Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slovencev
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 6’—
» Nemčijo..............» 7'50
» ostalo inozemstvo . » 9'— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje »naprej. Posamezna številka velja 16 h.
----«UKT'. -	" ' * 11
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20 h za 1 cm3 vsakokrat; minimum 24 cm3. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in izjave ter za oglase med besedil c m po 20 h za 1 cm3. — Za male oglase se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 h za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestilo pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem je«za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravniètvo lista „Mir" v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 1. novembra 1918.
St. 44.
Oglas Narodnega sveta Slovencem na Koroškem.
Jugoslavija ni več samo zahteva troimenega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, ampak je že sklenjena reč, ki jo priznava naš cesar, dunajska vlada in ententa, z entento pa ves svet. Treba samo še iti en korak dalje — vpoklicati jo v življenje. Celo cesarski manifest na narode zahteva: „Želje avstrijskih narodov se morajo pri tem delu skrbno in sporazumno vpoštevati in natančno izpolniti. Odločil sem se, da izvršim to delo z neoviranim sodelovanjem svojih narodov po onih načelih, ki so jih razvili združeni vladarji v svoji mirovni ponudbi.1*
Na Wilsonovo zahtevo je pa šla avstro-ogrska vlada še dalje in se je 27. oktobra v odgovoru na Wilsonovo noto popolnoma pridružila nazorom Wilsona, da bomo Jugoslovani (Slovenci, Hrvati in Srbi) edino mi sami odločevali o svoji usodi in mi sami sodili, kaj nas zadovolji.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vječe SHS) je že izdal proglas na jugoslovanski narod. Narodni svet SHS., pooblaščen od vseh narodnih strank in skupin, je za Slovence, Hrvate in Srbe najvišja politična inštanca. Ako želijo Nemci z nami kakega sporazuma, bodo morali govoriti s pooblaščenimi zastopniki Narodnega sveta SHS, z Narodnim svetom za Koroško. Tudi Nemci so si na Dunaju zbrali Narodni zbor, ki seveda tudi pripoznava Jugoslavijo in se skuša z Jugoslovani pogajati in urediti medsebojno razmerje še pred mirovno konferenco.
Edino koroški Nemci, najbolj zakrknjeni grešniki, hočejo hoditi svojo posebno pot in sklicujejo na 5. novembra deželno zborovanje, na katerem se hočejo očividno polastiti vse oblasti v deželi, oziroma zadnje trenotke pred svojim polomom uganjati nasilstvo zoper Slovence. Oft-cielno razglašajo, da se je 26. okiobra 1.1. vršil v dvorani grbov v Celovcu pogovor zastopnikov vseh koroških strank (nemških svobodomi-
slecev, nemških kršč. socialcev in socialnih demokratov ter Bauernbunda); soglasno so sklenili, da skličejo deželni shod in izpopolnijo deželni odbor. Posvetovali so se zlasti o vprašanjih prehrane in varstva mej. Konštatiramo, da Narodni svet za Koroško na to posvetovanje ni poslal nobenega svojega zastopnika in tudi ni bil vabljen.
Deželni odbor koroški je v seji dne 26. oktobra sklenil, da odstavi deželnega predsednika in prevzame vso upravo dežele nov deželni odbor,, v katerem bodo zastopniki vseh (beri in reci: nemških) strank; da bi koroški Nemci javnost še naprej sleparili, mislijo menda pritegniti tudi dva „Slovenca“, to je dva nemška nacionalca, ki se izdajata za Slovenca, kadar to Nemcem kaže.
Po slovenskem delu Koroške hočejo izvesti obsežne rekvizicije, predno bo začela funkcionirati tukaj naša jugoslovanska vlada .
Ako se Nemci tako nasilnim potom polasté oblasti, ki jim je ne odrekamo za nemški del dežele (ne za Celovec, ki leži na slovenskem ozemlju), potem bomo Slovenci izvajali iz tega posledice. Do takega nemškega deželnega odbora, ki ne bi bil v sporazumu z Narodnim svetom za Koroško sestavljen, da začasno vodi vso upravo v deželi, nimamo Slovenci nobenih dolžnosti nobenih obveznosti; in če bi taka za Slovence nepostavna vlada po slovenskem ozemlju rekvirirala za Nemce živila, se ji sme vsakdo ustavljati. .Ce pa bi našla ta „vlada“ po odstopu cesarskega namestnika, deželnega predsednika, v javnih oblastih kot svoji dekli, ki jo je vzela v strankarsko službo, zaslombo, se bomo znali braniti in bodo nemški krivci za vse, kar zna iz tega nastati, odgovorni.
Tako dolgo, dokler se ne proglasi naša začasna narodna vlada za Jugoslavijo, pripozna-vamo kot politično upravno oblast v deželi edinole deželno vlado na Koroškem. Ako pa odide cesarjev namestnik, še predno dobimo začasno jugoslovansko vlado, in stopi na njegovo mesto pooblaščenec nemških strank v deželi; za nas ne
eksistira nobena deželna vlada, razen tista, ki jo za slovenski del dežele postavimo sami. Za &pro-vizacijo prebivalstva v slovenskem delu dežele pa bomo potem sami skrbeli, v sporazumu in sodelovanjem vseh slovenskih slojev.
Franc Smodej,
t£. predsednik Narodnega sveta za Koroško.
Narodni svet za Koroško o izvažanju živil.
Narodni svet za Koroško je poslal dne 30. oktobra voditeljem okrajnih glavarstev Velikovec, Celovec, Beljak in Šmohor to-le pismo:
Gospodu voditelju c. kr. okrajnega glavarstva!
Narodni svet za Koroško opozarja nujnim potom vsa glavarstva v slovenskem delu Koroške, da od rekviriranih živil do eventuelnega preklica ne odpošljejo niti trohice izven svojega okraja. Glavarstvom se nalaga dolžnost, da shranijo živila za oskrbo svojega okraja.
Živine se naj rekvirira le toliko, kolikor se je potrebuje za lastno prehrano v okraju v dosedanji količini.
Vodja glavarstva, referent prehranjevalnega urada in njih drugi organi so osebno odgovorili, da se ravna glavarstvo strogo po teh navodilih.
Franc Smo dej 1. r. predsednik Narodnega sveta za Koroško.
Praznik
jugoslovanske svobode.
Jugoslavija je tu, in ni je več nobene sile na svetu, ki nam bi jo mogla odvzeti. Pripoznana je od vseh merodajnih činiteljev celega sveta. Gre samo še za to, da se prevzame in uredi vlada v Jugoslaviji, iz katere niti en Jugoslovan ne
Podlistek.
Vseh mrtvih dan.
Vseh mrtvih dan ... in tja v daljavo hiti moj duh, črez dol, planjavo, kjer vencev ni in lučke ne gorijo, junaki v grobih trdno spijo, možje, sinovi, bratje, oče, tja duh mi moj hiti in hoče.
„Oj grički vi, oj ve gomile, ki junake naše ste zakrile, oj, dajte jim pokoj sladak, kot sleherni zaslužil ga junak !“
In venec jaz na grob tu položim, prav dolgo v duhu se na njem mudim.
Gomila sleherna pa le molči, a molk ta glasno govori:
Teptanega tu roda spe sinovi, in v zemlji tuji naši so grobovi!
Grob vsak je nepoznan, nemilovan, enako kakor narod naš teptan.
In še ta glas doni mi iz groba:
Bo li napočila za narod boljša doba?
Je-li zaman prelita bila kri, zaman so padali junaki vsi?
O, dajte mi odgovor tak, da lažje bom počival tu junak!
„Oj, spite mirno, bratje, v grobi, zijaj konec bo krivici, zlobi !
Svobode svit za goro že se sveti, domovi naši bodo vsi oteti, le kratki še so suženjstva nam dnovi! Zvonite mrtvim, živim vsi zvonovi!'* M. L.
Pri gospè Anici v Pliberku.
Slovenci, naseljeni med Peco in Dravo, go-voré eno najzanimivejših naših narečij, ki bi bilo vredno znanstvene preiskave. Do te pride, kakor hitro bo vojske konec, ker je najvzhodnejši kot slovenskega Korotana vreden, da se pouči o njem tudi širši svet.
Značaj prebivalstva odgovarja življenjskim pogojem, ki so tam merodajni, in pomanjkanju stikov z drugim slovenskim svetom ter enostranski šolski vzgoji, prikrojeni po nemškem načrtu. Po večini obsežne kmetije so vseskozi v rokah domačinov, ki do novejšega časa niso drugega jezika znali, nego slovenski. Kmetje so splošno dobro izobraženi; najdeš hiše, ki so v njih igra glasovir in gosli in kjer se živahno razmotriva o bodočnosti našega naroda. Le eno je v preteklosti manjkalo pri tem vseskozi dobrem, zdravem in krepkem ljudstvu, namreč narodnega ponosa in zavesti, da je samo veja celokupnega slovenskega naroda. Nemški uradi so mu vtepli misel, da je Slovenec manj nego Nemec in tako je sprejemal tamošnji domačin v svoji prirojeni ponižnosti marsikako sramotilno opazko od Nemca-tujca, ne da bi si jo bil upal pošteno zavrniti.
Tekom vojske je postalo tudi v tem oziru marsikaj drugače. Narodna zavest se je muogo povzdignila, kmet je spoznal važnost svoje posesti in svojega poklica in pokazal se je tudi zmožnejšega kakor njegov nemški deželan. Ena največjih občin v velikovškem okraju, Libuče, se lahko ponaša z upravo, za katero bi jo zavidale vse nemške občine v deželi; Župan, njegov prvi svetovalec in tajnik so znali vse mnogovrstne vladne naredbe in ukrepe, ki se dostikrat ne od-
likujejo po posebni jasnosti, praktično tolmačiti in udejstviti tako, da ni pri tem preveč trpelo prebiAalstvo, a je splošna korist vendar prišla do povsem ugodnih uspehov. Marsikateri biro-kratični urad bi se bil lahko pri tej občini učil praktičnega dela v vojnem gospodarstvu.
