Su33.
V Gorici, 16. avgusta 1878
TedajVm.
„SoLa" izhaja vsak   petak in velja poito prejemana ali » Gorici na dom
poiiljana:
Vs* let©.....f. 4.50
Pol leta....... •,».:*)
Cetvrt let*......3 r*ii
Pri oznanilih iu j r*v tako pri „jw-
itam'caA" se placttje /a uavaduo tri.itop-
oo rrnto •
8 kr. L* *e tioka I krat
6   »   "   ii     v   3   .'! Zavele 6rk« po pro*turu.
Posamezne Stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron". — v Tretu v tobakarnici „Via ddla ca-serma 60".
Dopisi naj Be blaeovoljno pojiliajo uredniStvu „Soce" v Gorici Via del Mu-nicipiov Kalistrovi higilll.nadstr. narofi-nina pa opravniStvn „SoLe" v Gorici „Via acuole" h. fitv. 429, II. nadatr.
Rokopisi le ne vricajo; dopiii naj ae blagovoljno frankujejo. — Delalcea in driigim nepremoinira »• narotaina eniia, akoie oflaie pri uredaiitvu,
(.lasilo downritega poiititaega drustvu goriSkcga za brainbo narodnili pravic.
V prednjih strafcah.
Nij ga naroiU v Evropi, ki bi v toliku itt'Meruih poluinjih bil, uegj null ^ovenvkt fktruil Ot ticli^u-ntj obkoljen je \m tujih naiMihb. kojih oniika j»* veija od omtke vlnv. naruda; Nf«j*»«* tia dv«-h m Itahjan po jeiliiej htraw Me/ata s»\»»ji» n«*gt» v Irpv ki.»j • -lov. de« trl. Mtingutavilni w» ti tuju mvty hi j.) kutturi moene^i—uplivajo ft naMdi na na*. I'o naraiot-utra-konu mof m-jsi zivai >lab?»o zuiorv tu tako ztittir** i,t>u-kanejLi Udi"i;ii iiianjsp;:a po >i»>i]u in p» ufiiiki Skozi
tluVft^ke   IW*tt   Ui'irk   Vi»|| gklWtilpr<ig.| J«>|   ,vl<7lllii>
in vsake dve tiri pi»*u*lj» rtapne »t.itij.\ kj»r imjjj- ^'.i neu»>k»* svoje kohmi*tr, n»n»-ki nan-d fti \ nn-tdi in trgih po*tavsl je NVtm-c in lulijati nnji* k'doiiiji* iu tc kolonije ptmu»*-hW m» s- jh* i,a.;jnt;!i. koji' jr ble>k tujiiu' <.'-Icj*uul t» r »lu /.ii;^'^\.«ij.i i.t-!',»s^i /iv-lj,i liriyi.al. VhvA> ¦'»•'> .^-Vi-uiv  ?*•-;[: ».i/t:j..-M)j: v
stiwiia iu t» im.iJu ;uhl!!.*-i;«i;j "tih'-, r:i ktitoi-tii l.ilt-ko AuitA *\\i\tM*\i.u u.»i;.i'iu ^sKit..'' :..i t5«-h. Na kmrt jf |iu:tf!ij.ik ^.MV'kti.'i, a,» u*»i y WA \u U»\* kotiM'tvaliVcti iNttii-i.t «h;j/iw, <-a m* kit'i-vit-* *i»^ij»u-ri'jcuc imi iiravi, <»:;• j>* ti'bii .-i« !»i¦»' ua->h\ :i.ii«iJa. ah Hrrdiiji .^ti»H jst n'..i i.-icnictt!, v k**j>-in m* krv »!«• »evn«»g& 2ivljfi;;4i /.u ,;«* j.rt^kit, on j»» iLipr^iiovalcii Caktor vseke dru/X' id /ara ii t«^a tn»^^, r«k*% jtlava nawdneg* telcai. K<r »U ntsA jso#etl* v Cvai tsUnu Ul pridobila, tn je nala n^v^j* nv»r«^»; —» To »«• veda n?j drtiga(t» nK/g^<* bi*y. I*f*i vlak, ki j«i po na^ih okrajioiU 2\i/^al. |n%i br/ttjavni aparat, ki jp Svigal ve)iLino dave;k»>*» .duh.t {'» na^^m ozrMlji i:i pcr'va morska paU«!a. kaU:ia jf. v hV)*;»'!in droba ifle-cra hotel kuitta.—ptcjsaaH »«.» t»ho j^ttjarhahaK) 2iv-|)eujo iz slov. nassh ksajtcv. Nmv sv*.t »>.;j<;ia'i ;-.* odi>t>*j Uft bteiaje sv»»ja vrata, &ou<k seje«5>*\fkn z h'.tr^'vj>» brzovlaka bliia!, tovornice sotr^predruftat'.k iu s-rod-nji n&» stan j<- xairaknjeuo ta cuia gkda! in vidrf uborno stojo d(r:uovmo. ntajhfno proti drug::u nart»-dom, jel je pred tern /Utur. tdttoni tujjn»» p-»kii*ku-vati iu molitev njegova g!a>i!d >r je odsltj: »v«.tatu-jina, prokteu uloga d^:nat'ija.
3eveia ta ht> (\ovck sr-duj*jj.i stasia .«»• j«l ir. 5f bo Se Vff tt^a tujt-ft'» Mfjki r.*\»'!:?al :.avaii;l sv. ga j<» «/e in zdaj in v pr;h)«.lj.jt» *e vH', \^iaia mu doinotu^it? v pr?;h; on v6a>lh \r.n jjg!»da\ psiksa^t.u guu». v ljubo ravsa ^lo^vt^kf* ^v^J#« duna'";^. v pri-jazno, pu!rt«?iiO oka v,«tf''duje &\nj.-g.i l.jaka -•¦ k:i;« ?a iu ku vuli, dit ish^a uM'a ft* t:;ia'k2 z L>Ji.3;a. :/»iud-«a iz vbokth §o! donicv prihaja j toplo hisb'^nijo do iepe svoje siov. d«-ni<>%iiir. in ko $h*i. da ?s mhdf^ ftavduleno pop^a: ,aH je Upa ia tujna. !»p*a kakor dom tvoj mj" in ko wlno vtc ben.', da j»* ti;:a. bio* vawkt'ga pleniHia do-ti mil-j;-'»ft*>v. zar-nja bjti p.^»*-n domacin in nemara ma ta in uas v.-taja poiios, ki iuu pravi; veliki &l^ somhIi. In^gati,—hot>:n tudi jazbog.U poi-tati in lo kot $iovan. Ta proems j*1 uie zapaziti pri nas; nali ren^gatj** n. pr. v Lj'jH;ani se uie sra-mujejo javno ixpovedati. da so Xemck — kar so v prv»*j norusti bff-z %M^a prftins^pka povrdali. oni u2*? pravtjo. da so *bv*:>ki Darodtsjaki. saato da hocejo po drugcj obliki, kakor mi. pared spraviti do omikp; tudi se po naiih u^-stih tn trgih no godmja vec, ce se slovtiiski go\oh, poptva; da. vi.Ji se ui»% da naS meat Jan, ki uze tujega oiabur^a kolobinta po strani pogitdujc, proti tenia tujca, kojemu nij to s!ov. petjc nemara \.>eC pa se ma zabavljaje ukvarja, tujca prav trdu zavrafa. te^ mi smo tu do;;ia in kdo nam za-mofe prepovedati slovvn-ko govorico, slov. pttje na domafrj zem5ji> Poatenej^i ^asi hojtjvajo pri nas na Sk>veujjkc::i izza got, all sedaj vidimo samo Se tnajhe-bo zarjo lept'ga due, ko bo tudi lifts srednji stan v domafej hiSi, d»'Iujoc v blair >r te s!ovan«ke domafijn— in slabo nam »c je poiozje. NarslabSe pa Jn sta-lo nam prednjim straiam na Adriji, v slov. Stajorju ter na KoroSkem. Nam je bnj s tujim moLnej&iin ele-mentom oko v oko in sveati smo si tega is davno bili.   .
Ce naSo zgodoviao zadnjib 20—30 let pregleda-BO, vidimo da jc v tch prednjih straiah politiCen nai
j boj vtasih velike valove poganjal. Spominjam tu, kako j so na stajarskem Mi'ttdki, Danjki tiho drva vkup na-nairtli. kako je hkof SlomSek gromade zaiietil in kako >.» ti krwovi potfin svctili slov. taboritora za fasa mladi^a, zi'iiijalueKa boritidja TotnSita in drugod doli na (torirkem Lavrif iu oprozen njegov boj in na Ko-ruokrm .Kiiit/itS Kinspider in dmgi. V prednjih teh stia/ah >idi>ti je neprhtiatihkemu tujcu,kako krtevito M'^iiaM! Ijfidstw bori za hvoj obstanck. Tu se Iabko viiii. kako to ubogo hlov. ljudstvo zupuSfcno, snmo se bi*ri puiti niogoriiima, oniikanima natiprotntkoma; tu m' je Iabko videlo.kakozuiiinreblitaLujiiu! ljudi nmjli-iii-ga naroila i»li*|*tti. krr, kar nam nobena narodna '/gudoviua ne ja\i. naMu m» je pri nas; pri nas jo ve-lik«i liuilij ."rednjega „»nnkanegita stanu pljuvalo na d'inuujne ter delalo za tujinu. /a hlov. Solo, za slov. uuduije, to je za sbiti n\\ iiebiti" bil se je, boj in se by.* prav ri'iMmbno ua pevifenjab toll in, bvala osodi, poka/al je ta boj, da Sloveuii ni.snio povsem hlapCcv-¦Ao lj';dstv«», da nijsiuM ljudHtvo, iz* kuterega ho iz v: ega ndi»\i re^ejo. Pmvo i/obrailiMiHtvo slovensko iu kmet uas je nuj*labLi lo» za to.
