dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	j 1 •] ^ j Q	št. 5/XXIII maj 1983
Oflldfc QJit& &pcemeniL a &aab&da, n btat&taa iti en&tna&t, a ptip£aai£en&£t, a udatnl&kl palet, a £teca in Ljubezen za ciaaeka

'Srnim
jgjjjpfj
Maj — mesec, ki se pričenja s praznovanjem praznika dela, je hkrati tudi mesec ljubezni in mesec mladih, v katerem pa je pred tremi leti bil najbolj žalosten dan sodobne zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnosti. S smrtjo predsednika, tovariša Josipa Broza-Tita, je nastala med nami globoka vrzel, saj tovariš Tito še vedno živi v nas ne le kot veliki revolucionar, bojevnik in slavna zgodovinska osebnost, temveč v enaki meri kot vizija prihodnosti. To vrzel pa bomo zapolnili le mi sami z doslednim izpolnjevanjem tistega, za kar se je predano in vztrajno zavzemal: za
Tovariš Tito je nenehno razvijal zaupanje v mladino, v njeno pripravljenost, da se z novimi močmi zavzema v boju za temeljne cilje in vrednote naše družbe. Odkrito in iskreno je razmišljal o problemih mlade generacije ter se hkrati zavzemal, da se mlademu človeku vse bolj zaupa in da je pri delu z mladino potrebna prisotnost komunistov. Vedno, ko se je tovariš Tito obračal na mlade ali ko je govoril o njih, so bile njegove besede za mlade stvarjal-no vabilo k akciji, za novo stvarjalno zavzemanje pri izpolnjevanju vseh nalog za izgradnjo naše Jugoslavije. Spodbujati je potrebno sodelovanje mladih v vseh družbenih in ostalih dejavnosti in če takšnega dela ne bo, bo manjkal dragocen prispevek mladine v izgradnji našega samoupravnega socializma, je poudarjal tovariš Tito.
Leta 1956 je Tovariš Tito predlagal mladim, naj 25. postane dan mladosti, prazni; mladih, praznik njihovih pri: devanj, dela in-ržiztfoja, praznik
bratstva in enotnosti. S tem praznikom je povezana tudi štafeta mladosti, ki je potovala po vseh naših republikah in pokrajinah in vsako leto zaključila svojo pot v Beogradu, kjer so mladi izročili štMetno palico z milijoni skmggSmJFelja in čestitk tovarjapIKtu. Štafeta mladosti n mladosti bosta vedno Ostala simbol bratstva in enot-;i, glasnik pripravljenosti ml iti ih nadaljevati Titovo pot.
J. H.
graditev samoupravnih odnosov, za neuvrščeno zunanjo politiko, za politiko miroljubne in enakopravne koeksistence z vsemi deželami sveta, predvsem pa za bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ki sta temelja našega svobodnega nadaljnjega razvoja.

Letna konferenca	Program dela OOZSMS
osnovnih organizacij ZK	za leto 1983
V	pripravah na letno programsko volilno konferenco občinske organizacije Zveze komunistov so tudi osnovne organizacije v Dekorativni ocenile svoje delo in začrtale plan dela za naslednje obdobje.
V	preteklem obdobju so osnovne organizacije namenile največ pozornosti problematiki gospodarjenja v delovni organizaciji in državi glede na težko situacijo pri nabavi surovin, kadrovanju za samoupravne organe, delegacije, družbenopolitične organizacije in komisije, obravnavi osnutkov samoupravnih splošnih aktov, delu družbenopolitičnih organizacij, aktivnosti na področju LO in DSZ, stanovanjsko problematiko, izvajanju sklepov OK ZKS in kongresnih dokumentov, izobraževanju članov ZK in zunanjepolitično dejavnost SFRJ. Pri obravnavi te problematike so komunisti ugotovili, da so bili
Mladinske
delovne
brigade
Leto je naokrog in ponovno se pripravljamo, da bomo z organiziranim mladinskim prostovoljnim delom pomagali k hitrejšemu in skladnejšemu razvoju nerazvitih oziroma manj razvitih območij. Predvsem se bomo v to akcijo vključili z organiziranjem mladinskih delovnih brigad.
Občinska konferenca ZSMS Ljubljana-Šiška, bo v letu 1983 organizator štirih mladinskih delovnih akcij, in sicer: KAVADARCI — junij, OGULIN — junij, LJUTOMER — 26. 6—16. 7., IBAR/KRALJEVO — julij. Na razpis, ki je bil objavljen v dnevnih informacijah, so se v naši delovni organizaciji od vseh 155 zaposlenih mladincev prijavili iz TOZD Surova tkanina HOLJEVEC Milan in iz TOZD Gotova tkanina ILIŠE-VIČ Ostoja, TEHOVNIK Brane in GLUSAC Nada.
Delavski sveti omenjenih tozdov so sklenili, da se mladinske delovne akcije udeleži ILI-ŠEVIC Ostoja, zaposlen v TOZD Gotova tkanina — šivalnica. Udeležil se bo akcije IBAR/Kra-ljevo v mesecu juliju.
Branimira Tušar
doseženi določeni pozitivni premiki v delu osnovne organizacije. Potrebna pa je aktivnejša vloga vseh komunistov v delu osnovne organizacije, ostalih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih.