Ni bilo to delo vedno lahko. Opazoval sem mnogokrat z občudovanjem resne može, ki jim je vendar poklic ves drug, s kako vnemo so se posvetili upravnim poslom. In vendar je prišlo do zadovoljivega zaključka.
In kako veselo je bilo po tem delu se vsesti z vrlimi narodnjaki skupaj h kupici vina, ki ga je vedno s smehljajočim obrazom prinesla na mizo vrla gospa Anica, v katere hiši se nahaja občinska pisarna.
Odkrito rečem, rad, zelo rad sem zahajal v to družbo. Že peto leto teče vojska in ravno toliko časa sem se moral truditi, da preženem po možnosti našim veljakom skrb za našo narodno bodočnost, kateri so čestokrat dajali izraza.
Rekel sem jim, da bo naša bodočnost, naj pride karkoli, podobna dobri vinski letini, ob kateri ves narod prepeva, ob kateri prihaja veselje, pogum in zadovoljnost med ljudstvo. Kakor ob dobri vinski letini težko obloženi trs komaj čaka, da odda žlahten sad njegovemu namenu, biti buditelj veselja in sreče vsem, ki so dobre volje, tako bo ta čas našega dozorevanja prinesel kot plod vzbujenje in združenje vseh bogatih narodnih sil, ki so do sedaj samo spale, da pokažejo vsemu svetu tem bolj neodoljivo svojo moč. Tudi zarota pekla ne more ustaviti toka narave, kateri pa nas neobhodno dovede do osvoboditve tudi stoletja tlačenih koroških Slovencev.
bo izpuščen. Ako bodo Nemci ob narodni meji v prehodni dobi postopali svojevoljno in proti celemu svetu, bodo za to tudi odgovorni in krivci potem ne odidejo zasluženi kazni.
Ljubljana kot naravno središče vseh slovenskih dežel in Zagreb, središče Hrvatov in Srbov, sta v torek, 29. oktobra slavila praznik jugoslovanske svobode.
Hrvatski sabor je slovesno proglasil odpad Hrvatske in Slavonije od Ogrske ter se Hrvatska pridruži zedinjeni državi SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov). Tudi Frankovci so se podvrgli Narodnemu vječu (Narodnemu svetu SHS).
V Ljubljani je poseben manifestačni odbor priredil veliko manifestacijo, ki se je je udeležila vsa Ljubljana. Ob 6. uri zjutraj so godbe iz Trbovelj, Zidanega mosta in Višnje gore igrale budnice. Ob 9. uri se je začel premikati sprevod manifestantov, ki so se ga udeležile vse narodne korporacije, vsa šolska mladina, delavstvo itd., tudi gostje (Čehi, Rusi, Italijani in dr.). Vsa Ljubljana je bila v zastavah, navdušenje nepopisno.
Manifestantje so pri obhodu nosili na prsih sveže bržljanove liste. Policija je nosila narodne kokarde in rediteljske znake manifestacijskega odbora in je podrejena narodnemu odboru in ne več dosedanjemu policijskemu ravnateljstvu. Manifestacije so se udeležili tudi oficirji in vojaki Jugoslovani z narodnimi kokardami na čepicah. Ženstva je bilo mnogo v narodnih nošah.
Na spomenik Vodnika, prvega slovenskega pesnika, na spomenik Prešerna, največjega slovenskega pesnika, ter na grob dr. Kreka, naj večjega Jugoslovana, so se položili v znak hvaležnosti venci.
Pred škofijo, magistratom, deželnim dvorcem, Prešernovim spomenikom in pri razhodu z balkona hotela „Slon“ so govorili govorniki in se je pelo. Vsi so prisegli na Jugoslavijo.
Ob 8. uri zvečer je bila slavnostna predstava v Narodnem gledališču.
Sijajna manifestacija se je izvršila v najlepšem redn.
Vojaštvo priseže Jugoslaviji.
Zagreb, 29. oktobra. Narodno vječe objavlja: Danes sta prišla vojaški poveljnik general infanterije Znjarič in domobranski okrožni poveljnik fml. Mihalovič v Narodno vječe. Izjavila sta, da sta z vso oboroženo silo na razpolago Narodnemu vječu in da se bodeta brezpogojno ravnala po njegovih odredbah. Včeraj opoldne je bilo vse v Zagrebu se nahajajoče domobransko moštvo zapriseženo na Narodno vječe. Ogrski oficirji in železniški uradniki, ki niso hoteli več ostati v Zagrebu, so se s posebnim vlakom odpeljali na Ogrsko.
Zagreb za Jugoslavijo.
V nedeljo se je vršila seja zagrebškega občinskega sveta, ki jo je otvoril župan dr. Srkulj. V svojem govoru je omenjal velike zgodovinske trenotke in proslavljal narodno edinstvo Slovencev, ffrvatov in Srbov ter Wilsona. Nato je občinski zastop soglasno pozdravil Narodno vječe kot najvišjo politično inštanco, ki ima pravico z jugoslovanskim odborom v Londonu voditi in za-
Po takih besedah je gospa Anica prinesla navadno še mnogo litrov vina na mizo. In opozarjal sem občitiske veljake na lepe kraje, kjer je rasila kapljica, ki se je rumenila v kozarcih in s katere dobroto je Pliberk in okolico seznanila in osrečila šele gospa Anica. Prišla je med koroške Slovence iz lepe štajerske zemlje, skrbela za njih zdravje in zabavo z izbornim pridelkom slovenskih goric. Tako je ona po svoje znala buditi zanimanje koroških Slovencev do onih v drngih deželah, v veselih urah je dobivala misli skupnosti novih pripadnikov tudi pri možeh, katerim je bila ta misel do tedaj neznana.
Dà, živahnost, preporod more priti le od naše vseskozi zdrave strani, pliberški posilinemci takega preporoda niso več zmožni. Kri ni voda, kar enako čuti, se enako zabava, ker zabava prihaja samo iz srca zdravega in nepokvarjenega. In če je včasih zadonel v tej zabavi, v tem veselju zvonki smeh gospe Anice, smo navdušeno trčili vsi na njeno zdravje, ker smo v njej videli spojeni dve najlepši lastnosti našega ženstva: brezprimerno skrbno pridnost in nedolžno, odkrito veselost.
Težko čakam trenotka, ko se z našimi veljaki zopet vsedem k mizi v hiši gospe Anice. Upam, da bom takrat že njim in njej lahko povedal, da živimo že v jutru dneva našega vstajenja ...	—ej—
stopati nas pri mirovnih pogajanjih. Celokupni občinski svet je vstopil v Narodno vječe in sklenil darovati za Narodno vječe en milijon kron. Iz cele Hrvatske dohajajo darovi v visokih svotah.
Čehi prevzamejo vlado.
Dunaj, 28. oktobr^. Danes je bila na slovesen način v sporazuma z avstrijsko vlado oddana uprava kraljevine Češke češkoslovaškemu Narodnemu svetu. Opoldne se je podalo predsedstvo Narodnega sveta k namestništvu, da urad-ništvo zapriseže. Hitro nato se je isto zgodilo v policijskem predsedstvu v vojnožitnoprometni družbi. S tem je uprava dežele oficielno prešla v roke češkoslovaškega Narodnega sveta. Deželni namestnik je že popoldne zapustil Prago. Narodni svet in praško policijsko ravnateljstvo sta se dogovorila, da se vojaštvo, ki je na Češkem, da na razpolago Narodnemu svetu za vzdrževanje miru in reda. Praški domači polk št. 28, ki gar-nizira v Bruku ob Litvi, je bil brzojavno poklican v Prago.
Praga, 28. oktobra. Narodni svet je od namestništva oficielno prevzel vlado. Vsa Praga je v zastavah, vojaška godba igra češke narodne pesmi in marzeljezo. Slovanska lipa pred hotelom „k zlati gosi“ je vsa v zastavah, z najvišje veje plapola zvezdna (ameriška) zastava. Nemških pa-santov nihče ni nahrulil in vživajo popolno svobodo. Njihova varnost je zajamčena! Vsi govori so končali s pozivom, da se naj ohrani red. Govornik Narodnega sveta je dejal z rotovškega balkona: „Preljubljeno Prago moramo nedotaknjeno privesti v mir.“ Kp je omenjal Masaryka, je množica zaklicala: „Živio naš predsednik!" Občinstvo drži strog red in disciplino.
Odgovor avstro-ogrske vlade Wilsonu.
Dunaj, 28. oktobra. (Kor. urad.)
V odgovoru avstro-ogrske vlade predsedniku Wilsonu, ki je bil danes odposlan, se povdaija, da avstro-ogrska vlada soglaša z naziranjem, izraženim v izjavah predsednika Zedinjenih držav glede pravic narodov Avstro Ogrske, posebno glede pravic Čeho-Slovakov in Jugoslovanov.
Vsled tega izjavlja avstro-ogrska vlada, da je pripravljena, ne da bi počakala izida drugih pogajanj, vstopiti v pogajanja glede miru med Avstro-Ogrsko in nasprotnimi državami ter se pogajati glede takojšnjega premirja na vseh frontah Avstro-Ogrske in prosi predsednika Zedinjenih držav, da ukrene zadevne priprave.
Pogoji premirja zo Mro-Ogrsho.
Dunaj, 26. oktobra.
Zastopniki Narodnega Vječa, ki se nahajajo na potu v Švico, bodo tam opravili velevažno delo ne le za svoj narod, temveč tudi za vse ostale narode monarhije. Poskušali bodo izvedeti, pod katerimi pogoji bi bila ententa pripravljena skleniti premirje z monarhijo in tako omogočiti čim najhitrejšo in najmanj moteno konzolidacijo novih narodnih držav. Naši zastopniki izhajajo pri tem iz načela, da se poljski, češki in jugoslovanski narodi ne nahajajo v vojnem stanju z ententnimi državami in da je torej treba vse storiti, da se naše vojaštvo čim preje umakne s fronte. Isto željo pa gojijo tudi Nemci in Madžari, ki se že intenzivno pripravljajo na demobilizacijo.