In rrii hini'ino, ila je domoljubje, v tch prednjih Mi a/ah do slednjega eaia lepo plaintelo in posebno odhkoval se je v tern Slovenec na obalih Adrije.
XajslabSe etalo pa wej temi avantgardatni Slo-vtiiKtva imaio slra/.e proti Nemstvu. Neraec je nova-tea <"lovi'k. on dowledno hodi ivojo pot v na^c delete in t« ita dfsiftkrat ven v;tcS. ^f>krat ti zopet notri pud»\ On .se za Ooga ne ufii nasega jezika, on di-ktii.i hvi»jega. Ita'jau tega vsega nij. Vsplamti, ali fijegov ogenj je bolj slainna!, bitro zazari, pa hltro ugasne. On se tudi mej Bl&venci slovenSfiine ufl. Po-t«'isi ltalijau id', toliko izobraicn, da bl kakor Nemec pii nas vecja podjetja vzel v svoje roke ter tako gtnot-no Slovenea odvisnega storil. Zraven ima Slovenec nvkovo antipatijo proti Italjanu, katcro je seboj vzel iz fa^ov, ko je v Venedji kot posadni vojak bil do krvavega irtcn. Nemec v naSih krajih nij takogrozna oseba, ker ofteije nasi in oCaki so ga vsak Las videli v gvajM-ini, kj« r ga zdaj tudi videti mislijo, ki, ako-r«\no po vi-rjesn nas rojak, nem^ki uraduje, uradova-ti mora. In tu je Slovenec v najnzjt dotiki I Nem-c-fii. ravno je pnlji\ kjer mejita. Slovenca od Italjana morje loci in tu nij tako nitre voznje. Gornji Ktajar kupuje pn Maj. Slovencu viao, iito in viasib tudi ii-vtno. akoravno ima slednjie lcpso doma in tu prihaja r.Ai rojak vedoo v dotiko z Nemcem. In na slov. Sta-jarju je di.»ti trgov. nn*st, 4el«znic, rudokopov, toplie > do.-ti Ntmce* bojeva tu okolo vsako leto. In tako hi se bwjsp na Koroskem. Hud je Slovencu staliS na *]<;t. Stajai>kMiu in Ce tukaj Slovenec vcasih so 8pvod-takup, cc np»>u, Iabko je to mogote. Tu na slov, Sta-?arju, po?pbnn v ravniai. kjcr ima raznarodenje Slo-veiifltva pniat--jio pot, je naselitev Nemcev lazja in o $labih letinah vidimo, kako si Nemec po poti ekseku-tivn« rtrazbe posestva v na§ej dezeli nakupuje. NaS ^tnjerski Slnv^nec ima dobro zcmljo; o dobrih letinah ima vina, zita itd. itd. dosti, boljbogato iivi, vo* zari se rad in Ce so slabi casi izposojuje si denarjev, kar prelabko dobi. ker ima lepo posestvo. Ta moi ravmne tedaj nij tisti gotUkt ciovek, ki a kosom po-lent« 6 ur v Tr*t sadje na prodaj nosi, nij tako tr-den jez proti Xemsivu, se ga raj^i kaj prime. Gozda, briba bin je pa 2i!jav, mocan, kakor njegova rasevina; ali s poljancem qIq nij, vsaj v ozjej dotiki z Nemcem ono storiti, kakor z gorjancem.
V takih razmerah tedaj slovensko domo-jubje ne-ma lahkega stala proti NemStvu. Zmaga je ilanes tu, jutri na onej strani. Ali to nij drugafie mogote. Dobro, da se. «*ploh kaj stori ter ponemOevauju polena pod noge mecejo. Mocuej^a 2ival tu upljiva na manj-Sn, slabio in dobro je, da se ta kako u2e brani, |zgu-befa sicer polagoma Ijudij, ali ne v velikej raeri. Do-klcr se to tako naprej pojde, bode v Mariboru se §e kak slovcnski glas Cut in to se bodolgo trajalo; pride-jo pa Casi, ko bode alov. kmet, vsaj kar ga je iz rav-nine nad Mariborom, v mestu tudi nemSki govoril, kar se u2e zdaj tu pa tarn sliSi in tedaj bo znamnnje to, da 10 se elov, avantgarde malo nwaj potegnile, Pri-
61a bo ta doba,—kdaj, to je nekaj v na&i mod. Com opreznejfii bode Slovenec na meji, tern ve5 iasa bo ponemLenje trajalo in za vsako ped zemlje bo vojska, Yam goriskim in trlalkim slov. prednjim straiam nij tako hudo, vam nij treba mlslltl toliko na to, da je sovragnik blizo in smrt tudi; vasega sovrainika loCi morje in cez morje mora dolgo veslati, vtrudl mej potjo. Vizveseljeinvbojbodite, ker vimislite in smeto morebiti ratuniti, da ae ohranite kot Jugoslovani, stra-larji na Korolkem in Stajarju imajo skoraj le mlaliti, da sovralnika dolgo mudijo ter rou jarke delajo in overe, da se mej tern iuHom Kranjska in Hrvntska glav-na vojska dobro uredite, koje [avantgarde na najne-varniiib mestih so Slovene! v Gorotauu in stajarju in tako givljenje no kaie dosti veselib barv.
S—c,
Porodila is Bosne.
Uradna M Wiener AbcndpoBt" porofia; Po „porofil-lib od 13. armadnega zbora je glavna kolona priftla, premagavAi vcliko te^avuosti, vdolino reke Bosne. Prebivalstvo je v obsedenih krajih v obfio zarad taktnega postopanja nnftih vojska pridobljeno, posebno posestniki, ker ima uporno gibanjo vSarajevu odkrlt komiinistieen zna5aj.
Dne 1. avgusta je postal poveljnlk Fitlpovic' iz Derventa gcneralstabnega stotnika MilinkoviCa z jedno eskadrono 7. husarBkega polka nl reko-guosciranje v dolino reke Bosne, da bi dobil porofill, kakova eo vsled nevihte razdrta pota in komunikacijp* da bi v vaseh, skozi katere pride, razdelil proklamaAm na bosensko prebivalstvo, pripravtjal na vmarSifanje cesarskih vojsk,in v Doboji, Maglaji in Zepcah ogledal, ali se da tamkaj dobiti za obskrbo avBtrijske vojske.
Milinkovic je 1. t. m. priSel v Doboj, 2. avgusta v Magtaj, povsod na videz prijazno sprejet. V Ma* glaju so izjavili kajmakami, mczzliji in najveljavnejSi prcbivalci svojo brezpogojno podvrzeuj*, in so ob-Ijubili mir in pokoj ohraniti; dalje so obetali precej mnogo tiveiae obskrbe.
Milinkovic je pa zvedel, da je v Zepcah organi* zirana tuiSka vstaja zoper Avstrijce, katera nameraVa zapreti sotesko proti avstrijskemu nadaljnemu marsu, Zato je margiral naprej proti ZepCam. Pri vhodu vZep« (e so bili njegovi vojaki sprejeti sstreljanjemiz pu<;k. Zarad tega so huzarji a konj razseh in so se formirali za boj a puSkami. Ali ko je MelinkoviC videl, da nij mogoce prodreti, marfiiral je na Maglaj nazaj. Pa Maglajski prebivalci, prej tako prijazui, so bili mej tern zaprli cesto mej M-sami in so iz his in od obeh bregov reke hudo kri-2em streljah na husarsko eskadrono.
Maglaj left v ozkej soteski v dolint na desnem bregu reke Bosne in stanujejo v njem vecjidel Turki. Zanemarjeno utrjeni grad gospodstvuje nad dolinskim potom. Strmo obhribje je zadrievalo gibanje naSe vojske na cesti, ki dnlt tikoma ob reki Bosni, Husarska eskadrona je morala torej sk6zi sotesko, ki je bila od turskih oboroiencev zasedena, v hit rem hodu iti, pri katerej priliki je, kakor se za gotovo v6, se-demdeset huzarjev padlo. Ostauki eskadrone z Milinkovicem in ritmajstrom Paczono, katerima vsacemu sta bila po dva konja pod sedlom ustreljena, priSli so nepodeni do avstryskih prvih vojsk, ki so bile na Uzori razpostavljene. Fdipovid je imel denes ua Magljaj marfiirati, da upor zdrobi in kraj zasedo.