V plane dela so osnovne organizacije kot eno glavnih nalog zapisale kadrovanje novih članov v vrste Zveze komunistov. To nalogo je pred komuniste postavil že 9. kongres ZKS in se v praksi slabo izvaja. Za uspešno delo osnovne organizacije pa je potrebno kadrovsko in akcijsko aktivno članstvo. Tako bo glavna naloga članov osnovnih organizacij, da predlagajo sodelavce za članstvo v Zvezo komunistov. Poleg tega pa bodo osnovne organizacije obravnavale vse ostale točke zadeve in prispevale svoj delež k naporom za premagovanje trenutnih gospodarskih težav.
Marko Bricelj
V	eni izmed prejšnjih številk glasila smo se seznanili s poročilom dela mladine v prejšnjem letu, sedaj pa želimo objaviti program dela OO ZSMS za leto 1983, ki smo ga sprejeli 23. marca na letni konferenci.
V	mesecu marcu je potekalo evidentiranje prijavljenih kan-
didatov za mladinske delovne akcije. Prijavilo se je pet mladincev iz obeh osnovnih organizacij.
Pred nami je ponovna ustanovitev pohodne enote, ki prejšnje leto ni uspela.
V začetku maja se bomo v čim večjem številu udeležili pohoda ob žici okupirane Ljubljane.
NOVICE IZ PREDILNICE
V Laški občini s 1. majem višje stanarine
Na III. zasedanju obeh zborov skupščne samoupravne stanovanjske skupnosti občine Laško je bil sprejet sklep o povečanju stanarin v povprečju za 30 odst.
Ta odstotek povišanja ni povsod enak, ker so se ponekod stanarine povišale tudi za 63 odst. Različna povišanja so predvsem v prevrednotenju (pretočkovanju) stanovanj po enotni metodologiji v SRS. Vrednost v letu 1982 je bila v občini Laško 67,00 din. Torej se v 1982 poveča vrednost točke za 30 odst., kar znese 20 din in je torej nova vrednost 87 din. Višino mesečne stanarine pa izračunamo po naslednji formuli:
„	,	.	vredm. stanovanja X letna stop. stanarine
mesečna stanarina = ----------------------------------
12 (eno leto) X 100 (amortizacijska doba)
Razlogi za povišanje stanarin pa so predvsem v želji, da pridemo postopno do ekonomskih stanarin, s katerimi bi bilo omogočeno boljše vzdrževanje starega pa tudi novega stanovanjskega fonda, hitrejše oziroma večje zbiranje sredstev amortizacije ter se na ta način pospeši tudi gradnja stanovanj.
Božo Šola
Dejavnost sindikata
Pred prvomajskimi prazniki smo v imenu osnovnih organizacij Zveze sindikatov obiskali naše sodelavke in sodelavce, ki so že dalj časa bolni. Prijetno je bilo videti naše delavce, ki so se razveselili obiska. Veseli smo bili, ko smo videli, da mnogi lepo okrevajo in da se bodo kmalu vrnili med nas.
Prijazen nasmeh, topel stisk roke in lepe želje dajejo iskren
občutek delovnega tovarištva, ki se utrjuje v dolgoletnem sodelovanju v Dekorativni.
Prav tako smo vsem delavcem, ki služijo vojaški rok, zaželeli prijetne prvomajske praznike in jim nakazali 500 dinarjev. Tudi njim želimo, da bi čim bolje preživeli dneve v vojaški obleki in da bi se zdravi in zadovoljni vrnili med nas.
Oto Jerman
Ob prazniku »Dneva mladosti« bomo priredili športno in zabavno srečanje z mladinci sosednjih OZD in z vojaki iz kasarne Boris Kidrič, s katerimi sodelujemo.
Prvo polovico leta bomo v sredini junija zaključili s piknikom.
Po programu imamo 1. julija v načrtu položitev venca ob dnevu borca na spominski plošči v bivšem obratu B.
Z delom bomo nadaljevali v septembru, ko bomo organizirali pohod na Triglav za vse, ki so mladi po letih in tudi za tiste, ki se po srcu počutijo.
Spomnili se bomo 1. novembra, ko bomo skupno z OOZS pripravili komemoracijo in se s tem spomnili vseh, ki so darovali življenje za boljši danes.
Met v neznano bomo organizirali v novembru. Za uspešen zaključek letošnjega leta bomo v decembru z mladinci Iskra-Pr-žan izvedli novoletno zabavo, katere se bo lahko udeležil vsak interesent.
Sodelovanje v športnih in kulturnih dejavnostih sindikata ter obveščanje akcije so tekoče naloge v letošnjem letu.
Stalno nas spremlja akcija predlaganja mladih v vrste zveze komunistov.
Seveda bo potrebno program sproti dopolnjevati in se prilagajati potrebam in možnostim. Upam, in želim, da bi pri akcijah sodelovalo čimveč mladih in ne le tisti, ki so nosilci nalog.