Politični krogi so mnenja, da bi dosega premirja za Avstro-Ogrsko ne bila nemogoča na sledeči podlagi:
1.	Bojevanje preneha.
2.	Češki Narodni Vybor in Narodno Vječe SHS se konstituirata kot narodni vladi, ki prevzameta takoj vso opravo svojega narodnega ozemlja v monarhiji. Jugoslovanska provizorična narodna vlada bi torej obsegala sledeče pokrajine: Kranjsko, Koroško, Štajersko in ž njo splošne črte Svinska planina severno Radgone, Primorje, iz-vzemši Trst in takozvane italijanske istrske okraje, ki jih zasedejo mednarodne čete do odločitve mirovnega kongresa. Banovino, Hercegovino in Bosno, Dalmacijo, Medjimurje, takozv. srbsko vojvodino in ostale jugoslovanske dele Ogrske.
3.	Poljske, češke, jugoslovanske čete se takoj odpokličejo s fronte ter stavijo narodnim vladam na razpolago. Glede demobilizacije ostalih čet in izmenjave vojnih ujetnikov se sklene posebna pogodba.
4. Obmejne pokrajine, v katerih bi se bilo bati narodnostnih spopadov, naj po potrebi zasedejo mednarodne čete.
6. Ententa da takoj dovolj živil na razpolago, da se preskrbijo čete in civilno prebivalstvo.
6.	Ententa imej pravico, glavne prometne ceste zavarovati in eventuelno zasesti.
7.	Narodne vlade pošljejo posebne komisije, ki bodo razpravljale o politični in gospodarski likvidaciji nekdanjega skupnega razmerja.
8.	Narodne vlade določijo mirovne delegate ter pripravljajo volitve v konstituanto.
Zatrjuje se, da resni dunajski krogi ta osnutek odobravajo in da bi taka pogodba o premirju odgovarjala tudi interesom posameznih narodov
Narodni svet v permanenti.
Predsedstvo Narodnega sveta v Ljubljani javlja, da ima od 28. oktobra 1918 naprej vsak dan posvetovanje; predsedstvo je ugotovilo, da preventivna cenzura ni nobena zakonita uredba, in je pozvalo vse slovenske liste, da je več ne priznajo. Z ozirom na ta poziv za nas kot v Jugoslaviji edino kompetentne instance današnje številke „Mira“ nismo poslali več v preventivno cenzuro.
Poziv na kmetovalce. Ustanavljajmo narodne straže!
i.
V slovenskih pokrajinah in v Istri so zaloge živil jako pičle; tudi ne moremo pričakovati dovoza od zunaj. Romunija in Ukrajina nočeta več dovažati in v ogrskem državnem zboru se zahteva, da se ne sme izvoziti niti najmanjša množina živeža iz Ogrske. Pripraviti se je torej treba, da bo slovenski kmet sam prehranjeval naše ljudstvo, dokler ne pride pomoč iz inozemstva.
Vse polno tujcev prihaja sedaj iz neslovenskih krajev v naše rodovitne pokrajine ter odnašajo živež. Sedaj v teh hudih časih moramo pa skrbeti v prvi vrsti za naše otroke, da ne umrjejo lakote.
Da otmemo naše ljudstvo preteči lakoti, je sklenil Narodni svet pozvati slovenske kmete, posebno na Štajerskem, da ne prodajo nič živeža tujcem, pač pa naj pomagajo našemu prebivalstvu.
Naš kmet naj shrani in prihrani toliko živil, da bo takrat, ko bo potreba huda in ko ga pozove Narodni svet, mogel nuditi iz svojih zalog domačemu prebivalstvu vsaj toliko, da ga reši lakote.
II.
Bližajo se burni časi, ki zahtevajo, da je vsakdo na svojem mestn in da izvršuje nalogo svojega poklica. Tudi za naše telovadce je prišel sedaj čas, da ščitijo narod.
Klateži, dezerterji in zlikovci se pojavljajo po deželi, ki ogrožajo javni mir in red.
Da bodo mogli postaviti naši telovadci močno narodno stražo ter ščititi otroke in imetje našega naroda, poživljamo zastopnike Sokolov in Orlov, da pridejo prihodnji ponedeljek, dne 28. oktobra ob 3. popoldne v Ljubljano, kjer se bo 'vršilo na magistratu zborovanje, da se bo sklepalo o ustanovitvi Narodne straže. (Ker je naš list tednik, žal zakasnelo. Uredništvo.)
Dr. Anton Korošec
t. 6. predsednik Narodnega sveta.
Oglas Narodnega sveta.
Narodno vječe SHS. v Zagrebu je pozvalo vse pristaše strank, da se strnejo po vseh mestih, trgih, vaseh in selih v
Odbore Narodnega vječa.
Z ozirom na ta poziv opozarja Narodni svet v Ljubljani gospode župane na določbo § 66 občinskega reda, ki pravi, da je ena najpoglavitnejših dolžnosti župana, da skrbi za krajno policijo, to je, da skrbi za javni mir in red v občini. Deželne komisije so začetkom vojske pozvale gospode župane, da izpolnijo to svojo dolžnost glede javnega varstva.
Poživljamo gospode župane:
1.	da ustanovijo odbore Narodnega vječa (Narodnega sveta), ki bodo tvorili prostovoljno javno stražo. Orožne liste dobijo gospodi župani na okrajnem glavarstvu zastonj.
2.	V slučaju skupnega napada od strani klatežev ali v slučaju političnih izgredov, je treba klicati pomoči pri sosednih občinah, oziroma naj se to nemudoma javi Narodnemu svetu v Ljubljano, ki bo poskrbel za pravočasno pomoč.
Prosimo gospode župane, da blagovolijo sporočiti „Narodnemu svetu" v Ljubljani, kaj so ukrenili za vzdrževanje javnega miru, posebno da sporočijo, koliko mož so izvolili v odbor Narodnega vječa.
Za Narodni svet:
Dr. Anton Korošec 1. r. predsednik.
Oglas Narodnega sveta.
Mnogi priporočajo, naj se obdrži papirnati denar doma, češ, da je bolj varno obdržati ga doma, kakor naložiti v hranilnico. To mnenje je popolnoma napačno. Naj se zgodi z avstrijskim papirnatim denarjem karsibodi, je mnogo bolj varno, ako je naložen denar v kaki zanesljivi hranilnici, kakor da leži doma v skrinji.
Poživljamo torej slovensko prebivalstvo v njegovem lastnem interesu, da ne obdrži papirnatega denarja doma, ampak da ga naloži v dobro stoječe slovenske denarne zavode. Tudi ves drugi denar, ki je mogoče kje drugje naložen, naj se izroči slovenskim denarnim zavodom.
Dr. Anton Korošec 1. r.,
predsednik.
Ljubljana, 27. oktobra 1918.
Poziv uradnikom v tujini in vpokojenim uradnikom.
Avstrijska administracija je razkropila naše uradnike po celi Avstriji. Radi tega se nahaja v tujini mnogo sposobnih in narodnih uradnikov.
Narodni svet v Ljubljani poživlja uradnike, ki bivajo izven jugoslovanskega ozemlja, da sporočijo nemudoma «Narodnemu svetu" v Ljubljani svoj naslov ter natančno opišejo posel, ki ga izvršujejo. Pripravijo naj se tudi, da se vrnejo v domovino takoj, ko jih bo Narodni svet pozval.
Ravno tako poživljamo tudi vse gospode uradnike, ki so že vpokojeni, ne glede na to, ali bivajo v domovini ali v tujini, da sporeče nemudoma Narodnemu svetu svoj naslov ter da natančno opišejo posel, ki so ga v zadnjem času svojega uradovanja izvrševali. Prosimo, da se tudi ti gospodje pripravijo, da bodo po svojih močeh služili domovini.
Za predsedstvo N. S.
Ivan Hribar, 1. r.
Dr. Jos. Jerič, 1. r.
Josip Petejan, L r.
Reka pod hrvatsko upravo.
Budimpešta, 29. oktobra. „Az Est" poroča iz Reke: Zdi se, da se bo Reka prepustila Hrvatom. V mestu ni nobenih čet več. Krajevne oblasti so na podlagi dogodkov sklenile, da prepustijo mesto hrvatskim četam. V se nahajajoče ogrsko vojaštvo je bilo poklicano nazaj. Včeraj zvečer sta prišla k vladnemu komisarju dva generalštabna oficirja in sta mu sporočila, da ni mogoče mesta držati, ako se napad ponovi.
Vladni komisar je naznanil, da je dobil iz Budimpešte ukaz, da v slučaju sile brez prelivanja krvi prepusti mesto Hrvatom. Ogrska državna policija je svoje kovčke pospravila, ogrske grbe odstranila in se podala v Budimpešto, V Reki se je ustanovila meščanska garda in reški Narodni svet.
(Pred nekaj dnevi so se sprli v Reki hrvatski vojaki, marškompanija Jelačičevega polka št. 79, z reško policijo zavoljo hrvatske zastave.)
Zadnje avstrijsko ministrstvo.
Novi kabinet je že sestavljen in so imenovani: Dvorni svetnik Lammasch, predsedstvo; Geyer, notranje; Vitorelli, pravosodstvo; profesor Redlich, finančno; Wieser, dr. pl. Hampe, naučno; Silva-Taronca, poljedelsko ministrstvo, Seypl, so-cijalno skrb; baron Banhans za javna dela, dr. Horbačevski ljudsko zdravstvo, Galecki minister za Galicijo, Paul za ljudsko prehrano. Za domobranskega ministra je imenovan civilist, prezidi-alni načelnik v domobranskem ministerstvu baron Lehne, za ministra.	. .
Dr. Korošec je pred odhodom v Svico izjavil, da bodo Jugoslovani zavzeli nasproti novemu kabinetu enako odklanjajoče stališče kakor nasproti vsaki avstrijski vladi, kar pa seveda ni namerjeno proti osebi ministrskega predsednika. Jugoslovani se z nobeno avstrijsko vlado ne marajo pogajati glede bodoče usode svoje domovine.
Za glavo nemškega cesarja.