Sedma in dvajseta vojna divizija nyste doadaj nalli nikjer upora in naprej marSirati.
Na potu v Mostar je trfiila prva straia 18. voj-ne divizijena 500 turSkih ustaSev, kateri bo bili v mo6nih pozicijah in so iivo strey'ali na naSo vojsko. Po kratkem boji, ki ga je bojeval 7. lovski bataljon (sami na8i Slovenci Ur.) in en batay'on 27. infanterijskega polka z jedno gotsko baterijo, ubegnili so nasprotniki v Mostar, Od 7 lov
J If   , . ....   u
jo vefi mrtvilL V naSe roke je palo 33 ujetnikov, 1 zastava, 100 pu§k, vec municije in 3 konji. FeTd-marSal-lejteiiant Jovanovic marSira daJje proti Mo-Starn. Pozneja poroflla javljajo:
Nasi so, iz Hcrcegovine prodirajofo, vzeli 5. avgnsta popoludne ob Sestih glavno in est© ^cr-cegovine, Mostar, brez opera in so bill aioye-sno prejeti. Po tern tacem so turSki uporafld Is Mo-atara pobegnili, ali se odali.
Ik Sarajeva se v Mostar poroca, 4a je tarn glayui turSki uwraivodja, Hadzji Loja, bogatbeg in agitator, poslanec na prvem turSkem parlamenta v Carigradu, vse druge postave odpraviJ, in samo tmmi koran kot ve^avn© postavo obdrzal. Vtted tega ffir da vslik strab mej tamosnjimi kristijani.
Uradaa dnnajska BWkner Abendpott* dotoc* daJje 6. avgnsta iz sgornje Bosne telegram poveljniStra 20. vojne diviiije,daje5.avg. bilo cetrto vstajno posknSanje Turkov v Gracanici zatrto. Jeden nadlejtenant in Stirjt nwJje so laojeni WU.M.j iije-tiroi Turki je 13 ranjenih, Stevilo mrtvih je pa Se
Dalje poroca „Abendpost" po vestib od 13. voj-nega komanda od 5. avg., da je bila pm naSa voj-ika, marsirajoca od Doboja, napadena pri K o s a i, tam kjer se reka Bosna mocno zavije, se streljanjem tur-akib puSk; ali nasa vojska je obsla mohamedanske ˇstate na levem krilninjih vrgla po 2*A uraera boji proti Kosni nazaj. Izgube srao iineli 2 moza mrtva, en lejtenant in 8 moz ranjenih. TurSkih vstaSev je bilo baje 1500 moz. NaSi vojaki — pravi ,Abpost." — so se driali elavevredno. Da si je dez 111* nadaljeval se je mars proti Maglaju.
Glej novejse vesti na zadnji strui!
Dopisi.
V GoriCi 8. avgnsta. .Nulla dies sine lineatt v kroniki primorsko—•protiavatrijskih demonstracij; vsak dan kaj novega, kaj pikantnega, samo da so bili do zdaj „italianissimitf aktivni, in vlada pasivna, zdaj so se pa stvari kar naenkrat preobrnile: postali so demonstranti paaivni, vladna oblast pa je zacela ak-tivno postopati.—V nedeljo 3. t. m. zvecer je kar za-iumelo po vsem mestu: imajo jih predrzne rogovilezc, ki so italijanske trikolore razveSali, imajo jih trosi-telje revolucijonarnih plakatov, mreze tako-zvanega „comitato d'azione" so se raztrgale i.t.d—In v resnici so isti vecer zaprli lastnika tukajSnje tiskarne „Tipo-grafia nazionale", Aotcna Tabaj-a, potem mlajSega sina dobroglasne trgovske bi§e Mulitsch-eve in slednjic necega trgovskegaagenta Erjaviz-a, — pozneje so inenda Se tri ali stiri druge iudividue v bl&d deli. Prvi ni nov uaroden mucenik, in dasi ma avstqjski kruh prav dobro diSi — ker zivi posebno v novejSem casukot stavbeni mojstervecinomaoderarskih pod> vzetji—je bil vendar uze za blazeno Italijo v kajhi in zacasa avstrijsko-italijanske vojne v TemeSvaru in-ternirao. Njemu so celo hiso od vrha do tal preiska-li;—s kakim uspehom, ne vemo; vendar pa sodimo, da je moral biti uze dobro opravi^en sum, predno ga je dala oblast z lendarji vjeti in v zapor gnati. Drugs dva sta ^homines novi" na politiCuem polji; goriSka zgodovina se ne pozna posebnib zanimivosti o njunem javnem zivenji in jih meuda tudi ne bo nig-dar poznala. Pri vsem tern pa sta mufienika za „Ita-lia irredenta0 iz katere najstarejSih druzin izhajata, kakor prav jasno spriCujeta drnzinska njn imena, kaj-ti SoroSko in Trnovsko sta nekda tudi dopol-nnjoLa dela Antonini-Fabrisove Italije.
Gorica je zdaj straSansko mrtva — tako nekako, kakor bi vseiej bila, ako bi se spolnile iskrene 'ie^lje ooih patrijotor, kateri bi jo radi s pridruzenjem k Italiji na smrt obsodili. Vse gostilne so opoludne in zveCer skoro prazne — nx vojako? ni uCiteyev, ni dijakov; natakarjem in natakaricam se zeha vpraznih prostorih, gostilnicarji pa v s?ojej oto2nosti preklinjajo bosensko ekupacijo.-— Eak razloiek mej naSim voja-iStvom in italijanskim; naSi puate ves denar, kamor pridejo in mnogokrat jim ga se zmanjka; pa poglejte ˇ Videm a. pr. na dan „festa dello Btatnto", ko vse rarg>45 vojakov pri paradah in na ulicah:—v krCmah in v kavaraah ne vidite niti sence oficirske sablje. Ita-Hjaflski tojak je varCeff do skoposti, od svoje male pisce Se kaj prihram in poSilja domov. Na&i Sasniki ¦ao^ obilnejSi placeni, — pa so kavalirji in skrb6, da pride deuar y javni promet. Za to pa se zdaj tozi naSim goriSkim krCmarjem in kavarnarjem—po svitlih gtimbah.—Tudi stanovanj je zdaj v Gorici prav mno-go praznih, sliSimo, da kacih 400. HiSni gospodarji «e tudi ngremajo* za:-adi tega, ker prazna Btanovanja pa obilni hi^ni davki sta dva ekstrema, ki ne pride-ta aigdar sknpaj. Tudi tu niso protiavstrijske de-monstracije brez npliva; kajti tojec, zlasti slaboten rekonvatescent ali prileten penzijonist se ^ne zadovo-^|»jei s distim zrakcm, lepo okolico, zuoyo kopeljoin :katnim mestnim vrtom; on bo«e pred vsem mirno «iveti in posebno tega nikakor ne more trpeti, da se m& dra^ijo raale avstrijske cntniee z revolucijonarni-mi jOakaU, i itaL tribojoicaml, aU $elo i-bombami.
V tern ozira je avstrijski penzijonist straSno oWutljiv —in zato obrne rajse avstrijski Nizzi hrbct, nFgo bi imel tu
\Z Aji^vidtiie. 6. avgnsta. Qzw. dop.) Zailoje predrznt deaionstracije nekih goriSkib .itaUanissimov* na Primorskem so vsbudile povsod veliko nevoljo, posebno patam,kjerseljudstvo bolj zareda svoje naroduosti. Tudi mej prebivalstvom msega okraja se jetanevoljamofi-noraz§irila,kerononiLneLevedeti in nicslisati o itali-janstvu naSe deiele, kakorSno proglaiajo goriSki ne-mirnezi medsvet. Vipavci hoiejo Slovenei, pa tudi Avstrijci biti ia ogSati ter to tudi pri vsaki mogoei priliki dejansko pokazati. Za cesarjev rojatni dan se pripmvljajo letos po v»eb naSUi ob^ioah nenavadoe slovesaosti. Kresovi po viSavah, streljanje in zvonenje na veier 17. t, m. naj bo dated *ez me^ sosedne dr-zave Sirilo ponosno vc>t, da biva tu svoji domovini in avojenw vladarju zve3to vdan narod - katerega m-omaja v podedovanih t utih nobena siia.
V Ajdov^iui imamo ..Ediuost1*, pa nemamo prave cdinoati. DruStvo se je sicer pod vodstvom iskrenega predsedoika dr. K. — ki nas je zalibog, pokoren svojt vojaSki dolinosti, a upamo le zacasno — zapustil, — prav motno oja&ilo; a ila bi nekateri, ki se zdaj menda najbolj zaratl osebnih ozirov i§e ku-jejo ter na strani drze\ hoteli, bilabi PEdinostK pravi izraz prijetnih socijalnth razmer.Razumeni.da se vaak ne more enako vneti za uarodno stvar, alt i& katero drugo idejo; — vendar pa potrebuje v malein kraji vsak, kdor ni poseben tuftel, drustvu, sicer mora ze-vati za dolgim Lasom. Nu, pri nas v Ajdovscini smo vsi, te ne sinovi t>uega naroda, pa gotovo udje skupnt* velike domovine Avstrije in kot taki ni, da bi se mo-rali v enem kraju iii.seljeni drug druzega ogibati: vipavsko dolino imenujejo raj;zakaj bi sinekt mi v rajupekel ustvarjali?