Milica Mihevc
Morda niste vedeli
—	da smo že dobili nov računalnik DELTA 644, ki pa še ni v pogonu. Instaliran bo predvidoma do 10. maja. O obratovanju računalnika pa bomo poročali v naslednji številki glasila;
—	da so v TOZD Surova tkanina zaradi spremembe artikla in izrabljenosti reditve v mesecu maju preuredili tkalski stroj 7. Opravili so novo reditev in delni remont žakarda. Stroj je že urejen in že obratuje;
—	da so na žakardskem mo-ketu izdelali nove vzorce z nižjim lasom in pripravljajo nov vzorec za IMV. Karte so v tolčenju, ostale priprave tečejo normalno;
—	da je bilo naročilo za
Francijo — art. 3051 v količini 20.000 m izvršeno do roka;
—	da so v soboto, 30. aprila, in v torek, 3. maja, delavci TOZD Energetika in vzdrževanje opravili nujne remonte in preglede na instalacijah. Upajo, da ne bomo imeli do kolektivnega dopusta večjih težav, v katerem predvidevajo večja popravila in remonte;
—	da so v kurilnici montirali napravo za registriranje količine proizvedene pare. Aparatura je izdelek ATM Zagreb;
—	da smo pričeli s preureditvijo starih prostorov trgovine v prostore prodajne službe. Vsa dela bodo predvidoma končana do konca maja.
J. H.
Delo in aktivnost delegacij v samoupravnih interesnih skupnostih
V eni od prejšnjih številk sem predsednikom delegacij za Zbor združenega dela zastavila vprašanje, kako njihova delegacija deluje in kakšna je njena aktivnost. Isto vprašanje pa sem zastavila tudi predsednikom delegacij posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. V glavnem so pohvalili delo le nekaterih delegatov, ki se zasedanj udeležijo in se tudi oglašajo z vprašanji in pograjali neaktivnost tistih, ki svoje funkcije ne opravljajo.
SIS OTROŠKEGA VARSTVA — Cilka Knapič:
»Ta samoupravna interesna skupnost rešuje vprašanja vseh oblik otroškega varstva, predšolske vzgoje in prehrane v vzgojno varstvenih zavodih in na domovih organiziranega var-
stva. Obravnava tudi vprašanja socialne pomoči otrokom, to je otroških dodatkov, izredne pomoči socialno ogroženim otrokom, nadomestil osebnih dohodkov materam za čas porodniškega dopusta in tudi enkratne pomoči ob rojstvu otroka v obliki zavitka za opremo novorojenca. Vsa ta vprašanja delegacija obravnava na svojem zasedanju v delovni organizaciji in zavzame svoje stališče, ki ga posreduje na skupščino z zapisnikom. Po potrebi ga delegat, ki je priso-
ten na skupščini še ustno razloži.
Pri nas je udeležba delegatov iz delovne organizacije zadovoljiva, več odsotnosti pa opažamo pri delegatih, ki so izven delovne organizacije in so člani naše konference.
Delegati so seznanjeni z vse-
bino gradiva šele na sestanku, ker gradivo dobijo le nekateri izmed njih, kar tudi otežuje delo delegacije. Problematika pa je navadno taka, da zanima delegate, to so razna vprašanja glede cen oz. prispevkov staršev za varstvo, kvaliteta uslug in podobne zadeve.
O gradivih pa bi lahko rekla, da razna poročila in akti, ki jih obravnavamo, pač morajo biti tako obširni, zaradi samega procesa sprejemanja le-teh, so pa kljub temu dovolj pregledni. Slaba stran tega pa je, da večina delegatov gradiva ne razume, tako niti ne morejo postavljati vprašanj.
Kakšnih posebnih nasvetov nimam, ker zaradi službenih in družinskih obveznosti nimam toliko časa za še intenzivnejše poglabljanje.«
SIS POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
— Marija Tanko
»Kot že samo ime te skupnosti pove, gre tu za vprašanja s področja, ki je zelo široko, to je pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To področje je za vse delavce zanimivo, ker gre tu predvsem za pravice delavcev iz delovnega razmerja. Nova zakonodaja pa predvideva zajemanje vseh občanov, ne glede na delovno razmerje, v to samoupravno interesno skupnost. Na primer tudi nezaposleni so zdravstveno zavarovani, saj se prispevki solidarnostno porazdelijo.
Gradivo za seje preštudira predsednik konference in obrazloži pomembnejše stvari. Delegati dajejo na to pripombe, ki se posredujejo na občinsko skupščino. Na splošno delegau malokdaj postavljajo vprašanja.
(Nadaljevanje na 4. str.)
(Nadaljevanje s 3. str.)
V zadnjem času, ko je šlo za osnutek Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v zvezi s tem pridobitev in odmera pravic delavcev, so bili delegati bolj aktivni. Pri obravnavi je bila od strokovnih služb speljana široka akcija in z njeno pomočjo smo uspeli zbrati nekaj pripomb, ki smo jih posredovali občinski skupnosti. Bolje bi bilo tudi, če bi nam strokovne službe večkrat priskočile na pomoč.
Sem tudi članica sveta za zdravstveno in socialno politiko pri Mestni konferenci SZDL, kjer se pripombe in predlogi s področja zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, socialnega skrbstva, otroškega varstva in socialnega varstva, med seboj usklajujejo in podajajo predlogi za reševanje teh vprašanj.
Neki rezultati dela na tem področju se bodo gotovo pokazali, če je delegat strokovno usposobljen, in deluje tudi na občinski in mestni ravni, ter tako lahko pridemo do nekih realnih stališč. Razumljivo pa je, da delegati včasih ne morejo več slediti in sami ugotoviti, kaj
bi bilo za uporabnike najbolj pravilno. Gradivo je velikokrat zelo obsežno, tako da ga je popolnoma do zadnje strani zelo težko predelati.«
SIS KULTURE — Ivanka Prezelj
»Samoupravna interesna skupnost za kulturo urejuje vprašanja s področja kulturnega življenja v občini Šiška in mestu Ljubljana. Na začetku leta nas seznanijo s planom delovanja koncertnega, baletnega,
filmskega, gledališkega, kulturno vzgojnega življenja, pa tudi z delom knjižnic, varstvom kulturne dediščine ter investicijskega vzdrževanja le-te in tako dalje. S teh področij pripravijo programe dela ter finančne načrte in nas med letom obvešča-ja o izvajanju zastavljenega programa in s tem v zvezi s težavami, ki se porajajo ob sprotnem delu.