Nemška vlada je vzela na znanje zadnji odgovor predsednika Zedinjenih držav. Wilson je naznanil: «Ako bi se morale Zedinjene države sedaj z vojaškimi gospodovale! in monarhičnimi samodržci pogajati ali če je verjetno, da bi morale pozneje ž njimi o narodnopravnih dolžnostih Nemčije obravnavati, potem ne zahtevajo mirovnih pogajanj, marveč predajo."
Iz tega sledi jasno, da zahteva Wilson odstop vseh tistih, ki so imeli dosedaj v Nemčiji oblast, predvsem cesar Viljem.
Nemčija je Wilsonu odgovorila: Predsednik pozna globoko segajoče izpremembe, ki so se izvršile v nemškem ustavnem življenju in ki se še vrše. Mirovna pogajanja vodi ljudska vlada, v katere rokah se nahajajo odločilna pooblastila dejansko in ustavno. Njej so podrejene tudi vse vojaške oblasti. Nemška vlada pričakuje sedaj predloge za premirje, ki prinese pot miru pravičnosti, kakor ga je označil predsednik v svojih izjavah. Solf, drž. tajnik.
Toda nemški cesar še ni odstopil. Pač pa je odstopil Ludendorf, Hindenburg mu bo pa morda sledil, ali pi pride v Nemčiji do notranje vojske. Hindenburg je namreč še za nadaljevanje vojske; nemškemu državnemu kanclerju je pisal zaupno pismo, ki pravi: «Zahtevamo boj do zadnjega moža." Ljudske množice v Nemčiji pa mislijo drugače.
V Berolinu je demonstriralo pred nedavnim do 150.000 ljudi. 23. oktobra je bil pomiloščen posl. Liebknecht in izpuščen iz zapora. Množica ga je v triumfu spremljala na njegov dom. Posl. Chon je v državnem zboru zahteval, da se ne odstrani samo cesar Viljem, ampak vsa Hotien-zollernska rodovina.
Vojn! položaj.
Turčija bo v najkrajšem času odložila orožje, ako ga še ni; pogajanja z antanto so se že začela.
Na Srbskem Francozi in Srbi nevzdržno prodirajo. Po avstrijskem poročilu so Srbi prišli do Palanke, poročilo iz Ženeve z dne 27. oktobra pa pravi, da so Srbi in Francozi vkorakali v Belgrad in da od tam prodirajo južnozapadno od Save.
V Albaniji so naše čete zapustile Leš.
Na italijanskem bojišču grmi, da se v Celovcu šipe tresejo. Italijani niso nikjer prodrli, pač pa so se naše čete umaknile na eno zadnjih črt.
Na Francoskem se ententne armade pripravljajo na nove napade, dovažajo materijal, popravljajo železnice, med tem pa neprestano napadajo, da ne puste Nemcem časa.
Za nas je premirje pred durmi. Morda je prinese seboj iz Švice dr. Korošec.
Jugoslavija in alpski Nemci.
Čim nam je ameriško svobodoljubje podelilo lastno državo, so se pričele pri naših nemških sosedih oglašati posamezniki, razmotrivajoč položaj, ki ga je novi čas ustvaril. Čez noč so se mnenja v našo korist zasukala. Sprva se je govorilo o lastni alpski jednoti, zatem se je porodila misel o Veliki Nemčiji; tej je sledila združitev z Bavarsko in nekateri so celo priporočali zvezo s Švico. Gospodom pa so padle nove razmere z neba, kakor curek mrzle vode na glavo, in zato se še niso popolnoma orientirali: nekateri so za zvezo z državno-nemškimi sodeželani, drugi za poravnavo z Jugoslovani. Poglejmo popolnoma nepristransko, kako je stvar napeljana.
Lastna politična jednota bi bila za Nemce nesmisel, ker so po dolinah tako porazdeljeni in od gorà tako preorani, da nimajo prave skupnosti, ki pa mora biti, kajti politični jednoti je podlaga zemljepisna jednota: češka kotlina, poljska ravan, porečja Save, Soče, Vrbasa itd. so jednote, ki ljudstva družijo. Velika Nemčija poleg Poljske in Češke je — utopija, ker so radi ponesrečene vojne Nemci sami na Pruse tako gorki, da jim privoščijo padec, ako bi usoda tudi njih samih ne bila zadela. Pa tudi ententa bi v to ne privolila: Kaj pa bo Nemčija brez bro-dovja, brez Helgolanda in Kiela, ko jo bodo povrhu najbrže še na vzhodu in zahodu odščipnili!
Združitev z Bavarsko bi s stališča ljudskega značaja še najbolj vstrezala, kajti alpski Nemec in Bavarec sta si po značaju, veri in mišljenju gotovo bolj sorodna in prijazna kakor severni in južni Nemec: Prus in Bavarec, Wirtenberžan ali Badenec. Pomisliti pa moramo, da manjka tem rodovitne zemlje, vsaj v toliki meri, da bi zadostovali pridelki velikim ljudskim masam, kar sedaj
v vojni posebno občutimo. Zato igra dandanes želodec tudi v politiki odločilno vlogo, in dveh lačnih nihče ne bo družil, pač pa spadajo skupaj sosedje, ki zamorejo drug drugega podpirati; to pa v našem slučaju ni, ker so vsi v enakih pogojih. Oboji imajo namreč industrijo, ki bo v novi politični enoti le sebi tekmovala in sebe razjedala. Ali naj naše Alpe izvažajo na Nemško, ko imajo ondi sami dovolj podobnih produktov? Znano je tudi, da živi industrija Zgornje in Dolnje Avstrije ter Štajerske od — jugoslovanskega Balkana, in marsikateri preširni Nemec v Gradcu, Linču ali na Dunaju bi pošteno stradal, da nima svojih odjemalcev — v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in drugodi. Tega gospodje, do zadnjega časa sedeč pri polnih «gospodarskih in političnih loncih", niso pomislili.
Po zemljepisni legi bi bila kaka Velika Švica še najprimernejša, a naši Nemci bi se morali na-vzeti tudi švicarskega duha, njegove nepristra-nosti, podjetnosti, svetovne bistroumnosti in delavnosti, med tem ko jih dandanes diči samo zagrizeno sovraštvo do vsega, kar je slovansko in pretirana zaljubljenost v vse, kar je berolinsko, odnosno prusko in protestantovsko. Praktičen človek pa — drugače misli! Zato radi verujemo odkritosrčnosti tistih ljudi, ki svetujejo, naj se z Jugoslovani pobotajo in sicer čimpreje tem bolje. Kaj pa bo alpski Nemec brez dovoza žita, kaj bo oholi Gradčan brez slov. Štajerja, Hrvatske, Medjimurja, Banata? Kaj bi bil jezikovno mešani Celovec in ravnotaki Beljak, brez slovenskega zaledja (ako bi ostal izven Jugoslavije, o čemur seveda ni govora! Uredn.) Življenske razmere: trgovina, gospodarstvo, merijo proti jugu in ako ne bodo alpski Nemci z jugom zvezani, se bodo posušili kakor veja, ki od debla ne dobiva več poživljajočih sokov. Za obe Avstriji velja isto: polovica tovora preneha, kakor hitro se bo Jugoslovan industrijsko osamosvojil, in to se kmalu zgodi, ker mi imamo vse pogoje, tudi železo bomo dobili, četudi ga dandanes primanjkuje. Radi — neradi se bodo sprijaznili s Čehi. Ostane torej edino nemški del Tirolske, ki je po zemljepisni in gospodarski legi v resnici bolj v Švico kakor na sever obrnjen.
V bodoče ne bodo naša kulturna središča Dunaj, Gradec ali Monakovo, kamor so Nemci tako radi na dobro pivo hodili in odkoder je v naše dežele toliko ljudstva prišlo, ki je domačine izpodrivalo; temveč Praga, Zagreb, Trst, Ljubljana, Gorica, Maribor in Celovec. Za nas je prav, Nemci pa naj uživajo dni, katere so si s svojo oholostjo in kratkovidnostjo sami priklicali. In ako se spametujejo in spokorni na Jugoslavijo prislonijo, jim bo pri nas gotovo bolje, kakor je bilo nam pri njih, a gospodarji — bomo mi: za severne Alpe Čehi, za južne pa Jugoslovani.
J. Z.
Dnevne vesti.
Koroški deželni odbor in Slovenci. O koroškem deželnem odboru že dolgo nismo nič slišali. Samo tedaj, kadar se je godila na Koroškem kaka krivica, imel je koroški deželni odbor gotovo svojo roko vmes. Na ta način je opravljal deželo vedno proti Slovencem, kar smo posebno čutili v vojnem času. V vojnem času je vrhu tega še razobešal zastave na deželnem dvorcu v Celovcu, kadar se je trdilo, da so Nemci kje zmagali. Če niso zmagovali, seveda ni razobešal zastav in radi tega že precej dolgo ni bilo videti več zastav na deželnem dvorcu. Vrhutega so se nekateri gospodje pri deželnem odboru igrali tudi vojake. Po Celovcu, drugod seveda ne. Hodili so okrog v vojaških suknjah in širokih hlačah kot visoki dostojanstveniki. Govori se, da so se tem gospodom celo Nemci smejali, mi smo jih seveda vedno spoštljivo občudovali. Kakor je sedaj postalo konec nemške zmage in slave, tako bo tudi kmalu postal konec deželnega odbora. Predno pa se to zgodi, čutil je deželni odbor potrebo, da pokaže svetu, da še živi. Dasiravno imajo Nemci že svoj narodni odbor na Dunaju, ki je izjavil, da je edino on kompetenten razpravljati in soditi o usodi Nemcev v Avstriji, so hoteli tudi gospodje pri deželnem odboru pokazati, da imajo vzlic temu tudi še nekaj veljave in izrekli so modre besede, da Slovenci sploh ne živijo več skupno, ampak čisto posamezno, tako, da se Koroška ne sme deliti; z drugimi besedami« tako da hočejo ne samo nemško Koroško, ampak tudi slovenski del pobasati v svoje nemško koroško nenasitno vrečo. Pri tem je čudno samo to, da so nas prej vedno odbijali, sedaj pa je postala njih ljubezen naenkrat tako vroča, da bi nas najraje kar vse koroške Slovence pritisnili na svoje prsi in seveda pri tem objemu tudi stisnili. Koroških Nemcev svetovna vojska in zadnji svetovni dogodki še niso zbrihtali. Ne$
morejo se še uživeti v to, da bo kmalu njihovega nasilstva konec in konec za vedno! Dosedaj so bili pač vajeni, da jim je dunajska vlada vse izpolnila, karkoli so zahtevali. V svojih zahtevah so bili vedno trmoglavi. Toda tej trmoglavosti bo v par mesecih, najbrž pa že veliko prej konec! Peščica teh prenapetnežev misli, da se bo ubranila celemu svetu, ki je odločno na naši strani. Ta sklep teh gospodov je njih zadnji čin in se ne sme smatrati resnim. Menda bodo prišli celo Nemci in njih narodni odbor zaradi tega sklepa v precejšnjo zadrego. Vprašanje je samo, če taki sklepi starih nemških nasilnežev ne bodo škodovali pogajanjem med Nemci in Slovenci. Gotovo pa je, da si bomo te gospode za poznejši čas čisto posebno zapomnili.