18. t. m. napravi druStvo nEMinost" slovesen banket o priliki cesarjev^ga rojstva; do zdaj je uz»» zagotovljeno dostojno steviio deleznikov. Ali bi ne bila to prelepa prilika, pri kateri bi nas vzvisen namen labko zopet vse zdruzil pod eno streboV
Najhiiji nasledek mobilizacije je pri na» fa, da smo zgubili naSegavrlega zdravnika dr. Ken da, kar moramo tern bolj obzalovati, ker se nekdo, ki se 2a-libog tudi vkvarja z Iefienjem bolnega Olove^ta, ¦¦- in* iznajde dobro v novi meri in vU'Zi, kakor se j> te dni sain izrazil, ko je bil s premolno <lo/.o opija neko gospo kmalo za vseiej ozdravii. Zdaj je tudi mnogo bolnih otrok v Ajdovgcini in ubogi star^i ne ved6 kaj poCeti, ker ni zdravnika. Bog nas varuj kake epidemije! — Vojaki Imajo pri vsaki kompaniji zdravnika, da pogleda ce Solen zulje dela, — okraju s 15 tisoC prebivalci pa niti en?ga ne privoSLijo. Zalostno!
\l Kamnika 4. avgusta. (Izv. dop.) (Tudi nase mestice se sine ponaSati z nekterimi moiuii iz svoje-ga stareSinstva, kterim vLasih k..k^ blazeja misel v moigane Sine, kakor ravno misel o redenji trebuha, kar se jim je sicer moralo mnogokrat 2e o&tati—pra-vim, kaka blazeja misel iu ta je, da vrzejo iz nje en pogled tudi na obeni blagor in sezejo v ta namen v iep—mestne denarnice terprinesejo med dvema prstoma iz nje, kar ravno naj bi se streslo za obtao korist.—Tako na primer smo pred dvemi leti z vese-ljem sliSali novico iz ust naSega renegatstva, da misli osnovati v nalera mesteci nam novo ttpo2arno stra-zo". Kaj blaga misel to, zares, in gojili smo upanje, da, ker se je tudi v ta namen z vso enerzijo posto-palo, obrodi to prizadevanje tudi sad, ki vtegne povsem opraviciti novo podvzetje.—Toda zaliboze se pri nas navadno godi, da vsaka taka in enaka dobra misel. ktera se porodi v mozganih naiib veljakov iz stare-Sinstva, le gori, dokler je ravno gola misel, embrijo, a ko bi se imela dejansko razviti—vgasnel—Tako n. pr. 0 boljSi razsvetljavi mestnih uiic, nove*n tlaku, kteri naj bi zasluzil, da bi hodiii po njem tudi ljudje, ne samo koze — ob organizaciji mestne godbe itd. itd. Tako je tudi s Mpo2arno stra2otf. DoCakali smo sicer res, da je druStvo postalo; od zacetka se je vrSilo vse s pravim podvzetnim ognjem: nabralo se je lepo Stevilice drustvenikov (sleherni je hotel biti ud novega druStva) in v kratkem smo videli Iep prizor umformirane straze poleg lepega novega gasil-nega orodija ter smo si tekoj mislili r nasa straza zamore biti kos Se tolikemu po2aru. — A zmotili smo se; ie pri prvem poiaru na Vrbpoijili smo se prepriCali, da smo se zmotili, ko smo hoteli hvaliti na3 gasilni kor.
Posebno pa, kar me navaja pisati te vrstice v cenjeni list n8oco", je kuriozum, kterega nam je da-rovalo druitvo 19. min. meseca. Omenjeni dan zasvi-tel je ugonobni plam na posestvu gospoda viteza pi. Schneid-a; zgorelo je bilo ie Sbranstoga poloih iita in zgorel bi bil celoma stog in ogenj bi se bil raz-Siril Se na bliinjo poslopje in vfiinil neizredene Skode; ko bi ne bilo zahvaliti se pozornosti oskrbnika in si-nu, ki sta pretrgala ogenj, da se ni razsiril naprej in tako zavarovala dalje Skode; kajti pozarnestraie,ktera bi o tacem slucaji morala gotovo biti na svojemu weatu pi bilo ne duba ne iluba. Oospod pi. Schneid
misle, da je storila poiarna strata svojo dol^nost, po-slal je zupanstvu 3 cekine s pohvalo vred, kar naj bi se razdelilo mej osebstvo drultva,—ali, da gospod Lu-pan opavici o tem obziru svoje in osebstvo strafe,— poslal je g. vitezu, ali moral poslati, zlate s pohvalo nazaj! Kako bi bili, postavim, zlati dobrodoSli, ko bi bilo fbrostve zvesto svojemu poklicit!—Tako in enako se godi sploh pri naSi poi. strazi; ali se niti ne pri-kaie pri poiaru, ali pa leno prikobaca, ko je ie pre-pozno in te se ne potrudijo drugi odvmiti nevarnost— ji ostane pepel! DruJtvo je tudi zeza mnogo reducira-no, ker udje radi lenobe in mlacnosti vodje drug za drugim odcepajo in ako pojde tako naprej, bo „za glavo tudi kmalo rep zgubiloV Zato bi bilo ieleti. recent za zdaj in v.selej, da bi be tcniu v okom pri SI o s tem, da bi ali ta vodja slckel tatato mla^nost, ali da si priskrbimo novega goreLnik>ga vodjo, ki bi po vsem vvel \e( zivljcnja v stvar, da nam ne bodo tudi v tem o/iru ocitali: „Kumtiik, zaspan."
Kn npurgar*.
Politidjni pregled.
Xa§ cesar je priSel 6. t. m. se svojim siuom v deake Toplice pozdravljati nemSkega ce-sarja Wiljclma, ki se tam u?A' vt-c dni mudi.
CesarjeviC K u d o 1 f je zdaj na Ceskcm in ostaue tam dalj casa. Prcbivalbt\o ga je povsod z iiuvdusenim ve^eijem spr«'jtlu in poHcbuo zlata Praga uiu je iian^ravila sijajne slovesnosti. 2. t. m. ga je pozdravilo duhovenstvo s kardinalom Schwarzenbcrgom na telu; dalje se mu ja po-klonilo plemstvu broz razloLka strank in putoni ih'zelni odbor. ¦— CVhoin se cesarjeviL nekda posebno s tem prikupuje, ker prav dobro tteski govori. Mogore, da pomrnja resarjevi^ev pohod bliznji prevrat v avstrijski notrauji politiki, — kajti Cirhi so vsakakor vi*levaien faktor v na&etu drzavnem organizmu in najvBi hisi ne more biti prav, dase odtezajo koii&tttufjjonalncmu sadelovanju. Si-rcrso se uze (*lehi nami aiaeoli(»Krevatizaaktivn» politiko in no bo treba druzi*g.i; nt'go da jim vlada z it o v i in, t r d n i ni prn^rarnom naproti pride — pa jih homo videli ^pet v drzavuem zboru sedeti pogumne zagovornike naroduihsvo-jih — in nadejamo se — tudi sploh slovanskih pravic.
Xove Tolitvc za ceski deielni zbor zafincjo v kmetskih obcinah VJ. septembra, 23. pa bodo z volitvijo v velikem posestvu koncane, — pre-cej drug dan, 24. septembra, se snide dezelni zbor.
Na Ogcrskem bodo volitve skoro kon-cane, — volitve. katere se po vsej pravici imenujejo boji, kajti ljudska strast je skoro na vseli voliscih vskipela do verhmtca. Ministerski pred-sednik Tisza je pri volitvah padel v -svojem rojstnem kraji, Debreczinu, kder je bil do zdaj od leta 18l>0 Se v^akrat voljen. Veeino proti njemu je dobil Ernest Srmony. V Debreczinu s-> vsi trije volilni okraji volili skrajne levifnjake ali Kosutovce. To je za Tiszo hud udarcc, ker se je pred volitvijo izjavil, da ne prevzame ni-kjer drngod volitve, nego v svojem rojstnem kraji. Zdaj mu pa mora vendar po godu biti. da so ga drugod volili. Na Reki je namree zmagala — kakor po navadi — madjaronska stranka, poc-astivsi ministra Tiszo se svojim mandatom. Voljen pa je se v dveh drugih krajih.
Xa HrvaSkem so tudi u2e zacele volitve za ogerski zbor. VSisku in Belovaru gta bila eno-glasno voijena kandidata vladne narodne stranke, Kotur in ban Mazurauic. V tem zmislu se bodo menda volitve nadaljevaie. ker je hrvaska opo-zicija preslabo organizovana, nego bi se mogla znatnih uspehov nadejati.