Delegati v naši delegaciji si gradivo razdelimo ter tako več delegatov razlaga gradivo na
zasedanju konference in bi rada ob tej priliki te delegate pohvalila. Z udeležbo delegatov na zasedanjih pa tisti, ki smo prisotni, ne moremo biti zadovoljni. V ustavi je določeno, da mora biti delegacija sestavljena po strukturi okolja, iz katerega izhaja, vendar mislim, da je pomembno predvsem to, da so tu zajeti delegati, ki imajo tudi voljo do dela na tem področju, kajti delegat naj bi predstavljal človeka, ki bi tematiko gradiva posredoval svoji delovni okolici in na sejo prišel z mnenji te okolice. Morda pa smo šli preveč v širino, tako da je v delegacijah zajeto preveliko število delegatov, vendar ne v prid kakovosti dela. Ker pa je letno le štiri do pet sej, bi pričakovali le večjo zainteresiranost.
Delegatski sistem je star približno devet let in bi ga v tem času že morali toliko sprejeli in se ravnati po njem, da bi delovanje sistema teklo normalno. Sami pa vidimo, da se v praksi le deloma izvaja in zato smatram, da je prezahteven za delovnega človeka, ki nima niti toliko znanja niti časa, da bi lahko vse naložene naloge izpolnjeval.«
Janja Hofer
Problemi premeščanja delavk iz pletilnice
V	oddelku pletilnice imamo že dalj časa velike probleme pri dobavi potrebnih surovin. Večina pletilnih strojev ne obratuje, niti v zankasti, niti v pliš pletilnici.
V	zankasti pletilnici stroji že dalj časa »počivajo«, medtem ko v pliš pletilnici vsake toliko časa obratuje en pletilni stroj.
S tem ko pletilni stroji ne obratujejo, pa nastane problem, kako zaposliti delavke — pletilje. V pletilnici za vse ni dela, zato je potrebno delavke premeščati; nekatere začasno, druge pa tudi za stalno.
Da bi izvedeli, kakšni problemi nastajajo pri premestitvi iz pletilnice v druge oddelke, sem vprašal pletilji Vido Mar-tinčevič in Jeleno Jauševec, ki sta začasno premeščeni v tkalnico.
Ste delavke v pletilnici. Koliko časa?
Martinčevič: Da. 3 leta delam v pletilnici. Pred tem pa sem delala 12 let v tkalnici kot tkalka.
Jauševec: Da. Skupaj sem v Dekorativni 20 let, od tega delam v pletilnici 3 leta, prej pa sem bila v tkalnici.
Zakaj so vas začasno premestili?
Martinčevič: Ker ni dela v pletilnici.
Jauševec: Zaradi pomanjkanja materiala v pletilnici.
Koliko časa je že od premestitve iz pletilnice v tkalnico?
Martinčevič: Že 3 mesece sem v tkalnici. Bila pa sem že večkrat premeščena v kuhinjo, pripravljalnico, šivalnico.
Jauševec:	Nekaj mesecev.
Zadnje leto sem delala večinoma v tkalnici, pa tudi v kuhinji in šivalnici.
Kako ste sprejeli odločitev za začasno premestitev?
Martinčevič: Ni mi prav po volji, ker vedno premeščajo iste delavke.
Jauševec:	Se pač moram
sprijazniti, ker se nočem prepirati, čeprav opravljam v tkalnici težje delo.
Mislite, da je potrebno delavce premeščati z enega dela na drugo delo? Zakaj?
Martinčevič: Premeščajo vedno iste. Tudi če je potrebno, nekatere sploh nočejo delati v kuhinji. Premeščajo nas rekoč, saj si že delala pred leti v tkalnici in poznaš stroje. Vendar se moram prav tako učiti in privaditi na posamezne statve, kamor sem premeščena.
Jauševec: Ker je potrebno zaradi pomanjkanja materiala.
Kaj delata trenutno?
Martinčevič: Kot tkalka delam na Šmit statvah.
Jauševec: Delam kot tkalka na vseh strojih v ploski tkalnici, kjer se pojavijo potrebe.
Kako vam je všeč na začasnem delu v tkalnici ?
Martinčevič: Ne preveč! Nimam veselja delati v tkalnici, ker ne delam vedno na istih strojih. Ko grem v službo, nikoli ne vem, če bom imela isti stroj kot prejšnji dan ali bom delala na ozkih ali širokih statvah. Zato tudi težko dosegam normo, za kar sem prikrajšana pri osebnem dohodku.
Pletilnica
Eno leto v novih stanovanjih
V lanskem letu so nekateri delavci naše delovne organizacije dobili stanovanja. Povprašali smo jih, kako se počutijo v njih in
kako so se znašli v novem okolju.