Neumnost ali brezmejna zloba. V bližini Beljaka je bilo izpraznjeno mesto poštne ekspe-ditorice. V Beljaku sedi v poštnih uradih nekaj Slovenk, ki bi morda mesto sprejele. Tudi ravnateljstvo bi bilo voljno, poslati Slovenko. A kaj stori odbor slovenske občine? Zahteva, da mora dobiti mesto — Nemka! To v letu 1918! Človek bi mislil, da je to gorostasna neumnost, ko bi ne vedel, da je le zgolj zloba „deutschfreundlich“ občinskih odbornikov, Slovencev. S poštenimi Nemci se bodemo v Jugoslaviji že sporazumeli, z nemčursko zalego, ki je hujša nad vse Nemce, pa bo treba korenito pomesti!
Šmarjeta pri Telenbergu. (Razne novice.) Španska bolezen se je tudi pri nas že močno razširila. Obolelo je dosedaj okrog 90 ljudi, od katerih so nekteri že ozdraveli. Umrl je Blaž Rodler, pd. Habnar v Ramočivasi, pošten in pravičen mož. Vstal je prehitro. — V bolnišnici v Novale na Južnem Tirolskem pa je umrl vojak Esteri Anton na griži.
Podkraj pri Prevaljah. Večkrat je „Mir“ poročal o tukajšnjih tatvinah. Sedaj so si naenkrat tatje hoteli nasladiti življenje ter so odnesli tukajšnjima dvema posestnikoma več panjev najboljših bučel. Posestnici g. Lečnik pd. Lubas so odnesli tihotapci precej fižola. (Narodna Straža! Op. ured.)
Javorje, (f Peter Klavž.) Akoravno smo tukaj precej v strani in zavetju, se je „nova“ bolezen vendar tudi semkaj priklatila, in ni je že skoro hiše, v kateri bi ne gospodarila in si iskala svojih žrtev. Nenadoma je na njej obolel in ji podlegel Peter Klavž, pd. Pistotnik, dolgoletni naročnik „Mira“ in cerkveni ključar. Dne 22. t. m. sta ga spremljala na zadnjem potu dva duhovnika in veliko število ljudstva, ki se je udeležilo pogreba, je pokazalo, kako je bil rajni priljubljen. Pa kako tudi ne, saj smo položili v hladni grob moža stare korenine; bil je značaj od nog do glave, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Trdo delo in trpljenje ga je spremljalo skozi celo življenje, zlasti še na stara leta, ko so odpoklicali k vojakom oba njegova sinova. Svest si, da potrebuje domovina v teh težkih časih dobrih gospodarjev, je moral mesto počitka zopet prijeti za plug in motiko in v izvrševanju svojega poklica ga je dobri Bog poklical k sebi v boljše življenje. Mi pa ga ohranimo v blagem spominu in molitvi in
„postavimo spomin mu tak, da njemu bode vsak enak.“
Istočasno je nevarno zbolela tudi njegova žena in se vsled tega pogreba ni mogla udeležiti. Bog tolaži bridko preizkušeno družino!
Šelenberk-Tolstivrh. (Šola.) Na naši šelen-berški šoli je pouk od Velike noči do Vseh svetih. Po zimi zaradi slabih potov ni pouka. Vodi ga šolski vodja tolstovrške šole v Guštanju. V. začetku septembra t. 1. je pouk naenkrat prenehal. Vlada je namreč na par nemčurskih pritožb razpustila naš občinski odbor, odslovila dosedanjega vestnega tajnika in izročila vodstvo občinskih poslov novim ljudem. Šolskega vodja tolstovrške šole in učitelja na Šelenbergu je pa prisilila, da je prevzel posle občinskega tajnika. Ker je pa nemogoče, da bi bil kdo občinski tajnik in ob enem učitelj, na dve uri oddaljeni šoli, so šelen-berško šolo zaprli. Samo pol leta, samo po dva dni v tednu imamo Šolo, torej le toliko, da se naši otroci komaj naučijo brati in pisati, a še tega nam ne privoščijo in sicer samo zaraditega, da morejo vzdržati občini storjeno krivico. To pa ne bo dolgo časa ostalo, ker Jugoslavija je pred durmi.	Občan
Tolstivrh. (Občina.) Na naši občini‘je vedno večji nered. Pritožb je vedno več, kakor je že poročal „Mir“. Bil je red, a sedaj ga ni. Da je res tako, so nam pokazali. Nemčurji so v vedno večji zadregi. Ne znajo si pomagatj. O ja, znajo. Ker sami ne razumejo občinskih zadev, pokličejo starega zaslužnega odbornika, da jim P™e Pomagat in jih vleči iz zadrege. Seveda je odbornik to vabilo odločno odbil, rekoč: „Preje ste nas ven vrgli in sedaj naj bi vas mi reševali. Le sami delajte, a tako, da bo prav.u Tedaj se
nemčurji obrnejo na svojega zaščitnika, velikov-škega glavarja. Ta takoj piše odborniku in ga pozove na občino. Odbornik se je sedaj na ta pritisk uklonil, prišel in pomagal dolge ure. G. Osiander je bil nasproti odborniku prijazen in sladak, kakor sama strd. Od starega občinskega odbora se učijo. Torej, kdaj je bil red? Preje ali sedaj? Odgovorite! Bilo je preje par krivičnih pritožb od strani nemčurjev, a sedaj jih je še več od slovenske strani in sicer opravičenih.
Guštanj-Ravne. („Skrb za delavce.") Sladkorja že cel mesec ni, masti pa že kake tri mesece nismo videli. Več žensk se je zbralo skupaj in so Šle v občinsko pisarno k g. Času, da naj jim da vendar že enkrat sladkorja. Čas jim je rekel, da bo odstopil od županstva.
Volinj'ak pri Prevaljah. (Tako delajo naši občinski tajniki!) 103 K 50 v dohodninskega davka mora plačati pd. Stovčnik, tako je prišel ukaz od velikovškega okrajnega glavarstva. Kar za glavo smo se prijeli vsi sosedje, ko smo to slišali. Vedno smo spoštovali in radi imeli skrbnega Stovčnikovega očeta, pa zdaj se mu še blizu ne bomo upali, ko ga je sam gosp. Benz tako visoko „pevcal“. Pomislite: 103 K 50 v dohodninskega davka ! Torej približno 5000 K čistih dohodkov v letu 1916. Menda ga ni tako mogočnega kmeta v celi podjunski dolini. To seveda nič ne pride v poštev, da mu je pred več leti vse pogorelo, saj mu je pohištvo bržkone kar samo zrastlo črez noč, kakor gobe po dežju. Vsi prasci so mu poginili, pa okrajno glavarstvo šteje in ceni mrhovino. Dva sina je posodil cesarju in jim je moral z neštevilnimi zavojčki podaljšati življenje, ker je manjkalo komisa. Enega se je usmilila griža in je prišla ponj tam nekje v Galiciji. In doma še štiri nepreskrbljeni otroci želijo vsakdanjega kruha in nagi tudi nočejo letati okoli. Vkljub temu pa še 5000 K čistih dohodkov! Glavno zaslugo pri tem „izvrst-nem" gospodarstvu pa ima menda prevaljski občinski tajnik, kateremu se ni zdelo vredno, da bi Stovčniku poslal polo za dohodninsko napoved, ampak jo je kratkomalo neizpolnjeno vrnil okrajnemu glavarstvu, ki jo je izpolnilo po svoji nerazumljivi modrosti. Tako se dela z nami kmeti! Če je treba oddati žito, slamo, seno ali kaj drugega, ti točno prinesejo list v hišo. Da bi pa mogel po pravici napovedati svoje dohodke in se ubraniti krivično navitih davkov, pa občina ne ve, kje stoji tvoja hiša. Prav ima oče Stovčnik, če misli menda svoje posestvo dati v najem okr. glavarstvu, ki zna tako dobro gospodariti. Pa še boljši bo, če počaka, da Jugoslavija prevzame gospodarstvo.
Možica. Prekleta pravica, s katero nas tako skrbno in ljubeznivo pitajo naši nemčurski uradi! Niti cesarjevih besed nismo smeli brati v svojem materinem jeziku! Cesarjev manifest vsem narodom je nabit samo v nemškem jeziku! In to v občini, ki ima čisto slovensko prebivalstvo razun par privandranih uradnikov in enega učitelja in njihovih družin ! Za vraga, ali res mislite, da je zaradi teh ali zaradi nemškega župana, ki ste ga nam usilili, že vsa občina nemška? Ste li slepi, da ne vidite, v kakšnih časih živimo? Sicer se pa za manifest ne bomo pulili, ker je med tem izdala lasten manifest naša narodna vlada!