Vseh ogerskih volitev je do zdaj znanih 347T mej temi je 219 vladnih, G8 zjedinjene opozicije, 47 skrajnih ievienjakov, 12 divjakov (brez stranke) in 11 ozjih volitev.
Xa Italijanskem se niso ponehale agi-tacije zoper Avstrijo. Stari sanjac Garibaldi je pisal uredniku nCapitaleu pismo, v katerein po-zivlja naj se po vseh mesfih napravijajo strel-ne vaje, ker bode kmalo treba namesto besede pusko prijeti.
Po sinrti kardinala Franchi-ja je ime-. novan za driavnega tajnika v Vatikanu kar-I dinal Nina, ki je bil nekda prednik^ prvi pry a.
telj ter bo v njegovem duhu dalje tajnikpval in nifcesar spremenil v pomirovalni zvunanji politiki — posebno glede Nemfcije ne.
Nemfiija hoie mir skleniti s katoliSkim Hi mom. Bismark se pogaja v Kissingenu s pa-pezevim pooblasuencem nuncijem v Monakovem, msgr. Masellam o pomirjenji prusko-nemske vlade s katoliSko cerkrijo in stranko. Ponovljeni napadnacesarja Wiljema je vzbudil strabove, katere treba panati, da sene vtclesijo; socijalni demo-krati rasejo in sc mnoze kakor gobe iz tal, zato sc mora „KuUurkampf- popustiti in s poinot'jo katolicanov soeijalizem zatreti. Tako racuni stara lisica; a kedo jej verjame ?
V ru'skih vojaskih krogih se govori, da bode Kusija delala zeleznico od Galaca naravnogt Lcz Akerman v Odeso, putem v Belgrad in Ismajl.
Anglesko glavnu incrto London je mini-stra Heaconstielva in $alisbtiry-ja imenovalo za fastna me&ana. Na banketu pri lordinayorji je IJcaconstield v svujeiu govoru prorokoval, da bode mir dulgo trajal, ker je kougres vsem velevla-etim dobiuek princsid. — O Avstriji, pravi. da je dobila vaznu pruviucijo, ki bode v nje lasti sabranila ono panslavistu no urgani-z a c i j o in z a r «t o. ki je uze toliko zlega storila. C'ujte no starega poetastra!
Zivinorejcem in sirarjem!
V hlevtt je Le zasloiuba kmetovalcu, zivina tnu daja &e kak dobicek, s kterim wore poravnati mno-gohrojne stroSke. To je sprevidelo nase kmetijsko druMvo t*»r je pred 1 leti pokliralo v dezelo umnegH 8»irai>ke{!a iifitelja. kterega je pWavalo iz podpor, ki so ftiii doliajale od vis. kmetijskega ministerstva. Toda niinistcrKtvo je v novemhru p, I. objavilo, da name-rava itstaviti podpnro za profit nnrndva, nadejaje se, da m *v jivinorfjri in plan^arji tize pnprijeli zlatih, prekoristnih naukov uiiitiejza sirarja. Ease drustvo preprifano, da In.! d»ro prifrto, pa ne sc dogotovljeno delo mogto »ili.-u *kodo trpeti, obniilo se j« takoj do vis, vlade protajj. s n*j bi saj Se pet let blagovolila srecno podvzetje podpiiati. in po dogovoru skranjsko kmetijsko druibo se je posrerilo prepricati minister-s!\o» da je za tekoce leto 1000 gold, podelilo za vz« drzcvanje popotnega sirarskega ueitelja gosp. Hitza; goriiki dezelni odbor j>a je blagodu>uo dovolil 200 gold, podpore v u namen, ktero podporo hoce Se celih f» let daja'i v povzdigo sirarstva. Z gosp. Hitzem iklenili ste obe kraetijski dru/hi, goriSka in kranjska, pogodbo, iz ktere podamo naSim sirarjera in gospo-darjem glavt<i*e toOke. da bodo vedeli ravnati se in porabiti v njih konst namenjeno podvzetje.
Gospod Huz, uie dobroznani uceni m&r iz bvajce, ima nalog kot popotni ufitelj obbojevati Oorisko in Kranjsko ter pospe>evati j?irarstvo in inlekarstvo s tem, da poducuje sirarje prakti^no in da jim kolikor je mogofe razlaga tudi t?ori»o uronega mlekarstva: kako se napravlja tolati, poltoUti, suhi Fir, maslo; kako se irei-kuj^ mleko gied<> ma^la i. <],: kako te vreduje in vodi priprosto sirar.-ko knjigovodstvo itd.
Poseben nalog mu je z dobiim svetom podpirati racelnike sirarskih druzeb pri osnovi in vredbi novik in pri vzdrieTanji uze obstojeelh mlekarskih druStev. On jim nareja aaLrte za mlekarnice. sa iivinske hleve, on jim svetnie in porcaga prodajati blago. sir in masio.
Sirarski uCitelj bo o dobi plamnske paSe obis-karal tsc sirarske druibe in planiue, na kterihsevcL livine pase in $ir izdeluje.
Enako bo v&ik<iar pripravljen vstrezati "poziyu ktere koli obiine v imenovanih de2elah. ter obiskati dottien kraj in z dobrim svetom priporaofi, da se n-stanovi nova drsiba.
Gospodarji! nikar ne prezirajte prilike, ki se vaia ponnja. Le v umniSem izdelovanji svojih pridel-kov sploh zamort-mo tekmovati z drugimi dcielami, ker uze tako nas tare silna rev&ina. Kedo bi Se mo-gel tajiti. da ni umno izdelovanje sira po polobinskih planinah privedlo marsikter stotak veC za sirarski iz-delek, kakor smo v »Gosp. hstu* uie vcfikrat iz urad-nih poroCil mogli posneti in se preprifati. Ali ni 2a-lo^tno, da v naso deielo poliljajo svicarski sirarji za kupctjo potrebni sir. ki se drago platuje, ko imarao doma po Tolminskem krasne planine, ki dajejo iivini sladko krmo. G. Hitz sara trdi, da moremo v nasih tolminskih krajih izdelovati sir, ki glcde dobrote lahko prav izvrstno tekmuje s6 sloreCim Svicarskim nEmen-thalerjem". Pustimo enkrat stare pred^odke, driimo se sicer vsega starega pa dobrega; pa kar uajderao, da je pravo, boljSe, izrabimo v svojo korist. Saj so vsi narodi le tako napredovali, da so se ufiili, od dru-gih, opazovaje jih in kar so pri njih naili praktiCne-ga, vvfidli so v svoje kraie ter si tako zagotovili kon* korencijo, brez ktere bi pill morali propasti, Oni pa,
ki se dr26.1e starega se tako nesparaetnega kopita, pegajo, njih blagostanje hira, rev§5ina se Siri, kakor zalibog, dandanes tudi v nasi domovini prebridko Cu-timo.Kaj jepaCpomagaloFrancozom, da so taco bogati, dasi so vsled vojske toliko zgubili ter so morali na tisoce icilijouov vojnih stroSkov placati? Omika. praktidna misel, pogum za podvzetja, skrb za tekmovanje, je, kar moremo podati v odgovor. Oni so danes gospodarji cele svetovoe kupCije i viuom, oni narekavajo cene, oni so, ki nzivajo zaupauje, kredit, ki imajo po celem svetu svoje knpce, kterim pa res umejo postrefii z vi-nom. Fraucozi ne poSiljajo enacega vina v ju?.ne, kakor v seveme kraje, oni so razpoSiljali umne agente po svetu in ti so inieli nalog, ne le nabirati kupcev za vino, ampak morali so tudi opazovati in Studirati, kakoSna vina najbolj dopadajo v tem, kakosna v dru-gem kraju. Le tj»ko so postal! gospodarji v vinski mednarodni kupfiiji. In mi V Nase vino potuje malokdaj tcz meje nase oiije domovine, Leravno bi zamogli saj tako dobro, ce ne Se boljSe vino pridclovati in izva-2evati kakor Francozi.
Enaka je v sirarstvu. Marljivi Svicarji gospodu-jejo v Evropi nad kupcijo s sirom in maslom. ZakUjV ker umejo izdelovati tak sir, kakorSnega ljubi svet. Ako bi zamogli mi doom ves naS sir prodati, pa tudi po res visoki ccni, tako, da bi mleko prav tako mogli izkoristiti, kakor ko bi iz njega izdelovati glahni K-uu'iithalsk) sir. bi bil prvi, ki bi rekul: nikar ne po-slusajtuo on ill, ki nas tice po novi „modiu izdelovati sir, drzimo se stave domace sege itd.
Pa ni tako; nasprotno za vsak cent sira, ktere ga pridelujemo po umnih vodilih, moremo dobiti do 10 gld. veL. Kedo paL more obotavljati se, kedo sije samemu sebi toliko sovrazen, da bi to bolje, o kterem ima priliko prepri^ati se, zanemarjal in se dr2al le stare Sege, stare zgubeV Planftarji, prijatelji vsakega zdravega in na^ernu narodu koristnega napredka, po-zivljamo vas, da delate na to, da bo popotni ueitelj sirarstva g. Hit/ «' •' :1 prav veliko dela, kar bo njega veselilo, kmetijskk dru^bam pa vnelo radost in pogum, da bodo priskrbele obi I no podpore tudi za druge, do sednj zelo /auemaijene stroke domacega gospo* darstva.