VOVK HELENA
— prodajna služba
Ker sem že prej stanovala v Dravljah, sem bila vesela, da sem ostala v okolju, ki mi je všeč, tudi zato, ker je blizu delovne organizacije.
Ko sem se vselila, je bilo sicer nekaj pomanjkljivosti, npr. tapete so razpokale in nekaj keramičnih ploščic v kopalnici je bilo počenih, kar pa so popravili, preden sem se pokončno vselila.
Stanujem v pritličju bloka. Dobra stran tega je v tem, da
sem si lahko uredila tudi nekaj vrtička, po drugi strani pa je neprijetno, ker mi iz višjih nadstropij mečejo razne odpadke. Sicer pa je stanovanje zelo prijetno in sem res zadovoljna, da sem »na svojem«. S sosedi si pomagamo, če je potrebno, sicer pa nimamo posebnih stikov. Vseljena sem pač le eno leto, tako da se bolj malo poznamo in imam svojo družbo. Sčasoma se bo to verjetno izboljšalo, ko se bomo bolj navadili drug na drugega.
TURK JANEZ
prijatelji, tako da niti nisem iskal pomoči pri sosedih. Kakšnih posebnih želja nimam, zadovoljen sem s tem, kar imam, pa da bomo vsi zdravi.
pomoč, si pomagamo, sicer se pa bolj malo videvamo.
MUŠIC ISMETA — kuhinja
Tkalnica
Jauševec: Mi je všeč, če lepo »laufa«. Če pa dosti trga osnovo ali votek, je pa težje. To je odvisno od materiala.
V čem je razlika med delom v pletilnici in delom v tkalnici?
Martinčevič: V pletilnici je lažje delo, manj utrudljivo, sodelavke smo bolj družabne.
Jauševec: V pletilnici je lažje delo, medtem ko je v tkalnici težje delati. V pletilnici tudi ni takega ropota.
Ste že kdaj prej delali na delih in nalogah, ki jih trenutno opravljate v ploski tkalnici?
Martinčevič: Nisem. Vedno sem delala v pliš tkalnici.
Jauševec: 17 let sem delala v tkalnici.
Morebitna vprašanja, pripombe, želje?
Martinčevič: Želim si, da bi bil vedno material v pletilnici in da bi tako delala v pletilnici brez premeščanja.
Jauševec: Razočarana sem, ker smo vedno iste premeščene. V začetku je težko, potem ko se privadiš, pa gre.
Milan Kočar
— barvarna tkanin Z ženo sva živela ločeno, ona v Novem mestu, jaz pa sem bil podnajemnik v Šiški, tako da sva bila oba zadovoljna, ko sva se vselila. Okolje v Dravljah mi je všeč, mimo je in čisto. Tudi ko sem se vselil, ni bilo nobenih pomanjkljivosti. Vesel sem tudi tega, da imam hčerko v varstvu y neposredni bližini, hkrati pa sem v bližini tovarne ter nisem odvisen od mestnega potniškega prometa za prevoz na delo. Do kakšnih posebnih sosedskih odnosov v tem času ni prišlo, le s sodelavcem iz tovarne, ki stanuje tri nadstropja više, sva bolj skupaj. Pri vselitvi so mi pomagali
KOROŠEC DRAGAN
— tkalnica
Z dvema otrokoma sva živela z ženo na Brezovici pri Ljubljani v podnajemniški sobici, tako da sem bil stanovanja na Ulici 28. maja zelo vesel. Okolje mi je bilo poznano in sem se kmalu privadil. Nekaj težav sem imel s predhodnim stanovalcem, ki ni pustil takšnega stanovanja kot bi moral, tako da sem sam prebelil stanovanje, ki bi ga sicer moral on. V bližini imam precej prijateljev pa tudi sodelavcev, medtem ko z neposrednimi sosedi ne prijateljujemo. Če je potrebna kakšna
Stanovala sem v Pržanju kot podnajemnica z otrokom. Sedaj sem končno na svojem in sem zadovoljna. V začetku kakih napak ni bilo, težava je bila le hoditi po stopnicah v deveto nadstropje. Na žalost pa zaradi lege stanovanja ob večjih nalivih včasih priteče voda v sobo. Stanovala sem pa že tudi v hujših razmerah, tako da sem že nekako navajena. S sosedi nimam veliko stikov, vendar sem tudi s temi zadovoljna. Če bo prišlo do težav, si bomo morali pomagati, saj smo ljudje in normalno je vendar, da živimo tako v službi kot doma v dobrih odnosih.
Janja Hofer
Požarno-preventivna zaščita na delovnih mestih
Tehnološki procesi, ki jih imamo, zahtevajo določene protipožarne ukrepe. Glavna naloga teh je, da zaščiti delavca pri delu in da varuje družbeno imo-vino oz. premoženje, s katerim upravljamo.
Da to lahko uresničimo, se držimo naslednjih opozoril:
1.	Izpolnjevanje protipožarnih ukrepov je dolžnost samoupravnih organov in slehernega zaposlenega delavca.
2.	Od vsakega delavca se mora zahtevati poučenost o vseh možnostih nastanka požara. Če s tem ni seznanjen, ga je potrebno o tem poučiti.
3.	Od vsakega delavca se zahteva :
—	da je potrebno redno čiščenje in mazanje strojev,
—	da je potrebna redna kontrola vseh elektro, plinskih in kurilnih napeljav. Po končanem delu je potrebno vedno iz-
klopiti električni tok in zapreti vse ventile, ki bi lahko omogo-gočili nastanek požara ali nesreče,
—	prehodi med stroji in transportne poti morajo biti prosti. Posebno to velja za čas, ko delavec ni na delu,
—	vsi varilci morajo biti seznanjeni s pravilnikom o varstvu pred požari in se morajo teh tudi držati. Če varilci niso iz naše DO, se priporoča gasilskemu društvu, da poskrbi za varstvo pred požarom,
—	kajenje je dovoljeno samo na določenih mestih. Pri tem je zelo pomembno, da se ogorki ugašajo v pepelnikih ali posodah z vodo,
—	vsi zaposleni morajo biti seznanjeni z zvočnimi signali nevarnosti,
—	gasilna sredstva morajo biti na vidnih mestih in ne smejo biti založena,
— vsak mora biti seznanjen s pravilnikom o varstvu pred požarom, ki med drugim določa še naslednje:
Vsi delavci so dolžni sodelovati pri gašenju požara in reševanju, če to zahtevajo gasilci. Upoštevati pa je potrebno njihova navodila. Če smo najbližji nastanku požara, ga moramo pogasiti. O nastanku požara, če ga pogasimo ali ne, moramo takoj obvestiti najbližje sodelavce in varnostnika. Če opazimo pomanjkljivosti ali okvaro, ki lahko povzroči požar o tem takoj javimo nadrejeni osebi. Dolžni smo udeležiti se vseh rednih ali izrednih oblik izobraževanja o zaščiti pred požarom in vseh opozoril o vnetljivih in eksplozivnih snoveh.
S tem člankom sem, upam, vsem na kratko obudil vse dolžnosti, ki jih imamo do požamo-preventivne zaščite na delovnem mestu. Ne bo pa napak, če od časa do časa vzamemo v roke tudi pravilnik o varstvu pred požarom DO Dekorativna.
Stane Istenič
Medsebojni odnosi, prilaganje človeka človeku v današnjem času
Delo z ljudmi zahteva dobro poznavanje in pravilno ocenjevanje sodelavcev, razumevanje njihovih potreb, spoznavanje lastnosti osebnosti, njihovega znanja, upoštevanje izkušenj in podobno. Eden od najvažnejših pojmov za razumevanje lastnosti, ^a objektivno ocenjevanje njihovega obnašanja, za usmerjanje vsakega posameznika, je poznavanje sodelavcev in drugih.
Vsak človek je po svoje enkratna osebnost. Ljudje se med seboj razlikujemo ne le po zunanjosti, temveč še bolj po notranjih lastnostih. Do teh ugotovitev pridemo, če spoznamo oziroma analiziramo miselnost, ču-
stva, pričakovanja, hotenja, izkustva, razočaranja, sposobnosti, motive in njegovo predstavo o sebi. Med ljudmi, s katerimi delamo in se vsak dan srečujemo bodisi v službi, doma, na cesti ali kje drugje, so zelo velike razlike. Ce želimo dobro spoznati svoje sodelavce, je pomembno načrtno spoznavanje njihovega delovanja, obnašanje ter odzivanje v različnih situacijah. Nekatere stvari so nam razumljivejše, ko spoznamo posameznikovo preteklost in razmere, v katerih živi, ustvarja in doživlja.
Pri spoznavanju se največkrat opremo na sodbo sodelavcev. Na to se lahko opremo le,
če se sodelavci dobro poznajo med seboj in da nepristransko ocenjujejo. Najboljši je pogovor med štirimi očmi, ki naj bo čimbolj sproščen in zaupen.
Ljudi prehitro ocenjujemo in zato smo pozneje razočarani. Marsikdaj ocenjujemo tuje nagibe sami po sebi, delavca (sodelavca) vidimo slabšega ali boljšega kot v resnici je, ker nam je simpatičen ali antipatičen. Nikakor ne smemo nasedati opravljivim ljudem in se podrediti čisto navadnim predsodkom. Pri spoznavanju moramo vedeti, da ima vsak človek svoje dobre in slabe lastnosti. Razumevanje ljudi in njihovega vedenja v običajnih in
izjemnih okoliščinah nam narekuje poznavanje človeških potreb in teženj.
Ljudem moramo omogočiti, da zadovoljujejo svoje osebne in socialne potrebe v normalnih pogojih, ker le tako lahko pričakujemo pozitivne reakcije. Splošna ugotovitev je, da se manj zrele osebe ob srečanju z oviro obnašajo manj preudarno in družbeno manj prilagodljivo. Skratka, stvari, ki se dajo prilagoditi v delovnem okolju, izboljšujejo medsebojne odnose, katere moramo krepiti, razvijati in uveljavljati v tehnoloških procesih. Sodelovanje je pozitivni faktor v naši družbi.
Jakob Samastur
Človek in delo
V naši družbi je človek osnovni dejavnik vseh gospodarskih, družbenoekonomskih in kulturnih gibanj in ima odločilno vlogo v učinkih teh gibanj. Od človekovega znanja, sposobnosti in lastne dejavnosti je odvisen napredek naše socialistične družbene ureditve.