Možica. Počitnice na ljudski šoli v Možici se bližajo koncu. Opozarjamo tem potom g. učitelja Schwarzlerja, da se naj dobro premisli, predno bo stopil v šolsko sobo. Zapomni si naj, da mi pošiljamo svoje slovenske otroke zato v šolo, da se kaj naučijo, in ne zato, da bi se tam pretresavala nemškonacionalna politika, in še v taki obliki, da se vcepi v mlado otroško srce že v zgodnji mladosti sovraštvo in mržnja do sta-rišev! Ali morebiti mi zato pošiljamo otroke v šolo in plačujemo učitelja? če g. učitelj ne opusti svojega učnega sistema v politiki, tedaj mu svetujemo, naj prejkoslej vzame svoje ponemče-valno trobilo pod pazduho in se pobere nazaj med tujce, odkoder je priromal! Za take ljudi ni prostora med nami in ga tudi ne bo! Jugoslavija, pridi kmalu, da nam boš dala učitelje, ki bodo naši deci v blagor in nam v veselje!
Možica. Vsaj nekaj dobrega nam je prinesla naša železnica, pd. kafémlin. Če je cesta prav blatna ali če se nam smilijo tenki podplati zaradi ostrega pečevja, s katerim so nam cesto skoro do kolen nasuli, smemo hoditi po železniški progi. Pa samo Slovenci, Nemcem je prepovedano. In jaz revček bi še tega ne vedel, če bi mi gosp. župnik ne pojasnili, kaj je zapisano na tistih tablicah: Prepovedano je hoditi po “železniškem telesu" (BahnkOrper) ! No, pa ker je zapisano samo nemško, nam Slovencem ni prepovedano in se bomo radi posluževali te stranske poti. Saj „ železniške telo" nas tudi ni vprašalo, če sme hoditi po naših njivah in travnikih.
Možica. Na račun delavcev se mastijo drugi! Sicer je nam vseeno, kako porabi Union svoj denar. Pa ker ga ji pridelajo tudi naši žulji in se nas pri plači vendar tako stiska, ne bote nam zamerili eno vprašanje. Kakšno opravilo pa ima pri tukajšnjem rudniku učitelj Schw., da dobiva za se, za ženo in otroke iste doklade kakor mi delavci? Na šihtu ga ne vidimo, med uradniki v pisarnah pa tudi ne. Da pa poučuje otroke v šoli, zato je vendar plačan od dežele. Morebiti dobivajo doklade tudi še drugi učitelji, župan, občinski tajnik, občinski sluga in g. župnik? Potem je pač verjetno, da za nas delavce tako malo ostane.
Prevalj'e. (Pogreb.) Po kratki in mučni bolezni je mirno zaspal v Gospodu Popov oče na Lešah. Bil je večleten ključar leških cerkva ter zgleden gospodar. Naj počiva v miru!
Prevalje. (Zbirki.) Za romarsko cerkev na Sv. Višarjah se je nabrala lepa vsota 1700 K. Veliko dobrotnikov je darovalo večje zneske. Mnogo se jih je vpisalo v višarsko mašno zvezo
—	za 300 K. V tem se zopet kaže lepa ljubezen do Matere božje. Vsem darovalcem najlepša hvala in blagoslov ter pomoč višarske Matere božje. Marija ne pozabi svojih otrok. — Za uboge sirote v dnevih narodnega blagdana se je nabralo 200 K.
Zilska Bistrica. Poročil se je tukajšnji organist in cerkovnik g. Janez Pip z gpdč. Terezijo Godec, cerkveno pevko. Na mnoga leta! Pri nas se tndi že zelò rarširja španska influenca. Ni je skoraj hiše, da bi ne bila po dva ali še več bolnikov. Smrtnega slučaja ni bilo dosedaj še nobenega. Bog nas pač obiskuje z raznimi nadlogami. Bodimo pripravljeni, ker ne vemo ne ure, ne dneva!
Hodiše. Smrt je zahtevala tekom treh dni v naši mali vasici kar dvoje žrtev. Dne 24. okt. smo izročili hladni zemlji 15 letno Urevčnikovo Micijo. Kako je bila priljubljena pokojna deklica, je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Rajna je bila tudi poštena in pridna; zato ob tej izgubi prav žalujemo. Na njo se bodemo vedno spominjali, kakor tudi na govor ob odprtem grobu, katerega so imeli preč. g. prof. dr. Rožman. Naj v miru počiva!
Škocijan. (Pogreb.) Ugledno družino našega župana g. Piceja je zadela huda nesreča. Zapustila jo je dobra mati in gospodinja. Vodila je s spretno roko vse veliko gospodarstvo, da je njen mož brez skrbi za dom mogel po županskih opravkih. Dolga vrsta ljudstva od blizu in daleč je prišla izražat družini sožalje. Pogreb so vodili duhovni sin Jan. Hojnik, župnik v Koprivni, domača gospoda župnik in kaplan in Ivan Starc, župnik v Plajberku. Domači pevci so pred hišo in na pokopališču zapeli rajni županovi ženi v slovo. Gosp. županu in celi družini naše iskreno sožalje.
Grabštanj. Dvoje mladih žrtev je v najkrajšem času zahtevala pri nas pljučnica. V nedeljo zjutraj, dne 20. okt., je preminula v cvetju let mladenka Lenka Karničnik pd. Mežnarjeva v Grabštanju. Bila je prav rada vesela, a smrt ji je z ledeno roko prekrižala vsa pota svetne sreče in veselja ter ji, kakor upamo, pripravila boljšo, neminljivo srečo. Tukaj lahko vidi marsikatera nje tovaršica, katera se je ž njo razveseljevala, kako minljivo je vse na svetu. V torek se je vršil njen sijajen pogreb. Nebroj ljudstva, zlasti deklet, njenih sovrstnic, se je zbralo pri hiši žalosti. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom spretnega mladega organista g. A. Smolaka je s pomočjo gospe M. Kulterer, organistinje v St. Petru, lepo zapel ginljive žalostinke. Priznanja vredno pa je pri sv. maši zadušnici zapela svoji nekdanji prijateljici in sovrstnici ga. Kulterer, s priznano lepim glasom pesem: „Z Bogom, sestra draga!" Nobeno oko ni ostalo suho, ko so g. župnik ob odprtem grobu primerjali jesensko naravo, ko list za listom pada, ko slana mori najžlahtnejše cvetke
—	tej oveneli cvetki, katero smo zdaj položili v grob poleg svoje sestre Uršike, katero smo pred tremi leti tudi mlado izročili materi zemlji. In ko so se spominjali padlega brata Štefana, ki počiva v tujini, je marsikatero materno srce vzdrhtelo krčevite bolesti ter vzhitelo na grobove padlih sinov. Počivaj, draga Lenka, poleg svoje sestre? Mi zaostali se te hočemo spominjati v molitvi !
Žvabek. Žalostno znamenje časa je, da smo imeli minuli teden 8 pogrebov. Za našo malo župnijo strašno število. Sicer smo vajeni take številke mrličev v pol letu. Danes smo pokopali Žvancarjevega očeta in mater v skupen grob. Griža in španska bolezen se kosata med seboj. Vzemi od nas to šibo, o Bog !
Umrla je minuli teden v Laškem trgu na Štajerskem v starosti 77 let Kristina Jelenc. Pokojnica bila je dolgo let ud Družbe sv. Mohorja. Naj v miru počiva!
Št. Rupert pri Velikovcu. (Zahvala.) Povodom pogreba velezasluznega in nepozabnega 6. g. Ivana Žela, kanonika v Velikovcu, dne 22. oktobra t. L, so darovali v obilnem številu zbrani slovenski duhovniki mesto venca, za našo „Na-rodno šolo“ veliko svoto 453 K; nadalje g. spiritual Jožef Zeicben 30 K, gosp. župnik Friderik Malgaj 20 K. Ravno tako so mesto venca darovali: Posojilnica v Spodnjem Dravogradu 25 K, č. g. Josip Rozman, župnik v Crnečah, 10 K za našo gospodinjsko šolo. Pokoj pokojnikovi blagi duši, vsem čč. gospodom darovalcem za velikodušne darove pa izreka najprisrčnejšo zahvalo
Vodstvo »Narodne šole“.
Kotmaravas. (Kurja smrt.) Nekje, pa nočem povedati kje, ker bi bil najbrž tepen, se je pripetil ta-le žalosten dogodek. Na vsezgodaj zjutraj je kradla kure mesa lačna tatica. Kaj hočeš, snej, kar je. Ko jim je tipala vratove, in to ponoči, so se kure branile, kolikor so mogle. Prosim vas, kdo se ne boji smrti? Z nogami so se krepko poprijele droga, nabrusile v naglici kljune, in „sk“ z njim po tatici. A kurji kljun ni bridka sablja. Kaj hočeš ž njim proti taki sovražnici? Povzdignile so torej še svoje kurje glasove in kričale v hladno jesensko noč, kar je držalo perje. In glej, kurji kurnik ni puščava, sam gospodar jih je slišal in skočil iz svojega perja ter gologlav (napol plešast tudi še), bos, ker ni našel hitro cokelj in jeznega obraza, kdo pa se nebi jezil, če mora sredi noči iz tople postelje, hitel nad kurjo smrt. Bila je svetla noč, že od daleč je videl neusmiljeno morilko, a ona je videla tudi njega, hitro si je vrgla par črez ramo in hajdi, kar so noge nesle. Samo enkrat je stopil mimo in padel, a bilo je že to preveč, ker po štirih ni mogel tako hitro naprej kot zvita tatica — lisica. Morebiti je bil tudi lisjak.
