Kaj pa učiteljstvo?! D u n a j, 2. julija 1913. »Ako bi bil Bismarck v Avstriji ministrski predsedtiik, potem bi ne postal nikoli Bismarck«. O resničnosti tega stavka ne raore pač nihče dvomiti. Le pomislimo na velike težave, ki jih napravljajo avstrijski narodi z vednim medsebojnim bojem vladi in vladanju! Potem še verski vplivi. Kdor ni mi/nister samo zaradi sebe, temu je težko bifci minister! Tako tudi sedaj! Veliki finainčni načrt je bil državnim poslancem, in sicer vsem državnim poslaneem prehud tobak. Steinwender je iz obilice davčnega evetja povil prelep šopek — mali finančni načrt — ki ni bil lijega vonj poslancem posebno všeč, pa je bil vsaj prebaven. S porednim usmevom ga je vlada vtaknHa v svojo gumbnico... Težave, kr j(ih je napravljala finančnemu načrtu obstrukcija Rusinov in čeških agrarcev, so dovedle do najmanjšega finančnega načrta. Po predlogu socialnih demokratov naj t» se izločila predloga o davku na osetmo dohodnino, vse drugo naj bi se prihranilo za jesensko zasedanje. Učrteljstvo, ki čaka na preodkaze davka na žganje kakor na grižljaj kruha (zanje je v resnici grižljai kruha), naj poplača tesnosrčnost šlahčičev in oportuno potttiko poljskih škofov s svojim popolnim materiaLnim propadom, s popolnim gospodarskim polomom. Za vsakega previdnega poBtika je jasno, da si bo vlada, ki ni samo že izdala za svoje 'pustolov- ščine s Črno goro, s Srbijo e tutti quanti mnogo denarja, temveč ga bo še izdala. inorala1 denar preskrbeti. Pri tem ni vladi na času ležeče, kdaj ga dobi, saj ima Avstrija še kredit Projekit socialnih deniokratov, da bi se izločila le predloga o davku na osebno. dohodnino, je bila vodsa na vladni mlin, ker potem more davek na žgaroje porabiti koti priprego za davek na dedščine, vžigalice itd. S tem pa je bilo upanje av&trijskega učiteljstva pokopano vsai za dogleden čas. Nameravano zasedanje državnega zbora v juliju je odpadlo. Morda na srečo učiteljstvu! Cas velikih fraz, lepih obljub. trdnih sklepov je minil. Velike stranke so se daile premakniti od svojega neizprementljiyega| stališča in dihajo vesele, ker so se izognile boju s hidro obstrukcije1. Le malo pomislimo! Vročina meseca julija iu avgusta, brezkončne seje in boj z rebeli proti davčnim zakonom — pa hladno senčnato letovišče! Ni težko razvideti, da je umaknilev strank vsestransko koristna. Vlada je dobila dovolj časa, in to je zanje vse. Učiteljstvo rui iz-gubilo upanja na predodkaze in sme (namesto letovišča) tudi naprej upati. Parlament ima počit*dcg. Rea, nebeška dobrota na vse strani! Avstrijsko učiteljstvo gladuje. Sedaj se zadovoljuje s tem, da je ostalo upanje na izboljšanje. Na predodkaze čaka 9 pristnol učiteljsko potnpežljivostjO', ki je že postala pregovor. Avstrijski učitelj vzdihuje po predodkazih, ki pa niso dotacije z gotovim namenom, ker Jih morejo dežele porabiti; za kar jih hočejo. In tako bodo tudi storile, čisto tako, kakršni so avtononiistični nazori... Toda s tem, da pritečejo deželam novi denarni viri, bodo iz proračunov črtani razni izdatki, in doslej za te izdatke določene vsote se bodo mogle porabiti za učiteljstvo in šolstvo. To je danes upanje učrtelijlsitva glede na predodkaze. Dunaj sam bo skrbel, da se to upanje izpolrni! Kaj prinese jesensko zasedanje državnega zbora? Ali bodo državne potrebe vlade zopet imele prednost pred državnimi potrebami ljudstva? Skoro bi rekli, da! Toda četudi — samo da bi končno vladna umetnost toMko zmogla, da odpre deželam nove vire! Potem pride tudi učiteljstvo do svojega. Pride do tega. kar mu zagotavlp državni ljudskošolski zakon: do eksistence! F. K.