L- s tem, da zboljAamo naSe gospodarstvo, si moremo v tako te^uvuem casu pomngali do bolj^ega. Pomislimo le, koliko masla fxvaaujejo gospodarji iz HolMi'ina in Meklenbur^kege vsako b:to v Trst in od tod nnprej Ocz morje v ju2ne dezele. In mi p.i ima-mo maslo, ktero se le doma porabi, pa nam tudi le inalo dobiOka dona^a. Gospodinje b'-potrudite Be v Polubin in poglejte od gosp. sirarja izdelano maslo, kti-vo imenuje Milanesko, in preprican sem, da vam bo jako v§ecindabodeterado8tno posnemale zlati nauk pxpitnega tnlekarskega ucitelja. Ko bode gosp. Hitz uapovedal javcn poduk, pridite gospodarji poslusatiga in naucite se od njega izdelovati sir; pa tudi gospodinje ne opustit; takih prilik, ker tudi vam bo ta popotni ueitelj raarsiktero dobro, pa tudi prepotrebno be-sedo povedal.___________PovSe.
Razne vesti.
„Sluge narodom" je bil naslov clanku, zaradi katerega je zapula zadnja stcvdka naScga lista konfis-kaciji. Zoper konflskacijo bi bilo zastonj ugovarjati: da bi tudi navgli dokazc, da je resnicno in da se v-jema z dejan^kimi razmerami, kar clanek obsega —-konfiskacija bi skoro gotovo vendar obveljala —in da bi se tudi ovrgla, kaj doseifcmo b tem? edino to, da smemo zaplenjeni clanek po preteku nekaterih tednov zopet tiskati. Skoda in zamuda se ne povrne ni nam. ni narocnikom. Objektivna ravnava je paC lepa znajd-ba v drfavi, katera je v svojih temeljnih postavah pro-glasila tiskovtio svobodo!
Enakopravnost. To2ili smo uiie veCkrat v „SoCi*, kako se v vseh naMh c. k» uradih prezira po-stavno zagotovljcna narodna enakopravnost. V Gorici se odlikuje v tem oziru c. k. okrajno glavarstvo, ka-tero ima z izkljucljivo slovenskimi obii-n a m i opraviti — pa skoro brez izjeme n e m § k o dopisuje, naj je predmet dekretov, okroznic in podu-kov Se tako vaien in nujeu — in naj se zupanoin Se tolika odgovornost za tocuo izpolnitev nalaga; c. kr. okrajna in okro2na sodnija tudi ne zaostajati v tem oziru; v tell uradih je poslovni jezik italijanski, dasi je velika vectna strank slovenskih; kako se vrS6 kazenske obravnave s6 slovenskimi straakami, o tem smo uie prilicno govorili — in da so obravnave pred porotniki italijanske, pa da mora pri slovenskih stran-kah tolmac posredovati — o tej neprilicnosti smo tudi u2e v preteklih letih svoje opazke naredili, — seveda brez uspeha, — kakor sploh slovensko Casopisje zastonj cas trati z razpravami o enakopravnosti in so do zdaj cel6 interpellacije nasih deielnih in driavnih poslancev v tem oziru glas upijofiega v puSia* vi. Pa kaj hocete lepSega dokaza, kako se pri nas enakopravnost spoStuje, nego je oni, ki nam ga 8 am gosp. driavni pravdnik v roke sili? Da je na§ list zagovornik narodoih pravic slovenskega pre* bivalstva nase defole, to ve cela deiela, to ve prav dobro tadl gospod driavni pravdoik tarn; da je tedaj
uredmk naSega lista slovenska atranka ,par excellence to mu mora biti enako 0obro znano, kakor je nam znano, da mora biti drzavni pravdnik strog izvr-Sevatelj postay in tedaj tudi |. 10 drf. oshdvnih postav in kakor nam je znano, da bi to tudi elM Slovencev lahko bil, ker mu gladko te6e slovenSfiltift, sicer bi niti ne mogel presojati in konfiskbva^ uaSik Clankov. Ce gospod dr2avni pravdnik pri vsem tem naSemu uredniku z italijanski mi dekreti naznanja koufiskacije, kakor je to glede zadujega lista in vsaT krat poprej storil, kaj si moramo Slovenci na GoriS-kem misliti? — Ce nekateri driavni uradi z uami nemski, drugi italijanski poslujejo, za kaj &e moramo mi Slqvenci med Nemci in Italijani smatrati, fie
"J za ¦ • • ,v.........Zalostno je vsakakor za nas
Slovence, ki smo se pri vseh prilikan, v vseh driavnih zadregah, v arefii in nesreft vedno skazali v ?vestobi neomahljive driavljane — da vsi vladni organ! tako trdovratno prezirajo nage najsvetejSe pravicein<lacel6 gosp. driavni pravdnik earn se svojim ppslovanjem tako rekofi ur adorn a potrduje, kar nafii nauprotniki pri vsaki pnliki trd6 - da fcukaj ve^ja le italijangki u-radni jezik.
Gorifike iole razea mestnlh so koncera julija eto konfiale. Gimnazij je obiekovalo letos 282 dlja-kov, v pripravljavnici pa je bilo 61 slovenskih uceh-cev. (Pripravljavnica za italijanske ucence je pridru-fm& realki). Po narodnosti je bilo na gimuaziji 127 Slovencev, 123 IUlijanov in 32 Nenicev. Izraed 12 osmoSoIcev (10 rednih in 2 eksternistov) sopreataliS zrelostci izpit z odliko, vsi drugi pa dobro. Program obsega dva prav zaniraiva sestavka. Prvl nosl naslov nNotizie varie intorno il dialetto friulano" (razne vestl o furlanskcm narecji) spisal g. prof, Fr. 8 i m z i g; drugi pa: Zafietek svotovni oblastl akvilejakih patrt-jarhov in pokne«eiOe goriSkih grofov — prihaja le sprctnega percsa g. Sim. Itutar-ja. — Healkojoobi-skovalo 183 dijakov, v italijanski pripravljavnici pa je bilo 71 ucencev. Po narodnosti bo razvrficajo tako-le: 1H0 Italijanov, 35 Slovencev, 33 Nemcev. Vaob G sod-moSolcev so je podvrglo zrelostnemu izpltu, Program obsega xgodovlnako razpravo „1 Gracchi", apisal pro-fesor J. Filippi, — Zensko izobra2evalisce nl prl-obCilo uobenega programa; ta hvalevredna navada so Sc ni vvela na tern zavodu — dasi se tudi vSteva mod srednje dole. Pozvcdeli smo pa po Btrani, da je bila zrelost«iapreskusnja prve tri did tcga meseca, da bo ji je pedvrglo 7 vzrejank in da so jo 3 izmed njih z odlifiuim uspehoin prestale (incdtcmi sloveiika gpfina. M. Pagliaruzzi-jeva \i Kobarida),— V stirih ital. razredih jo bilo letos 87 ucenk, vtreh slovenskih pa 41.
f Mons. Ivan Budal je v petek dne 2. t. m. ob 7. uri zvccer nenadoma za mertudom umerl. Pred-poldne je bil Se pri preskuSnji v mestni ljudski Soli, po obedu se je vlegel in zveCer je izdihnil blago duSo. Rajnki je. bil po vsem GoriSkcm muogo spoStovanao-seba, — poscbno ga odlikujejo vclike zasluge za Sol-stvo. Narodil se je leta 1607 v St. Andreft pri Gorici, v masnika je bil posvefien 1. 1831 in je najprej slu^boval kot kaplan v Sempasu, potem je prisel za kateheta na c. kr. normalko v Gorici In od tod kot vodja v dezelno gluhonemico, kder se je 8 posebno ljubeznijo in po^rtovaloostjo trudil na korist nesreC-nih otrok; potem je bil zaporedoma dekan v Kanalo, kanonik in ravnatelj bogoslovskega semeniSca. nail-zornik ljudskih sol, dekan prvostoljoega kapiteljna. Rajnki je bil v vsakem oziru izgleden mo2, pravi uzor katoligkega duhovuika; — pred vsem pa je gorel za Solstvo; na tem polji je bil neumorno delaven, •— za to pa ga je odlikovalo Nj. Velicanstvo 8 Franc-Jo2e« fovim redom. — V ncdeljo popoldne smo spremili nje-gove posvetne ostanke k zadnjemu pofiitku. Dasi je deL neprenehoma lil, je bil vendar pogreb tak, ka-korfinega je blagi mo2 zasluzil Naj v mini pofiiva!