Kotmaravas. Kjer je kaj dobiti, je kmet zmiraj zadnji, pri rekviriranju pa samo kmeta vlačijo za ušesa naprej. Daj, daj, vsem daj in vse. Rekvirirali so nam že vso živino, če pa hočemo tudi mi kos mesa od nje, nam vsemogočna Rupinca v Kloštru „fiir die Bauern nichts“ zabrusi v obraz in prazen moraš iti vstran. Mi se še dobro spominjamo časov, ko je ona lepo stopicala okoli kmetov, da je od njih dobila kako živinče, tudi vesela jih je bila, če so prišli po večkrat že smrdeče meso. Seveda, to je bilo nekdaj. Vemo pa tudi, da ne bo več dolgo vojska, da bo potem tudi rekviriranje pri kraju, in da, če hočemo, ravno mi kmetje sami lahko jemo govedino svoje živine, ne da bi za njo hodili beračit v Klošter. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Št. Lipš pri Dobrllvasi. Umrl je na srčni hibi 75 let stari Jegartov Tone, kateri je 45 let neprenehoma služil pri pd. Jegartu na Plaznici; bil je odlikovan za zvesto službovanje od c. kr. kmetijske družbe z srebrno svetinjo s krono. Bil je marljiv, zvest hlapec svojega gospodarja, ud Mohorjeve družbe, zvest bralec „Mira“, mož, kateri ni nikoli izpustil nedeljske božje službe; njemu veljajo res besede: »Pojdi, modri hlapec, v hišo svojega Gospoda." — Istotam je kruta smrt ugrabila pridno mlado nežno Ciliko Kanduč. Rajna Cilika je izgubila svoje stariše že v rani mladosti, ali bila je kljubtemu tako lepo vzgojena, da je bila res cel hišni angelček. Za njo žalujemo vsi, ki smo jo poznali, posebno št. lipška dekleta in cela Jegartova hiša. Pri svoji mami sladko spavaj, na svidenje nad zvezdami!
Sv. Lenart pri sedmih studencih. (Železen zvon) so si nabavili Strmčani za svojo kapelico. Ob veliki udeležbi so ga v nedeljo blagoslovili mil. g. prošt Atzlhuber iz Beljaka. Vič. g. župnik podklošterski dr. Fr. Cukala pa so v krasnih, globoko v srce segajočih besedah pridigovali o pomenu zvonov. Da bi nam ta nadomestek prejšnjih zvonov le kmalu oznanil mir! Največ zaslug za zvon si je stekel vrli posestnik na Strmcu g. Janez Ojcl. — Španska bolezen tu strašno razsaja. V 10 dneh je vzela kar pet žrtev: starega Morica, posestnika pd. Kašnarja na Ločilu, Kavharja v Radnivasi in njegovo taščo, nadalje mlado šiviljo Marijano Pi chi er. Na kostni jetiki je umrla Marija K rob at. Vsak dan se oglasi mali zvonček v stolpu, včasi tudi po večkrat, ki kliče duhovnika k bolnikom. Naj nas Bog kmalu reši te nevarne kuge!
Libeliče. (Kjer je žandar — župan.) Okrajno glavarstvo v Velikovcu nam je pred dvema letoma dalo komisarja-župana. Imenovani je bil tukajšnji Pngelnik, bivši žandar, doma iz Montala. To je tisti mož, ki govori zelo previdno, a kadar zine, je — nasprotnik. To je tisti Pu-gelnik, ki je šel v Št. Janž razgrajat, je isti župan, ki je predlagal pri nekem pogovoru županov — da je prav lahko odvzeti kmetom žito, to je isti mož, ki je na svojo občino dal zapisati rekvizitnega žita letos 500 stotov, tako, da so se dospodje še pri okrajnem glavarstvu smejali, in končno je isti in edini župan cele širne Evrope,
ki ima svojo moč »von Gottesgnaden". Speljal ga je pred par dnevi namreč prav po »žandarsko" Neka uboga ženska ni mogla dati več mleka. Pugelnik — prva oseba v Libeličah — je pri sedanjem pomanjkanju moških moči najel 3 može, da so šli k tisti ženski — kaj mislite gospod urednik po kaj — ne znabiti vprašat, ali ima kaj jesti, tudi ne kravo ogledovat ali je breja ali bolna, ne, ampak — kravo rubit. Dosedaj se pri nas še po županih ni bilo treba bati rubeža, Pugelnik, privandranec iz Montala, bo pa vpeljal pravo ustavo, bolj po domače sicer, a braniti se bo treba pred takim nasilstvom. Prizadeta ženska se je pred tem nasilstvom branila s — kolom. Okrajnemu glavarju pa iskreno čestitamo, da si zna poiskati tako izvrstne moči, da ima tako srečno roko in tako upravni talent, da postavlja »die Tiichtigsten voran". Obljubimo mu, da bodemo Pugelnika vsled njegovih višjih zmožnosti v Jugoslaviji postavili za poveljnika vseh občinskih biričev, ker mož zna zasukati postave v svoj prid, tudi tam, kjer je drugim nemogoče. Njegov talent bodemo pustili, da se bo popolnoma razvil, da bo nas še večkrat presenetil in sicer prijetno in nenadoma kakor sedaj. Upamo da naš g. komisar, birič, župan in tajnik ostane nam zvest in reš za delovanje v Jugoslaviji in nam ne pobegne.
Libeliče. Tukajšnji ujetniki Rusi so se po nekod odvadili, da so še ljudje. Z najdivjejšim germanskim sovraštvom jih preganjajo. Vojni ujetnik je sicer ujetnik, toda človek je kljub temu. Tako lahko vidiš pri naših najbolj kulturnih Nemcih, s kakšnim trpljenjem jim olajšujejo itak že težko breme. Posebno se odlikuje v tem oziru naš graščak. Delo od ranega jutra do pozno v noč, brez zadostne hrane, pretep in najslabši priimki, to je njih vsakdanja usoda. Slabo obuvalo in obleko,- v dežju in mrazu, noben dan počitek, to naj jim olajša težek stan. Koliko gorja je tako ravnanje povzročilo našim ujetnikom v sovražnih državah.
Št. Jakob v Rožu. (Osebna vest.) Vsega zdravilstva dr. Karel Pečnik (»p. d. Lipjov dohtar v Lišah") bo od 5. do 20. novembra doma ter bo sprejemal bolnike pri Janežiču (Sv. Jakob v R.) od 11—12. ure dopoldne.
Naše žrtve*
V župniji Podklošter je gnala nesrečna svetovna vojska naslednje može in mladeniče v prezgodnjo, nasilno smrt: Iz Podkloštra: Henrik Grum, c. in kr. aktivni stotnik, neoženjen, pp. 14 padel 31. 8. 1914 Wadowice; mladenič: Anton Šultes, poštni pot, d. pp. 4 padel septembra 1914 Przemislany; mož: Janez Kropfič, črnovojnik, Cerkvenik in orglavec, podlegel griži 14. 8.1916 v voj. bolnici Szatmar Nemeti, Ogrsko; mladenič: Janez Hrovat, krojač, padel 11. 10. na italijanskem bojišču; mladenič: Jurij Nadrag, mornar na »Leopardu", ponesrečil 7. 1. 1916 v Pulju; mlad: Janez Armitter, poštni pot, pp. 7, padel 27. 10. 1914 Grodek. — Iz Žilice: mož: Rihard Kreiner, d. pp. 4 inženir, res. poročnik padel septembra 1914 v Galiciji; mladenič Franc Mako vic, pp. 7, črevljar, padel 19.9.1914 Grodek; mož: Janez Karnjau, pp. 7, tovarniški delavec,
26.8.1914	podlegel ranam v Kijevu, Rusko; mož: Gottfried Kerschbaumer, črnovojnik, ključavničar, umrl 10. 2. 1915 na pegastem legarju v voj. bolnici Gradec; mož: Pavel Wahrmuth, podlegel ranam in bolezni na pljučah 19.12.1917 na dopustu doma. — Iz Stasavo: mož: Peter Druml, tovarniški mizar, padel 15. 3.1915 Jusin, Galicija; samec: Gašper Samonig, Tresnikov, mizar, d. pp. 4, padel 15. 6. 1915 PlOcken; samec Miha Klampferer, Žanekarjev, dninar padel 1915 na italijanskem bojišču. — IzZagorič: trije bratje iz Čikofove hiše: 30letni Janez Fertala, 9. 1. 1915 podlegel ranam, dobljenim pri Grodeku, d.pp.4; 22letni Jože Fertala, zidar, padel 11. 2.1917 Fajti hrib, d. pp. 4; 18letni Lojz Fertala!, krojač pp. 7 umrl pod plazom na Fišbahalpe 9. 2. 1916, vsi trije evang. vere. — Iz Sovč in Rut: mož: Janez Klampferer, Pavlič, kolar, d. pp. 4, padel avg. 1914, Galicija, ev. vere; mlad: Franc Virtič, 'Jomčev v Rutah, padel sept. 1915, oziroma pogrešan; mladenič Franc Šnabl, Bajer ni ko v v Rutah, padel okt. 1914, oziroma pogrešan; mlad: Jakob Kilcer, hlapec pri Otoiču, prost, strel. p. padel junija 1915 na Strigici; mož: Jože Galób, najemnik, črnovojnik, umrl 15.8. 1916 v voj. bolnici v Beljaku; mož: Jože Lam-precht, Valčar, kolar, umrl dec. 1916 v voj. bolnici, Škofjaloka. — Iz Peč: ml. Jože Wank, Pol to v, mizar, podlegel ranam 7.10.1914 v Kijevu, Rusko; mož Janez Pignet, Piber, 15.
11.1914	podlegel naporom v ujetništvu, Taškent; mož Franc Wiegele, Krajcar, padel pri Gorici 3.1.1916; ml. Lorene KOstenbaumer, d.pp.4,
padel 1916 na it.bojišču; mlad. Janez Tarman, zgornji Debernik, pogrešan od 1914. — Iz Podlipe: ml. Ivan Galob, Mikelnov, umrl v bolnici, Bartfa, Ogrsko 1915; mlad. Franc Kroissen-bacher, Mežnarjev, padel 30.1.1916, Kolomea; mlad. Blaž Wiegele, Novakov, padel (oziroma pogrešan) od 15. 6.1918 na Pijavi. Nesrečnim žrtvam — 31 — blag spomin! Njihovim dušam: mir in pokoj! »Molimo bratje drug za drugega, veliko namreč premore stanovitno molitev pravičnega." (Jak. 5, 16.)
Naši vojaki.
BojiSSe, 26. X. 1918.
Prav srčeo Vas pozdravljamo, dragi Slovenci in Slovenke na Koroškem. Če nas še tako daleč odženejo od doma, naše misli pa koj najdejo tja k Vam nazaj, v planinski raj. Nestrpno pričakujemo priljubljeni list »Mir", ki nam še poroča, kako se vrlo gibljete doma, za našo zlato svobodo. Kakor se kaže, da v kratkem morda vendar le pričakujemo ljubi mir in da pridemo domov v našo mlado Jugoslavijo. Tedaj bo šele ozdravljeno naše bolno srce.
Zdaj pa krepko naprej do naše zmage! Štefan Pečarnik z Djekš pri Velikovcu, Franc Riedl iz Podkraja pri Pliberku in Jožef Kušnik iz Letinje pri Pliberku.
Kako se godi našim vojakom na Francoskem.
Nemškutarji so radi hvalili, kako je na Nemškem vse izvrstno pripravljeno za vojake. Sedaj se nekateri naši vojaki tam borijo. In kako se jim godi, lahko razvidimo iz sledečih poročil:
Dne 14. 9. 1918.
Ljubi stariši! Pošljem Vam srčne pozdrave z vojnega polja. Prišel sem včeraj na noč v novo postojanko. Kako tukaj »ven vidi", ni skoro zapisati. Veliko sem že pretrpel in prestal, pa takega še ne. Kakor mislim, nas tukaj čaka, da bomo morali iti nazaj in ne naprej. »Stanovanje" je tukaj zelo slabo, ležimo na čevežnju (žici), in v barake teče povsod noter. Barake, ki so nam je pustili Nemci, so vse raztrgane in popraviti se ne more več kaj, ker ni materij ala. Zaradi menaže je nekaj boljši kot na naši fronti, in drugo je vse slabše in tudi bolj nevarno. Tukaj se mi ne dopade več. — Pozdravlja Vas vse skupaj Vaš sin	Janez P.
Dne 21. 9.1918.
Naznanim Vam, dragi stariši, da sem prišel 18. 9. v novo postojanko. In sem opazovalec. Prebivam že drugi dan tukaj in sem dobil tudi katar, ker sem se prehladil. Ležim torej na mokrih diljah brez slame in brez vsega. Prej sem imel dobro ležo in sedaj naenkrat tako slabo. Veliko sem že poskusil in pretrpel, pa take službe še nisem imel kakor zdaj. Vsak dan dobimo samo mrzlo menažo, ležimo obuti in smo v vedni nevarnosti. Dan na dan mislim na Vas. Kdaj se bomo zopet videli? — Pozdravljam Vas vse od daljne črne zemlje Janez P.
Književnost in umetnost.
Odborova seja „Slovenske Matice“ dne 17. oktobra 1918. Gospod predsednik se spominja v toplih besedah pok. žel. revidenta, bivšega večletnega matičnega tajnika, iskrenega rodoljuba gospoda Frana Podkrajška in ravnotako veleza-služnega in odličnega slovenista patra Škrabca in želi, da se zabeleži spomin na oba spoštovana pokojnika v zapisniku. — Matično denarno stanje je ugodno. — V smislu sklepa in pravil Pisateljskega podpornega društva, ki se je na zadnjem občnem zboru razšlo, prevzame Matica imovino tega društva z obvezo, da jo uporablja v podporo potrebnim slovenskim pisateljem in njih družinam toliko časa, dokler se ne ustanovi novo društvo, ki bo opravičeno, prevzeto imovino sprejeti. — V slučaju razpusta na novo snujočega se društva »Krekova ustanova", je Matica pripravljena prevzeti in oskrbovati polovico premoženja tega društva. Drugo polovico prevzame Leonova družba. — Matica izda s sodelovanjem mariborskega zgodovinskega društva in s podporo Jugoslovanske akademije Štrekljevo zgodovinsko slovnico slovenskega jezika kot posebno založnino. — Od knjig za 1. 1918. je ena gotova, druga v delu. — 100 letnico Vodnikovo počasti Matica prihodnje leto s kritično izdajo njegovih pesmi, opremljeno z esejističnim uvodom. — Sprejet je predlog za izdanje slovstvenih zgodovin posameznih slovanskih narodov. Izvršitev izroči odbor znanstvenemu odseku. — V spomin zbližanja s Poljaki izda Matica v prevodu večje delo iz poljske klasične literature. — Na ponudbo je nekaj prevodov, ki jih je Matica pripravljena kupiti. Gledala bo. da si nabavi rokopisov in skrbela za to, da pisatelji ne bodo čakali po nepotrebnem na honorarje.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniška glavnica: K 10,000.000. Keaervni saklad: K 1,500.000.
Prodala sreike razredne loterije.
Zahvala.
Ker nam je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti, se zahvaljujemo tem potom v prvi vrsti čč. šolskim sestram v St. Rupertu pri Velikovcu za požrtvovalno postrežbo, ki so jo izkazale rajnemu č. g. kanoniku
Ivanu Žel
pri njegovi bolezni. Ravno tako se zahvaljujemo mil. gosp. proštu tinjskemu, vsem duhovnikom, Marijinim družbam: šentruperski, tinjski in želinjski, in vsem drugim, ki so rajnega spremljali k večnemu počitku. Hvala tudi vsem tistim, ki so se rajnega ob času njegove bolezni spomnili v molitvi.
Marija Zel,
mati.
Franc in Jožef Žel, Pepka Zel,
brata.	sestra.
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjab. Odgovorni urednik: Otmar ttClh&lek.
Tiskarna Dražbe sv. Mohorja r Celovca. Telefou 179.
Kupim
vsako množino mošta, kisa, žganja. Cena po dogovoru.
Franc Potočnik, Drvešavas, p. Pliberk.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Bencin - motorje
5—6 Va konjskih sil, za 8000 K in enega za 4000 K,
1	kOlO (bicikel) za moške,
2	avtomobila Z 2 in 4 sedeži,
100 StOlOV iz trdega lesa po 10 K
ima na prodaj
Franic Kraut
Pliberk na Koroškem.
SOO kron "‘gm
Vam plačam, če moj pokonče-valcc korenin „Rla-Balsam“ nc odstrani Vaših kurjih odes, bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 3 —, 3 lončki K 7*—, 6 lončkov Kil*—. Na stotine zahvalnih in priznal-nih pisem. — Zobobol odpravi Pri najhujših revmatičnih bolečineh v zobeh, kadar nobeno drugo sredstvo ne po-
KemfnvdeKr "T*'	\ V’ 3 ^"fimlčkov^uk. -
Kemeny, Kasohau (Kassa) L, poštni predal 12/0 227 (Ogrsko).
ZH Paramento CZ
kakor mašna oblaiila, pluviala, vela, plaščke ta mi-nistrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete kelihe, oiborije, monštrance, zvončke itd., križe, «obe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
cj-------------* f ~ **-—**»*** vivaiMia* ima V ZittiUg
oddelek za parnrngfite ložefosega društva v Celovcu
Sprelema vloge no hnHžIce in na tebošl rošun. lihup In prodala vrednostnih papirjev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
Preselita eno naznanilo.
Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da sem svojo trgovino s papirjem, šolskimi potrebščinami in galanterijskim blagom iz Lidmanskega ulice št. 2j preselil na
S alni oz) o cesto (Salmstrafie) št. 1.
Z geslom »Svoji k svojim« prosim mnogo-brojnega poscia ter beležim
spoštovanjem
Gustaz) Bla&on
v Celovcu, Salmova cesta (Salmstrafie) št. i, na vogalu Kneèjega trga (Filrstenplatz).
Volnene rute in žensko jopo zamenjam za živila. K. K. v tiskarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Vetrinjsko obmestje 26.
Daj nam mir, Gospod !
Pesem za 3 ženske glasove in orgle se dobi pri šolsk. ravnat. A. Kosl-Ju, Središče (Staj.). Partitura 80 h, pevski part 30 h.
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Apostolskega Veličanstva
cesarja Karla I.
Komite za oskrbo vojnih grobov v Avstriji Glavno vodstvo: Dunaj, IX., Canisiusgasse io.
Štiri lepe plemenske kobile
(pinegavsko pleme), stare po 4 leta, 16 pesti visoke,
so naprodaj.
Poizve se pri Adolf Žabjek v Ljubljani, Poljanska cesta 55.
Pristno toaletno milo
fino dišeče, 1 kos 100 gr težak,
3 kosi 18 K, 6 kosov 34 K, 12 kosov 65 K.
Pristno milo za pranje
1 kg po 26 K. — Pošilja le, če se prej vpošlje znesek.
H. Jiinker, eksportno podjetje v Zagrebn br. 16, Petrlnjska 3 (Hrvatsko).
smrt. Podgane» miši
se popolnoma uničijo s podgansko smrtjo. Ce ne uspe, povrnem denar. Stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. Stenice, uši, bolhe, ščurke z zalego vred korenito uniči „Tkiera“. Cena 3 K, 3 kartoni 7 K, prašek k temu 2 K. Kemeny, Košiče (Kassa) L, poštni predalček 12/0 327 (Ogrsko).
Vzgojišče za deklice
(internat)
čč. šolskih sester v „Narodni šoli“
v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem
se priporoča p. n. slovenskim staršem. Sprejmejo se deklice, ki želijo obiskovati v hiši se nahajajočo štirlrazredno ljudsko šolo.
Na svoji četrt ure od „ Narodne šole“ oddaljeni pristavi sprejmejo čč. šolske sestre tudi več dečkov, ki želijo obisKovati „Narodno šolo“, v vzgojo in oskrbo, šolsko leto se prične dne 6. novembra 1918. Plačilo 70 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v St. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem.
F-V^rr«vrrl rti Je «•red.tvo p<>-
arrdxriYUCJl mlajenjelas.ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 3*60.
RYdyol J
pordeči bleda Uoa.
jc rožnata voda, ki pordeči bleda Uoa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-85. — Povzele 45 h več. — Naslov za naročila:
lan. Brolich, drožerila pri angelu, Brno 638, naravo.
Zvonarna in livarna kovin
Ernest Szabo
Gradec, Griesplatz št 10
prosi velečastito duhovščino, da njegovo tvrdko po vojni pri nabavi zvonov in celega, zvonjenja vsake velikosti in vglasitve ohrani v blagohotnem
spominu.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulloa it 7.
uraduje vsak dan, izvzemšl nedelje In praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica it 7.