkiranje po pločnikih, ampak če ne gre drugače in je človek v stiski, je pa tudi tO rešitev. Zagotovo omenjenega dne nisem bila edina, ki je zaman iskala prosto parkirišče, verjetno pa tudi ostale dni ni dosti drugače. Zato res ne vem, zakaj so namestili zapornico in se ob tem sprašujem, če imajo zanjo sploh potrebna dovoljenja, poleg tega pa parkirišče ob taki ustanovi ne more biti namenjeno samo uslužbencem, "je ogorčena menila N. K. • R. Škrjunc ROKOMET UHSUUKtL RD JELOVICA: RK Graniz Kočevje v nedeljo, ob 18. uri v dvorani Poden O JELOVICA aSSK-B. IODIVO d.o.o. - SERVIS AVTOGUM ŠENČUR VSE VRSTE M+S AVTOPLASCEV TUDI NA OBROKE • SAVA • GOODVEAR • NOKIA • MICHELIN • DUNLOP • UNIROVAL • DEBICA • CONTINENTAL - BREZPLAČNA MONTAŽA - AVTOOPTIKA Plpanova c. 38, ŠENČUR, tal.: OM/41 1 -952 Dostava pošiljk v istem dnevu!) Pošta Slovenije vam z EMS storitvijo to lahko zagotavi. Pošiljke oddane dopoldne vam popoldne že dostavim"' Na primei v: Ljubljano do lr>.00, Maribor do 16.10 \L W - Celje do 16.00, Koper do 16.40 Vaša Pošta vvvvvv.posta.*1 Kranj, 5. novembra - Možje v mm rem, kijih je na službenih jeklen^ konjičkih naša fotograjinju ujl\ med sprehodom po prestolnici sicer niso prejeli naslova najboljši ga policista v Sloveniji, vseeno marsikatera predstavnica nežnejfo ga spola z občudovanjem pogled11 za njimi. Uniformu in teiuk mom puč naredita svoje. Ob tem lahko povemo, du stu najboljša slovenski policista postalu Jure Košir s Pv Ljubljana (preventiva') in rm Petrovič s PU Koper (operativcih tretji med preventivci pa jc b» Miroslav Božič s P U Kranj. • S, $., Joto: T. 1 Nova tovarna filtrov Medvode, 4. novembra - Filterauto Slovenija, nekdanji Donit Filter, je v začetku septembra začel graditi v naselju Ladja v občini Medvode novo tovarno. Vanjo bodo preselili centralno med-voško podjetje, proizvodni enboti z Jesenic in Sore ter skladišče iz Kranja. Gradnja bo končana predvidoma do konca aprila prihodnje leto. Vrednost celotne nalože bo okrog 19 milijonov mark. Filterauto Slovenija se še vedno bori z rdečimi številkami, zato bo naložbo v celoti financiral francoski lastnik koncem Filterauto oziroma multinacionalka Labinal. Medvoška bližnjica Medvode, 4. novembra - Dela pri gradnji železniškega podvoz3 bodo kmalu končana. Železniško gradbeno podjetje Ljubljana je glavni izvajalec izredno zahtevnih del, ki so se od prvotnega pr°[ grama malo zavlekla. Spodnjo konstrukcijo bodo namreč zapeljal1 pod progo predvidoma okrog 20. novembra. • A. 2. egp Gorenjska borzno posredniško drniba d.d. DELNIČARJI PODJETIJ Gozdno gospodarstvo, Exoterm Kranj, Niko Železniki, Integral Jesenice idr. lahko vse prenose lastništva v KDD uredite pri GORENJSKI B0RZN0P0SREDNIŠKI DRUŽBI na Koroški 33. vsak dan od 7. do 19. ure NAREPrm KOKAK Z NAMI- L* j**. L P%jOtš^p^*d Koroška \ 3. Kranj U:l.:3#0 10-1L>. 3ftO tO 1C> Družabno srečanje s plesom Bled, 4. novembra Občina Bled se bo z Zvezo društev upokojencev Bled, Bohinj in Radovljica pridružila ob mednarodnem letu srečanjem pod geslom K družbi za vse starosti. Prvo takšno srečanje bo že to nedeljo, 7. novembra, ob 17. uri v Hotelu Astoria na Bledu. Srečanja bodo vsako prvo nedeljo v mesecu. KOŠARKA ODEJA MARM0R:$KB JEŽKA ml. Sobota, 6.11.1999 ob 13. uri Žariš* fa*t& Sobota, 6.11.1999 ob 20. uri HALA PODEN ŠKOFJA LOKA Vabljeni! Zgodi se celo najboljšim Pipanova cesta in še deset drugih pridobitev, je bil naslov prispevka na prvi strani torkovega Gorenjskega glasa, s katerim smo namenili pozornost svečanim otvoritvam v občini Šenčur. Dogodek smo podkrepili še s fotografijo. Tu pa smo se, na žalost, ušteli. Namesto fotografije župana občine Šenčur Franca Ker na in podžupana Mira Koželja, ki svečano režeta frak na Pipa novi cesti pred šenčursko osnovno šolo, se je na naslovnico prikradla slika prelivajočih šolarjev s prireditve ob jubileju osnovne šole v Stražišču. Zal nam je. da se je primerila neljuba zamenjava in bralcem, še zlasti onim iz Šenčurja, se iskreno opravičujemo. Zgodi se celo najboljšim, zlasti še, če so dnevi pred izidom časopisa napolnjeni s kopico pomembnih dogodkov. Za tolažbo pa tokrat prava fotografija! GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si »»& ven, uoftj gi ftAi/ov»v MAfcri^a. to soboto au £gl TgogK DNI ■ NAjgeije KAP ogAKRAT- ^Hidrometeorološki zavod Republike Sloveniji Danes, v petek, bo pretežno oblačno, predvsem popoldne in zvečer bo na zahodu Gorenjske in v Julijcih spet rahlo deževalo, nad 2000 metrov pa rahlo snežilo. Jutri, v soboto, bo oblačno s padavinami, ki bodo v nedeljo čez dan ponehale. V nedeljo popoldne se bo delno razjasnilo. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME 4 T min / T max 7/10 8/10 6/9