Zamaknj0Ha iena. Prijeli smo in prav radi objavljamo v poduk in zabavo: Odprto pismice nepo-znancmu prijatelju v Trstu. — V brezimnem pismu se mi prito2ujeS, da se Tvoja mati utola^iti ne da, od kar je po zamaknjeni 2eni v Mirnu izvedela, da Tvoji bratci iu sestrice Se vedno niso v nebesih, ako-ravno so cedorasli in nedollni umrli. Tudi me prosiS, naj Ti po „Soci" izrazim svoje mnenje o Mirenskej zamaknjenci.                                          .        '   '
Ni mi sicer navada odgovarjati brezimencem, toda zarad zalostne Tvoje matere hocem ustrefii Tvoji proSnji: V mirenskem okraji se res nahaja ^enska, imenuje se „sveta ienaa, ktero smemo po vsej pra-vici zamaknjenim priStevati. DomaCi sicer za njo Veliko ne marajo, tudi k njej ne zabajajo; a toliko bolj pogostoma jo obiskujejo iz Kranjsaega in od Trsta, ter jej prinaSajo v fiednih torbicah dobrih iefii zado-bre nasvete. Ako se nameri, da pride kdo praznih rok, mu kar naravnost odgovori, da nima casa. Ouienjenu 2ena je precej starikasta, pa fie trdna in fivrsVa, je visoke postave, firnih lasi, koprastega nosa in njeni obraz nosi barvo knhanega raka. Prav pogostoma se zamakne v liter in gnjat (parSut) in feotem ko,je izprazoila dva lUra in 6e kak glalek na vrh in je! v se spravila lep kos parSuta, potem S6 zamakne tudi Se v nebcsa — v cigava nebesa menda sama ne V6*. po modem m^i le iwnakne y wbesa f oap, Uefca*
meda, turSkega preroka in glcda in vidi stvari in ljudi, Id jib pa ondi ni. Tako ini je znano, da je ie pred nekoliko leti videla v nebesih cloveka, kteri pa Se vedno na tem svetu 2ivi z du§o in s telescro in se pr    dobro pocuti. Toliko na znanje o zamaknjeni 2eni.
Kar pa zadeva Tvoje umrle bratce in sestrice, evo Ti odgovor: Ni mi zuano, kakoSne vere je Tvoja mati. Ako je Tvoja mati turSkevere, res ne vem, za-kaj niso §e njeni nedol/ni otrocici v nebesih pvi Mo-hamedtt. Ako pa Tvoja mati ni tur§ke vere, kako za-more potem zahtevati, da bi bili njeni omrli otrocici — v turSkih neb«»sih?
Toliko za danes, zeli§ pa obgirnejSega pojasmla, naznani mi svoje ime in stanovanje, prav rad Ti u-streiem po privatnem pismu. Zdravstvuj!
V  maanike so bili letos posvedeni sledefii Jtetrtoletniki: FeltrinIanez,Quaglia Alojzij, Vuga Ianez, iz GoriSke nadSkofije; Marinzulich Dominik h KrSke skofije; in dva tujca iz reda usmiljenih bra-tov. — Njib prcvzviSenost knezo-nad&kof bo imenovane zegnali v nedeljo 4. aog. v subdia-kone, v vtorek 6. aug. v diakone, obakrat v seme-ni§ki kapeli ob 7l/» zjatro; v saboto 10. aug. pa so jib v maSnike posvetili, razen g. Janeza Vuge, ki nema 5e let za to.
Drustvenikom Sloge! Praviloma bi se moral sklicati letui obcoi zbor polit. druStva „Slcgeu dne 24. avgusta, to jo na sv. Jernejadan; a pratika kazc tistega dne soboto in o sobotah ni prifakovati, da bi se i. gg. dubovniki in ucitelji zbora v tolikem stevi-lu delezili, kakor bi bilo ieleti zlasti pri volitvi no-vega predsednistva in odbora. Za to je wenil odbor, da dela v drustvenem interest, prelozivSi obeni zbor na dan 12. septembra t. 1.— Dnevni red, kraj in dan zborovanja naznani se o pravem casu.
Vabilo. V spomin rojstnega dne Njegovega Ve-licanstva FraniiSkaJoSefal. bode v Konmu 18. avgusta t. 1. koncert, pri katerem bodo BSlavfcevi" drustveniki izverSili sledeci program: 1. „Kvniko si-novt primorskih krajin" se ccsarsko pesnijo; 2. Do-movini, samospev se zborom; 3. „Sladko spavaj", samospev ugl. Fr. Abt; 4. Strunam, ugl. Kam. Masek; 5. Jadransko morje, ugl. AntHajdrih; 6. Hervatkara, samospev si zborom, ugksbil Ivan pi Zajc; 7. B&to Sutii*, ugl. Dav. Jer-ko; 8. Ha strazl, ugl. Fr. Schubert ; 9. V boj, ugl. Ivan pi. Zajc. Zacetek ob 6. uri popoludne. Ktej slovesnosti uljudno vabi odbor. Sku-•fioja za slovcano maso bode v Komnu ob 8. uri zju-traj, za koucert pa ob 3 popoludne.
Javna skuSnja gluhonemih deZelnega zavoda gori§ko-istrskega v Gorici bode dne 31. t. m. od 9.— 12 ore.                                                  Vodstvo.
„H Goriziano" je vsled poveija policijske o-blasti nehal izhajati. JSlisuno, da je bila v doticni ti-skarni 8. t. m. zopet ostra preiskam in da je policija vse zapecatila. Sreeni „Isonzoa! ksdo se bo za naprej a teboj lasal?
V  Bovcu napravi citalnica na cesarjev rojstni dan (18. t. m.) slovesno besedo.
Belpasso je najnovejSa znajdba lahonskega ve-leuma, ki jo je „I1 Goriziano" objavil, predno je vsled poveija policijske oblasti—vsaj zacasno—nehal zasto-pati javno ranenje vzhodne Furlanije. Belpasso je oni sreeni kraj v okolici avstrijske Nizze, kamor ho-dijo goriski zagovorniki Italije „irredente" svoje po-ieljive nosnice Siriti okrog okusno disecih cvetlic, ki tarn v kozicah tako krasao rudece cveto ia pohotne ielodce vnemajo—dasi so simboli nazadnjastva. A kedo se zmeni za napredek, ko ^elodcu vztieza na-sadnjastvo? saj rudeca srajca tudi nelaj pcmenja?
Belpasso, tako bodo tedaj krstili Sempas (Sv. Pas, San Passo), kedar se pridruzi reieni Italiji — v spomin, menda da je tu stalo nekdaj (a nih^e se ne spominja, kdaj)slavno nemSkomesto Schonpass in da je bila tu v tedajsnjem veku soteska. Kedo bi si bil to sanjai dne 18. oktobra 1868 na sempa-skem taboru?
Na koprskem uditeljigci je delalo menda letos 25 kandidatov maturo, seveda Slovencev in La-hov skupaj, mej katerimi je bilo tudi nekaj eksterni-stov. Izmed teh 25 je 13 dobro doatalo izpit, 12 je bilo vrzenih. Slovenskih kandidatov je bilo letos v 4. letu 6, izmej kojib sta dva padla. Mari res iraamo slovenskih ueiteljev na izobilje, da se pri izpitih tako strogo postopa?
NovejSa porodila iz Bosne.
Vojni oddelek, ki je pod poveljstvom generala Jovanovic-a iz Dalmacijevmar^iralv Hercegovino, je priSel skoro brez vseh bojev do Mostara, glavnega hercegovskega mesta. Samo sedmi lovski bataljon (Slovenes) je bil med potom od Ljuboske v Mostar v mali bitki. Iler se je pri tej priiiki odli^no obnesel, po-castil ga je poveljnik Jovanovid, da je sme! ves fias na fclu vojske boditi in da je tudi prvi v  Mostar
vstopil; tarn je bila nasa vojska slovesno in radostno sprejeta, dasi se je poprej govorilo, da se v Mostaru usta§i zbirajo in da bo treba se si!o vlomiti.
Veie tezave je morala prestajati nasa vojska v Bosni, kder se pomika v treh glavnih kolonah proti Serajevem. 5. in 7. avgusta se je 7. vojni oddelek zmagovito bojeval pod poveljstvom vojvode AVttr-temberga pri Vracar — Vakufu in Jajcu. Posebno hrabro so se drzali kranjski Janezi. — Iz teh bojev leii V Jajcu 7 oficirjev in 1G0 moi ranjenih. — Isti vojni oddelek je 8. avgusta pretepel severo-zapadno od Jajca nail 5000 ustasev, med katerimi so bililudi trije bataljoni redne tiir^ke vojskp. Turkov je nmogo vjetih, 3 kanoni in 3 zastave priplenjrae. Mrtev je castnik Svoboda 10. Iov:>kr-ga batalfoua in vef moz. Hanjenih je «» oficirjev in 140 moz. Glavni stan je prelozen v Zenico.
13. vojni oddebk je tur>kev upornike, kojih je bilo od 6—10000, hudotipdpri Zepeu. S posebnim uspehom delajo avatrijski topovi. ISazpojeni ustasi so pobegnili proti Serajevu, kjer se mislsjo ^e budo bra-niti.