Pogosto se vprašam, kaj pomeni delo našim delovnim ljudem in občanom. Živimo v času gospodarske stabilizacije, ko je potrebno mnogo odrekanja na področju skupne in splošne ter osebne porabe. Vsi vemo, da bomo lahko delali več, bolje, lažje, varneje in z večjim zadovoljstvom samo, če bomo imeli postavljene jasne in točno opredeljene cilje in da bo vsak posameznik spodbujen, da bo s svojim delom prispeval k doseganju skupnih ciljev. Zlasti nam pri delu primanjkuje zavestne discipline. Preveč je dogovarjanja tudi potem, ko smo se že dogovorili za skupne naloge. Bistvo samoupravnih socialističnih odnosov je v tem, da izpolnjujemo skupno dogovorjene obveznosti in šele, ko smo opravili svoje naloge, lahko govorimo o pravicah.
Ko se pogovarjam z mnogimi ljudmi, ki jih poznam, jim včasih postavim vprašanje, zakaj delajo. Najpogostejši odgovori so, da delajo zaradi zaslužka. Res je, da z osebnim dohodkom zadovoljujemo večino os-novih življenjskih potreb in mnogo družbenih potreb, vendar bi nam moralo delo pomeniti mnogo več kot samo prido-
bivanje osebnega dohodka. Zelo redki so odgovori, da ljudje delajo tudi zaradi osebnega zadovoljstva. Mislim, da bi morali v naši družbi storiti mnogo več, da bi delo postalo resnično zadovoljstvo, ne pa samo cilj za zaslužek.
Tudi z obstoječimi proizvodnimi zmogljivostmi bi lahko dosegli mnogo več. Izboljšanja so možna na mnogih področjih: jasni in dolgoročno usmerjeni proizvodni programi, združevanje dela in sredstev, enoten nastop na tujih tržiščih, izvoz pro-
izvodov z najvišjo stopnjo vloženega dela, enotnost jugoslovanskega trga, uvajanje znanstvenih dosežkov v prakso, dobra organizacija dela, zavestna delovna disciplina, socialistična solidarnost, uvajanje dela v več izmenah itd. Tudi v procesu teh izboljšanj je vedno v ospredju človek s svojim strokovnim in družbenoekonomskim znanjem ter hotenjem po ustvarjalnem delu.
Prav je, da gledamo na to področje dialektično. V zgodovinskem razvoju in spremembah družbenoekonomskih odno-
sov so delavci postali lastniki in upravljale! s sredstvi za delo. S spremembo družbenih odnosov pa se je počasneje spreminjala miselnost ljudi. Zato je potrebno razvijati zavest, da delamo ne samo zase, ampak za graditev in krepitev celotne družbene ureditve. To pa bomo dosegli z doslednim uveljavljanjem samoupravnih odnosov, ki so temelj takšne rasti dohodka, ki naj omogoči dvig družbene in osebne ravni z neposrednim ustvarjalnim delom in prispevkom vsakega delavca.
Vladimir Kočevar
Pojdimo v gore
Rezultati ankete, ki je bila izvedena v naši delovni organizaciji, ugotavljajo, da se dvanajstina naših delavcev ukvarja s planinarjenjem oz. hojo v hribe. Večina izmed njih ima najraje krajše izlete, predvsem za konec tedna. To nam dopušča lažjo organizacijo in upamo, da se bomo iz naših izletov srečni vračali domov. Prvi pogoj za hribolazca pa je oprema za varno hojo. Kaj pravzaprav rabimo?
, — Lahke visoke čevlje z na-rebričeno gumo iz nepremočljivega usnja zaradi dežja in rose. Iz tega razloga se ne priporoča copat ali podobnih lažjih čevljev,
Podelitev priznanj OF slovenskega naroda
22. aprila 1983 je bila v naši delovni organizaciji v dvorani nad jedilnico podelitev srebrnih plaket Osvobodilne fronte dvajsetim občanom in organizacijam s področja šišenske občine. Organizator prireditve je bila Občinska konferenca SZDL.
Med nagrajenci je bil tudi tov. Vladimir KOČEVAR, direktor kadrovske splošne službe v naši delovni organizaciji, ki je dobil
priznanje za svoje dolgoletno delo na družbenopolitičnem področju. Tov. Kočevar je ob tej priložnosti povedal: »Vesel sem, da sem dobil to priznanje, saj mi pomeni spodbudo za moje nadaljnje družbenopolitično delovanje in s svojim delom ga bom skušal upravičiti.«
J. H.
Iz seje uredniškega odbora
Krajevni praznik
28. maja 1942 so fašistični okupatorji na območju današnjih Dravelj izvedli množične aretacije aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda in simpatizerjev narodnoosvobodilnega gibanja. Ta dan praznujejo krajevne skupnosti Bratov Babnik, Dravelj in Dolomitskega odreda kot svoj krajevni praznik.
Že vrsto let krajani vseh krajevnih skupnosti počastijo svoj praznik z vrsto prireditev, na katerih sodelujejo mnogi krajani. Tudi letos bomo v zadnjem majskem tednu izvedli vrsto prireditev, o katerih bomo pravočasno obveščali v naših dnevnih informacijah in na katere vabimo že sedaj.
Vladimir Kočevar
Uredniški odbor je na svoji zadnji seji kritično ocenil zadnjo številko glasila. Smatra, da je preveč suhoparen in zato tudi manj zanimiv za večino delavcev. Odločili so se, da ga je v bodoče potrebno popestriti z raznimi članki, ki so aktualni, istočasno pa zanimivi za delavce. Ravno tako je treba v bodoče posvetiti večjo pozornost tehničnemu oblikovanju glasila. Zato pozivamo vse sodelavce, da
—	pumparice iz lahke tkanine, lahko tudi kavbojke ali kratke hlače,
—	dvoje nogavic: spodnje iz bombaža, zgornje volnene ali iz mešanice. Pri pumparicah je lepo, če so to dokolenke,
—	spodnje perilo in srajca naj bo iz bombaža ali podobnih materialov,
—	dobro je tudi, da imamo srednje debel pulover, vetrovko, kapo s senčnikom ali klobuk,
—	seveda brez nahrbtnika ne gre. To naj bo manjši, za vodo nepropusten, v katerega damo:
—	pelerino ali dežnik,
—	čutaro in termos steklenico,
—	rezervno perilo,
—	žepno svetilko,
—	ročno lekarno, elastični povoj ipd.,
—	zemljevid, vodnik in osebne dokumente,
nam s svojimi prispevki in predlogi pomagajo popestriti glasilo, saj bo le tako glasilo postalo takšno kot si želimo in da ga bomo z veseljem prebirali.
Želimo več vaših prispevkov, zato sodelujte z nami! Če vam ne gre pisanje od rok, vas vabimo, da informacijo ali aktualni dogodek posredujete članom uredniškega odbora ali pa delavcem v kadrovsko-splošni službi (interni telefon št. 54).
— šivanko, sponke ipd. ter morda copate za hojo v koči.
Tako oboroženi bomo šli z lahkim srcem na pot. Jasno je, da to opremo rabimo za toplejše dneve in poti brez snega. Takrat se priporoča še rokavice, cepin ali smučarske palice, dereze in drugo opremo, ki nas bo ščitila pred mrazom in vetrom.
Pa še nekaj rabimo: dobro voljo, optimizem pa pogum ob pravem času. Brez tovarištva v gorah ne gre. Kdor misli drugače, je za organizatorja boljše, če ostane doma. V gorah je potrebno ceniti floro in favno pa čist zrak. Prav je, da se zvečer zapoje, da smo družabni, ne pa pijani. Tudi kanček razumevanja je potrebno, ko kakšna stvar ni tako kot bi morala biti.
Tukaj ni gospodov ne »finese«, tukaj je utrujenost, smeh in zadovoljstvo. Pa srečno pot!
Stane Istenič
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta se najlepše zahvaljujem sodelavcem za pomoč in izrečeno sožalje, sindikalni organizaciji pa za darovani venec.
Franci Pestotnik
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame se zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za izrečeno sožalje, še posebno sodelavkam za darovano cvetje. Sindikalni organizaciji pa se zahvaljujem za denar namesto venca.
Francka Luštrek
ZAHVALA
Zahvaljujem se celotnemu delovnemu kolektivu za izrečeno sožalje ob bridki izgubi mojih staršev ter sindikalni organizaciji za darovani venec.
Petra Šoštar
ZAHVALA
Ob žalostni in nenadni izgubi mojega ljubega očeta se iskreno zahvaljujem TOZD Surova tkanina za denar namesto venca. Posebno pa se zahvaljujem generalnemu direktorju tov. Petru Koleši za sožalno brzojavko, enako tudi sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje.
Anica Pečnik
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem zahvaljujem za prelepo darilo, ki mi bo v drag spomin na preživeta leta v delovni organizaciji ter za poslovilne besede ob slovesu.
Vsem sodelavcem želim še naprej veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
Albina Rogelj
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI:
TOZD SUROVA TKANINA
Avguštin Polonca — kemij. laboratorij
TOZD PREDILNICA LAŠKO
Mačkovšek Zdenko — predilnica 2
Brižič Nada — predilnica 1 Lokošek Marjana — predilnica 1
Slapšak Terezija — predil-nical
Skok Igor — kadr. sploš. sek.
IZ JLA SO SE VRNILI TOZD-A
Huzejrovič Velid — tkalnica
TOZD-B
Kosanec Marjan — šivalnica
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
TOZD SUROVA TKANINA
Skoda Tilka — upokojitev Rogelj Albina — upokojitev Mežnarič Marija — upokojitev
TOZD GOTOVA TKANINA
Hadžipašič Rasim — izjava delavca
Memič Sakib — izjava delavca
Vogrin Boris — izjava delavca
Merčun Milan — izjava delavca
TOZD ENERGETIKA IN VZDRŽEVANJE
Videnič Matjaž — izjava delavca
Lokošek Marija — por. Pesjak
Omeragič Ahmet
ROJSTVA
Lupine Jana — sin Krek Ida in Janez — sin Cedilnik Irena — sin Ališič Saima — sin
DELOVNI JUBILEJI
30 let:
Kogovšek Jelka Puhan Ivana
25 let:
Kristan Franc Hočevar Helena Mandič Marija
20 let:
Cankar Rozalija Marinko Angela Nartnik Ana Urbančič Julka Rožnik Marija Grebenc Pavla Omanovič Dafer Umek Ivanka
15 let:
Zorman-Podpeskar Danica
TOZD PREDILNICA LAŠKO 10 let:
Prašnikar Zvonko — na lastno željo
Gunzek Vida — starostna upokojitev
Kotnik Janez Dulič Bajro Samsa Majda Prekupec Suzana
Iz proizvodnje
Delo na previjalnih strojih
Stikalna stroja Valkman nista več pokrita in že nekaj časa obratujeta
Tkanje žakardnih tkanin
Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 574-316 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pestotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.