Na najvt-ce ovire je zadsb 20. divizija pod poveljstvom generala Szapary. Prestala je hwU' boje 4. H. 0. in 10. t. in. — Ker so ji instate neptema-gljive tezave zarad oskrbt>vanja vojske — je Szapary, ne da bi ga bil sovraznik primoral, umaknil s.e na Gracaeico nazaj, da si zavaiuje zavezno crto, h-gube so neznane.
Due 13. se porofei: Danes se zdruzi pri Vitezu glavna jkolona z 7. dtvizijo, katera je po s c il 1 a Travnik in marsira od tutu uaprej.
General Filipovic je uulozil nifstu Maglaj 50.000 gld. pnkore zarad zavratuega napada. Toraj bo stal vsak husar, ki so ga nbtli. nail tOoo gld.
Neverjetna telf-graficna porocila piiuasa zadnji „Cittadinoft. Priobcfijemo jib. zanaLaje se, da se nt ure-sniiijo.
Serbi se pripravljajo Drino prekora-citi; pri Malera Zvorniku narejajo most. --- Beiimar-kovic je prevzel poveljstvo Drinske armade. — Peko Pavlovm je prijel od llusije 4000 pusk izdclauih po Berdanovem sistemu, mnogo muuicije in denara.—
Hazi Loja so je nazaj pomaknil proti Praci. — Odlocilna bitka bo na skrajocm jugu Kosne, kder se koncentrujejo boseuski, hercegovski, albanskt in cmo-gorski ustaSi.
?sem tem vestim dostavljamo — V??
Poslanica.
Oo*»]>o(lii Alojzij it Bandei-u
iz Komna, ki je proSIi petek v gostiinici g. Martina LenarCiCa pri Rebku v prico vec posluSalcev pripove-doval o opeharenju po kmetijskem drustvn, ki je hu-dobno napadal z naj perfidniSim natolcevanjem in obre-kovanjem ravriatelja D.r Mona in profesorja PovSe-ta. ki je hudobno zabavljal o slovenskih dezelnih poslan-cih, o celem narodu, pozivljam, da grde in razzaljive naslove, s katerimi me je javno psoval, ko sem ga hotel prepricati, da je grdo in hudobno tako obreko-vanje in potem poSteno povedal. kar jc zasluzil, javno v prihodnji Sofii preklice, sker naj si bode svest, d.v bode moral to pred sodoijo stoiiti.
V Kamnji due 12. avg. 1878.
Sternad nadufiitetj v Kamnji.
(Pozvedeli smo, da mislijovsi napadeni  voloziti tozbe proti perfidnemu obrekovalcu..      Op. ured.)
P. n. narocuikom!
Narofinina naj se za naprej blagoroljno po-§ilja pod istim nasiovom, kakor vsa pisnia. ki gredd na nrednikvo, to je: „Via del ilunfcipio v Kalistrovi hisi, HI. nadstropje."
Ob enem ponavljamo uljudno, pa prav nujno vabilo vsem zamudnikom, naj kakor hitro mo-goce poravnajo svoje zastanke in kedor be ni plaeal naroenine za tekode II. poluletje, naj jo skoro donesej da pridemo se* svojimi racuni na 6isto ter zadostimo svojim dolznostim. Prosimo! OPRAVNISTVO ,soCeb.
Javaa zalivala.
Mnogo sem morala prestati, ko ml jc prisel bel najprej na eno in po tem §e na drugo okt). Zdravnik mi je ukazal opirati oci se zdravituo in z navadno frisno vodo; pa ni hotelo nid pomagati. Skozi dva tedna je slo dan za duem vedno na slabse. Slednj?C sem se obrnila do gospoda dr. A. R. Rojic-a in nje-govi odlicni znanosti, sjpretnosti in vehki skrbnosti se je posrecilo — da se je zasuknila nadle^na bolezen k
Uaayatelj in otfgdwml wsdjalk; ANTON FAB9AHL — Tiskar; MAILtaG v (Joricj,
bolj§emu: V enem mesecu sem popolnoma ozdravila. Zatorej spoznavam za svojo sveto dolznost, zahvaliti se iz dua svojega srea izvrstnemu gospodu zdravniku iu piiporocati ga prav 2ivo posel>no vsem onim, ka-tere nadlegujejo ocesne bolezni. X Gorici julija meseca.
Jozefa Bisiak
trgovka v Gorici.
Vsem onim, ki so blagovolili spremiti truplo na§ega nepozabljivega soroduika mous. Ivana Budala k zadnjemu pocitku,—izrekamo svojo najtoplejSo zahvalo.
Sorodniki Budal-ove dru2ine.
Za blago socutje in pnmuc v bolezui in smerti uajinega preljubljcnega hina Oskarja, kakor tudi za hlovenen sprejem do tihega groba dne :J. t. m., izre-k;tva t; tem nah»'rrnej>i> zahvalo vsem renikim prija-tfdjem, gospodiruam in inladeneem, kakor tudi gg. pevtem za nagrobniro.
V lieuOah dne -'. avgusta ISTh.
Anton Bajc Matilda Bajc.
USTNH'A  rUi;i)NJ>TVA: fi.M|>. X. \  V. O k»i.iPi»ki
«i>'itflj*ki {.'inffrf-ni-iji   mnti jtrijeii iu\ inh t»tr«iu jt.mn'ihi,   kt hc v M»'0»i   in  iift»mt!.i   zuain"   (>,i>b,.   vj«-nit»jt>         hi aaniu v
utiixih ui oiiHki ru/likujcjo, Hu/nnTc no r»kk»», ki»k>sr jilt po-{>1-iujtjt.-, uric, in ftbzut ujemn; u nam -ir vtfii.Ur m» /di jnnv }.rtiin-rii.t, ntvuri \ h-*m objiiviti, k^r mi ki>n n\(W%\ ki '-. /ejf» iiii"- Iimiifvo iui 5i,Ic, f,(. |.;iiij.'/uc in jircrahlf itt jilt v.-:iktt \/.}'iiunt, nc/;mftiinjf 4n u(!it» tj Ju^'a fiHcbjn l.-jlskn j*r«-tr/.f alt i/riiji'. Saj im ro.iajm- o.iebi' d^liru jm/iutju ru/ru^ru-tfjtij laliko ["im.i'^ajo, tu«li cu mi in- ilrr/ititui.
• fOhji. (iri|iiinitk i/ <'»>ji. Va'i; jiidiiin ]irijt;li, mj^ovtjruan \Mnwn*}.
(m,:,i,  T»!»: I'riHimti i/[i..lniti ohljubn. /.Ijv.u!
Oznanilo.
Ravnatcljstvo zastavljavnico (Monte dipictu( vstanovljcnc po grofu Tlmrnu v Gorici naznanja, da bode due'J septembra 1878 zact'la javuadraz-ba (kant) nereScnih zastav 11. fietrt lete 1877 t. j. tiste, ki so bile zastavljcnc meseca Aprila, Maja in Junija 1877.
V Gorici 2. Avgusta 1878.
Kavnatelj: D. Lovisoni,
		-   |
1 1	:t»«li                       Wtr ^mj'fct.li-u                r»*«»3ttt. -- _.        <ila Bests* urirt PrelVwiirdiqites ~   „_	
	Die Regenmantel, Wa^cndecken t'Piadien}. Ifltfulapn, Mwolfc	il !|
	Hlfr k, k. pr   K*hr«k           V~ von M. J. Eisinger & Stthne :   in Wien, Neubau, Zollerpas^e 2,'	1
1	Ltefer«".ten At% k. un4 k. Kr.epmlnitivriurr.t, 3*. M«J Krit(t»rr.»ri-e, vie",er HutT!*-'ati(taar.»t*::en etc  etc.	
	r----'-:r       .......        ,,,.,'                                       '-"    ^—"--¦¦---- —	mmm
k m 4 gl. 75 kr. ji
62 kiasnih stvari, to je:                  !
I kri>talna   pu^ica   /.»      T ilic, wdv.» bvhu.              j
inii*Io ah siaj.ir.                   '> zlit-ek za kavo cn.iki h   ;¦
1   elf?, zlatuhrantona pi**      *T japau«>kih cas^ttvoilo   ;| na priprava.                       « kus^v fram-oake^a  par    '
2  ykim-ant evetlieui vazi         fumncga mjila.
iz alalm-rra.                           I evt-elu-ua   pletenka   iz  ¦
20 prav liruth podob {je-          brusemli perl.
kk>rozo^.                               1 govorni aparat, jako ;
1   par   na:noveJ!»ih   Bebe*     '   prijesou.                             ; uhanov.                                3 saljivi   prpdmeti   za
2  zapentni gtlmbi iz no-         ml«fJ«» ia staro. Ti>/lata.                                   : pu^iea za disaveizal-
3  prsne gumbe iz novo-  '¦      paka s re bra.
Anux.                                  '¦' i petrolna  svetilnicA s
i lulicn    a sniodke iz a     kv.glo. __
mor.-rkt? pone z jautarom, ;; Jjj> kosovl
umeruo rczana.                  ::
$&' Vse tu navedene stvari (¦»-) so b-po in prav prak-ticae, pa stanejo sanu> i gl« **» kr,;   poil.a jia pod garaucijo proti post, povzi-tji kamor koli: